Stev. 247. V Uubllanl, t Četrtek, dne 21. oktobra 1909. Leto xxxvn. -rs Velja po pošti: ss ia oelo leto napre] . K 26*— za pol leta » . » 13'— za četrt » » . » 6'5Q sa en meseo » . » 2*20 ga Nemčijo oeloletno » 29'— ta ostalo Inozemstvo » 35'— es V upravništvu: 33 Sa oelo leto naprej . K 22-40 sa pol leta > . » 11-20 ■a četrt » » . » 5-60 u en meseo » . » 1-90 Za potlljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v. SLOVENEC 1 m i Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 ma): za enkrat......po IS t sa dvakrat sa trikrat . . . sa več ko trikrat 13 10 . T reklamnih notloab stana enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratneiu objavljenjn primeren popnst. vsik dan, tzvzemšl nedelje tn praznike, ob 5. nrl popoldne. m- Uredništvo |e v Kopitarjevih nlioah itev. I/IIL Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma sa oa mm spre|emajo. — Uredniškega telefona štet. 74. ■■ Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevih nlioah štev. 6. ' ■b Sprejema naročnino, lnserate ln rekIamaol|e. ......... Upravnlškega telefona štev. 188. =j Današnja številka obsega 6 strani. Državni zbor. Dunaj, 27. oktobra. Draginja živil. Zbornica se bavi tudi danes z nujnimi predlogi, naj vlada stori potrebne korake proti rastoči draginji živil. Vsestransko jc prepričanje, da je draginja vsakdanjih živil v istini že dosegla skrajne tneje. Različna pa so mnenja o vzrokih draginje in sredstvih proti njej. V tem oziru so razširjene in utrjene naravnost gorostasne be-dastoče. Tako za dr. Rennerjetn ponavljajo socialni demokratje popolno neresnico, da kmetje odirajo konsumente. Kmet niti svojega dela nima plačanega. Vesel je, ako more svoje pridelke spraviti v denar in plačati davke ter obresti od dolgov. Opozarjam samo na cene poljskih pridelkov doma in na trgu. Za jabolko, katero je kmet prodal za dva vinarja, plačaš v hotelu 40 vinarjev. Isto velja o drugih pridelkih. Glavni vzrok draginji živil je torej dejstvo, da konsument navadno ne kupuje neposredno od producenta, marveč od prekupcev. In to največ podraži živila. Dalje denar dandanes nima več iste veljave, ko pred kakimi desetletji. Vse potrebščine, ki jih mora kupovati kmet, so v cenah ravnotako poskočile, kakor živila. Tretjič ne smemo pozabiti, da so plače poslov dvakrat, trikrat višje. In kmet je še vesel, ako dobi hlapca ali deklo v službo. Torej more le sovražnik kmečkega stanu ali pa bedak trditi, da kmet odira druge stanove. Kmečki stan je še premalo orga-nizovan ,da bi z ozirom na svetovni trg in mednarodno konkurenco mogel na domačem trgu narekovati cene. Pač pa to delajo židje na borzah in večji prekupci, česar mi ni treba dokazovati. Sicer pa morajo mnogi kmetje v hribovitih pokrajinah, koder se bavijo z živinorejo, sami kupovati moko in mnoga druga živila. Sicer pa še noben kmečki neprijatelj ni doslej mogel trditi, da imajo kmetje razri mer no iste dobičke, kakor industrija. Razni karteli vlečejo dividende do 30, celo do 40%. In navzlic temu tarnajo židovski kapitalisti, da vlada zanemarja in z davki davi industrijska podjetja. Mi želimo industriji najboljše uspehe, ob enem pa za-ltevamo, da živi kot človek tudi kmet. ki tvori ševedno dobro polovico prebivalstva v državi, daje cesarju najboljše vojake in e še vedno temelj državnemu redu. Včeraj so o draginji govorili dr. Drese!, Hanuš. Budzyno\vsky in Onyškevič danes pa Fresl, dr. Damm kot nemški agrarec, Johanis, češki agrarec Kotlar dalje Burival, Horsky, Kraus in trgovinski minister dr. Weiskirchner. Ta jc navajal podatke, da so se živila podražila tudi v drug.h državah, vendar pa ne v isti meri | kakor v Avstriji. Pšenična moka ti. pr. se je v zadnjih letih pri nas podražila za 100 odstotkov. Kdo pa spravlja v žep dobiček? Ogrski veliki mlini in židje, kateri narekujejo moki ceno. Naši domači mlini ne meljejo več pšenice za gostilne in peke. Povsod po vaseh kupujejo le ogrsko moko. Jutri govori še več govornikov, v imenu »Slovenskega kluba« poslanec Roška r. Namen razprave pa je, da se izvoli poseben odsek, ki naj v šestih tednih poroča o sredstvih in pomočkih proti draginji. Dogodki za kulisami. Včeraj je zveza nemškoliberalnih poslancev odklanjala vso odgovornost za govorice o novi koaliciji; danes pa so I nemški poslanci s Češkega z »ogorčenostjo« zavračali vsak najmanjši sum, češ, da hočejo s Čehi pod eno streho. Posebno se je rotil dr. Schreiner, da ni v nobeni zvezi z znanimi izjavami nemških društev in časnikarjev proti rekonstrukciji ministrstva. Dr. Schreiner in dr. Hochenbur-ger sta torej nemška posest. Torej so osebe več, nego splošne, javne koristi. Ali je sploh v Avstriji katera politična oseba, zaradi katere naj trpi vsa država? Bienerthovo posvetovanje. Danes se govori, da se hoče baron Bienerth jutri posvetovati z voditelji nemških strank o nadaljnem razvoju parlamentarnih razmer. Do sobote hoče baron Bienerth slišati tudi mnenja ostal.h parlamentarnih strank. Prve dni novembra sc. bode odločilo, ali se prične normalno delo v zbornici ali gredo poslanci zopet domov. Južna železnica. Danes so se zbrali poslanci iz dežel ob Južni železnici, da sklenejo potrebne korake proti nameravanemu zvišanju tarifov na progah Južne železnice. Poročal jc dr. Steimvender. Južna železnica že nekaj let ne plačuje dividend svojim upnikom. Vzrok temu je slaba uprava in pa dejstvo, da delničarji niso vplačali niti polovice zajamčenega kapitala, obresti pa hočejo vleči od vsega. Južna železnica je že zvišala tarife za osebni promet in sedaj hoče poskočiti še s tovornimi tarifi, ki naj bi bili za 7% višji od državnih. To zvišanje tarifov bi na leto iznašalo 8 do 10 milijonov, katere bi morale plačevati skoraj izključno le naše dežele ob Južni železnici. Naravnost čudno je, da vlada molči, oziroma trpi to turško gospodarstvo pri Južni železnici. Nihče pa ne more zahtevati. da bi za grehe Južne železnice in raznih avstrijskih vlad od 1. 1856. delale pokoro dežele, po katerih se vije Južna železnica. Kakor pa se čujc, bila bi avstrijska vlada že dovolila zvišanje tarifov in morda šc garancijo za novo posojilo, ko bi se temu ne vstavljala ogrska vlada. Ker pa more Južna železnica z raznimi koncesijami omajati ogrsko vlado, je velika nevarnost, da res Južna železnica doseže svoj namen na račun južnih krono-vin. Ta nevarnost je tem večja, ker se baje z Južno železnico pogaja višji železniški uradnik, kateri bi rad postal glavni ravnatelj Južne železnice. Da se to prepreči, naj gre deputacija poslancev k železniškemu ministru in k ministrskemu predsedniku ter najodločneje ugovarja proti tej nakani. V tetn vprašanju so edine vse stranke osobito pa poslanci prizadetih dežel. V ta odbor so bili danes izbrani: Dr. Steinwender, dr. Hofmann, pl. Suklje, dr. Mayr, dr. Rybar, baron Malfatti, Schrnid, dr. Gregorčič, Resel, Pittoni, Smitka in Zeiner. Odbor še ta teden poda dogovorjeni protest na merodajnih mestih. Suša. Letos je suša na Štajerskem zopet napravila mnogo škode. Poslanec Pišek in tovariši so vložili prošnjo, naj vlada podpira dobavo semen, soli itd. Vojaški nemiri. Poslanec Gostinčar iu tovariši so vložili interpelacijo na ministra za deželno brambo zaradi vojaških nemirov ob jesenskih orožnih vajah na Rakeku, v Begunjah iu v Logatcu. Nemci zahtevajo razpust državnega zbora. »Tagespost« se peča z Bienerthovimi konferencami in s poročili o odgodenju zbornice. Bienerthu svetuje, naj razpiše nove volitve, če ne doseže sporazuin-ljenja. Afera Weidenhoffer Krek. VVeidenhofer je včeraj izjavil, da je dobil dr. Krek razglednico, na kateri ga psuje. Razglednica nosi VVeidenhofferjev podpis. Izjavlja, da ni v nikaki zvezi z razglednico. Dr. Korošec se je danes v zbornici pritožil, ker so do-znali poslanci o novih davkih iz N. Fr. Pr. Predsednika je vprašal, če hoče opozoriti finančnega ministra na nedopustljivost takega obveščanja. Bienerthove konference. Bienerth je danes pričel konferirati z voditelji strank. Zaslišal je poslance Syl-vestra, Chiarija, dr. Šusteršiča, po Susteršiču Začka in Globinskega. V četrtek obvesti Bienerth oficiehio nemške voditelje o svojih načrtih, v petek voditclle slovanskih strank. »Slovanska Unija« je sklicana v četrtek dopoldne, da se pripravi za pogajanja. Kakor poroča korespondenca »Centrum«, hoče Bienerth ponoviti soravna pogajajna za češki deželni zbof. Zbornična posvetovanja. Načelniki klubov so sklenili, da bo imela v četrtek in v petek zbornica daljše seje, v soboto bo trajala seja od 10. dopoldne do 2. popoldne. Socialno zavarovanje in postava o trgovskih pomočnikih se brez prvega branja nakaže odsekom. Češki deželni zbor se skliče, kakor poroča »Hlas Naroda«, najbrže 15. novembra v kratko zasedanje. MAŽARSKI ODMEVI S POTOVANJA PO BOSNI. Gospodje Madžari, ki so obiskali Bosno, dajejo v časopisju drug za drugim duška svojim vtisom in — željam, ki jih jim je vzbudilo to potovanje. Vsi seveda soglašajo v tem, da vežejo Ogrsko in Bosno starodavne vezi, da Bosna tudi po svoji naravni legi teži k Ogrski, da je vsa kultura od okupacije sem delo madžarskega genija, da tudi urojeno ljudstvo noče vedeti za drugega gospodarja, ko za Madžare in — kar je glavno: Bosna-Hercegovi-na more in mora biti za Madžare zlat rudnik . . . Ampak prav gotovi svoje stvari pa Madžari vendar niso, kakor priča med drugim članek v »Budapesti Hirlapu«. Tu izvaja nek udeleženec bosanskega potovanja, da kljub vestnemu delu in trudu Ka-laya in njegovega naslednika preti Bosni nevarnost, da bo kmalu izgledala tako, ko vsaka druga avstrijska provinca . . . Kar se tiče narodnosti, pravi člankar, da so katoličani, t. j. Hrvati, madžarsivu nasprotni, Srbi. v obče gravitirajo izven mej dežele t. j, k Srbiji, a drugače je s pravim, urojenim bosenskim ljudstvom: z moha-medani. Ti so ne le najštevilnejši, marveč v njih lasti je ogromen del zemlje in čigar je zemlja, tega je tudi dežela. No, in ti moslemi goje nasproti Madžarom velike simpatije in čuvstva sorodstva. Ti moslemi