Poštnina platana t gotovini._ IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.	Cena	posamezni	številki	Din	1*&0>
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.051.
Leto XIV.	Telefon	št.	2552.	Ljubljana,	y	torek,	23.	junija	1931.	Tele*on	st-	2552•	štev.	70.
se z>es mera pz>ecZpzs<ziz lefes 'pvid.cbmna najmanj v Icmsfedefni
izmeri ?
dohodki po krizi v eni stroki in se predpiše tej stroki vsled tega nižji davek, se mora ostalim strokam predpisati tem višji davek, da se izpad izenači.
Tako naziranje nikakor ni pravilno. Utemeljeno bi bilo edino, toda tudi samo deloma, ako bi bila še v ve-javi institucija kontingentiranja, po kateri je bila urejena pridobnina po prejšnjem zakonu o osebnih davkih, ni pa utemeljeno v sistemu sedaj ve-javnega zakona o neposrednih dav-rih. Po novem, sedaj veljavnem zatonu je bila pridobnina preurejena v kvotitetni davek, ki niti s stvarnega niti s tehničnega stališča ne prenese take interpretacije, ki je naravnost v nasprotju z duhom zakona.
Kakor se finančna uprava ob dobri konjunkturi samo ob sebi razumljivo
ne more in v smislu zakona tudi ne sme odpovedati višjim predpisom, ki so posledica izdatnejših dohodkov v gospodarstvu, mora nositi tudi posledice slabe konjunkture, ako se prilike za pridobivanje poslabšajo. Da se zaveda tega, priča dejstvo, da je ravno iz tega razloga ocenila v tekočem proračunu predvidni donos pridobni-ne, upoštevaje slabe čase in težko gospodarsko depresijo, za 70 milijonov nižje nego v proračunu za preteklo proračunsko dobo.
To dejstvo jasno dokazuje, da ne ravnajo podrejeni organi v intencijah vrhovne uprave, ako se, čeprav neofi-cijelno, postavljajo na stališča, da predpis pridobnine letos ne sme biti manjši nego je bil preteklo leto. To stališče zavzema tak obseg, da smatramo za potrebno, da proti njemu javno nastopimo in zahtevamo, da se po duhu in zmislu zakona davki odmerijo neodvisno od lanskega predpisa v izmeri, ki ustrega po trdi depresiji oslabljeni plačilni zmožnosti gospodarstva.
Prilike v gospodarstvu se trajno preminjajo. Gospodarstvo se vedno bolj konsolidira. Nastopajoča konsolidacija gospodarskih prilik prinaša s seboj gotove trdote, ki so posebno občutne v sedanji prehodni dobi.
Trdote konsolidacije se kažejo v vseh panogah našega gospodarstva.
Za denar je vedno bolj trda. Neposredna posledica tega je, da se prebivalstvo vedno bolj omejuje v svojih potrebah in kupuje res samo to, kar neobhodno potrebuje. Na ta način se občutno zmanjšuje konzum. Pa tudi tega, kar se najnujnejše potrebuje, še mnogi ne zmagajo. Iznos kreditiranih terjatev opasno narašča in izter-javanje postaja vedno težavnejše, ako je sploh mogoče. Minila so leta, ki so sličila svetopisemskim debelim letom, in težko se še kdaj povrnejo. Nahajamo se že sredi suhih let, ki postajajo od leta do leta trša za naše gospodarstvo.
Slabi časi v gospodarstvu so obče znani, pa naj se nazivljejo konsolida-cijske težave, gospodarska kriza ali gospodarska depresija. Vršijo se razne konference, poskušajo se razno mere, kako bi se odpravile, pa žal brezuspešno. Ublažitev je mogoča, ni pa mogoče, da bi se jih spravilo s sveta z enostavno negacijo.
In vendar se še danes, ko se vse z vlado na čelu prizadeva, da se zmanjšajo usodne posledice težke krize, opažajo pojavi, ki kažejo, da se obstoj slabih časov vsaj z gotovih mest enostavno negira.
Ena glavnih zahtev, katero smo upravičeni staviti na našo davčno prakso je ta, da zna predpis davkov čimbolj prilagoditi trajno izpremenja-jocim se prilikam.
Finančna uprava se te dolžnosti v polni meri zaveda. Kakor kaže državni proračun za 1930/31 je predvidevala donos pridobnine v času od 1. aprila 1930 do 31. marca 1931 na 290 milijonov dinarjev. V proračunu za
1.	1931/32 je pa ta pričakovani donos znižala na 220 milijonov, to je za približno 1/t. Upoštevala je pač težke prilike v gospodarstvu in v pravilnem prizadevanju, da napravi realen proračun, ki bi ustrezal dejanskim prilikam, znižala pričakovani donos pridobnine za 70 milijonov.
Proračun sam na sebi je in ostane samo kalkulacija, ki operira z verjetnostnim donosom. Spričo tega proračun sam na sebi ne more imeti nika-kega vpliva na davke, ki se morajo odmerjati v okviru veljavnih zakonov. Za odmero davkov mora biti do cela indiferentno, ali je donos po proračunu predviden višje ali nižje. Davki se predpisujejo popolnoma neodvisno od proračuna v skladu z dejanskimi prilikami, katerim se mora prilagoditi vsakokratna odmera davka. Kakor odmera ne more biti odvisna od proračuna, ne more biti odvisna tudi od zadnjega predpisa, ker zadeva ta predpis povsem drugo dobo, v kateri so bile spričo trajnih pre-memb prilike za kupčijo do cela drugačne.
Navzlic temu pa se v zadnjem času čujejo glasovi, da so bili predlogi davčnih uprav za odmero pridobnine sestavljeni iz vidika, da predpis pridobnine ne sme biti manjši nego je bil preteklo leto. Ako so se zmanjšali
OTVORITEV BAKARSKE ŽELEZNICE.
Na Vidovdan 28. t. m, bo svečano otvorjena proga Baker postaja—Baker (luka, ki je velike važnosti za naš pomorski promet.
* * *
SNOVANJE MEDBALKANSKE TRGOVINSKE ZBORNICE.
la Beograda poročajo, da se proučuje vprašanje ustanovitve medbalkanske trgovinske aboraice s sedežem v Atenah. Posebna komisija strokovnjakov iz vseh balkanskih držav zbira mišljenja interesentov o tem vprašanju. Najbrže bo konferenca, ki se bo vršila julija v Atenah, prinesla že odločitev o tem vprašanju.
*	*	*
RESOLUCIJA ZA IZPREMEMBO ZAKONA O PORAVNANJU IZVEN KONKURZA.
V	četrtek so delegati kongresa gospodarskih zbornic, ki se je vršil te dni v Velikem Bečkereku, izročili v Beogradu kr. vladi resolucijo, v kateri se prosi za izipremembo zakona o prisilni poravnavi izven konkurza. Resolucija zahteva, kakor smo že poročali, večjo zaščito upnikov, in sicer tako, da bi se odstotki povišali i na 60.
* * *
PODALJŠANJE TRGOVINSKE POGODBE Z MADŽARSKO.
