Foštarina plačami. Posamezni* številka 60 vin. Štev, 62. V Ljubljani, v ponedeljek dne 7. junija 1920. Leto III. Offlani: m l a» x TO lEMrstsifjja rtolpifta »ali SO rinarjeT, nsUhki S-80 X, pssUss, peiMrtales in reku*« 2 X. Večkratne objave pojnsi Izhaja ob ponedeljkih sredah ia petkflu Upr*Tut»tvo „Domovi*»" T LJubljMi, 8MM IHM •. VretelSVv* - .Domovin«", MtkloCltevm «. M, M. 9*. iM (fctlkrat m MM) MM4M S K, II, p*9Mm 18K, MUlvtM ML Mfa» 1 K, Mrtlvtao 3 K, pel-tetma « K, mMMM 12 X. Sijajna jugoslovanska manifestacija predvratmi Cel ovca. Včeraj je bila prva obletnica, ko so vkorakale jugoslovanske čete v Celovec. Vsi smo takrat mislili, da ostane Celovec za vedno naš, ampak italijanskim intrigam se je posrečilo, da je mirovna konferenca drugače sklenila. Naše čete so se morale umakniti in se ustaviti tik pred Celovcem. In sedaj bo ljudsko glasovanje, najprej v našem delu Koroške, potem pa še v Celovcu samem in njegovi najbližji severni in zapadni okolici. Koroški Slovenci so prvo obletnico vkorakanja naših čet v Celovec in svojega osvobojejnja proslavili na naravnost impozanten način v prijaznem Zrelcu, pred vratmi samega Celovca, tik pred samim mestom. Več kot 10.000 ljudi se je zbralo, ki so izjavili odločen sklep koroškega slovenskega ljudstva glasovati pri plebiscitu za svobodo, ki jim jo more dati samo Jugoslavija in proti suženjstvu, ki bi ga bili deležni v Avstriji. Iz vse Koroške se je zbralo ljudstvo, prišlo je pa tudi mnogo ljudi iz drugih slovenskih krajev, posebno iz Ljubljane in Maribora. Veličasten je bil sprevod tik ob demarkacijski črti. Otvorili so sprevod Sokoli v lepem številu, Sokol iz Boro-velj s svojim številnim in navdušenim naraščajem, potem je pa sledila ogromna množica ljudstva, v sredi tudi priljubljeni general Maister, ki so ga navdušeni Korošci na sami demarkacijski črti dvignili v zrak, da so ga jasno videli Nemci, ki so stali na drugi strani mejne ograje in začudeno gledali to navdušenje za Jugoslavijo v deželi, za katero mislijo, da se bo pri plebiscitu izjavila za Avstrijo... Temu nad vse impozantnemu obhodu so sledili navdušeni govori, spremljani z ravno tako navdušenim odobravanjem in danes so v Celovcu, kjer je še bilo malo upanja na uspeh, gotovo popolnoma obupani, ker koroško ljudstvo se je pred vratmi Celovca odločno izjavilo za svobodo, za Jugoslavijo in ko bo ljudsko glasovanje končano, tudi Celovcu ne bo preostalo nič drugega, kakor da tudi on glasuje za združenje z Jugoslavijo, v kateri se mu obeta lep razvoj, medtem ko ga čaka v Avstriji, kjer bi bil odrezan od svojega naravnega zaledja, južne Koroške, gotov gospodarski pogin. Koroško ljudstvo je s svojo včerajšnjo sijajno manifestacijo pred vratmi Celovca sijajno dokazalo, da se je prebudilo in odprlo oči. Južna Koroška bo jugoslovanska in Celovec skoro gotovo tudi. POSOJILO Najnovejše ^restii ZA NABAVO OBRTNIKOM SIROVIN. LDU Beograd, 6. junija. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje je odobrilo znatna posojila obrtnikom za nabavo sirovin, in sicer tri milijone dinarjev osrednji obrtni upravi v Beogradu za oškodovance v kraljevini Srbiji, 500.000 dinarjev za južno Srbijo, 250.000 dinarjev pa za Črno goro. Istotako je odobrilo 600.000 kron zadrugi za osušitev obdonavskih močvirij in 600.000 kron za osušitev močvirij v jugovzhodnem Sre-mu. POGAJANJA ZA UVEDBO REDNEGA PROMETA Z ITALIJO. LDU Beograd, 6. junija. Dne 14. junija se bo vršila v Trstu železniška konferenca, zastopnikov jugoslovanskega ministrstva za promet, južne železnice ter zastopnikov italijanskih državnih železnic zaradi uvedbe rednega prometa z Italijo in rešitve drugih vprašanj, ki se tičejo naše države in Italije. LETOŠNJA ŽETEV VREDNA 32 MILIJARD. LDU Beograd, 6. junija. Ameriška misija je izdelala po svojih podružnicah v Jugoslaviji oceno- letošnje žetve. Osrednja ameriška misija v Beogradu ceni celokupno našo žetev v letu 1920. na 32 milijard dinarjev, kar je pa še vedno manjša vsota v primeri s cenitvijo našega ministrstva. KOMPENZACIJSKA TRGOVINA ODPRAVLJENA. LDU Beograd, 6. junija. V Švici, na Dunaju ter tudi po ostalih finančnih središčih zahtevajo za nakup naše navčanice, ker se je razvedelo, da namerava finančno ministrstvo izdati naredbo, da se ničesar več ne bo trgovalo proti kompenzaciji, marveč zahtevalo izplačilo samo v dinarjih. Istotako tudi mi ne bomo zahtevali proti-kompenzacij odi drugih držav, temveč bomo plačevali z gotovino. DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE V NEMČIJI. Berlin, 6. junija. (Ob 9. zvečer.) (Iziv. por. „Dc«movine".j Današnje volitve so v VeflSkem Berlinu potekle v polnem redu. Do te ure izid še ni znan. Berlin, 7. junija. (Izv. por. „Domovine".) V Velikem Berlinu je bilaJ oddana velika večina glasov za listo neodvisnih socialistov. Za drugol mesto -se bojujejo večinski socialisti in pai nemška ljudska stranka. Berlin, 7. junija. (Izv. por. „Domovine".) V virtemberškem volilnem okrožju je bilo oddanih : za nemške nacionaliste 182.309, za cen-trum 303.966, zal demokratsko ljudsko stranko 334.963, za večinske socialiste 470.204, za neodvisne socialiste: 36.413 glasov. Pozjornost! vzbuja dejstvo, da: so v temi volilnem okrožju dobili neodvisni socialisti relativno tako m alo i glasov, dočim je dobil centrum skoro isto število glasov, kakor pri voilitvah za narodno skupščino. Erzber. ger je zopet izvoljen. Vsa hujskanja nemških nacionalcev proti njemu ni nič zalegla. Od demokratov je izvoljen zopet znani parlamentarec Konrad HauBmann. ANARHISTIČNI UPOR V SPEZZIJI. Rim, 7. junija. (Izv. por. „ Domovi ne",) V Spezz.iji je izbruhnil že dalje časa napovedovani anarhistični upor. Po poročilih rimskih listov je bil še pravočasno udušen, vendar pa so poročila jako previdna. Prvo) poročilb/ipravi: Napad na zaloge smodnika so iz!vršile osebe, ki so se prerile skozi kordoiv oblegajočih jih čet in pobegnile. „Epoca" poroča, da se nekateri uporniki niso dosti branili in se dali takoj rlazoro-žiti. V Variniju so se uprle čete, ki so stražile skladišča smodnika. Delavske1 stotnije v Spez-ziji so se uprle. Pred otvoritvijo parlamenta so se nemiri ponovili iznova. V Apuliji so se vršili veliki izgredi železniških delavcev. Zaradi ostrega nastopa španske vlade proti delavcem, so italijanski ladjedelniški in železiniški delavci sklenili, da ne bodo za. Španijo določenega blaga niti razkladali niti nakladali. V Genovi in. v Trstu se ta sklep že izvršuje. { POGAJANJA MED RUSIJO IN ANGLIJO. Amsterdam, 6. junija. (Izv. por. ,,Domovine".) Aniglija zahteva od Rusije, da izpusti njene ujetnike in tudi ustavi vso bolljševiško propagando po angleških deželah. Zastopnik sovjetske Rusije Krasin, ki se mudi sedaj