tudi globoko obžalujejo — kakor jih pusti člankar govoriti — da se v domačih bosenskih šolah ne uče madžarščine ter morajo potem vsled tega na nemška vseučilišča, ko bi bilo vendar lepše v Budimpešti. To se pravi: v Bosni treba madžarskih šol ali vsaj pouka v madžarščini. Mnogo so madžarski politiki zamudili v Bosni, ko so se in se še bore za neodvisno ogrsko banko itd., ko je Bosna vendar važnejša, ko vse to . . . Madžarski; obrtniki in trgovci sicer skušajo po' svojih močeh nadomestiti te zamude in s primernimi sredstvi bi se vse dalo zopet popraviti. Bosna se mora priklopiti Ogrski in na čelu uprave naj stoji ban, ki ga imenuje ogrski ministrski predsednik — »kakor na Hrva- LISTEK. Onkraj Gorjancev. (Dalje.) Ko sem se za silo osnažil, umil in preoblekel v obleko domačega gospoda župnika, ki mi je bila pa precej preohlapna, odpravil sem se v izobraževalno društvo. Ko sem vstopil v dvorano, sem se ustrašil samega sebe ter se pohlevno stisnil v kotiček. Suknja dvakrat prevelika, na nošah neke šolne, katere sem komaj vlačil za sabo, moj klobuček ves moker in zmečkan, a tu velika družba, lepa dvorana, čedno, gosposko oblečeni ljudje. Kdo }>i pa tudi pričakoval, da bom onkraj Gor-iancev, doli ob hrvaški meji. kjer se po stari pripovedki prižagajo luči samo, kadar luna mrkne, našel tako imenitnost. Mislil sem. da bom našel mesto, šc s abše od židovskih gnezd v vzhodni Galiciji, na fodolju in na Pokotju. Gališke razmere, katere imam še v glavi, so me zapeljale jn mislil sem. da mora doli ob Hrvatariji izgledati podobno. Pričakoval sem, da bom našel v dvorani ljudi v debelih plat-"ernh bregešah in nerodnih opankah, po naši narodni pesmi: »Nima črevljev, ma opanke, z ene grde stare janke,« ljudi, ki se žive od ovčjega sira in dfše po luku. A tu gospodične, tako »štantane in štimanc«, da bi lahko šle v nedeljo popoldne v Ljubljani po Tivoleh »na špancer na Roženpoh«, kot je pel ranjki Alešovec. Ko smo vstopili — jaz, potem tovariš Mal-nerič in domači gospod kaplan — jc nekdo ravno igral na klavir in dekleta so pela. Tovariš Malnerič jim reče, naj zapo-jejo kaj črnomaljskega, in pričeli so peti, in klavir je spremljal petje, črnomaljsko kolo. Glasi se tako-le: Aj zelena je vsa gora zelena! Aj zelena je! (Med tem se drže dekleta v krogu in gredo počasi okrog.) Aj notri raste trava detelina, aj notri raste. Aj žela jo jc spremlada divojka, aj žela jo je . . . Aj zlatim srpom z 'belimi rokami, aj zlatim srpom . . . Aj nesla žc je svojga bratca konjčem, aj nesla že je . . . Aj, jejte, je te, mojga bratca konjči, aj, jejte je je . . . Ker jutri boste daleč potovali, ker jutri boste . . . Aj, čez te gore — gore te visoke, aj, čez so gore . . . Aj, čez te vode — vode te so globoke, aj, čez te vode. (Potem pride igra »Most«. Dekleta se razdele na dva oddelka in pojejo: Al -je kaj trden ta vaš must, Al je kaj trden vaš must? Speroža, roža brunka je naša. Ah, trden, trden, kakor kust. Ah, trden, trden, kakor kust. Speroža, roža, brunka je naša. Iz česa ste ga zidali? Iz česa ste ga zidali? Speroža, roža itd. Iz letcj rejpe zidane, iz letej rejpe zidane. Speroža itd. Al komu ste jo ukradli? Al komu ste jo ukradli-3 Speroža itd. Našima gospod županu, naširnu itd. Speroža itd. Al mi vas črno zatožiti, al mi vas črno — Speroža itd. On je naš dober oče. ki nam ne nič sporeče. Speroža itd. Al kaj za sabo vodiste? Al kaj — Speroža itd. Mj ta dekleta vodimo, ki lejpc gvante nosijo. Speroža itd. Le pejte, pejte trikrat skuz, le pejte — Speroža itd. Lc pejte. pejte trikrat skuz: le pejte, pejte trikrat skuz. Speroža itd. In potem gredo en oddelek »trikrat skuz«, to je pod rokami z voditelji drugega oddelka. Igra se konča s tem, da obokrožijo i dekleta glcdalcc. ki sc morajo potem odkupiti. Ko so izpele kolo«, so zapele še sle- i dečo svojo narodno pesem: škem.« Članek končuje z vsklikom: »Bosno-Hercegovino se mora gospodarsko osvojiti — to bi se rentiralo!« Nedvomno! AVSTRIJSKA POMORSKA POLITIKA. Nova brodarstvena predloga v sedanjem zasedanju drž. zbora je vzbudila precej zanimanja. Trgovinski minister dr. NVeisskirchner je v dosedanjem pos.ova-nju vpeljal stalen promet na morju z nizozemsko Indijo. Po tej morski črti sicer ne plovejo avstri ski parniki sami. pač pa so v zvezi aleksandrijski parniki avstrijskega Lloyda s parniki nizozemske paro-plovne družbe, s katero je sklenjena pogodba. Vsled tega se velik del evropskega prometa z nizozemsko Indijo vodi čez Trst. Izvršiti se je nameravala tudi pogodba zaradi stalne morske zveze z Južno Ameriko. Dosedaj se še ni izvršila. Pogodba je potrebna vsled uvoza kave, industrijskega izvoza, izseljeniškega vprašanja. V državah Laplate so tudi za izseljence ugodnejše še klimatične in delavske razmere kot v Severni Ameriki. — Trgovsko mimstrstvo je sklenilo tudi pogodbo z avstrijskim Lloydom glede stalne morske zveze ob dalmatinski in albanski obali. Prejšnji načrt pogodbe je zahteval zvezo med Trstom in Kotorjem tedensko po treh brzoparnikih. Ta pogodba bi bila vel avna 15 let iu se ni ozirala na nikaK gospodarski- napredek dežel ob naši južni morski obali. Gotovo je sicer, da se bo Dalmacija le počasi gospodarsko razvija'a, ker je v tej deželi veliko zanemarjenega. Toda z novimi železnicami se bode povzdignil tudi promet Dalmacije z drugimi deželami. Zato nova pogodba z Lloydom določa dnevno vožnjo brzoparnikov iz Trsta v Kotor. — Resnica je, da more imeti Avstrija uspeh v veletrgovini le z ugodnimi morskimi zvezami. CARJEV OBISK V ITALIJI IN KRETA. Z dobro poučene strani se poroča, da se je v carjevih pogovorih z italijanskim kraljem v Racconigiju razpravljalo o mednarodni konferenci za rešitev kretskega vprašanja. Car Nikolaj želi, da bi se kretsko vprašanje rešilo na ta način, da se otok Kreta prepusti za gotovo plačilo Grški. Za to naj bi se našla oblika, kot svoje dni za Vzhodno Rumelijo, po kateri bi bil otok še nekoliko časa po imenu del turške države. Ruski zunanji minister Iz-volski je mnenja, da bi Turška, kljub svojemu nasprotnemu stališču, vendar sprejela ruski predlog. Bržkone ima Izvolski prav, kajti turški porti ni ničesar bolj neznosno kot sedanji nejasni položaj. Če se tozadevno ne bo ničesar zgodilo, bo zahteval turški parlament in mladoturški častniki, da se izkrca turško vojsko na Kreto. To pa bi bilo za Turčijo ravno tako predrago kot brezuspešno, ker je Kreta pod varstvom štirih velevlasti, proti katerim se Turčija pač ne more bojevati. Na drugi strani pa bi bilo manj sramotno za Turčijo, ako ugodi na mednarodni konferenci zahtevi velevlasti, da odstopi Kreto Grški, in bi ji bilo mogoče tako tudi doseči kako korist na drugem polju. Vsled tega položaja je turška vlada že prej poslala velikega vezirja pašo Seid v Pariz in London, da bi se z tamošnjimi vladami dogovoril glede končne rešitve kretskega vprašanja. Anglija je seveda veliko manj naklonjena rešitvi tega vprašanja, ker je spor zaradi Krete važen predmet njenemu gospodstvu v Sredozemskem morju. Angleški vladi pač ugaja, da potrebuje zaradi Krete Turška njeno pomoč. Radi tega vprašanja tudi ni potoval car v Italijo skozi Bospor. Če bi obiskal Carigrad, bi moral tudi Atene. Za to pa položaj še ni bil ugoden. POLITIKA PAŠIČEVEGA KABINETA bo šla ista pota v vseh notranj.h in zunanjih zadevah kakor prejšnja Novakoviče-va vlada. Tako vsaj je izjavil Pašič, ko je svoj kabinet predstavil skupščini. Predvsem se bo delovalo tja reformo v vojski, okrepitev financ.elnih in gospodarskih virov, izboljšanje parlamentarnega in vo-livnega sestava, ureditev razmer v policiji itd. 0 POTOVANJU KRALJA FERDINANDA V SRBIJO krožijo v belgrajskih političnih krogih različne domneve. Da bi bil prišel iz zgolj naravoslovnega zanimanja, nihče ne verjame; kajti prvič je na bolgarskih planinah ista f ora in favna, kakor na srbski planini Kopaonik, drugič pa je čas tudi že malo pozen za take ekskurze: mrzlo je in megle se vlačijo po obronkih. Pašičeva okolica trdi, da je kraljev obisk v zvezi z vprašan em dinastje Karagjorgjevič. Mi-lovanovič je v inozemstvu itn ako se mu tudi to pot ne posreči izposlovati sprejem kralja Petra na evropskih dvorih, potem so dnovi te dinastije šteti. Kot pretendenta na srbski prestol prdeta v poštev angleški princ Connaught in bolgarski prestolonaslednik Boris. V tem sluča u bi kraij Ferdinand, ki ni priljubljen, odstopil na korist svojemu sinu in tako bi zav adala med Bolgarijo in Srbijo personalna unija. Pašič da je že izdelal tozadevno pogodbo. — Druga domneva se glasi, da bi Ferdinandova 171etna hčerka Evdoksija imela postati žena srbskega prestolonaslednika Aleksandra 'n si je kraljevi oče prišel od blizu pogledati svojega bodočega zeta. — Tretja kombinacija je še na bo j verjetna in slove: Zadnje dni je prišlo med Dunajem in Sofijo do nesporazumljenj in ohladitve razmer in azven ega ima Bolgarija važne dogovore S Turč'jo gede Makedonije. Da pritisne na obe strani sebi v prilog, je Ferdinand uprizoril komedijo, češ, da se hoče s Srbijo zvezati v skupne cilje. Ako se mu namera sponese, pa se i bo seveda zopet bratil z Avstr.io in Turčijo — proti Srbiji. Dnevne novice, + »Mlade« je dr. Tavčar te dni tako skrtačil. da se je kar kadilo. Dejal j m je, da je »Slovenec« v svojem pomembnem sobotnem članku »Po zmagi« imel čisto prav in da se on od njih ne bo dal v škodo stvari koniandirati. Zato jih tudi na svoje zadnje shode ni nikamor vzel s seboj, m je rajši Juga in Frankhehna pošiljal po deželi. Ribnikar in Žerjav imata »Haus-arrest«, ker sta jo s Turkom tako zavozila in ker so liberalci tudi na deželi mnenja, da je boljše, če se prvi drži zdravljenj živine, drugi pa »Zveze zadrug«; še-ie v, nedeljo bodo Žerjava izpustili, da poi'Ls.k> dr. Oražnom v Metliko. Črnomelj in Gra-, dac liberalno kislo p vo prodajat! Kranjski »mladi« delijo zdaj usodo tržaškega Mait-diča, katerega so »stari« tudi ukrotili,'da; ne bi še nadalje delali zgage. »Miadolifce-ralnim« zaletelom se torej na vsej črti obeta prežalosten konec. -f Iz kraliestva tet. Dobili smo: »Slavno uredtrstvo lista »Slovenec« v Ljubljani. Na podlagi določila § 19. tiskovnega zakona poživljamo Vas", da ponatisnete v svojem listu v zakoniti obliki in dobi naslednji popravek: Ni res. kar p:še »S ovenec« od 23. t. m., da bi bilo politično društvo »Edinost« odločno izjavilo, da »Mandiča ne trpi na čelu Narodne delavske organizacije«, da bi bil zaradj tega g. dr. Mandič predsedniško »čast izrecno le za tri mesece sprejel« in da »bo moral po treh mesecih odstopiti, da napravi mesto človeku, ki bo narodni gospodi ljubš;«. Istotako ni res. da bi bil g. dr. Rybar po- 1 sebej in na katerisibodi način nasprotoval i kandidaturi g. dr. Mandiča predsednikom N. D. O. Nasprotno, toFko odbor političnega društva »Edinost« kakor tudi g. dr. Rybar še posebej, sta odločno zahtevala, naj g. dr. Mandič sprejme zopetno izvoli- tev za predsednika N. D. O. in so ga toliko ] g. dr. Rybar kakor drugi odborniki političnega društva »Edinost« opetovano na-govarja.j v tem smislu.