Začasna trgovinska pogodba med Madžarsko in Jugoslavijo preneha veljati 30. t. mi. Sedaj se bo provizorično podaljšala za tri mesece.
* * *
OTVORITEV TELEFON. PROMETA MED MARIBOROM IN VSEMI CENTRALAMI NA FRANCOSKEM.
Po odloku ministrstva prometa štev. 39.790 od 12. imaja t. II. je od 25. maja t. 1. naprej otvorjen telefonski promet med Mariborom in vsemi centralami na Francoskem.
V	prometu Maribor—Francija so določene 4 govorilne pristojbine in sicer za II. pas, kamor spada Maribor na-pram Franciji: 106-70 Din, 117-70 Din, 128-70 Din in 130-70 Din.
Katera pristojbina velja za kak pogovor, se določi ipo P. T. Vesniku štev. 13 iz leta 1928., v katerem je objavljena poigodba o telefonski službi med Francosko in našo državo.
OTVORITEV TELEFON. PROMETA MED BLEDOM IN VSEMI CENTRALAMI NA MADŽARSKEM.
Po odloku ministrstva prometa štev. 42.562 od 18. maja t. J. je od 1. junija t. 1. naprej otvorjen telefonski promet med Bledom in vsemi centralami na Madžarskem.
Blled spada napr&m Madžarski v III. pas in zato znaša jugoslovanska terminalna pristojbina za navadno govorilno enoto 3’30 z1. fr., to je 36-60 Din (trideset šest 30/100). Naši terminalni pristojbini se za vsak pogovor prišteje madžarska terminalna pristojbina, ki se ugotovi po navodilih odi. št. 42.315/IIIa od 11. maja t. 1.
(D. štev. 45.350/11la—1931.) Po odloku ministrstva prometa štev. 41.906 od 18. maja t. 1. je od 1. junija t. 1. naprej otvorjen telefonski promet imed Bledom in vsemi centralami v Šviei.
Pristojbina za navadno govorilno enoto v vseh rellacijah znaša 7-60 zl. fr., to je 83-60 Din (osemdesettri 60/100).
* * *
POMEMBNA POGAJANJA LESNIH INTERESENTOV.
V Berlinu se vršijo te dni pogajanja med švedskimi in finskimi lesnimi interesenti ter zastopniki Rusije. Zdi se, da je Rusija kot izvoznik lesa sedaj pripravljena, da se pogodi z zapadnoev-ropskimi interesenti glede vprašanj eksporta. Berlinskih pogajanj se bodo udeležili tudi Poljaki in se bodo dogovori vršili torej na mednarodni podlagi. Ce bi prišlo do sporazuma z Rusijo, bi bilo to za mednarodni lesni trg pač največjega pomena.
* * *
EKSP0RTERJI ŽITA IN POLJEDELSTVO.
Zveza žitnih eksporterjev Jugoslavije je pred kratkim v nekem sklepu poudarjala, da more le prosta tekma v žitni trgovini zagotoviti kmetu kolikor mogoče ugodne cene pri prodaji njegovih pridelkov. Obdrži naj se prosta trgovina pri nakupu pšenice za izvoz. Privilegirana d. d. naj da eksporterjem vse olajšave, ki jih sama uživa. Kmetu naj se dovoli kolikor mogoče visoke cene. Ce se dovolijo kmetom za dosego čez svetovnotržno pariteto izvozne premije, naj se nudi ta pomoč tudi eksporterjem-, le-ti so pripravljeni staviti vso svojo moč in organizacijo v službo vnovče-nja zemljiških pridelkov, ob kolikor mogoče ugodnih pogojih za kmeta.
Občni zbor Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo.
Tajniško poročilo.
(Referent g. J. Kaiser.)
Govoriti o polažaju trgovine v letu 1930 se pravi, spustiti se v analizo vseh predelov širokega gospodarskega področja; — saj je oni veliki problem — ustvariti novo gospodarsko Evropo, baš v tem letu z vso silo potegnil v ospredje vse ostale probleme, ki ga spremljajo. Posledice ene težave v gospodarskem življenju so povzročile zopet drugo težavo; — zašli smo v labirint svetovno gospodarskih problemov, ki so vsi važni in od katerih pravilne rešitve je odvisen bodoči gospodarski napredek Evrope. In leto 1930 je bilo ono, ko so se pokazala vsa boleča mesta, gospodarsko bolehne, po vojni izčrpane Evrope.
Živeli smo torej v bujno slikoviti dobi — v pričakovanju, v nadah, v bojazni, v krčevitem natezanju, pa zopet v obupu. Ves gospodarski položaj moremo definirati torej z oznako — prehod iz gospodarske depresije v svetovno gospodarsko krizo.
Naša gospodarska kriza je le del svetovne krize, ki se je pri nas z ozirom na strukturo naše države pokazala deloma v drugih oblikah, kakor pa drugod.
Ta velik svetovno gospodarski pre-okret, ki se sedaj vrši, zahteva žrtev, požira eksistence, povzroča socialno bedo, — na razpotju je tudi duševnost človeka.
Ta doba zahteva velikih ljudi, velikega dela, ki se mora razcepiti na vsakega posameznika.
Vsak je del te gigantske celote, ki valovi in se preliva. Pa je tudi trgovec sestavni in bistveni del te velike valujoče celote; — njegove stanovske organizacije so važne postojanke, pa je v veliki celoti, čeprav le majhen atomčič tudi naša organizacija ona, ki ima nalogo, da pomaga graditi s pospeševalnim delom.
S tem uvodom, — ki morda ni primeren, prehajamo na kratek oris najvažnejših prizadevanj Zveze, ki so stremela za omiljenjem težkega gospodarskega položaja slovenskega trgovca, da v kratkih potezah pokažemo delo naše celokupne stanovske organizacije z namenom, da ustvarimo v svojih srcih sklep, da bomo prav razumevajoč vzroke sedanjega težkega položaja postali v naši državi konstruktiven del naroda, oni faktor, ki ga naj država v svoji gospodarski politiki primerno uvažuje in po katerem se bo brezdvomno poleg ugodnega razvoja domače produkcije dvigal napredek našega narodnega gospodarstva.
I. Gibanje trgovstva v 1. 1930.
Težek gospodarski položaj in ostre konkurenčne prilike zmanjšana rentabilnost in z njo seveda tudi zmanjšana trgovska podjetnost, znatno otežkočuje-jo tudi snovanje novih trgovinskih obratov.
Dokaz temu je padajoče število prijav in rastoče število odjav.
Število opadanja prijav in naraščanja odjav je pričelo leta 1923; spočetka sicer kot pojav, ki naj bi izčistil trgovske vrste vojnih dobičkarjev in špekulantov, pozneje pa kot vpliv z leta v leto naraščajoče depresije.
Nazorno nam kažejo gibanje trgovin v Sloveniji sledeči statistični podatki:
Loto	I. Setrtletjo		tl. četrtletje		III. četrtletje		IV. četrtletje		S k u	P aj
	Prijav	Odjav	Prijav	Odjav	Prijav	Odjav	Prijav	Odjav	Prijav	Odjav
1928	33(5	305	323	455	48 2	268	514	585	1055	1603
1929	393	792	379	360	355	181	373	299	1500	1532
1930	305	307	329	370	303	230	305	280	1242	1253
Iz tega pregleda sledi velik preokret v gibanju trgovin zlasti napram 1. 1923, ko je znašal prirastek novih trgovinskih obratov še 1047.