v Londonu, je stavil proti temu svoje protipredloge, in sicer takojšnjo ustavitev blokade proti Rusiji kakor tudli dovolitev sklepanja trgovinskih pogodb z vsemi državami, ki žele stopiti v trgovinske otds-nošaije s sovjetsko Rusijo. / NORVEŠKA NAMERAVA OBNOVITI TRGOVINSKE ODNOŠAJE Z RUSIJO. Kopenhagen, 6. junija. (tz?v. por. ,,Domc{-vine".) Na Norveškem se pojavlja močno gibanje, ki zahteva takojšnjo obnovitev prerušenih trgovinskih odnosa j ev z Rusijo. Tudi v poslanski zbornici je bil s 102 proti 04 glasovi sprejet predlog, ki zahteva obnovitev trgovinskih zvez s sovjetsko Rusijo. TURČIJA PROSI ZA ODGODITEV ZASEDANJA TRACIJE S STRANI GRČIJE. Pariz, 6. junija. (Izvir. por. „Domovine".) ,,Excelsior" poroča iz Carigrada, da je turška vlada poslala mirovni konferenci v Pariz posebno raotoi, v kateri prosi, naj bi se zasedanje Tra-cije s strani grških čet odgodilo do podpisa turške mirovne pogodbe. PROPAGANDA ZA KRALJA KONSTANTINA NA GRŠfKEM. Kopenhagen, 6. junija. (Izv. por. „Dlamo>j vine".) Po vsem Grškem, se vrši močna propaganda za izgnanega bivšega kralja Konstantina. Gibanje vodijo opozicionalne stranke, ki nikakor niso zadovoljne s sedanjim vladarjem Aleksandrom, ki se jim zdi le slepo orodje ministrskega predsednika Venizelosa. Po raznih poročilih sodeč ima kralj Konstantin na Grškem še jako močno zaslombo. Te vesti potrjuje zlasti dejstvo, da je bil Venizelos prisiljen proglasiti v Atenah obsedno stanje. Zadnje dni" so se: celo razširile vesti, da se namerava kralj Aleksander odpovedati prestolu, kar pa Venizelos odločno zanika, Venizelos odpotuje v par dneh v Pariz. ODSTOP AMERIŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. Pariz, 6. junija. (Izvir. por. „Domotvine".) ,,Agence Ha vaš" poroča iz Washingtona, da je ameriški državni tajnik za zunanje stvari Polk podal svojo demisijo, ki jo je predsednik Wilson tudi sprejel. AKO HOČETE BITI NAGLO POUČENI O VSEH DOGODKIH, BERITE, KUPUJTE IN NAROČAJTE TUDI PONEDELJKOVO „DOMOVINO" TER ONO OD SREDE. TRIKRAT NA TEDEN POŠILJANA STANE »DOMOVINA" NA MESEC LE 3 K IN JE NAJCENEJŠI SLOVENSKI LIST. „DOMO-VINA" PRINAŠA IZVIRNA POROČILA CELO PREJE KOT DNEVNIKI. eiovec, Na Koroškem se bije vroč boj med Jugoslovani in Avstrijci. Sicer te ni več, boj z orožjem kot »smol ga imeli lansko leto, ko je Nemštvo bilo premagano, ampak boj, ki se bije sedaj, ni manj vroč in sovraštva je v njem — posebno, z nemške strani — toliko kot ga; je biilo' lani. Mi se bojujemo za naše pravo, ker sporni kraji so po jeziku, ki se tam govori in po; zgpdovini naši, slovenski in jugoslovanski, saj na Koroškem je tekla zibelka slovenskega dela jugoslovanskega naroda. Ti kraji bi morali pripasti naši narodni državi brez vsakega ljudskega glasovanja, ampak mirovna konferenca nam ni bila naklonjena, tam so odločevali italijanski in francoski interesi proti nam in samo tako je prišlo do sklepa, da mora ljudstvo na Koroškem samo o-ciločevati, ali hoče pripasti Jugoslaviji ali Avstriji. Italija je to zahtevala zato, ker se boji močne Tugoslavije in je upala, da nam na ta način iztrga lep del naše domovine in nas. s tem kolikolr tailko oslabi. Francosko politiko pa voidi samJo strah pred Nemčijo in ker bi bila Nemčija: kolikor toliko ojačena, ako bi se z njo združila še nemška Avstrija, je francoska diplomacija napela vse sile, da to združitev