« Trst, dne 27. oktobra 1909. — Odbor političnega društva »Edinost«. Podpredsednik: Dr. E. Slavik. Tajnik: Dr. Josip Wilfan. — Cig. doktor-iem pri »Edinosti« svetujemo, naj se na-uče sestavljati pravilne popravke; današnji popravek le vsled izrednega našega usmiljenja ni romal v koš. -f Popolna anarhija vlada v tržaški narodni stranki. Kako hudo na vseh plateh škriplje iu poka, dokazuje dejstvo, da se je politično društvo »Edinost« po mali notici v »Slovencu« čutilo prmiorano podati veleoficiozno izjavo na čelu lista v »Edinosti«, kjer trdi, da med nj.m in fer-rerovsko organizacijo ni razpora. »Edinost« pa pobija »Narod«, ki v dolgem članku iz Trsta priznava, da so prepiri, ki naj se pa »med št.rimi stenami« poravnajo, da ne bodo »klerikalci« triumfirali. »Narod« ima tudi prav — prepirajo se v Trstu tako, da je veselje. Sam dr. Mandič, ki je na občnem zboru slovenskih tržaških mazziniancev trd i, da tržaška barka ne poka, govori po Trstu okoli, kako ga dr. Rybar »ne more videti« in kako da je »vsega sit«. Dejstvo je, da je »Edinost« odbila od sebe vso zmerno inteligenco in pa vse kmečko Uudstvo, da ne govorimo o duhovščini, ki začenja odločno akcijo zoper ferrerovce. Dr. Rybar z žalostjo gleda, kako Mandičevci podirajo, kar se je v več kot treh desetletjih s težavo zgradilo in kako delajo na razkol. Tržaška barka poka in ni je več smole, s katero bi se dale špranje zamašiti in naj prvaki napišejo v »Edinost «.kolikor izjav hočejo. -f- M adenlško zborovan e v St. Rupertu preteklo nedeljo je lepo uspelo. Iz vse dekanije so bili navzoči mladeniči ;n tudi možje. Govorili so nadučitelj Pirnat, načelnik Orlov Jeločnik, domači kaplan Štrajhar, mokronoeki kaplan Z;tnlk in domači fant Odlazek. Deklamirali so Franc Knez in Zolet. Or.i-tamburaši so lepo svi-rad domače in hrvatske pesmi pod vodstvom gosp. Vokanna. Navdušenje je bilo veliko. Vseh ljudi je bilo čez 500. Nazdar! + Slovensko šolstvo v Ameriki. Ameriški slovenski list »Ave Maria« p.še: Vsi resno misleči rojaki širom Združenih držav so se gotovo srčno zveselili, ko so brali meseca maja v slovenskih I stih oklic j šolskega odbora v Waukegan-u, 111. pod i predsedstvom in vodstvom č. g. J. Plev-rtika. In kako bi se ne! Saj je šolsko vprašanje ameriških Slovencev že tako pereče po vseh naselbinah. Imamo že jako lepe organizirane slovenske župnije, ki bujno procvitajo pod vodstvom požrtvovalne slovenske ameriške duhovšč ne. Toda, koliko imamo slovenskih farnih šol? In to je popolnoma naravno! Marslkak slovenski duhovni pastir vidi veliko potrebo farne šole. Toda težave! Predvsem, kje dobiti slovensk h učiteljic, ki bi bile v resnici zmožne voditi tako šolo? Slovenskih redovnic manjka. In vendar bi se to vprašanje dalo lepo urediti. Treba se ga samo lotiti, treba ga proučavati. Čemu bi pošiljali denar za šole domov, ko jih pa tu tako krvavo potrebujemo. Naj bi se dotični odbor, čegar č. g. predsednik daje garancijo za ugodno in uspešno rešitev, krepko oprijel z novo energijo tega vprašanja in vse storil, da vzbudi med rojaki zanimanje za naše šolsko vprašanje. Vsi pravi rodoljubi bodo šli za njim kot en mož. Res je, ne bomo našemu rodu mogli ohraniti jezika v Ameriki. Ohranimo mu vsaj sv. vero in pa ljubezen do naroda slovenskega! Veliko, zelo veliko bi se dalo tu doseči, ako se možje, ki so misel sprožili, požrtvovalno in navdušeno lotijo začetega dela. Na delo torej! — Trajni spomin in hvaležnost celega naroda v Ameriki Vam ie zagotovljena! — Dolžnost vsega slovenskega čas V ovoj črni gori, žarki ogenj gori. Mimo nje jaš€jo trideset junakov na izbor soldatov. Jedan je mej nimi grozovito ranjen. Za Boga vas prosim draga bračo moja! Ne puščajte mene v ovoj črni gori. Nek me vun pelrte, Vu to ravno polje. Skopatje mi jamo pri svetomu Ivanu. Na puško globoko ina sabljo široko. Vanj ga mi zavijte \Moje grešno telo. Zunaj mi pustite mojo desno roko. Za njo mi prvežte imojga konjca vranca Nek konjač žaluje, kad me draga neče. Draga bi žalvala, ko 'bi ona znala, da sem se oženil vu to črno zemljo. Med tem, ko so se tako zabavali s petjem v izobraževalnem društvu, smo vstopili mi v dvorano. Ljudi je prihajalo vedno več in se je dvorana skoraj napolnila, dasiravno jim ni bilo poprej naznanjeno in ni bilo nobene večje prireditve, ampak samo navadni sestanek. G. Mal-nerič je s kratkim nagovorom otvoril shod in predstavil mene. Potem sem jim jaz povedal nekaj besed in zaključil je gospod kaplan. Nato so se ljudje pričeli razhajati. Nekaj jih je pa še ostalo in so zapeli še nekaj beokranjskih pesmi. V Črnomlju se razvija društveno življenje jako živahno. V izobraževalnem društvu gre jako živahno, »Orli« dobro napredujejo in imajo lepo telovadnico. Nisem pričakoval skoraj na skrajni periferiji naše dežele toliko življenja. Neizmernih zaslug za društveno življenje si je pridobil ranjki prerano umrli župnik Peharec, katerega sem sliSal v Črnomlju večkrat spomniti z največjim priznan em in hvaležnostjo. Zdaj sta v Črnomlju samo dva duhovnika, župnik iu kaplan, oba iz nemškega vitežkega reda, oba si no delavna in goreča, toda župnija je številna in obsežna, tako da ju cerkveno in strogo stanovsko in uradno delo popolnoma izčrpuje in je nevarnost, da bo tako lepo započeto in bujno se razvijajoče društveno življenje nekoliko trpelo. Morda bo pa navdušenost in marljivost nadomestila pomanjkanje časa in sil. Ko je b;l shod končan, sein sc vrnil v župnišče, kjer mi ie dal gospod župnik na razpolago svojo sobo in posteljo, njemu je pa oostlala »maminka« na zofi. Ker sem bil močno zdelan in utiujen, sem spal do visokega dne. (Dalje.) nikarstva je, krepko se zavzeti za to zadevo. — Deželno mesto občega zavaroval, nega zavoda zasebnih uradnikov v Trstu. O poslovanju, — če se sp oh more tako imenovati, — tega zavoda se ne sliši po naši deželi drugega, nego same pritožbe, o katerih moremo reči, da so vseskozi utemeljene. Zavod odgovarja slovenskim dopisom po štirih ali petih mesecih v taki slovenščini, da je človeka kar groza. Kako pa tudi ne, ker ima za slovenskega ko-respondenta nastavljenega nekega nem. ško vzgojenega Italijano-Slovenca, kateri je po mnogih prelevitvab srečno prijadral t stranki v Trstu sedaj vsemogočnega so. cialdemokrata in sedanjega voditelja tržaških nacionalnih socialistov, Pagniivja, kateri sploh sedaj gospodari v. tržaškem deželnem zavodu. Kakor smo izvede.i, je omenjeni slovenski korespondent določen tudi za revizorja zavoda v slovenskih po-kra inah, katere spadajo pod tržaški oko. liš. Kaj imajo v tem slučaju pričakovati delodajalci in zavezanci zavoda od takega revizorja, si lahko mislimo in dejstvo, da je na Kranjskem še več stotin nastavljen-cev, kateri do sedaj še niso b''li naznanjeni zavodu v zavarovanje, je najboljši dokaz, kako vestno zna opravljati ta zavod revi-zijo. Kar se tiče drugega poslovanja zavoda, je škoda izgubljati besedi, samo toliko omenimo, da ie že skrajni čas, da poseže vlada v to italijansko načona no gnezdo in napravi red, kajti sicer šo slovenski zavarovanci primorani, brez izjeme se upreti nadaljnemu vplačevanju premij kar gotovo tudi vladi ne bo po volji. Svoje državne poslance pa prosimo, da centraln vladi odkrito povedo, da je sedanje stanj« nadalje za slovenske zavarovance narav nost nevzdržljivo. — V.č-Glince. Tudi na našem poko pališču je te dni kaj živahno!. Zupljani si zlasti letos trudijo olepšati grobe svojil dragih ranjkih. Povod temu je tudi to, kei je naše do sedaj mnogo premajhno poko pališče dobilo drugo lice. Zadostno smo g; razširili in obdali z zidom. Prostorna mrt vašnica je pripravljena natanko po pred pisih. Take še v Ljubljani nimate — na no vem pokopališču. Naši občinski očetje si bolj radodarni v tem oziru nego vaši. Bla govolili so iz občinske blagajne prispevat dva tisoč kron za mrtvašnico. Za to izdat no podporo se jim tem potom najprisrčneji zahvaljujemo. Vse delo na pokopališču j' hvalevredno, v splošno zadovoljnost izvr šil tukajšnji zidarski mojster g. Stanonili On, ki je že tol.kim zlasti v Rožni dolin postavil lična stanovanja, je na ta nači^ poskrbel, da bodo tudi njih koščice poči vale na dostojnem pokopališču. Blago slovil bode razširjeno pokopališče preč. s dekan Fettičh-Frankheiin prihodnjo ne deljo ob 3. uri popoludne. Na Vseh svetni kov dan popoldne ob 4. bode pa pevsl zbor tukajšnjega kat. slov. izobraževal nega društva na pokopališču zapel tri mil nagrobnice. — Aretiran višji častnik. Minoli tore je bil v Zagrebu aretiran umirovljeni dc inobranski podpolkovnik Krbavac, ker i osumljen, da je ponaredil oporoko nek gospe Jovanke Popovič. — Prememba posesti. Iz Postojne s poroča: Ga. Lina Hudnik, odvetnikov soproga v Ljubljani, je prodala žago v bi žini Postojne g. Franu Krainerju za 34.00 kron in hotel »Pri ogrski kroni« v Postoji dosedanjemu najemniku Alojziju Burgeri za 102.000 K. — Avtomobflna zveza med Trstom i Opatijo, Zveza za promet tujcev v Opati bo upeljala avtomobilno