Prirastek v letu 1928 je bil torej 52,
v letu 1929 nobenega prirastka, v letu 1930 pa za 11 odjav več nego prijav.
Po glavnih strokah je bilo gibanje tekom preteklega leta sledeče:
Stroka	Leto	Prijav	Odiav	V letu 1930 več	
				prijav	odjav
Mešano, kolonijalno in špecerijsko blago	1929 1930	322 321	267 219	--	48
Les, lesni izdelki, oglje itd.	1929 1930	202 103	144 145	—	42
Uranjerije	1929 1930	100 79	120 66	13	20
Deželni pridelki, hmelj itd.	1929 1930	86 58	86 79	—	21
Manufaktura, modno blago, perilo	1929 1930	40 35	34 41	6	6
Vino	1929 1920	27 17	71 46	- —	44 29
Živila	1929 1930	94 77	168 80	, —	74 3
Pomožni trgovski obrati	1929 1930	117 81	123 42	39	6
Kakor je razvidno iz tega pregleda, je bilo število odjav v vseh glavnih strokah, izvzemši pri pomožnih trgovinskih obratih večje nego pa prijave. Vidimo tudi, da je število prijav v letu 1930 v teh strokah znatno manjše, nego 1. 1929.
Resolucije letošnje konference jugoslovenskih zbornic.
Na konferenci vseh jugoslovanskih zbornic, ki se je vršila v Velikem Beč-kereku 14. in 15. t. m., so bile sprejete naslednje resolucije:
I.
Konferenca gospodarskih zbornic kraljevine Jugoslavije, ki se je vršila 14. in 15. junija 1931 v Velikem Bečkereku, smatra se poklicanim, da v prvi vrsti izreče svojo zahvalo kr. vladi radi njene stalne in požrtvovalne brige, katero je posvetila v zadnjih dveh letih gradnji velikih hidrotehničnih del v občo korist.
Gospodarski pomen izrabe vode je priznan v vseh pravcih narodnega in državnega gospodarstva. Radi tega se danes po celem svetu posveča izrabi vode največjo pažnjo, proučavajo se režimi vode, mnogo se študira v razne svrhe, doprinašajo se zakoni in iščejo se načini, kako bi se iz nje izvleklo največ koristi.
Bogastvo, s katerim razpolaga kraljevina v vodnem gospodarstvu, predstavlja ogromne vrednosti in tekmuje z vrednostjo mnogih naprednih velikih dr-vrednostjo mnogih zapadnih velikih držav. V vseh naprednih državah se vode izkoriščujejo v veliki meri in delajo se vsi mogoči napori, da bi se one vključile v celokupno gospodarsko življenje naroda in države.
Gornje koristi pa je mogoče doseči le s smotreno organizacijo vodopravne uprave in vodogradne službe na podlagi edinstvenega vodopravnega zakono-davstva.
Radi tega se naproša kr. vlada, da organizira celokupno vodopravno upravo in vodogradno službo v enem in enotnem oblastvu, katero bi vsebovalo vodopravno upravo, hidrometrijo, omhome-trijo, hidrografijo, hidrologijo, regulacijo in kanalizacijo rek, potokov in hudournikov, zalaganje prebivalstva s pitno vodo, izkoriščanje vodnih sil, vzdrževanje izvršenih regulacijskih objektov na vseh rekah in kanalih, kakor tudi gradnjo rečnih luk in pristanišč. Dalje se naproša kr. vlada, da v svrho osigura-nja vodnih pravic, narodnih in državnih ekonomsko-socijalnih in gospodarskih interesov potom vodopravne uprave in vodogradnje službe izdela potrebno vodno zakonodavstvo in ustvari potreben fond za financiranje vseh goraj omenjenih del. Istočasno naj ustanovi pogoje za povečanje števila vodogradnih inže-nerjev v državni službi in pravnikov specializiranih v vodnem pravu.
Samo tako urejena vodopravna upra-
Zlasti znatno nazadovanje v prijavah kažejo lesna stroka, deželni pridelki in vino — znak velike krize v teh naših najvažnejših gospodarskih panogah.
va in vodogradna služba ter edinstvena vodna zakonodaja bo omogočila, da bo postala voda pravi blagoslov za celokupno prebivalstvo in da se zadovole vse zahteve gospodarskega življenja in napredka.
V	vprašanjih vodnega gospodarstva naj se v vseh resorih izdelajo zakoni, ki bodo v skladu z osnovnim vodopravnim zakonom. Podpiše naj se zakon o agrarni likvidaciji; zemljišča, ki se dobe potom melioracije naj se izvzamejo izpod agrarne reforme, ker bi v nasprotnem slučaju bilo onemogočeno finansiranje melioracijskih del.
Dalje se kr. vlada naproša, da omogoči najširšo kompetenco banskim upravam v pogledu izvajanja hidrotehničnih del s tein, da s predhodnim zakonom o financiranju samouprav ustvari pogoje za kritje stroškov rentabilnih del z dolgoročnimi posojili z obremenitvijo onih, ki bi od teh del imeli koristi.
Z ozirom na veliko in nujno potrebo po ureditvi Zrmanje, Neretve, Bojane itd.' v zvezi s pomorskim brodarstvoin, kakor tudi morskih luk se kr. vlada naproša, da nabavi moderni kopalni stroj, po katerem se že davno čuti potreba in s katerim bi bilo mogoče kopati do 12 m globine ter odmetavati izkopani materi-jal v cilju kolonacije podvodne zemlje, ker je dosedanje delo na tem polju nezadostno in neekonomično.
Z ozirom na ogromno gospodarsko važnost naših prekopov Kralja Petra in Prestolonaslednika Aleksandra, kateri so sedaj v derutnem stanju, se kr. vlada naproša, da izposluje, da se čiinprej izvrže vsa tehnična dela, katera bodo omogočila samostojno napajanje prekopov, omogočila redno plovbo, dajanje vode za namakanje in dobavljanje vode za področje vodnih zadrug.
Naproša se kr. vlada, da čim prej ustvari finančna sredstva za melioracijo zemljišča okoli Skaderskega jezera, katero je podvrženo poplavam ali je celo poplavljeno.
Končno se kr. vlada naproša, da posveti posebno skrb za melijoracijo zemljišč in za preskrbo s pitno vodo var-darsko, zetsko in primorsko banovino.
II.
Konferenca konstatira:
1. da je radi splošnega padca cen naš nacijonalni dohodek v zadnjem času občutno padel, vsled česar je potrošna moč širokih slojev prebivalstva v občutni meri oslabljena;
2. da javne dajatve, katere bremene gospodarsko aktivnost niso zmanjšane v oni meri, v kateri je padel nacijonalni dohodek ter se tako na ta način otežuje ustanavljanje novih podjetij;
3. da struktura naše zunanje trgovine izkazuje, da 72% našega uvoza predstavljajo izgotovljeni predmeti, katere
bi mogli uspešno in po konkurenčnih cenah proizvajati doma.