prepreči. Da pa Avstrijce vsaj kolikor tolika potolaži radi prepovedi •združitve z Nemčijo, jih je hotela oclškodovati na naš račun. Tako je Avstrija dobila našo Radgono in naše Špilje, ob enem se ji je pa dalo upanje^ da. po-' tam ljudskega glasovanja dobi še celo Koroško. In razdelili so Koroško iva štiri dele. Severna Koroška ostane Avstriji, proti čemur nič nimamo, ker tam živijo Nemci. Majhen del (Mežiško dolino) dobi Jugoslavija, v preostalem! delu se ima. pa izvršiti ljudsko glasovanje, in sicer najprej v južnem dielu, kjer so naše oblasti, potem pa v glavnem mestu Celovcu in njegovi seU verni okolici, kjer so avstrijske qblasti. Aklo se južni del odloči pri glasovanju za Jugoslavijo, se mora. izvršiti tri tedne pozneje še glasovanje v Celovcu in! njegovi severni okolici, akt« se_ pa južni del odloči za Avstrijo, potem glasovanje v Ce lovcu odpade iiv pripade vse skupaj Avstriji. Takoi so sklenili diplomati v , Pariz1,u, ki :bi radi videli, da bi bil volk sit, 'koza pa navzlic temu cela in na Koroškem se je razvili talk) političen bo|j, kakršnega ta dežela še ni videla. Ta boj je zatd tako vroč, k jer on pomeni pravzaprav boj za Celovec, ki ga Nemci na noben način ne bi hoteli dati iz rok. Mesto se paj nahaja tik na meji južnega dela glasovalnega ozemlja, od katerega je celovški kolodvor oddaljen komaj poldrugi kilometer. Celovec je pa gospodarsko popolnoma odvisen od južne Koroške in ako se ta pri glasovanju odloči za1 Jugoslavijo, bb Celovec obsojen na gospodarsko smrt, ali bo pa tudi njegvioi prebivalstvo primorano glasoVati za združenje z Jugoslavijo, ker sicer ga zadene usoda dunajskega prebivalstva, ki umira od lakote ! Ako bi Celovec obdržal svoje bogastvo^ in dosti veliko južno okolico, bi bil nekako reše'n vsaj za silo, ker v tej okolici bi celovška trgovina obdržala svoje edine odjemalce in na rodovitnih poljih bi se dalo narekvirirati toliko živil, da Celbvčanoni ne bi trebalo ravno umirati od lakote. Tz tega razloga so se vrgli Nemci z vso silo ki S samo njim prirojeno drznostjo na južni glasovalni pas, "da ga pridobijo za Avstrijo, ker samo v tem vidijo1 rešitev Celovca. Iz. Cellovca preplavljajo! južno Koroško s časopisi, ki jih vtihotapijo na naše upravno ozemlje in v katerih blatijo iii zasramujejo na najnesramnejši način Jugoslavijo, medtem ko dvigajo v nebesa skra hirano lačno Avstrijo. In tudi z denarjem delajo, ker mislijo, da bodo podkupili slovenske Korošce z ničvrednimi avstrijskimi bankovci. In vendar, kakor vsa znamenja kažejo, Nemci svojega namena ne bodo dosegli. Slovensko koroško ljudstvoi je preveč prestalo pod nemško strahovlado in nima nobenega veselja, da bi si to. strahovlado samo zopet izvolilo. Mednarodna komisija, ki bo vodila, oziroma nadzorovala ljudsko glasovanje, je že imenovana in na glasovanje ne bomo več dolgo čakali. Prepričani smo, da, bo dan glasovanja v južnem delu dežele črni dajn za celovške Nemce, ki bodo ,tri tedne pozneje morali sami glasovati za združenje z Jugoslavijo ali pa bodo glasovali za1 Avstrijo in s tem za gospodarsko smrt svojega mesta. ^ Ne maramo biti preroki ir; nočemo reči z gotovostjo, da bo Celovec glasoval za Jugoslavijo ali za Avstrijo, ampak biti hočemo trezni in hladni in zatoi računamo s tem, da se Celovec sam obsodi v gospodarsko, smrt. Naša, meja1 bo potem tekla, tik izpod