vožnjo me Trstom in Opatijo. Poizkusna vožnja s vrši danes. Javni promet bo otvorjen dn 1. novembra. Borovnica. Zadnjo nedeljo je prišel nam g:osp. Slavko Ravnikar iz Ljubljani ki je imel v našem izobraževalnem dri štvu predavanje o umni živinoreji. Velik dvorana našega krasnega doma se je m polnila vrlih Borovničanov, ki so z vel kim zanimanjem poslušali predavanje sta raj eno uro. Ve iko zanimanja so vzbudil posebno živinorejske tabele, ki smo si -ji Po predavan u ogledovali. Naš poslanec i predsednik izobraž. društva gosp. Kobi je zahvalil gosp. predavatelja za njegov poučno predavanje. — Vojaške vesti. Imenovani so P vojni mornarici: Za mornarične nadkom sarje Ludovik Po.lak in Jožef Pire; z mornaričnega komisarja Fran Dernič. — Katoliško slovensko Izobraževal društvo na Brezovici pr.redi predstav »Tihotapec«, igro v petih dejan ih. Ig' uprizore samo člani društva, in sicer nedeljo, dne 31. oktobra, popoldne ob tre v prostoru g. J. Pezdir na Brezovici. Pr jatelji poštenega razvedrila se vato i jo obilni udeležbi. — »Almanach českeho uredn'ctva ž lezničnlho«. Za leto 1910 so izdali češ železniški uradniki almanah, kj je m. slovanskmii železniškimi uradniki pp taka knjiga. Zanimiva je še posebno vslj tega, ker vsebuje celo statistiko vseli ž lezniških društev in organizacij med sl vanskimi železničarji v Avstriji. »Alm nach« je pisan v lahko umljivcm jezik je krasno opremljen, fino vezan in vsebuje tudi slovenske članke. Našim železničarjem in vsem, ki se zanimajo za že-lezničarsko gibanje, toplo priporočamo to priročno žepno knjižico. — Predsednik sodišča v veleizdajni škem procesu, Tarabochia. je dobil daljši dopust, glede katerega vlada splošno mnenje, da je prvi korak v pokoj. Vsaj v časopisju se že dolgo časa vzdržujejo vesti, da si je g. Tarabochia z vodstvom vele-izdajniškega procesa zaslužil — »lauf-pass«. — Strupene gobe na trgu. V Zagrebu je minolo nedeljo zbolelo sedem oseb na zastrupljenju z gobami, kupljenimi na Je-lačičevem trgu. — Nova vožnja črta Trst-BrazillJa. S 1. januarjem prih. leta otvori »Avstro-Americana« novo vožnjo iz Trsta v Al-merio. Las Palmas, Rio de Janeiro, San-tos, Montevideo in Buenos Aires, ki bo trajala po 22, oziroma 26 dni. — Iz davčne službe. Novoimenovani davčni upravitelj Friderik Ranth je prestavljen iz Škofje Loke v Ilirsko Bistrico, novoimenovani davčni oficijal Karol Brii-fach iz Ljubljane v Škofjo Loko. Davčni upravitelj Podboj gre iz Ilirske Bistrice v Ribnico. Razpisano je izpraznjeno mesto davčnega iztirjevalca v Kranju. Prošnje je vložiti pri c. kr. finančnem ravnateljstvu ,v Ljubljani tekom štirih tednov. Hrvatski učitelji v Ameriki. Kakor poroča oseška »Drau«, je sklenil baron Rauch za sedaj odpustiti dva hrvatska učitelja, da moreta v Čikagi in Pittsburgu tamošnjim hrvatskim otrokom deliti pouk. Izostati smeta dve leti in dobita letne plače 5000 kron. — Iz šolske službe. Na dopustu se na najajočo učiteljico Ivano Simčič v Iga vasi nadomešča suplentka Josipina Martinčič Na mesto obolelega nadučitelja Fran Lun-dra je prideljen službovanju na Rakj stalni učitelj v Št. Jerneju Ivan Gantar. — Podpore za nabavo učil na obrtnih nadaljevalnih šolah. Iz cesarja Franca Jožefa ustanove za nabavo učil in učnih pripomočkov za revne učence na obrtnih na daljevalnih šolah dobe za leto 1909 podpore sledeče šole: Ljubljana 550 K, Postojna 30 K, Krško 100 K, Rateče 70 K, Ribnica 50 K, Kranj 30 K, Škofja Loka 70 K, Tržič 50 K, Št. Vid prj Ljubljani 100 K, Cirknica 40 K. Novo mesto 50 K. Radovljica 70 K, Bled 90 K, Kamnik 70 K, Mengeš 30 K in I Metlika 40 K. — Mažarska agrarna banka v Bosni. iSarajevoer Tagblattu« poročajo iz Du naja. da se namerava mažarska agrarna banka izseliti iz Sarajeva, ker ni upanja, da bi bodoči bosenski sabor potrdil privilegije, ki jih je dobila od skupnega finančnega ministra Buriana. V Sarajevu bo pa še nadalje ostal oddelek budimpeštanske komercijalne banke. — Nagloma je umrl na vožnji iz Linca v Beljak višji revident državne železnice Leopold Nagi. — »Eine sonderbare Zumutung« imenuje »Tagespost« pismo zadruge varaž-dinskih hotelirjev, restavraterjev, gostilničarjev in kavarnarjev, ki v smislu § 1 svojih statutov zahteva od nekaterih gra-ških podjetnikov, trgovcev in obrtnikov, da naj vplačajo enkrat za vselej 500 kron za zadrugo, ali pa letno 24 kron, ker od sedaj bode zadruga namreč samo od tistih potnikov kupovala potrebščine, ki se bodo iuogli izkazati s primernim potrdilom in priporočilom. — To imenuje list »nenavadno prisojanje«, nasproti se mu pa ne zdi čudno, da gredo nemško-židovski potniki k slovanskim trgovcem. To zahtevo bi moralj tudi mi Slovenci staviti, da imamo vsaj neka-j koristi zase, če že moramo kaj kupiti od Nemcev. — Potres v Zagrebu. V petek ob pol 5. uri zjutraj so čutili v Zagrebu zopet lahek potres, ki je trajal kake tri sekunde. Potres so čutili vsi prebivalci, ki bivajo v zgornjih nadstropjih hiš. — Škode ni povzročil nobene. — Bleriot v Zagrebu. V Zagrebu se lamerava osnovati klub aviatikov, ki bo Jovabii Bleriota v Zagreb, kjer naj bi po-etel s svojim letalnim strojem v zrak. — Defravdlral je v Gorici pri banki rriulana« 22-letni sluga Mario Pipp 0.000 K ter neznano kam pobegnil. Pipp lovori dobro laško, slabo slovensko iu emško ter je elegantno oblečen im simpa-'čnega obraza. — Sneg na vipavskih gričih. V torek t naneslo na vipavske griče prvi sneg. *er smo imeli srednje poletje, je upati, da ie bo prehuda zima. — Za rešitev utopljencev je odredilo ristaniško poveijništvo v Trstu, da se »orajo po obrežju in po molili na vidnih i lahko dostopnih mestih razobesiti re-•Ini pasovi. To odredbo so povzročile ne-2ode, ki se vedno bolj množijo ob morju. — Bitka na Gorlčanih. Dne 23. t. ni. večer pilo je več fantov iz Gornjih Pirnič i Ladje v tovarniški restavraciji v Gorilnih. Kmalu se je vnel prepir, okoli 1. ure pa pred restavracijo pretep. Jože ehovnik je sunil z železnim drogom v rsa Janeza Petača, nakar jc ta stekel v * tovarno. lenavnik in France Hafner sta stekla za njim, prvi je udaril z drogom Petača po rami, nakar je ta padel. Zdajci ga je ta začel obdelavati z žepnim nožem ter mu zadal od členka navzgor deset ubodlin. Pa tudi ostali fantje zunaj tovarne so s skočili v lase ter jih je bilo na obeh straneh več ali manj poškodovanih. — Surovi mož. Dne 22. septembra t. 1. je prišel Janez Stanovnik, kamnoseški pomočnik v Škofji Loki, okoli četrt na dve zjutraj nekoliko pijan domov. Je! je po sobi razgrajati, da se je čulo na ulico, nato se je lotil svoje žene, ki je imela otroka v rokah, in jo pahnil od sebe. V strahu jc prosila žena stražnika za pomoč, ki mu je napovedal aretacijo. A ta mu je odgovoril, da ne gre nikamor in če tudi dva žandarja po njega prideta, še manj pa s policajeml Ko mu jc dal stražnik zanjko okoli roke, prijel ga je Stanovnik za rokav, potem ga zgrabil za hrbtišče desne roke in ga tako opraskal, da mu je roka zatekla. S težkim naporom ga je stražnik odvedel v zapor. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe. Na grobu svojega očeta se je ustreli pretekli torek na glavnem pokopališču na Dunaju 46-'letni zasebni uradnik Kare Hermanu zaradi hude srčne napake. Unbljanske novice. lj »Ljubljana protestira.« Včeraj ima »Narod« o žalostnem Tavčarjevem shodu v Trnovem uvodni članek, ki ima pre-tresujoč naslov: »Ljubljana protestira«. »Narod« pa seve zamolči, da je dr Tavčarjev poziv: »Upijtno razsajaj-m o !« v gostilni Bokavškovega Jaka poslušalo samo okolu 60 oseb. In danes bodo skoro ravno isti ljudje nadaljevali komedijo pri Rastoharju v šentjakobskem okraju. Uspeh teh Tavčar-Breskvarjevih »raz-sajanj« po raznih gostilnah bo, da bo dr. Tavčarja glava bolela. Ljubljana pa bo kmalu jasno in odločno protestirala proti liberalni magistratni komandi! In takrat bo Imela Ljubljana resne zastopnike, na katerih besede bo »Slovenska Ljudska Stranka« kaj dala in jih upoštevala. lj Slovesno umeščenje (inštalacija) novega župnika pri Sv. Jakobu v Ljubljani, č. g. Ivana B a r 1 e t a se bo vršilo v nedeljo, dne 31. oktobra ob 9. uri po prevzvi-šenem knezoškofu v župni cerkvi sv. Jakoba. lj Krščanska ženska zveza. Jutri, dne 29. t. m., predava v ženski zvezi gdčna. učiteljica Marija Stupica. Začetek ob sedmih zvečer v navadnem lokalu. Društve-nice, pridite za gotovo! lj »Siidmarkisther Sangerbund « ima 1. novembra v Ljubljani občni zbor in koncert v kazini. Ij Koncert hrvatskega »Kola« v Ljubljani. Na koncertu dne 6. novembra bo »Kolo« izvajalo same izvirne hrvatske skladbe, najboljše, kar jih premore hrvatska glasbena literatura. 'Zastopani bodo vsi prvi hrvatski skladatelji: Vatroslav pl. Lisinski, Ivan pl. Zaje, Vilko Novak, Srečko Albini, Vekoslav Rosenberg-Ružič in Josip Hatze. »Kolo« nastopi v impozant-nem številu 90 članov mešanega zbora pod vodstvom glasbeno izobraženega zborovodje gospoda Antona Ande! a. Zbor bode nastopal kot moški zbor, kot ženski zbor in kot mešani zbor. Dve točki bo pel tudi znani operni pevec g. Ernesto vitez C am m a r o t a. »Glasbena Matica« je izdala knjižico, ki vsebuje hrvatsko besedilo s slovenskim tolmačem, črtice o hrvatskih skladateljih, zastopanih na koncertu in nekaj črtic o pomenu in zgodovini »Kola «. Knjižica se dobiva brezplačno pri gospej Cešarkovi. Sedeži po 5, 4, 3 jn 2 kroni, stojišča po 1 K 60 v., za dijake po 60 vinarjev istotam. Ii Vse gg. pevce »Ljubljane« prosim, da pridejo točno in polnoštevilno jutri v petek točno ob 8. uri zvečer k skušnji radi nastopa v soboto. — Pevovodja. lj Prepozno. Danes zjutraj je nek ščinkovec na kostanjih ob Cesti na južni kolodvor prepeval svoj veseli pomladanski »gričev«. Ta je pač mnogo prepozen ali mnogo prezgoden. lj Nesreča. Ko je včeraj dopoldne z enovpreženim vozom zavila posestnikova in trgovčeva hši iz Mengša Albina Prez-Ijeva iz Resljeve ceste v Komenskega ulico, 'jc voz zadel 7-letno šolsko učenko Pavlino Kanoblovo, katera se je tako poškodovala ,da so jo morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. Ij Kolo, ki je bilo dne 17. t. m. ukradeno Ivanu Zuidaršiču, ob priliki, ko se je na poti iz Kosez ponesrečil, je neki tnladj človek hotel prodati dne 18. t. m. brivcu Jožefu Kressetu v Kočevju. V temi ko je Kresse obvestil v zadevi orožništvo, jc neznanec popustil kolo in zbežal. Ij Izgubila je šolska učenka Ana Urekova žensko ročno delo. Ij Sama se je javila uri policiji 27-letna služkinja iz Drcnjega pri Toplicah Terezija Šrajnarjeva, katera je pred enim mesecem i nekemu gostilničarju v Trnovem pokradla klobas in mesa ter to potem dala spravit nekemu gostilničarju v Krakovem. Policija jo je izročila deželnemu sodišču. Ij Dr. Tavčar o sodnikih. Dr. Tavčar se >je nedavno o sodnikih takole izrazil: »Naš bagatelni sodnik je pa posebna spe-cies, ki je naravnost nevarna privatni last r.ini in doživel sem take razsodbe, da bi se jih sramoval vsak krnet.