Tako stanje nas vodi v veliko odvisnost od izvozništva, katero si ne moremo želeti niti iz socijalnih, niti iz gospodarskih, niti iz kulturnih in niti i/. političnih razlogov.
Radi tega konferenca meni, da je treba krepitvi domačega tržišča posvečati največjo pažnjo ter da je treba na vso moč pomagati domači delavnosti. V to svrho želi konferenca, da se čim prej oživotvorijo odredbe iz novega načrta zakona o podjetjih glede pomaganja domače delavnosti in javnih nabavah, kakor tudi, da se z vsemi sredstvi olajša ustanavljanje industrij, katere država potrebuje.
III.
Dalje konstatira konferenca: da naši konsumenti neopravičeno ne cenijo domačih produktov ter si jim ti morajo nuditi običajno pod imenom tujih produktov.
Radi tega je konferenca sklenila, da vse gospodarske zbornice v državi razvijejo akcijo v duhu predloženega načrta v svrho ustvaritve nacijonalno ori-jentirane potrošne mentalitete in to v zvezi z okrepitvijo domačega tržišča.
IV.
Konferenca zbornic prosi kr. vlado, da izpremeni zakon o prisilni poravnavi izven stečaja v tem smislu, da se poravnalni odstotek poviša na 60°/o, da se na ta način preprečijo številne zlouporabe s sedanjimi minimalnimi 40°/o.
Zunanja trgovina Jugoslavije.
O	razvoju jugoslovanske zunanje trgovine v prvem letošnjem četrtletju imamo že natančne podatke in tudi za prve štiri mesece so nam znani suma-rični končni zaključki. Glavni znaki prvih štirih mesecev so isti kot so bili lani. Uvoz in izvoz sta v primeri z isto lansko dobo padla, in sicer v prvem četrtletju uvoz od 1740'4 milj. dinarjev na 1341-8 milijonov, izvoz od 1696 na 1159 milijonov. Pri izvozu je znašal kvanti-tetni padec skoraj 36 odstotkov, vrednostni padec skoraj 32 odstotkov, pri uvozu pa 18-25 in skoraj 30 odstotkov.
Padec uvoza pride posebno močno do izraza pri tekstilijah; bombaževina n. pr. je padla za 60 milijonov na 134 milijonov Din, bombaževa preja za 37-4 na 111, volneno blago za 28 na 78-5 itd. Padel je tudi uvoz strojev, železnine, železa, železnih cevi, surove nafte (za 25 na 16 milj. Din) itd. Močno je pa narasel uvoz volne, za 10-6 na 34‘8 milijonov Din. — Glavne dežele, od katerih smo kupovali, so bile Nemčija (18'05 odstotkov vse uvozne vsote), Češkoslovaška (17T3°/o), Avstrija (15-32°/o), Italija (skoraj 12°/o), Anglija (6'67°/o), Ogrska (4-84%), Francija (4*14), U. S. A. (4°/o). Iz Nemčije smo dobivali v prvi vrsti stroje in inštrumente, železnino in elektrotehniške predmete, iz Češkoslovaške tekstilije, iz Avstrije železnino, elektrotehniške predmete in tekstilije, iz Italije tekstilije in južno sadje, iz Anglije premog in tekstilije, iz Ogrske železo, železnine in elektrotehniške predmete, iz Francije tekstilije, iz U. S. A. prometna sredstva.
V	izvozu je padel stavbni les za 166 na 167-8 milj. Din, koruza za 78-5 na 85-7, surovi baker za 72'8 na 63'9, živo govedo za 12-1 na 61-5, živi prašiči za
8-6 na 59-4, cement za 17 na 31, hrastovi pragovi za 17 na 23-4, konoplja za 114 na 14-1, leseno blago za 14-2 na 9-9, drva za 5 na 8-4 milj. Glavna dežela našega izvoza je slejkoprej Italija s skoraj 28 odstotki vse naše eksportne vrednosti (stavbni les, govedo, jajca); dalje Avstrija 14‘7°/o (živi prašiči, jajca, koruza), Nemčija s 13-44% (surovi baker, jajca, sveže meso), Češkoslovaška z 9'31°/o (koruza, tobak, živi prašiči), Ogrska s 6-86°/o (koruza, stavbni les, amo-niakova soda), Grčija s 4-04°/o (stavbni les, fižol, sir), Francija (stavbni les, pragovi), Švica (jajca, stavbni les, prašiči), Poljska (tobak, slive, ribe), Španija (stavbni les) svinčena ruda).
Glede našega uvoza smo že v drugem članku opozarjali, da sili Nemčija vedno bolj v ospredje in da izpodriva zlasti Avstrijo; glede izvoza vidimo, da je Italija daleko na prvem mestu in da vsa protestna zborovanja nič ne izdajo. Vsakdo kupi svoje potrebščine pač tam, kjer so boljše in cenejše.
S&^vctu
1..........................-B-gSg—
Mednarodna delovna konferenca je
sprejela lani propadli -osnutek -o delovnem času v premogovnikih. To pomeni mednarodno vpeljavo 73A-urnega dela.
Ceno bakra so v USA znižali na 8'275 cants; iz druge roke se pa baker prodaja že po 7-80 cent s.
Zunanja trgovina Italije v prvih petih mesecih izkazuje 5236 milijonov lir uvoza in 3987 mili j. lir izvoza, je torej še zmeraj pasivna.
V Belgiji so ustanovili trust tovarn ogledainega stekla, kojega glavnica znaša 250 milijonov belg. frankov. S tem je vsa belgijska steklena industrija trdno sindicirana.
Žita je importirala Italija v času od
1.	juiiija 1929 do 31. maja 1930 8 -milijonov 761.000 -stotov, v isti dobi leto zatem pa 18,997.000 stotov, torej več bot -še enkrat toliko.
Terminski trg srebra je bil otvorjen kot edini srebrni trg na svetu 16. t. m. na kovinski borzi v Newy-orku.
V bombaževi industriji se poroča o novem načinu, po katerem se bo mogla kapaciteta te industrije dvigniti za 50 odstotkov. Tako bo kriza še večja.
Konferenca cinka v Parizu se je zaključila bre-z uspeha. Tudi bodoči konferenci 21. julija ne prorokujejo ugodnega zaključka.
15. mednarodni kongres bombaža zboruje od 23. do 27. t. ml. v Parizu. Zastopanih bo 21 držav.
Angleška banka bo uvedla, kakor se bere iz -Londona, temeljite reforme v svojem poslovanju in glede svojega delokroga.
Malinovec 0
pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna
Dr. G. Piccoli
Ljubljana, Dunajska c. 6
Mednarodna avtomobilna konferenca
v Ženevi se je sporazumela glede davčne prostosti za inozemske avtomobile v prometu in o signaliziranju na cestah.
Pridelek v Romuniji kaže ugodno, razen. v Dobrudži in v južni Besarabiji (suša, kobilice).