Celovca, poldrugi kilometer južno od celovškega, kolodvora. V južniem delu bo blagostanje, ki se bo lahko ra'zvilo v bogati Jugoslaviji, v Celovcu bo pa vladala rev- ščina in lakota, kot na Dunaju in v drugih avstrijskih mestih. Ampak Celovec je naravno središče Koroške v gospodarskem in vsakem drugem oziru in naše koroško ljudstvo ga bo pogrešalo. Zato bo treba v slučaju, dia Celovec ostane ■v Avstriji, misliti takoj na ustvaritev središča našega dela koroške dežele in zvezali to središče z železniškimi progami z deželo. V ta namen bi prišlo v poštev Borovi je, prišel bi pa v poštev tudi Velikovec, najprimernejši kraj za takoi središče bi bil pa prostor tik pred Celovcem, ker se dasta tam z najmanjšimi stroški in v najkrajšemu času zveza,ti vzhodna in južna celovška železniška proga, ki se sedaj stekate na kolodvoru v Celovcu, potem naj se pa stekate tik pred Celovcem, na, našem ozemlju, kjer naj se postavi primeren kolodvor in uradna poslopja — trgovci bi pa sami prišli in si se'zidali, hiše, ker tam bi nas,talilo potem samo po sebi novo gospodarsko središče naše Koroške in pred avstrijskim Klagenfurtom bi se naglo dvigal jugoslovanski j Celovec, Tako središče bi se dalo ustvariti tudi Po deželi, zlasti po Dolenjskem divjajo duhovni poprižnicah. JDS in „Kmečka stranka", to so „lumpi, sleparji, tatovi, cigani. Treba jim odreči cerkveni pokop, treba jih uničiti, ubiti". Tako sc glasi s prižme. Ali naj na to molčimo? Ne, te zločince, ki zlorabljajo cerkev, je treba osebno imenovati.- 'Seveda nikoli ne da bi se povedalo, kaj so zagrešili nad našim ljudstvom. Duhovna, ki je miren, vse ljubi. Duhovna, ki dela politiko z dostojnimi sredstvi, ne bo nihče osebno napadel. Duhovnik pa, ki je pozabil, da mu služba predpisuje gotove ozire, ne zasluži usmiljenja. Tisti pa, ki celo cerkev zlorablja, ki besni s prižnice in psuje po spovednicah,- tega je treba javno ožigosati, takemu človeku odrekamo osebno spoštovanje, ker je škodljivec družbe. stvo, da je ljudstvo na to> pot že navajeno in se ne bi pravzaprav nič spremenilo, samo par kilof-metrov blližje bi imeli ljudje do Celovca. Sicer pa je še vednoj pričakovati, da se Ce-lovčani ne bodo sami obsodili na gospodarsko! propast, temveč da se v zadnjem hipu odločijo za Jugoslavijo. Saj je še sedaj v mestu samem močna stranka, ki hoče združenje z Jugoslavijo!, ki pa molči samo zato, ker voditeji vedno govorijo, da boi ljudstvo v južnem glasovalnem pasu glasovalo za Avstrijo. Ko Celovčani spre-idijo, da jim je to upanje splavalo po vodi, jih gotovo sreča pamet in potem postane tudi Celovec naš in se bo kot gospodarsko središče naše Koroške v Jugoslaviji gotovo lepo razvijal. Dobra letina se kaže. Kakor bi bila ta božja zepilja prožeta navdušenja, nad zlato svobodo, kipi iz sebe svoije darove, da bi redila, in jačila. svoje sinove, ki naj bi je bili vredni. Ni sicer rodovitna ta kraška Notranjska, posejana s ka-menje_m, ali vsaj tisto polje, ki leži tu in zraven še prilika ugodne letine, pa bi človek mislil, da mtara ratarja z vso1 ,'silo pritegniti k temu požrtvovalnemu delu. Bolj z lesom obdarovani naš kraj sili v res- i mci ljudstvoi k /dobičkanotenejšemu gozdnemu kje ! delu, daje pa mu tudi bolj podjetniškega in tr-drugje (Velikovec, Bo-rovlje itd.), ampak nikjer j govskega duha. Nič slabega — nasprotno: trgoV-tako hitro