« »Narod« seve radi tega dr. T a vč a r j a ne bo prijel. lj Ne oškodujte mestne blagajne, g. trnovski Bučar, in plačajte za svojega psa pasjo znamko! Nedavno je bila neka vaša soseda kaznovana, ker ni pravočasno svojemu psičku preskrbela pasje znamke, — menda bodo za vas, ki ste sicer mnenja, da smete imeti kot magistratni pristaš psa mesece in mesece brez pasje znamke, veljale iste postave. Torej jutri takoj na magistrat plačat! lj Vojaška vest. Generalmajor Ludo vik Matuška, poveljnik 28. pehotne divi zije v Ljubljani, jc imenovan za pod maršala. Ij Imenovani so: za majorja stotnik J. Trampuš pri 47. pešpolku, za stotnike nadporočniki: Joahim Negri, Franc Gart-ner, Viktor pl. Krepi pri 17., Zdenko Malec 75. in Franc Gstettenhofer pri 27. pešpolku. Za nadporočnike so imenovani poročniki: Julij Steinmetz in Pavel Eppich pri 27., Karol Habermann pri 17., za poročnika sta imenovana praporščaka Rudolf Schmidt in Emerih Cvahte pri 17. pešpolku. lj Pri tukajšnjem domobranskem polku sta imenovana za poročnika praporščaka Edvard Paulisser in Franc Ravnikar. lj Iz bolnišnice je ušla ciganka Marija Herzbergerjeva, katera je, kakor smo poročali, v Krakovem ukradla 36 K denarja, potem pa ko je bila aretovana, simulirala padavico, vsled česar so jo bili oddali v bolnišnico. Upati pa je, da svoji usodi nc odide. lj Umrli so: Ana Kos, črevljarjeva hči, 3 mesece, Truberjeva ulica št. 2; Helena Kreč, krojačeva žena, 73 let; Metoda Theuerschuh, uradnega sluge hči, 20 dni; Neža Grošelj, dninarica, 64 let; Ivan Knez, tesar, 27 let. lj Slovensko deželno gledališče. Danes, 28. t. m. zvečer, se poje slovita d'Al-bertova muzikalna drama »Nižina« kot premijera za n e p a r - abonente, na katero slavno občinstvo ponovno opozarjamo. — V soboto, 30. t. m., se ponavlja »Nižina«; v nedeljo, 31. t. m., popoldne se uprizori Raupachov »Mlinar in njegova hči«, zvečer pa šestič priljubljena opereta »Dolarska princesa «. Ij Poročil se Je strokovni učitelj gosp. Karol Huinek z gospodično Marico Per-havcevo. 'lj V javnih parkih so začeli spravljati vse bolj občutljive cvetice, ker se je bati, da jih zamori bližajoči se mraz. Tudi vrtnarji so začeli zakrivati cvetno grmičje z listjem in gnojem. Ij Slana je padla danes zjutraj, lj Zelje. Letošnje leto je v resnici nadvse ugodno za zelje. Na zelniku gospe A. Češnovar v Kolodvorskih ulicah se dobe glave, ki tehtajo po 7 kg 70 dkg. lj Izgubil je izvošček Pavel Štele na poti od Gornjih Gaineljnov do Ljubljane listnico, v kateri je imel bankovec za 1000 kron in 4 do 5 bankovcev po 100 K. Pošteni najditelj naj blagovoli najdeni denar oddati pri mestnem magistratu, kjer dobi primerno najdenino. Važna zadeva. lj Volitev obrtnega sodišča v Ljubljani. Dodatno k razglasu o razpisu volitev prisednikov m namestnikov obrtnega sodišča, ki se ima ustanoviti v Ljubljani in prisednikov vzklicnega sodišča, se odreja volitev za volivni razred delavcev na nedeljo, dne 14. novembra 1909 in za volivni razred podjetnikov na torek, dne 16. novembra 1909. Volilo se bode v sekcijah, sestavljenih po krajevnih skupinah, ki se na podlagi § 5., odstavek 2. ministrske naredbe z dne 15. julija 1909, drž. zak. štev. 112, določajo tako-le: I. sekcija obsega občine Brezovica, Dobrova, Log, Rudnik in Vič ter voli na G1 tarčah (občina Vič). — I. sekcija obsega občine Črnuče, Devica Marija v Polju, Dobrunje, Ježica, Moste in 3odgorica ter voli v Mostah. — III. sekcija obsega občine Medvode, Spodnja Šiška, Šmartno, Št. Vid in Zgornja Šiška ter voli v Št. Vidu. — IV. sekcija obsega občine Grosuplje, Lipljenje, Račna, Slivnica, Št. Jurij in Šmarje ter voli v Stranski vasi (občina Grosuplje). — V. sekcija obsega občine Iška Loka. Iška Vas, Pija-va Gorica, Studenec, Tomišelj, Vrbljenjc in Zelimlje ter voli na Studencu. — VI. sekcija obsega 1. (šolski okraj), 2. (Št. akobski okraj), 5. (predkraji) iu 6. (Vod-mdt) okraj mesta Ljubljane ter voli v jubljani. — VII. sekcija obsega 3. (Dvorski okraj) in 4. (Kolodvorski okraj) mesta Ljubljane ter voli v Ljubljani. — Skupni izid volitev, izvršenih v teh sekcijah, sc ugotovi in razglasi pri VI. sekciji v Ljubljani. — Ura pričetka in zaključka volitve ter volivni lokal se naznanijo najkasneje osem dni pred volitvijo na krajevno običajni način v vseli občinah, ki pripadajo okolišu obrtnega sodišča, Volitev v tretji skupini »trgovski obrati« sc mora vršiti ločeno od ostalih skupin obrtnih podjetij. Vsako posamezno volitev vodi od obrtne oblasti določeni volivni komisar, ki odloča o identiteti volivcev in o veljavnosti oddanih glasov, ne da bi bila dopustna nadaljnja pritožba. Volitev sc prične ob določenem času nc glede na števiio došlih volivcev in sc zaključi ob določeni uri. Voli se na ta način, da se osebno oddajo glasovnice. Samo v skupini podjetnikov smejo voliti za ženske njihovi zakonski možje ali pa posebno pooblaščene tretje osebe. Osebe, ki v volivnem imeniku niso vpisane, ne morejo voliti. Vol'ivci oddajajo svoje glasovnice po vrsti, kakor se javijo. Izvoljen je, kdor združi nase absolutno večino oddanih glasov. Če se pri volitvi ne doseže absolutne večine, se odredi ožja volitev med onimi osebami, ki so dobile največ glasov. Pri morebitni ožii volitvi smejo voliti samo one osebe, ki so volile pri prvotni volitvi in se o tem izkažejo z volivno izkaznico, ki je bila pri prvotni volitvi zaznamenovana. Proti volivnemu postopanju in proti ugotovitvi izida volitve v smislu § 12. min. odredbe z dne 2,i aprila 1898, drž. zak. št. 56, ni dopustna pritožba. Štajerske novice. š O smrti č. p. Romana Arnuša sc nam poroča, da je nenadoma izkrvavel. Pokojnik je bil rojen v Hajdinju pri Ptuju. N. v, m. p.! š Gradec. Slovensko katol. akademično tehnično društvo ima svoj prvi redni občni zbor v zimskem tečaju 1909/10 v petek, dne 29. t. m., ob pol osmih zvečer v lokalu »Pri zeleni Štajerski« s sledečim dnevnim redom: a) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora in zapisnika bratskega društva »Danice«; b) poročilo odboro-vo; c) poročilo revizorjev; d) sprejem novih članov; e) volitev odbora; i) volitev letopisca; g) slučajnosti. š Poizkušen umor in samoumor v Gradcu. Pleskarski in sedlarski pomočnik Ferdinand Hieselmajer je moral radi umo-bola v blaznico. Njegova žena je pa ta čas stanovala skupaj s krojaškim pomočnikom Kloischegom. Ko je Hieselmajer prišel iz blaznice, je zahteval, naj pride žena zopet k njemu stanovat. Ona pa tega ni hotela, ker se je bala. To je pa blazneža tako raztogotilo, da je pritekel v stanovanje, jo ustrelil v obraz in levo ramo, na to. jo pa zgrabil za vrat in jo vlačil okoli tqr tolkel s samokresom po glavi. Ljudje s'r> rešili ženo iz njegovih rok, na kar se je nesrečnež ustrelil v glavo in bil takoj mrtev. Zena je smrtnonevarno ranjena, in so jo prepeljali v bolnišnico, kjer bo težko okrevala. š Kapelnik celjske mestne godbe Mo- ritz Schachenhofer je v nedeljo umrl. š Ponesrečeni avtomobilisti. V nedeljo popoldne proti 5. uri se je peljal inženir Varonne z avtomobilom iz Dunaja v Opatijo. Imel je razun vodnika seboj še soprogo, tri otročičke in služkinjo. Vozil je zelo hitro od Pesnice proti Mariboru Pred pesniškim mostom pa napravi cesta hud ovinek. V brzi vožnji sta na tem- ovinku kar naenkrat popokala ovoja na obeli sprednjih kolesih, voz se je zaletel v neko dr evo, ga popolnoma prelomil, se prevrnil in se zopet postavil na kolesa. Inženir je obležal na mestu težko ranjen. Prepeljali so ga v mesto, kjer je zdravnik konštati-ral težke notranje poškodbe. Vsi drugi so ostali nepoškodovani. Enega otroka so našli pred vozom ležati. Ako bi se avtomobil še tnalo naprej pomaknil, pa bi bil otrok mrtev. š Poročil se je v Gorici g. Dragotin Pinterič, učitelj pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, z gospodično Marico Posegovo. učiteljico istotam. — Bilo srečno! š V stalni pokoj je stopila učiteljica Julija FrcBe v Kozjem na lastno prošnjo. š Obesil se je v Žalcu posestnik Jožef Kainc. š Umrla je v Trbovljah gdč. Pavla Kose m. š Smrt na planinah. Z Dunaja poročajo, da sta se v Gesausu ponesrečila neki Larisch in železniški uradnik Grisar, rodom iz Laškega trga. Trupli še niso našli. š Bogata vinska letina. Iz Slovenske Bistrice pišejo, da so letos za 50 odstotkov več vina pridelali kot lani. š Umrl je v Gradcu profesor Rudolf Gaupmann, znani slikar zgodovinskih prizorov. š Vojak — begunec. Vojaški oblasti v Celju ie izročilo orožništvo v Braslovčah prostaka 26. domobranskega pehotnega polka v Celju. Ivana Plankota, ki je pred nekoliko dnevi pobegnil. Bil je doma v 3raslovčah ter je hotel uitj v Ameriko. š Cela družina v smrtni nevarnosti. V Gradcu je obolela cela družina Lebau, 7 oseb, vsled zavžitja strupenih gob. Poklicani zdravnik jih je rešil smrtne nevarnosti. š Prijeta tatova. Iz Št. Jurija ob južni železnici se poroča, da je bilo v tarnošnji "colodvorski restavraciji ukradenih 140 K posestniku Karolu Gradiču iz Vrbna. — Orožnikom se. je posrečilo zaslediti tatova Andreja Kozeja iz ptujskega okraja iu Leopolda Šolarja, doma iz Kranjskega. Izročili so ju sodišču. Dobili