Konferenca srednjeevropskih produktivnih bor* v Budimpešti se ni mogla sporazumeti in bodo o zadevnih vprašanjih razpravljali 1. 1932. v Bukarešti. Za nujne zadeve se bo pa sklicevala konferenca v Budimpešto.
Konferenca Mednarodne zveze volne se ne bo vršila v Leipzigu, kot je bilo prvotno nameravano, temveč v Baselu, in sioer od 26. do 28. oktobra.
Obtok bankovcev v Avstriji je izkazan z dobro milijardo šillingov, njegovo kritje s 54.3 °/o.
Zlate zaloge sistema zveznih rezervnih bank v Ameriki so dosegle novo rekordno višino 4900 milijonov dolarjev.
Petletka je iluzija, pravi Troekij in dokazuje z bogatim številčnim materialom, da bii bila Rusija tudi ob popolnem posrečenju petletke še zelo daleč za kapitalističnimi državami.
Urad za uvoz žita so ustanovili v češkoslovaški; komisija bo sestavljena iz zastopnikov raznih ministrstev in iz delegatov gospodarskih skupin ter bo poleg svoje glavne naloge vrnila tudi regulacijo domačih cen.
Zlate zaloge Angleške in Francoske banke so izkazane s 161 milijoni funtov in s 56.130 milijoni frankov.
Izvoz magnezita iz Avstrije je letos zelo padel, in sicer vsled zmanjšanega delovanja mednarodne jeklene indusitri-je, ki je gllavna odjemalka avstrijskega magnezita.
V /M urah	plesira	in
LK, V U± Ul kemižno Bnaži ob.
leke. klobuke itd.
Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domačo poriio
tovarna JOS. REICH.
(Nadaljevanje siledi.)
Ferdo Jelenc:
Obratovanje hotela in njegov položaj v gospodarstvu.
(Nadaljevanje.)
Restavraiit.
Iz kuhinje, kaivne kuhinje in kleti gredo jedi in pijače tja, kjer se imajo zavžiti. V prvi vrsti je to seveda restavrant. Strežejo pa se jedi in pijače tudi drugod, posebno n. pr. v nadstropjih, kamor se naroča posebno zajutrek, pa tudi drugi obroki. Odposlanec jedilnega obrata v nadstropjih je, kakor smo videli, chcf d’čtage. Pa tudi v vestibulu in z njim zvezanih javnih prostorih ima jedilni oddelek svojega odposlanca, ki se zove chef de hali. Ti odposlanci predstavljajo posebne obratovalne oddelke istega reda, kakor restavrant, vodijo torej vsak svojo lastno obratovalno polo in ne obračunavajo proti restavrantu, temveč proti kuhinji, kavni kuhinji in kleti, kakor restavrant sam.
Ako hočemo obratovanje restavranta razumeti, moramo poznati vsaj štiri stvari. To so prvič, kako so posamni obroki na cel dan porazdeljeni, drugič red, po katerem gostje jedo in kako jim zavžito zaračunamo, tretjič, kako organiziramo osebje, ki ima postrežbo vršiti, in četrtič, kako kasiramo. Obravnavajmo torej te štiri plati resta-vrantskega obrata po vrsti, kakor se nam kažejo v restavrantu mednarodnega reda.
Prvič. Obroki mednarodnega jedca so sledeči:
Mali zajutrek (petit dejeuner, breakfast).
Ta je zopet po francoskem načinu prosti zajutrek (dejeuner simple) ali popolen zajutrek (dejeuner complet). Prvi obsega le kavo, čaj ali čokolado
Iz carinske prakse.
Piše Just Piščanec, carinski posrednik.
(Nadaljevanje.) v
LIII. odločba državnega sveta štev.
7107 z dne 10. marca 1931.
Za tvrdko »Fructus« v Ljubljani sem 9. maja 1930 prijavil v ocarinje-nje partijo Weckovih čaš za konser-viranje sadja v teži 3820 kg pod tarifnim naimenovanjem »stakleno po-®udje obično belo providno iz tar. p. 521/1 b a 30 Din od 100 kg«. Pri uradnem pregledu je carinarnica prijavo osporila ter našla, da se ima od prijavljene robe 3460 kg cariniti kot »stakleno posudje, koje je duvanjem u kalupima dobilo reljefne ukrase iz tar. p. 521/1« a 50 Din za 100 kg, ostalo pa kakor prijavljeno.
Zaslišan sem izjavil, da je moja prijava popolnoma točna in pravilna glasom carinske tarife p. 521 in pripombe k tej številki, kakor tudi povsem v smislu objašnjenja u komen-taru k tarifi. Vdahnjeni priprosti napis na predmetnih čašah ni predstavljal namreč nič drugega, nego »tvorniško marko«, katera ne tvori okrasa, je brez reljefa, je v Nemčiji patentirana kot tvorniška marka ter se taka posoda po pripombi v tarifi kakor tudi po objašnjenju v komentarju mora cariniti edino-le po tar. p. 521/b a 30 Din zato, ker marka tvor-nice ne vpliva na carinjenje. Do tedaj sem enako prijavil dokaj take robe, ne da bi jo bila carinarnica osporila. Pri naknadnem komisijskem pregledu robe se je tudi carinarnica pridružila mojemu naziranju ter smatrala prijavo za pravilno. Vendar se je pa sporno postopnje nadaljevalo!
Zasebno sem poslal vzorce ospo-rene robe v merodajno tarifacijo po car. birou. la je pa našel, da se te čaše carinijo po tar. p. 521 1, 2 a 70 Din! Isti carinski biro je pa nekoliko pozneje na uradno mu vposla-ne vzorce iste robe izdal svoje drugačno mišljenje, da se roba ima cariniti po tar. p. 521/lb, t. j. a 50 Din, kar je potrdil tudi £. finančni minister.
Na podstavi teh »dejstev« me je
s kruhom, drugi pa tudi maslo in marmelado. Kar pa je za Francoza popolen zajutrek, je za Angleža šele prosti zajutrek (plain breakfast). Angleški običajni zajutrek (regular breakfast) pa obsega tudi porridge in ribo, zrezek ali reberce.
Zajutrek (dejeuner, lunch, luncheon).
Ta se streže opoldne (pol 12. do pol
2.) Za zapadnoevropca toraj obed ni opoldne, ker si ta opoldne ne odpočije. Namesto juhe se zavžije zakuska (hors -d’oeuvre), nadaljni spored pa obsega samo lahke jedi (jajčna jed, riba).
Obed (diner, dinner).
To je glavni obrok ter se streže od 6. do 8.
Večerja (souper, supper).
Ta se zavžije po gledališču ali če se je iz drugega povoda ostalo zunaj.
Rabiti ruski izraz »zakuska« za opoldanski zajutrek ni na mestu. Beseda pomeni isto, kakor francoska beseda hors - d’oeuvre ali nemška Vorspcise.
Popoldansko malico zovejo Francozi gotiter, Angleži pa afternoon-tea, in ne five-o’ clock tea.