in s tako majhnimi stroški kot nai stva Jn podjetnosti je nadvse potreba našemu na-katerisibodi točki med Zrelcem,, Vetrinjem in j rodu> p0!sebno tu ob obmejnem kra.je Itaflije in Vrbskim jezerom, kjer naj železnica napravi s,a- ;v bližini Trsta. Zdrav in podjeten je bil naš rod mo majhen lok pred Celovcem in sicer po čisto nekdaj in veselje je bilo kdaj gledati to jedr-avnem ozemlju. Razen tega je važno tudi dej- , nato. (mirno in! uspešno delovanje teh ljudi, od Duhovščina in politiki. Med vojno smo prišli do spoznanja, da je strankarsko prerekanje škodljivo in smo nekaj časa složno delali. Prav je bita' tako: Mi smo videli, da treba v svetu izzvati vtis, da je ves narod za svobodno državo. Porinili smo klerikalce j ospredje, da je bila podoba boljša. Klerikalci so videli, da s šusteršičevo politiko ne gre več. Boječ se ljudske sodbe, so hočeš nočeš morali z nami. Danes je položaj zopet drug. Svobodo v državi smo dosegli. Zdaj se bijemo za gospodarski napredek, za socijalno pravico, za duševno osvo-bojenje. Klerikalizem je ostal isti, kakršen je bil pied vojno: Duhovščina hoče držati politično moč v rokah, šolo in izobrazbo po svoje urediti, a gospodarsko sme naprej le oni, ki trobi v njihov rog. Začel se je boj. Napovedal ga je škof Jeglič v znanem pastirskem listu. Boj prinaša napade. I juto so se zakadili klerikalci v naše voditelje. Povsod jih hočejo uničiti. Učitelja, ki dela za napredno misel, treba oškodovati s premeščanji. Uradnika, ki je napreden, treba zapostaviti. A kmeta, ki samostojno misli, preganjajo dan na dan, da mu škodujejo v občini, v družini, v gospodarstvu. Boj klerikalcev ide proti vsaki osebi, ki misli svobodno. Marsikdo nam piše, da naj nikdar nikogar osebno ne napademo. Res je, osebni boj je mučen. Mi ga obsojamo odločno, zlasti če obsega le norčevanje, ne pa dejstev in dejanj, ki se očitajo. Škof Jeglič preganja že 20 let moža-poštenjaka Antona Berceta, ki je kot duhoven mnogo vernejši kakor vsi drugi. Zdaj je bil župnik v Olševku na Gorenjskem. Vsa fara ga je spoštovala. A Jegli-čevo sovraštvo ni zaspalo. Ukazal je Bercetu, naj osnuje „Orla" in „Kmečko zvezo". Ko Berce ni ukaza izvršil, je škof starčka odstavil in ga vrgel na cesto. Zdaj prosimo vse tiste, ki se po deželi pečajo s politiko: kako naj o tem dogodku pišemo? Mi vendar škofa zamolčati ne moremo Moramo ga osebno prijeti, ker je odgovoren za nečloveški čin. veselja bi bil za,vriskal nad tem čvrstim narodom in s ponosom ie kdaj majka Slovenija; zazrla |na naroden, ponos, in za.vest tega, najkrep-kejšega dela svojega naroda. — Toda časi se spreminjajo. Kakor je pred vojno egoizem prevzeli že večino s svojo velekulturo našemljenih narodoV, jim ugrabil vso samostojnost, porušil in zrahljal jim potem njih države ter jih pahnil v prepad nesreče, tako je sedaj vojna vihra ta strupeni živelj sebičnih stremljenj zanesla tudi k nam, Idi naj bi 'tudi naš mali a čvrsti narfod 'zavdal in ga pahnil v nesrečo novega robstva. — Zdi se, da, ni več pri nas tistega navdušenega, treznega in poštenega dela, ni istega zaires pravega in podjetnega trgovskega duha, preplavila je vse neka kramarija, nobeden ne zaupa svojemu bližnjemu, vsak gleda, kako bi drugega opeharil, kako bi si hitro nabavil bogastvo in potem lenaril. Je pač tako . . -. Naj bo kakorkolihoče, naj gospodari nad menoj, kdor