-----    83-----
Ozir po svetu.
Detomori na Kranjskem.
Gosp. dr. Vale rita, slavnoznani učenik porodni-čarstva (babištva) v Ljubljani, je izdal knjižico pod naslovom „Zur Statistik der Kindesmorde in Krain", v kteri daje razgled, koliko novorojenih otrok so umorile matere od 1835. do 1866. leta, in Jri so bile sojene v ljubljanski deželni sodniji. Število vseh detomorov v omenjenih 31 letih znaša 228, pa jih je bilo gotovo še nekoliko več, ker 1850. leta so ustanovili za Dolensko v Novem mestu kresijsko sodnijo in kar se je od tega časa primerilo detomorov na Do-lenskem, bili so v preiskavi novomeške, a ne ljubljanske sodnije.
Med temi 228 zarad detomora zatoženih bilo jih je 153 zavoljo pomanjkanja dokazov izpuščenih, ena je med preiskavo sodniji ušla, 74 pa jih je bilo zarad dokazanega detomora obsojenih.
Gospod profesor si je prizadjal pri teh 74 ženskah poizvedeti vse, kar se tiče njih starosti, stanu, starišev, premoženja, obnaše itd., in je po natanjčnih teh pozved-bah prišel do sledečih sklepov:
Vse morivke so bile čez 20 let stare — največ jih je bilo med 20. in 30. letom.
Veliko tacih je bilo vmes, ki so že po dva ali več otrok imele.
Večidel so bile neomožene ženske. Omožene ali vdove so vse že več otr6k imele.
Največ je bilo tacih, ki so bile še pri stariših doma in pa dekel v službi.
Čem bolj sirova (neomikana) je ženska bila, tem bolj je morivka.
Nobena morivka ni bila Ljubljančanka.
Le ena morivka je bila hči nezakonskih starišev.
Ženske, ki so prvega otroka imele in ga umorile, so bile večidel sicer poštenega zadržanja; one pa, ki so že več otr6k imele, večidel niso bile nič vredne.
-----   84-----
Pomočkov, da bi otroka od sebe odgnala, ni skor nobena rabila.
Pri onih, ki so prvega svojega otroka umorile, se je skazala, da je sramota (strah pred stariši, brati itd.) bila detomora kriva; one pa, ki so popred že več otr6k imele, so bile siromaštva nadloge krive.
Ženske, ki so svojega prvega otroka umorile, so ga večidel zadušile (ena je otroka zadušila, potem kuhala, meso od kosti zrezala in svinjam dala, kosti pa v Savo vrgla); one pa, ki so že več otrok imele, so ga umorile s tem, da nalašč niso pri porodu nobene pomoči iskale.
Ženske, ki so prvega otroka umorile, so ga večidel umorile doma, druge zunaj doma.
Detomorov je v gorenskih krajih več kakor drugod (menda na Gorenskem nezakonsko nosečo huje sodijo kakor drugod).
Detomorov je čedalje več.
Večidel so detomorivke noseče postale v pustu, pri rekrutbi in pa ob žetvi.
Očetje nezakonskih otr6k nočejo skrbeti za svojega otroka; med vsemi so bili le štirji, ki so se zavezali, da hočejo za otroka skrbeti. Vidi se iz tega, da bi morala postava bolj skrbeti zato, da bi se ne smel potuhniti m ozki, ki je žensko nesrečno naredil, da reva mora vso sramoto in nadlogo sama trpeti, on pa se smeja! Se ve, da po tem, ako bi se oče ne skrival, bi ondi marsikak gospod prišel v zadrego.