Drugič. Obroki se strežejo gostom skupno, torej pri isti mizi in istočasno, ter za ceno, ki velja za cel obrok povprek, ter se potem pravi, da se streže oziroma jč a la table d'hotc (pri gospodarjevi mizi), ker predseduje tej skupni mizi gospodar sam. Spored takega skupnega obroka se zove menu.
Ako gost je, kadar pride, ter se mu zavžite jedi zaračunajo vsaka zase po ceniku jedil ali jedilniku (la carte), tedaj se reče, da se streže oziroma je a la carte (po karti).
(Nadaljevanje sledi.)
dravska finančna direkcija obsodila za krivdo netočne prijave iz čl. 166 c. z. v kazen 39.300 Din in 7612 Din carine, navajajoč kot razlog, da je spor o kvalifikaciji te robe definitivno skončan z odlokom car. sveta v smislu razpisa Cbr. 13048/29. — Zoper obsodno rešenje sem prijavil pritožbo na fin. ministrstvo ter v njej naglašal:
Prijavljena roba predstavlja stekleno posodo navadno belo prozorno, na kateri je vtisnjena zaščitna marka, katera pa po sedaj veljavnih predpisih v tarifi in komentarju ne vpliva na carinjenje robe. Drugih re-ljefnih okraskov, o katerih je govor v zapisniku in v odloku car. biroi, prijavljena roba nima, zaradi česar je carinsko naimenovanje kot posod i z v kalunih vdahnjenimi reljefnimi okraski očito nepravilno in ne odgovarja dejstvom. Jagoda z napisom Weck na posodi predstavlja samo trgovsko marko za stekleno posodo za konserve tvrdke J. Weck & Co. v Eflingu, katera marka je vrhutega mednarodno protokolirana ter kot taka priznana tudi v naši državi, ker je tudi ta pristopila k Madridski konvenciji o zaščitnih markah.
Izrekanje kazni v tem primeru je neumestno že iz razloga, ker so bila mišljenja o tarifaciji te robe različna, a to ne samo pri carinarnici, ki je prijavo priznala za pravilno, marveč celo pri za tarifacijo merodajnem faktorju — car. birou. Na mojo privatno prošnjo, da mi ta izda veljavno uve-renje o kakovosti blaga te vrste, je car. biro izdal mnenje, da se ima ta posoda cariniti po t. p. 521/2 ii 70 Din zato, ker je brušena. Šele na mojo pritožbo proti taki tarifaciji je car. svet premenil mnenje, da se roba vendarle carini po t. p. 521/1 d h 50 Din. Obstojajo torej o tarifaciji te posode — tri različna mišljenja!
Oe si pa iste carinske oblasti niso bile edine o tarifaciji te posode, ne more se vendar zahtevati od mene kot deldfw*anta, da pritegnem k onej oblasti, ki zastopa misel, da se roba ima cariniti po višjej stopnji; tem manj se me ne more klicati na odgovor zaradi netočne prijave, ako je carinski svet odločil, da se roba ima
cariniti po dražji postavki in zato ker je dokazano, da je komentar tarife s pogledom na obdelavo in tvorniško marko vrlo pomanjkljiv. Če si pa same oblasti, merodajne za uporabo tarife, niso na jasnem o pravilni ali nepravilni uporabi tarife, se pač na tako dejstvo ne sme bazirati kakšna kazenska odgovornost za deklurautu.
Deklarant je odgovoren samo v primerih, kedar postopa protivno jasnim predpisom, toda v primeru, da se sa me oblasti ne zlagajo, kakor v našem, pač ne more odgovarjati za 1o deklarant; še manje pa, ako je poleg tega tudi obsodno rešenje finančne direkcije ozirom na izrek kazni nehumano, neumestno in brez podlage v zakonu.
(Dalje prihodnjič.)
Tečaj 22. junija 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold. .	22-73	22-79
Berlin IM 		13-405	13-435
Bruselj 1 belga			7-8690
Budimpešta 1 pengO .	—*—	9-874
Curih 100 fr		—•—	1096-80
Dunaj 1 šiling		7-9226	7-9526
London 1 funt		274-71	275-51
Newyork 1 dolar		56-32	56-52
Pariz 100 fr		—"—	221-48
Praga 100 kron 		160-81	167-61
Trst 100 lir		294-95	296-95
Mednarodni vzhodni velesejem v Bariju.
V	dneh med 6. in 21. septembrom t.
11.	se bo vršil v Bariju (Južna Italija) mednarodni vzhodna velesejem. S tem se nudi našim trgovcem lepa prilika, da navežejo stike s trgovci severne Afrike ter bližnjega in daljnjega Orienta. Že geografični položaj Barija namreč nam se javlja kot center vseh držav, ki so od tu med seboj povezane z železnico, paroplovnimi linijami ali pa zračnimi progami.
Mednarodni velesejem v Bariju sicer obstoja komaj dve leti, toda baš to dejstvo, nam nudi občudovanje, da se je ta institucija v tem tako kratkem času mogla povzpeti do take višine. Že lani so se velesejma udeležili razstavljala iz 17 držav, med njimi tudi iz naše, ki so bili vsi z uspehom izredno zadovoljni.
Velesejmska upirava se je letos potrudila, da nam na preko 60.00 kv. m razstavnega prostora uredi razstavne predmete tako, da bo vsak interesent lahko takoj našel ono, kar ga zanima.
Vsi predmeti so razdeljeni na 12 grup in te v podgrupe in sicer: 1. Poljedelstvo z vsemi svojimi panogami. Baš v tej panogi se nudi Jugoslaviji kot agrarni državi možnost, da si najde nova tržišča za plasiranje teh svojih produktov; 2. Ribarstvo, ki je tudi izredno važna panoga za vse obmorske države;
3.	Stroji; 4. Kemični izdelki; 5. Prometna sredstva; 7. Oprava; 8. Tekstilni izdelki; 9. Godbeni instrumenti; 10. Turizem; 11. Družbe in organizacije; 12. Obrtniške korporacije.
Kakor vidimo, so res zastopane prav vse panoge trgovstva tako, da bodo i kupci ,i prodajalci lahko zadovoljili svoje potrebe.
Menda ni potreba posebej omenjati, da bodo veljali tako v Italiji, kakor tudi v drugih državah ob tej priliki posebni popusti tako za blago, kakor tudi za osebe.
Upamo, da se bo res med ljubljanskim velesejmom in banjškimi razvilo tesnejše sodelovanje, kakor je to željo izrazil tudi upravnik banjškega velesejma conrm. Larocca ob priliki konzularnega sestanka vseh konzulov v Bariju.
Našim trgovcem moremo udeležbo na tem velesejmu le priporočati. Vse informacije daje brezplačno, ustmeno ali pismeno pisarna Mednarodnega vzhodnega velesejma v Beogradu, Cle-menceaujeva ul. 29./IJL, Tel. 61—70.
OKUSNA IN ZDRAVA
JE
KOimSKA KAV JI!
Vpisala se je n a s t o p n a
firma:
Sedež: Gornja Radgona.
Besedilo: Semenič Stanko.
Obratni predmet: Trgovina z govejo živino in drobnico.
Imetnik: Semenič Stanko, trgovec z živino v Gornji Radgoni št. 15.