so nazaj tudi ukradeni denar, ki sta ga tatova zakopala v zemljo. š Vsled strahu, ker je bil napaden, ga je zadela srčna kap. Ne uboj, ampak otrp-nenje srca je bilo vzrok smrti Jožefa Lešnika iz Hoč. Kakor je raztelesenje njegovega trupla dokazalo, je zaprti kurjač juž-ine železnice Franc Auguštin sicer res precej ranil Lešnika, ali povod smrti niso bile te rane, ampak otrpneme srca, katero je najbrže povzročil alkohol, prepir in pa strah, ko ga je Auguštin napadel. Na pod-tlagi tega dokazila sodnih zdravnikov so1 izpustili Auguština iz zapora in ustavili postopanje proti njemu. AMERIŠKE VESTI. Umrl je v South Bartouville Franc Prah, doma iz Št. Jerneja. Pred nekaj časom je prišel v novi kraj iz Jolieta. — V Brock\vayn sta se poročila Franc Omec in Helena Trobec. — V Crested Butte, državi Colorado, se je 5. oktobra ustrelil rojak Ivan Blaznik, baje zaradi tega, ker mu je pobegnila žena. — Dne 8. oktobra ob 6. uri zvečer se je v Clevelandu v tovarni za žice ponesrečil rojak Josip Majcen, star 27 let, doma iz Moravč nad Ljubljano. Prišel je ravno na delo ter začel vleči žico, ko ga je ta prijela in se ovila okoli njegove glave in telesa. Razbilo mu je črepinjo in mu zlomilo tudi druge ude, da ga ni bilo mogoče spoznati. B.l je na mestu mrtev. Poleg žene zapušča v stari domovini očeta in sestro. AVSTRIJSKI VODLJIVI ZRAKOPLOV. Bitterfeld, .'5. okt. Avsxrijsko-ameriška akcijska družba tvornice za gu-nni na Dunaju si je pridobila od Parseva-love družbe pravico, graditi zrakoplov po Parsevalovem sestavu. Zrakoplovni mojster Wulff je že predvčerajšnjim zvečer icdpotoval iz Bitterfelda na Dunaj, da bo prevzel montiranje novega zrakoplova. V »kratkem bo tudi odpotoval na Dunaj nad-linžener Kiefer. da bo vodil poizkusile -vožnje. XXX Na Dunaju se je sestavil odbor, ki si je postavil nalogo, da zgradi na strogo znanstveni podlagi po načrtih vseučiliš-kega adjunkta dr. Nimfuhra vodljiv zrakoplov, pri katerem se bodo uporabile vse izkušnje, pridobljene v inozemstvu. Vsled pogodbe z vojnim ministrstvom se bo izročil prvi po tem načrtu zgrajeni zrakoplov vojni upravi, kakor hitro bo ugodil zahtevanim pogojeni. Za poizkusne vožnje se zahteva hitrost 40 kilometrov na uro, vožnjo 260 kilometrov in visočino vožnje 1000 metrov. Prva poizkusila vožnja se mora vršiti do srede meseca aprila 1910. leta. Novi zrakoplov bo poltrdega zistema. PROCES MORILKE BOROVSKE. Krakov, 25. okt. Preiskava proti Janini Borovski, ki je po svojem procesu radi vohunstva ustrelila svojega zagovornika dr. Lewickega ter potem sežgala •kompromitujoča pisma, ki so bila v lasti Levvickega, je dovršen. Državno pravdništvo je vložilo tožbo proti Borovsky zaradi zavratnega umora. Razprava se bo vršila bržkone meseca novembra. Bo-rovvska si je skušala pred kratkim časom prerezati s steklom žile. Po svetu. Češki katoliški dom v Olomucu je blagoslovil 17. oktobra škof dr. Wisnar. Slavnostni govor je imel načelnik katoli-ško-narodne stranke poslanec dr. Hruban. Popoludne se je vršila slavnostna akademija, pri kateri je bil navzoč tudi knez in nadškof dr. Bauer in številni člani njegovega kapiteljna. Nič krematorijev v Avstriji. Praška družba za sežiganje mrličev je vložila na pristojne oblasti prošnjo za dovoljenje zgradbe krematorija. Prošnja je bila odbita na vseh instancah iu sedaj jo je zavrglo tudi upravno sodišče z utemeljitvijo, da avstrijski zakoni poznajo samo zakopavanje mrličev v zemljo in je torej sežiganje mrličev v Avstriji nedopustno. — Ubogi Zalar! Sedaj mu ne ostane druzega, kot da se živ zažge, ako noče surov v zemljo! Hrvaško vseučilišče v Čikagi ? Či- kaški list »Sloveti«, ki izhaja v štirih slovanskih jezikih, javlja, da se je v Čikagi osnoval narodni odbor za ustanovitev hrvaške univerze istotam. Potrebna svota je proračunana na 500.000 kron. Panamski prekop dela Američanom velike skrbi in šc večje stroške, zato pa le malo časti. Na zapadnem koncu prekopa so se posule velikanske plasti zemlje, kar ne priča ravno o posebnih zmožnostih ali vsaj vestnosti ameriških inženirjev. Kljub temu trdijo ameriški vladni krogi, da bo prekop leta 1913. prometu odprt, kar pa nihče nc veruje. Policijski ravnatelj — klovn. Polici ravnatelj v Vologdi na Ruskem je bil radi poneverjenja odpuščen iz službe. Sedaj je pa postal v cirkusu klovn, ln ker je zelo popularen, ima veliko uspeha. Nova kraljeva palača v Belemgradu. Iz Belgrada poročajo, da se bo te dni vršila konferenca inženirjev, na kateri se pregledajo načrti za gradnjo nove kraljevske palače. Madjarska plemkinja in kravji pastir. V Budimpešti se je v torek v matičnem uradu 6. okraja vršila poroka Margite baronice Lonyay s 30-letnim pastirjem Ar-padoni Kesztiravarhelyem. Nevesta jc bližnja sorodnica grofa Elemera Lonyay, soproga bivše riadvojvodinje Štefanije. Dolgovi »Rusa«. V konkurz je prišlo podjetje, ki •jc izdciju lo petrogradski dnevnik »Rus«. Glavni izdajatelj tega lista je bil A. A. Surovin. s;n izdajatelja »Novega Vreinja«. Dolgovi lista znašajo okolu I milijon rubljev, aktiva računajo pa na 8000 rub.jev. Zdravilišče — v peči. V mestu Mon-tegiblio je obolel neki delavec, idijot. Nek njegov sorodnik mu je svetoval, naj se tri dni po vrsti zapre več ur v razgreto peč, da bo ozdravil. Deček, ki je pazil, da mu odpre peč, ko poteče določeni rok, je pozabil na svojo nalogo. Bil je že skoro na pol mrtev, ko so ga našli, vendar se je čez nekoliko časa zopet zavedel. Siromaka pa to ni izučilo ter je drugi dan zopet hotel zlesti v čudni sanatorij. a so to nakano pravočasno preprečili. Škodljivost kajena za ženske so dokazali zdravniki s številu.mi poizkusi. Živali (morske prešičke, kunce 'itd.), ki so jih izpostavili vplivu tobakovega dima in jim dali uživati vodo, v kateri je bila razredčena tobačna žlindra, so rodile vedno mrtve mladiče. Pri delavkah v tobačnih tvornicah se pogosto pojavljajo prezgodnji porodi, živi rojeni otroci pa so slabotni in zgodaj umro. Kajenje tobaka je zelo škodljivo za ženske, in neka zakonska predloga v angleškem parlamentu se temeljito bavi s kajenjem otrok in sploh mladoletnih oseb. Kajenje tobaka in duševno delo. Dr. Vlenten je razposlal kakim stoterim nemškim pisateljem, slikarjem in skladateljem pismo, v katerem jih prosi, da bi mu poročali o vplivu kajenja tobaka na svoje delo. Omenjeni zdravmk priobčuje nekoliko odgovorov v oktoberski številki časopisa »Nord und Siid«. Pavel Heyse izjavlja, da ni nikdar kadil svalčic, pač pa sinodke, in sicer samo po jedi; zjutraj po zajutreku kako prav lahko, po kosilu kako inozemsko, po večerji pa cene šo domačo nemško smodko. Kajenje mu je bilo vedno samo' vživanje, a nikdar ne vspodibuda k duševnemu delu. Viljem Hegeler poroča, da pokadi vsak dan šest smodk. Zjutraj eno, popoldne, ko dela, štiri in zvečer zopet eno smodko. Leon Blecli, skladatelj zadnje novitete na dunajski dvorni operi, pa .ie poročal, da od svojih prvih poizkusov ni nikdar kadil, ker mu kajenje ni nikak užitek. Oton Ernst izjavlja, da pokadi na dan 8 do 10 smodk. »Kadim pred in po delu, a zveze med kajenjem in delom nisem našel.« Franc pl. Stuck pravi, da pač kadi na dan nekoliko smodk, a med delom nikoli. Ernest pl. Wolzogen je pa zelo navdušen za avstrijske viržinke in pravi, da dobra smodka veliko pripomore k razpoloženju in osredotočenju misli. Tudi pisatelj romanov Rudolf Herzog neobhodno potrebuje smodko pri delu, medtem ko Ompteda izjavlja, da sploh ne kadi. Karol Spitteler pa odreka tobaku vsak vpliv na duševno delo in pravi, da bi Ibilo žalostno, ako bi se moralo iskati razpoloženje v tobaku. Nesreča z avtomobilom. Iz Charleroi poročajo: Avtomobil, s katerim sta peljala dva profesorja in nek francoski indu-strijec, se je zadel pri Chimay;u v drevo ter se razbil. Eden profesorjev je bil na mestu mrtev, drugi profesor je bil težko ranjen, industrijec pa lahko ranjene. NEMŠKI MINISTER-ROJAK. dr. Schreiner, je doposlal »Bundu Nemcev« v Češki 10.000 kron, ki da so mu stavljene na razpolago od »privatne strani«. Minister prosi ob tej priliki Nemce v Češki, naj vstrajajo na svojem delu in on da jim bo prav rad vedno na pomoč. In treba znati, da omenjeni »Bund« ni nič drugega, nego deželna organizacija nemškega »Aildeutscher Verbanda«, ki ima pristno pangermanski program! Nemškim ministrom v tej blaženi Avstriji je pač dovoljeno marsikaj... Telefonska in brzojavna porotila. K POLOMU V ŠOŠTANJU. Celje, 28. oktobra. Danes sc je končala obravnava proti bivšemu deželnemu poslancu in tovarnarju Ivanu Vošnjaku, njegovima sinovoma in dr. Mayerju. Vošnjakova sinova in dr. Mayer so bili oproščeni, Ivan VoŠnjak obsojen na dva meseca. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj. 28. oktobra. Na povabilo Bie-nerthovo je imel dr. Šusteršič daljši pogovor z ministrskim predsednikom. V današnji seji »Slovanske Jednote« je dr. Šusteršič poročal o tem pogovoru. Poročala sla o svojih pogovorih z Bienerthom tudi dr. Kramar in Udržal. Sklenjeno je bilo, da se nekaj nepolitičnih vladnih predlog brez prvega branja pusti v odseke, med temi so na izrecno željo Jugoslovanov tud; ■bosenske predloge, nikakor se pa brez prvega branja ne pusti v odseke predlogo o poslovniku, vladne finančne načrte, me-lijorac;je, davek na poslopja in cestne predloge. Dunaj, 28. oktobra. V državnem zboru so danes nadaljevali debato o nujnem predlogu glede draginje živil. Socialni demokratje so slišali mnogo gorkih radi svojih hujskarij proti kmetom. Socialni demokratje so danes vložili nov nujni predlog, ki se bavi s konfiskacijsko prakso in ki zahteva takojšnjo predložitev novega, modernega tiskovnega zakona. POSVETOVANJA NEMCEV IN NEMŠKIH MINISTROV. Duna\ 28. oktobra. Za danes ie dr. Lueger v mestno hišo povabil voditelje nemških strank na posvetovanje. Tega posvetovanja se udeleže tudi ministrski predsedirk Bienerth, trgovinski minister dr. \Veisskirchner, notranji minister dr. Haerdtl, naučili minister Stiirgkh in nemški minister Schreiner. V razgovoru bodo jezikovni zakoni nemških dež. zborov, ki bodo v kratkem sankci-jOniranj in stališče vlade oziroma Avstro-Ogrske sploh napram Ogrski. ZMEŠNJAVE NA OGRSKEM. Budimpešta. 