Okrož. kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 5. junija 1931. Firm. 494/31 — Rg A III 168.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri niastopnih firmah:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Proja« velepražarna kave, mlin za dišave, tovarna kemičnih proizvodov, družba z o. z.
Izbrišeta se poslovodja Vilhar Franjo, vpiše pa se kot poslovodja Jelačin Ivan ml., trgovec v Ljubljani, Emonska cesta.
Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. maja 1931. Firm. 474
—	Rg C III 192/4.
*
Sedež: Celje.
Besedilo: »Cinal«, tvomica kovinskih predmetov iz modernih zlitin, Josip Kir-bisch, Celje.
Besedilo firme se glasi odslej: »Ci-nal«, -tvomica kovinskih predmetov, Jos. Kirbiš, Celje.
Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 27. -maja 1931. Firm1. 275/31 - Rg A III 45/5.
*
Sedež; Celje.	_	,
i Besediflo: Jose! Kiirbiseh.
Obratni predmet: Pekama in točenje žganja. .
Besedilo firme se glasi odslej: »Josip Kirbiš, parna strojna pekama, tovarna za kekse, vafeljne in prima slada, Celje.«
Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 27.
maja 1931. Firm, 276/31 — Rg A 127/7.
*
Sedež: Celje.
Besedilo: Peter Majdič-Merkur, kovinska, industrijska in trgovska družba z omejeno zavezo v Celju.
-Prokura se je podelila:
1. -g. Majdič Ani, vdovi veleindustrijal-ca v Sp. Hudinji, in
2. g. dr. Pinter Antonu, ravnatelju v Sp. Hudinji.
Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 27. maja 1931. Firm. 236, 327/31 — Rg C II 50/4 in 5.
vseh vrst eno- m večbarvne
Jugografika
Liubljana, Sv. Petra nasip 23
Sedež: Maribor.
Besediilo: C. Biidcfehlt.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
Izbriše se dosedanji lastnik firme Carl Biidefeldt vsled smrti, vpišejo pa sedanji lastniki Budefeld Feliks, Erih Leon in Henrik (Heinz), vsi trgovci in posestniki v Mariboru, Orožnova ul. 6.
Pravico namestovanja imata skupno po dva družabnika,
Okrož. kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 28. maja 1931. Firm 478/31 — Rg A I 151/3.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Eksportna družba Matheis Suppanz & Co., Maribor.
Prokurist Suppanz Oton podpisuje firmo tudi kolektivno s prokuristom lliiimiler Adolfom.
Podpis firmte se vrši na ta način, <Ia podpisujeto vedno dve k podpisu upravičeni osebi, ki nosita različni rodbinski imeni.
Okrož. kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 28. maja 1931. Firm. 463/31 — Rg A I 111/42.
*
Sedež: Jarše.
Besedilo: Industrija platnenih izdelkov, družba z omejeno zavezo v Jaršah.
S sklepom družabnikov, storjenim pismenim potom po § 34. zak. o družbah z o. z. z veljavo od dne 31. decembra 1930., se je podaljšala v smislu družabne pogodbe družbena doba za nadalljnih 5 let do 31. decembra 1985.
Vsled smrti se izbrišeta poslovodji Majdič Peter, veletrgovec v Celju, in Kluge Igo, industrijalec, Oberaltstadt, ČSR; vpišejo se poslovodje dr. Robič Hugon, primarij v Mariboru, Juvančič Milena, žena bančnega uradnika v Mariboru, in Kluge Fric, industrijalec, Oberaltstadt, ČSR.
Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. maja 1931. Firm. 485
—	Rg C II 88/36.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Milama in svečarna, d. d. v Ljubljani.
Izbrišeta se upravna svetnika Gabrovšek Fran in Žitko Vladimir, vpišeta pa upravna svetnika:
Djinovski Ljubomir, ravnatellj Jadran-sko-Podunavske banke, d. d. v Ljubljani, in
Podlipsky Josip, ravnatelj Jugoslavenske d. d. Georg Schicht v Osijeku.
Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. maja 1931. Firm 499 _ Rg B II 7/17.
Zbližanje med Francijo in Sovjetsko Rusijo.
Že pred šestimi leti so se započeli prvi pregovori med Francijo in .Sovjetsko Rusijo. Toda tedaj je vladalo med delegati obeh držav tako različno naziranje, da so bila ustna pogajanja prekinjena ter je bilo istočasno določeno, da se bodo nadaljevala z medsebojno izmenjavo not.
Res je, da so se v začetku note izmenjavale precej pogosto, toda sčasoma so popolnoma izostale.
Kakor poročajo časopisi, so se pa pogajanja sedaj obnovila; k temu dejstvu je mnogo pripomogel zmeren način nastopa Litvinova v Ženevi, kakor tudi sedanja gospodarska kriza. Umevno je, da vzbujajo pogajanja veliko zanimanje vseh gospodarskih krogov.
Znano je, da povzroča največ težav pri pogajanjih vprašanje ureditve predvojnih dolgov Rusije v Franciji. Sovjetska Rusija namreč izjavlja, da ona ne prizna nikakih predvojnih dolgov. V zvezi s tem vprašanjem stoji tudi vprašanje kredita, ki bi ga naj Francija dala Sovjetom. Ti namreč zatrjujejo, da nikakor ne morejo ničesar plačati, če ne dobe prej izdatnega kredita.
Vrhu tega pa je znano, da rabijo danes Sovjeti veliko posojilo, ker hočejo izvesti novo »petletko«. Stari petletni načrt ;e namreč sedaj izveden, čeprav ne s takim uspehom, kot so to Sovjeti pričakovali. Po tem načrtu bi morala Sovjetska Rusija v industrijskem pogledu doseči in celo prekašati zapadno-evropske države in severno-ameriške. Program pa je bil izpolnjen samo v pogledu težke industrije, med tem ko produkcija živ-ljenskih potrebščin ni mogla doseči za-željene višine.
Kakšen je podroben načrt druge petletke, je znano le bore malo. Znano je le, da je v programu povišanje kapacitete ruskih elektrarn na 500 milj. Kw, produkcija surovega železa na 60 milj. ton letno. Kemična industrija ima na programu produkcijo sintetičnega bencina, kavčuka in dušika. Vrhu tega so na programu gradnje novih prog ter daljna mehanizacija v poljedelstvu.
Za izvedbo te druge petletke so že izdelani izakoni, na podlagi katerih je točno določeno, koliko bo znašal v bodoče delovni čas, dalje bo povečana disciplina, vsak delavec bo osebno odgovoren za inventar v tovarni; vsi delavci pa bodo poljubno premostljivi iz enega kraja v drugi.
Za izvedbo vsega tega je seveda potreben denar in tako je danes glavni pogoj Sovjetov za sklenitev trgovinske pogodbe ta, da dži Francija primeren kredit. Če bi Sovjeti tega dobili, bi se tudi ne protivili skleniti političnega sporazuma — tako vidimo, da se tudi pri Sovjetih suče vse življenje le okoli — denarja.
Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 25. junija t. 1. ponudbe glede dobave lanenega motvoza, ruberoida, ladijskega poda, ključavnic, šarnirjev, vodnih tehtnic, posod za vodo in zidarskega orodja. — Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 30. junija t 1. ponudbe glede dobave zapiračev za za vodo. — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 1. julija t. 1. ponudbe glede dobave železne žice. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 2. jullija t. 1. ponudbe glede dobave parketov in hrastovih okvir-
jev za parkete, glede dobave usnja in lesa. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 6. julija t. 1. ponudb© glede dobave manesmanovih cevi in činih valjanih cevi. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za 101 v Ljubljani interesentom na vpogled).
Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 30. junija t. i. ponudbe glede dobave 80.000 kg cementa; do 6. julija t. 1. glede dobave 30 kg klingerit plošč in 200 kg podložnih plošč; do 13. julija t. 1. pa glede dobave 1 avtomatične telefonske naprave. — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 1. julija t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg livarskega grafita. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 2. junija t.
1.	ponudbe glede dobave 50 posod za vodo. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi ipodatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Tritu poročila
TRŽNE CENE V LJUBLJANI
dne 15. junija 1931.
Govedina: V mesnicah po mestu: I. vrste Din 16—18, II. 14—16. Na trgu:
1 kg govejega mesta I. Din 16—18, II. 14—16, 111. 10—12, jezika 18, vampov -10, pljuč 6—8, jeter 16—48, ledic 18, možganov 10—20, loja 6—8.
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. Din 22, II. 16—18, jeter 25—30, pljuč 18—20.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. Din 20—23, II. 16—18, pljuč 10, jeter 18 do 20, ledvic 18—20, glave 8—10, parkljev -8, slanine trebušne 12—13, slanine ribe in sala 14—15, slanine mešane 13 do 14, slanine na debello 14, masti 16, šunke (gnjati) 24—25, prekajenega mesa I. 24—25, II. 18—20, prekajenih parkljev 6—8, prekajene glave 10, jezika 25—28.
Drobnica: 1 kg koštrunovega Din 14 do 15, jagnjetine 18—20, kozličevine 25.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa
I.	Din 8, II. 6.
Klobase:	1	kg	krakovskih	Din	32,
debrecinskih 32, hrenovk 29—31, safalad 29—31, posebnih 32, tlačenk 24, svežih kranjskih 25, pol prekajenih kranjskih 28—30, suhih kranjskih 35, prekajene slanine 16—18.
Perutnina:	Piščanec	majhen	Din	15
do 18, večji 20—25, kokoš 25—35, petelin 25—35, domači zajec, manjši 6 do
10,	večji 12—20.
Kibe: 1 kg karpa Din 22—28, ščuke 35—40, postrvi 50, klina 20, mrene 15 do 20, pečenke 12.
Micko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2-50—3, 1 kg surovega masla 25—28, čajnega masla 36—40, mašila 30 do 36, bohinjskega sira 24, sirčka 7—8, eno jajce 050—1.
Pijače: 1 liter starega vina Din 16 do 22, novega vina 14—16, čaša piva 3 do
4-50, vrček piva 4—4-50, steklenica piva
5-50—6 Din.
Kruh: 1 kg belega Din 4-50, črnega
4,	rženega 4, navadna žemlja 0-50.
Veletrgovina
A. Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
rudninsko vodo
e
v
O
Lastna pražarna za kavo. in mlin za dišave z električnim obratom
T
f o n 26-66
Sadje: 1 kg luksusnih jabolk Din 24, ena oranža 1-50—4, ena limona 0’75 do
1, 1 kg fig 12, mandeljnov 50, orehov
9—10, luščenih orehov 34—36, črešenj 3—5, suhih češpelj 10—12, marelc 36,
1	liter rdečih jagod 4, borovnic 3.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko Din 80—84, Santos 52—54, Rio 36' do 40, pražene kave I. 90—100, II. 80 do 90, III. 66—70, IV. 56—60, kristalnega belega sladkorja 12-75, slladkorja v kockah 14-25, kavne primesi 18, riža
I. 9, II. 7, 1 liter namianega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4% 4-75, navadnega kisa 4% 3, 1 kg soli morske debele 2-50, drobne 2-75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 40, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10,
II. 9, pralnega luga 3-75, čaja 80. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 0 na:
debelo Din 340—375, na drobno 4, št. 2 na debelo 315—350, na drobno 3-75» št. 4 na debelo 250—280, na drobno 3-50, ššt. 6 na debelo 225—250, na drobno
3-25, 1 kg kaše 5—6, ješprenja 5—6, ješprenjčka 8—10, otrobov 1-50—2, koruzne moke 3—3’50, koruznega zdroba
4—4-50, pšeničnega zdroba 4—5, ajdove moke I. 7, II. 5, ržen© moke 3-50.
Žito: q pšenice Din 220—240, rži 210 do 220, ječmena 200—210, ovsa 210 do 240, prosa 190—200, koruze 150—160, ajde 220—230, fižola ribničana 290, pre-peličarja 350, 1 kg graha 8—10, leče 10—14 Din.
Kurivo: 50 kg premoga Din 30, 1 tona premoga 460, 1 kub. m trdih drv 185 do 150, mehkih drv 70.
Krma: q pol sladkega sena Din 75,
slame 50—60.
Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate Din 2—3, štrucnate solate 2, ajseri-ce 2—3, zgodnjega zelja 8, kislega zelja
3,	ohrovta 6—8, karfijol 10—12, šparg-iljev 8—12, kolerab 2, špinače 4, paradižnikov 14—16, kumar 8—10, buč 8—10, graha v stročju 3—5, 1 liter luščenega graha 6, 1 kg fižola v stročju 7—12, 6e>-bule 4—6, česna (nov) 14, krompirja 1-50—2, novega 4—5, repe 4, kisle repe
2,	jurčkov 16—18, korenja 2, peteršilja
2,	zelenjave za juho 2, ena artičoka 1 3.
K ASTELIC m DRIIG
trgovina s papirjem na veliko
LjUBLlANA
Aleksandrova cestfa š4. 9
pritlitje leVo
llilll
glavno zizsiopstvo za Slovenijo:
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh
a
.KUVERTA £
L1UBL1AN&
Trgovci I Diavctajle blage pri tvrdkah, katere oglašajo v „lrgcvsbcm lislu"
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
9&rzoiavi: SKrispercoloniale JEjubljana ‘Gele/on št. 2263
Ani. Krisper Coloniale
JCaslnih: Josip Vevlič
Ljubljana OSgS?*
ko
‘Veletrgovina koloni-
jalne robe.  w---------------------m---------------------  »-	-=	-
‘SfTi.i' najska cesta 33
“Goina postrežba	Ustanovljeno	leta 1840 Ceniki na razpolago
Račune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih š poljubnim številom listov, kuverte, etikete in vse druge komercijelne tiskovine dobavlja hitro in po zmernih cenah
TISKARMA MERKUR
L|UBL)i!A, Creflorčičeva^jutica^25
Tele*. 2552. Za velja narolila zahtevajte proračune I
♦
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - lnduitrijiko d. d. »MERKUR« kot lidajatelja ln tiskarja: 0. MICHALEK. Ljubljana.
/