28. oktobra. Ministrski svet se je končal brez uspeha. Ministri se zopet snidejo prve dni novembra. V neodvisni stranki so radi te brezuspešnosti jako nervozni in pravijo, da odlašanje le krepi pristaše programa z leta 1867., da pospešijo svoje napore razbiti neodvisno stranko. Poslanec Holo je dejal: »V ministrskem svetu se sploh ne bodo zedinili. Kar Košut hoče, noče Andrassy, in kar hoče Andrassy, ni ljubo Košutu. AVSTRO-OGRSKA BANKA. Dunaj, 28. oktobra. Generalni svet avstro-ogrske banke je danes imel sejo, v kateri je sklenil, da ni povoda zvišati obrestno mero. RAZMERJE MED RUMUNSKO IN GRŠKO. ^ Bukarešt, 28. oktobra. V prihodnjih dneh se bo zopet začelo diplomatično občevanje med Grško in Rumunsko. To se bo zgodilo ob priFčni vožnji rumunskih trgovskih ladij na Pirej, katerim je grška vlada dovoli.a velike olajšave. VOJNA MED AMERIKANSKIMA DRŽAVAMA. New-York, 28. oktobra. Predsednik dižave Nicarague je napovedal vojno državi San Salvator. Bati se je, da se boste udeležili konflikta tudi državi Guatemala in Konduras. BLERIOT V PRAGI. Praga, 28. oktobra. Češka športna društva se pogajajo z Bleriotom, da bi prišel s svojim letalnim strojem v Prago, kjer bi poletel v zrak. Tukajšnji francoski konzul podpira pogajanja. BLERIOT V RUMUNIJI. Bukarest, 28. oktobra. Zrakoplovcu Bleriotu se je včeraj predno je vzletel v zrak, pokvaril motor. Razbil se mu jc tudi propeler. Ljudi se je nabralo več sto tisoč. Prišla sta tudi kraljica Elizabeta in prestolonaslednik Ferdinand, ki sta izrekla Bleriotu svoje obžalovanje vsled nezgode. Letalni stroj bo popravljen tekom tedna. KRETA IN GRŠKA VLADA. Atene, 28. oktobra. Grška vlada je odklonila zahteve turške porte glede na Kreto. Grška vlada se sklicuje na držav-no-pravno stališče Krete. GROZNA EKSPLOZIJA PLINA. Lvov, 28. oktobra. V stanovanju ravnatelja Leona Reiterja je eksplodirala včeraj ponoči plinova napeljava. Plameni so vžgali stanovanje. Reiterju je odtrgalo desno roko, vsled česar je kmalu pozneje umrl. Žena njegova in tri mesece stari otrok sta bila na mestu mrtva. Otrokova dojilja je smrtno ranjena in ne bo okrevala. V nekem bližnjem delavskem stanovanju .ie tudi eksplodirala plinova napeljava ter sta bila dva delavca lahko ranjena. VAŽNA ZVEZA. Peterburg, 28. oktobra. Med Rusijo in Japonsko se vrše važni dogovori, ki bodo položaj na Daljnem Vzhodu popolnoma spremenili. Umorjeni japonski minister Ito jc nalašč za to prišel v Harbin, da se dogovori o temelju teh dogovorov. BOLGARSKI IN RUMUNSKI KRALJ. Sofija, 28. oktobra. Tu se govori, da poseti kralj Ferdinand še tekom letošnje zime rumunskega kralja Karola. JAPONCI UMORJENI OD TUNGUZOV. Nikolajev (Amur), 28. oktobra. Sinoči je nekoliko Tunguzov naskočilo neko pro-dajalnico ur, da bi jo oplenili. — Umorili so dva Japonca in enega ranili. Roparji so potem zbežali. VIHARJI IN POVODNJI NA ANGLEŠKEM. London, 28. oktobra. V raznih kra-jili dežele so vsled viharjev jn silnih nalivov povodnji. Železniški promet z raznimi kraji je pretrgan. Železniški most čez reko Roxler se je zrušil. Neki tovorni vlak južnovztočne železnice je padel deloma v reko. NOV CERKVENI ROP NA RUSKEM. Varšava, 28. oktobra. Dan po ropu znamenite čudodelne Marijine podobe v Čenstohovem je bila oropana tudi cerkev v Nasielsku pri Varšavi, ki je bila postavljena še leta 1421. Vsi dragoceni umetni predmeti so pokradeni. Policija je že na sledi čenstohovskim tatovom. Ker se sumi, da so dragocenosti bile zakopane kje v okolici, se je obrnila policra s prošnjo na Berolin, da se ji posodi policijske pse, s katerimi bi zasledili zakopani zaklad. Ii Izgubila se je srebrna ura in verižica v soboto, 23. septembra. Kdor jo najde, se prosi, da jo izroči v upravništvu »Slovenca«, Kopitarjeva ulica št. 6, III, Svedočba gospoda profesorja dr. E. M ii h 1 i g, zdravnika nemške bolnišnice iri profesorja na otoinanski zdravniški šoli v Carigradu. Gospodu J. Serravallo v Trstu. Serravallo-Kina vino z železom . izpolnjuje vse zahteve, katere se stavijo do zanesljivega tonicuma. je po Hrvaškem šolo za šolo v pomažarjevalne namene, kličejo Hrvatje na stražo in obrambo. Predlaga se osnutje velikega vsehrvaškega društva, ki naj bi paralizi-ralo delovanje »Juldana« s prosvetnim delom v šoli in najširših slojih ijudstva. Sredstva društva naj bi se zagotovila s pridruženjem društva »Prosvjeta« v Os-jeku, potem s pritegnitvijo sklada za Strossmayerjev spomenik in s prispevki občin, društev in zasebnikov. Novo ljudsko prosvetno društvo naj bi se imenovalo »Strosmayerjev duh«. POLITIŠKE RAZMERE HRVATOV V BOSNI. V Sarajevu se je osnoval začasni odbor »Kluba Starčevičeve hrvatske čiste stranke prava«, ki je v prilogi »Hrvatsk. Dnevnika« te dni izdal proglas na narod, v katerem se obrača na rodoPube v Bosni in Hercegovini, da snujejo po deželi kra jevne klube. Stranka se postavi na zakonito priznan temelj. PARIŠKI OBČINSKI SVET PROTI FERRERJU. Pariški občinski svet je odklonil s 40 proti 34 glasovi predlog svojega urada, da naj se neka ulica imenute po Ferrerju. Radi tega je podal demisijo predsednik, kakor tudi ves urad občinskega sveta. VTIHOTAPLJENO OROŽJE NA FINSKO. Peterburg, 27. oktobra. Cuje Se, da je dobil poveljnik ruskega vojnega brodovja, ki straži finsko obalo, povelje, naj pazi najstrožje, da se ne bo iu Finsko vtihotapljalo orožje. RUSKI KONZULAT V PRAGI. Varšava, 27. oktobra. »Glos Warszawski« poroča, da je prišlo med rusko in avstrijsko vlado do sporazumljenja glede ustanovitve ruskega konzulata v Pragi, ki bo veljal Rusijo letno 9000 rub-ijev. Razne stvari. Tatinska čepica. Neki Nemec, ki se je te dni mudil v Bruselju, si -je kupil tamkaj pri nekem klobučarju športno čepico. Ni se pa malo čudil, ko je vedno, kadar je posetil kako večjo restavracijo ali kar varno, našel v žepih svojega površnika denarnice z večjimi ali manjšimi zneski. •Mož si tega pojava ni znal tolmačiti, kajti slišal je pač že, da se denar pač jemlje iz površnikov, a nikdar ne, da bi se komu vtikal denar v žep. To se je ponavljalo več dni, dokler ni zbral že petnajst denarnic s 400 franki. Vznemir.en vsled tega, ker bi se ga lahko nekega d'ne imelo za tatu omenjenih denarnic, je šel na policijo in vso stvar naznanil. Policijski komisar je začel preiskovati in dognal sledeče: Pred ■nekaj časom je prišel neki gospod v prodajalno, v kateri je tudi Nemec kupil čepico, ter ie naročil petnajst športnih čepic jz istega blaga, ki ga je sam prinesel. Te čepice naj bi bile znak mednarodne tatm-eke družbe, ki 'je bila v službi naročnika čepic, in ki se naj bi podpirala medsebojno. Vsak član tatinske družbe naj bi delal na svojo pest, čepica naj bi bila skupni znak. a vsakokrat, kadar bi srečal član družbe svojega tovariša v kavarni, naj mu •vtakne v žep del zadnjega ropa ali tatvine. Ker pa je od blaga, ki ga .je načelnik družbe prinesel trgovcu, ostalo še za eno čepico, je trgovec izvršil tudi šestnajsto čepico in omenjeni Nemec je imel smolo, da je kupil to čepico. Na ta način jc prišel v posest petnajstih tatinskih deiežev. Seveda je bila bruseljska policija zelo vesela, ko se ji je posrečilo, zaslediti najnovejši čin tatinske prebrisanosti. Sedaj zasledujeo pridno glavarja tatinske družbe in njegove tovariše, katere bo mogoče dobiti v roke postave že zato, ker so prisrčni vsled lastnega dobička nositi vedno iste čepicc. I Pes pijanec. Neki ameriški list pri- , naša sledečo vest: Neki angleški pes, last Evarda Tshuppa, uživa splošen glas, da popije več piva na dan, kot marsikateri človek v mestu Ne\v Jersey. Petdeset čaš .na dan ni nič izvanrednega za tega psa, a redko se pripeti, da bi se napil tako, da bi ne našel domov. Malo napit je skoro vedno ta pes, radi česar ga vsi natakarji in gosti časte. »Ben«, kot je psu ime. obišče vsako jutro vse gostilne v bližini svojega gospodarja ter popije lepo število čaš •piva. Ce mu pa kdo ponudi žganja, pa visoko dvigne gobec in gre razočaran dalje. Z drugimi psi se ne druži, ker je taka žival, ki ne pije piva, za njega prebedasta. Električno pero. Nekdo je v Londonu iznašel rnal električni stroj, ki onemogočuje ponarejanje podpisov. Stroj sestoji iz pe-resnika, ^ki je zvezan z malo električno bateri o. Ce hoče kdo podpisati kako važno listino, teče izpod peresa mesto črnila električni tok, ki vžge črke v papir. Na ta način se takoj opazijo spremembe, ki bi nastale pri takem ponarejanju. Seveda bi ise moral v nasprotnem slučaju ponarejevalec tudi posluževati takega peresa, kar gotovo ni pomislil iznajditelj. Globok bas mladoletne deklice. V berolinskem IaryugoIoškem društvu je poročal dr. Scheier o nenavadnem, dosedaj prvem slučaju. Neka I61etna dek.ica, ki je imela prej čist in jasen glas, je dobila naenkrat globok bas. V šoli je imela še lep sopran, potem pa je dobila popolnoma moški glas, ki se ni niti najmanje 'spremenil. Kdor sliši deklico govoriti, ue da bi jo videl. misli, da govori moški. Pri preiskavi so dognali, da ima veliko večje in širše glasovnice, kot jih imajo deklice njene starosti. Telesna zunanjost, duševne zmožnosti in nagnjenja pa so ista kot vsake druge ženske. Glasovno obsežnost ima zelo veliko. Poje lahko nizko do velikega C in popolnoma visoko do dvakrat črtanega h". Ima torej obseg glasu štirih oktav. Ako poje oktave navzdol, se sliši, da se glasovi od g do c' nekoliko tresejo in so nejasni. Prsni glas seže do f', oziroma g'. Od d" poje glasove do h", mnogokrat celo do c'" z lepim glavnim nastavkom. Pri najvišjih glasovih je treba pač nekoliko truda. Medtem, ko poje basovne glasove, poje tudi krasne glavne glasove. Glasovna višina glasu v govorici je zelo nizka. Govori samo v globokem basu in nikoli z visokim glasom. Zdravnik so se izrekli, da je vsako zdravljenje brezuspešno ter bo deklica obdržala moški glas. — Znaki za žurnaliste. Rimske organizacije žurnalistov so zaprosile policijo za posebne znake, ki jih bodo obvarovali raznih sitnostij in neprilik pri demonstracijah, stavkah in drugod, kjer bodo kot poročevalci navzoči. Policijski ravnatelj je pripravljen prošnji ustreči in znake bode razdelila posebna komisija članom društva. To bi bilo tudi drugod potrebno! Kaj so modri ljudje govorili o železnici. Časopis »Quarterly Revievv« na Angleškem je pisal leta 1819. sledeče: »Ideja železnice je praktično neizvedljiva. Ni bolj smešnega in absurdnega, kakor projekt parnega vozu, ki bi dvakrat hitrejše vozil kot naš poštni voz. Preje bi pričakovali v topničarskem laboratoriju v Wool\vichu prevažanje s pomočjo Kon-grevove rakete, kot pa prevažanje z gorečo lokomotivo.« Lord Brougham se je rogal »norim inženirjem«, ki hočejo nabasati 700 ljudij v sedem vozov in jih voziti 24 kilometrov na uro. Ko se je Culo, da je odobren načrt za zgradbo železnicc Liverpool-Manchester, so črnogledi pro-rokovali, da bodo vse koče v bližini želez-n:ce zgorele, nasadi ne bodo rodili, travniki se bodo posušili, krave se bodo nehale pasti, kokoši ne bodo nesle jajc, ptiči se bodo zadušili v zraku, vozniki in konji bodo pomrli od gladu, pritisk zraka bo ubil popotnike, eksplozija kotlov pa je ne-izogibljiva. Francoski državnik Thiers se je leta 1836. izjavil proti grajenju železnic, ker se z uvedenjem železnic ne sme staviti življenje potnikov v nevarnost. Pri-rodoslovec Fran Arago se je pri razpravi o grajenju versaillske železnice odločno izjavil proti zgradbi predora, ker je življenje potnikov ogroženo od. spremembe temperature in mogoče eksplozije kotlov. Enako se je tudi izjavil proti temu, da bi se rabilo eden in isti tir za brzi, osebni in težki tovorni vlak. Ko je avstrijski cesar Ferdinand dal Rotschildu dovoljenje za zgradbo severne železnice, je dejal: »Dajmo mu, saj itak ne bo dolgo držalo!« Predno se je začela graditi železnica od Niirnberga do Fiirtha, je bil bavarski zdravniški kolegij mnenja, da naj se vožnja s parnimi vozovi zabrani v korist javnega zdravstva! Hitra vožnja povzročuie bolest mozga, ki je_ posebna vrsta »deli-riuma furiosuma«. Ze en sam pogled na hitre vozove napravi bolečine v možganih. Zato se zahteva, da naj bo železniška proga ograjena z gostim, najmanj pet čevljev visokim plotom. Neki govornik tedanjega bavarskega zbora je govoril, da Bavarska ne rabi žclcznic. ker nima nobetvh pvekomorskih zvez. Hanoverski kralj Ernst August ni hotel, da bi se v njegovi , dižavi gradile železnice, ker bi potem lahko vsak postopač potoval po svetu kot kak kralj. -- Kaj bi neki rekli vsi ti ljudje, ako bi videli naše brzovlake, avtomobile, kolesa m zrakoplove ? ! DAROVI Z3 spomenik pok. g, prelatii J. Rozmanu. Druga zbirka: Gdčna. Pepca Kačar-jeva in M. Modic 101 K 90 h; N 40 K" bi g. ravnatelj Kastelic 10 K; N. 50 K; bi g kom. svetnik Maks Samassa 50 K; č. g F. F. 10 K; L. 10 K; blag. g. Auer 30 K,- in druge prsne bolezni, na katerih trpe mladi in stari se hitro olajšajo in premagajo s Scott-ovo emulzijo. Že kratka vporaba Vas bo prepričala o tem na Vašo veliko zadovoljnost. Najboljši učinek SCOTT-OVE EMULZIJE se opira na čistost in rodilno moč njenih sestavin in predela-vanj po SCOTT-ovem ravnanju, vsled česar je ista lahko prebavna celo za najslabši želodec. p., , SCOTT-OVfl EMULZIJA znamko —Vt- ie neprekosna in velja za nepre-garancljsklm k0S"° VZOr emulzijo. 2615 scott-ove- izvirni steklenici 2 K 50 v. ga ravnanial Dobi se v vseh lekarnah. 2728 H 5-1 pospešuje tek do jedi, olajšuje pre-(( bavo ter uspešno razkrojuje snovi _ zavžitih jedil. Trgovina s premogom na drobno itr zastopnika -si za obisk zasebnih odjemalcev proti proviziji. Pojasnila daje fflilan Guttmann, Ljubljana, Hotel pri Slonu. 2986 3-1 Majte ..Slovenca"! za stalno delo sprejme takoj O. Bodlaj čevljarski mojster Postojna 122. 2981 3-1 posteljno vla£o odstrani zajamčeno takoj! Slovita priznanja in polivale. Zdravniško priporočeno. Starost in spol se morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj: Zavod „Sanifas" Velburg P 347 Bavarsko. 2S43 1 Z vinske sode z hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 400—600, 1200, litrov proda po nizki ceni Fran Pacrin LJubljana, Šelen- 1 1 UlI lOdUU burgove ulice 6. Krila za dame gladka pasasta po vzorcu komad t K 140 . „ 150 160 pošilja proti povzetju tovarna za volneno blago G. VVEISSENSTEIN v Bystrem pri PoTičky. 6 kril gre na 5 kg poštni zavoj. Dalje pošilja čisto volnene nogovlce par po 90 v. in višje in čisto volnene žoke par po 60 v. in višje. Vzorci na zahtevo, neugajajoče se vzame nazaj. 2913 7—1 Veliko zalogo hrastovih, fino izdelanih »InsKlli S0d0V proda po najnižji ceni Anton Zaje, po-sojilniški tajnik v Trnovem na Notranjskem. 2989 2-1 nižji ceni edino 2629 1 Prodaja najnovejše itlilAlf«) jesenske In narejene UlJICIic zimske, za gospode, dame, dečke In deklice po naj- konfekcijska trgovina R. LUKIC, Pred 19. St. 1554. RAZPIS. 2978 3—1 Podpisani deželni odbor razpisuje službe okrožnih «v.V ,F?ri. Kočevie)- 2- Grosupljem (okraj ljubljanski), 3. KoCevju in 4. na Raki (okraj Krško). ' „ ,JLte.?i. sl,lžbami Je združena plača, in sicer ad 1. in 2. 1600 K, ad 3. 1200 K ad 4. 1403 K in aktivitetna doklada 200 K. , zdravnik v Fa" ^ dobival od zdravstvenega zastopa šc pribolišek v znesku 1000 K za posebna službena opravila. Zdravniku na Raki gre po nekem volilu naturalno stanovanje z vrtom in vinoqradom na h. št. 40 za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raka. Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 21. novembra 1909 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 22. oktobra 1909. isa Na zahtevo pošljem svoj ilu-strovani cenik zastonj in ::: franko. ::: Naznanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu, da izdelujem v svoji novi, največji iu po najmodernejšem sistemu urejeni tovarni na Kranjskem za upognjeno po-::: hištvo in deščic (parket) ::: StolP razhčne vrste od priprostega do v najfinejšega izdelka, naslonjače, gugalnike, pisalne fotelje, obešalnike, mize v vsaki velikosti, vrtne stole, stole za gla-sovir i. t. d. Imam vedno veliko zalogo bukovih in hrastovih na par prepariranih deščic (parket po najnižjih cenah.) Ivan Bahovec 1971 (t) tovarnar na Duplici p. Kamnik. r SUs SIS ima 2982 3-1 Gospodarsko ln vinarsko društvo J vSv.Križup.Trstu svojo zalogo sladkega prosekarja in trdega ter črnega brzamina v Kolizeju ¥ Ljubljani. Kakovost vin je letos izborna. Cene zmerne. - Blagohotna naročila sprejemajo se pri g. Franu Košuta, Ljubljana, Wolfova ulica 3, III. nadstropje, desno. 2783 INDRA TER ijboljši in • r* • v • v • ijfinejst hi harica vestna, varčna in pridna, želi službe h kakemu samostojnemu gospodu ali župniku. Zmožna je tudi voditi kako večje gospodinjstvo. Cenjene ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo -Slovenca" kot samostojna kuharica. 2965 3—1 O C ti Marijin trg štev. 1. Največja zaloga najfinejših = barv ===== za umetnike, od dr. Schonfelda & Co. Fine oljnate barve za študije, akvarelne trde ln tekočo, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronoe. Pristne in kovinsko zlato, srebro is alominlnm t listih. Štampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tuši. Slikarsko platno ln papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. :: = Nafsiovejši = slikarski 7zorol in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne sobe, kemična, == prstene ln rudninske barv«.-- :: Priznano najboljše in najizdatnejše :: = oljnate barve = ia pleskarje, stavbne in pohlštene mizarje ===== ln hišne posestnike itd. ===== :: priporoča :: Htiolf Hauptmann Prva kranjska tovarna oljnatih barv, flrnežev, lakov La steklarskega kle|a. ===== Prodaja najboljšega mizarskega ===== lima ■ po najniil oeal, ===== karbolineja = samo boljše vrat«, ■ = glpsa = alabastra In stakatornega sa p*xa<»-2961 barje ln zidarje. | : Ustanovljeno 1832. = Zahtevajte cenike! * cffirasne filoGufie za dame, RaRor tudi za dsRdco iti oiroRc, najnovejšo modo, v največji izBiri priporoča po zelo ugodni fi cona/t modni salon dUlagdic JBju6ljana, nasproti glavno pošte, JSjuBljana 2643 20-1 Steckenpferd-u lilijno-mlečno-milo. Najmllejše milo za kožo kakor proti pegam! --Dobiva se povsod!-- V lepem prijaznem kraju v Št. Rupertu na Dolenjskem se proda ali da v najem z gospodarskim poslopjem, pripravna za prodajalno in gostilno, ali kako drugo obrt, ker je v veliki fari tik župne cerkve. Več se izve pri lastniku Ivanu Škufca v Dragi pri ViSnjigori. 2962 5-1 Sladi ogromne zaloge prodajam že sedaj pod tovarniško ceno: obleke, površnike, pelerine in zimske suknje za gospode in dečke; jopice, paletote, mantile, pelerine, kostume, krila in bluze za dame in deklice. - Velika izbira kožuhovinastih ali s kožuhovino podloženih predmetov kakor: kratke, mestne in potne kožuhe za gospode; jopice, boe, mufe in garniture za dame in deklice. 0. Bernatovič, Angleško Mm oblek, Ljubljana, Mestni trg 5. 2894 Telefon št. 287. Tvrdka Telefon št. 287. Chalupnik & Predovič Ljubljana, Stari trg št. 19 priporoča najboljše in najokusnejše 1 raznovrstno, prekajeno in sveže svinjsko meso od mladih domačih pitanih prašičev, dalje raznovrstne klobase. Hrenovke in safalade vsak dan dvakrat sveže. Poštne pošiljatve po povzetju od 5 kg naprej. Za izborno blago, točno postrežbo in solidne cene jamči in se priporoča zgoraj navedena tvrdka. Podružnice Spljet, Celovec in Trst Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani stntv e™ nuce 2 Podružnice Spljet, Celovec ln Trst nudi promese na komunalne srečke a K 16'— k žrebanju 2. novembra gl. dob. K 300.000'—. Sprejema zglasila 1/ 0/ zastavnih pisem bulgarske narodne QA,pn na novo emisijo /2 /0 banke po originalnih pogojih za kurs I* Oil «>U za nom. 100 frankov v zlatn do 30. oktobra 1.1. Za te zastavne liste jamči razun bolgarske narodne banke tudi Bolgarska kraljevina. - Delniška glavnica - K 3,000.000. ^jMiHt i 11 dH jiimi i1 ihiihb i Rezervni fond K 800.000.