hoče — jaz zase imam dovolj. Nehote se ti vsiljuje misel, Kranjec je najbrže zares rojen pod tisto- zvezdo, ki mu je večne čase prisodila jerobstvo suženjstva. Ali pa te na-daja sllutnja, da ga je treba biti vedno po glavi, sicer ni zadovoljen. Komaj iz okov, komaj iz rdbstva — že sili v novo. Dan na danjpirihaja preko Primorja obupajoČi glas: ,.Rešite nais..." Brat ječi tamkaj zasužnjen, on, ki po'zn,a. svojega zvitega soseda bolj kakor mi. Ali zaman: nazaj mu odmeva tajno pridušen odgovor: „Zasužnjite nas!" Ne! veš, ali je to zabitost, nevednost, nedolžnost, nerazsodnost, ali pa v prvi vrsti egoizem. Mislil bi si resnično: „Kakor oni Tiroflci. ki so žajfali črnega bika da bi ga oprali belega." Dobe se elementi, podile duše, ki preže posebno na mladino in jo skušajo pridobiti v svoj zloben namen, za napad; na svobodni narod in' državo. Tu ob meji zdi se jim njih delo varneje in sigurneje, zaščiteno kolkortoliko od laških im-peria.listov. Radi bi potegnili s seboj še ostale z njimi, da bi tudi oni ga'zili blato. Deluje jim denar, pijače in sploh vsako materialno sredstvo, kjer pa to ne premore — pa pride še ženska. Vlačijo te tako dolgo, da te pritegnejo do umazane mlakuže, v katero te bo pa pahnil že čas, da se v njej udušlš. — Evo ti, kako se vrši njih delo. Na polju (ti dela ali bolje krpuci že staira mati z mladoletno hčerko, pot jima obliva obraz, delo je1 njih močem pač težko. Ali naredi .se, kolikor se že naredi — bo že raslo. Gospodar ie morda odšel po Važnem delu v gozd. Sin, krepak in močan dečko, ta pa je vrgel nahrbtnik čez ramo in hajd čez mejo. Našepnilo se mu j;e, da bo lep in lahek zaslužek. Nabavi si tamkaj reči, ki se dobe cenejše kakor pri nas in jih tukaj drago .proida. Drugi je pognal čez mejo zopet kako žival, 'katero Italijani mnogo dražje plačujejo kakor naši. — No, pa kaj zato; Italijan *> do 2% cm. Učitelji in gospodarji naj bi opozarjali šolsko deco, |da nabirajo te glivice, ki se plačujejo danes kilogram okrog 200 K. Rabijo jih lekarne. g. Surovinska in produktivna zadruga kovinarskih in sorodnih obrtov se je osnovala v nedeljo v Ljubljani. Bilo- je zbrano lepo številb kbvaških, ključavničarskih, kleparskih, sedlarskih, kolarskih in krovskih mojstrov, ki so se žedinili v zadrugo, da bo zanje nakupovala siro-vine in orodja, da bo posredovala zanje pri oddaji del, da bol vnovčevala na skladišče izdelane predmete, da uredi skupno obratovališče, osnuje I skladišča itd. Načelnikom, je izvoljen kovaški mojster Valentin Urbančič v Ljubljani. Delež znaša 500 kron, jamstvo je enkratno. .Zbora se je udeležil bivši predsednik deželne vlade dr. Z e r j a v, ki je govoril o nalogah zadrupe. Tudi naši kovinarji na deželi naj bi se zaprijeli le velevažne zadruge. to odkrito priznava in poziva delavstvo, da se tega zaveda. Kakor se iz tega vidi, so začeli prevladati tudi med komunisti treznejši elementi nad onimi vročekrvneži, ki 'bi najrajše kar čez noč spremenili ves družabni red, oziroma zrušili sedanjega, novega pa zgraditi ne bi znali. Dobro je, da so med delavstvom prišli nal površje ti zmernejši, treznejši in razsodnejši ljudje, ker s tem se prihrani v prvi vrsti delavstvu marsikako neprijetno razočaranje. Naša severna soseda' Avstrija se nikakor ne more spraviti -na noge in tava še vedno brez vsakega kompasa po razbrskanem morju. Sedaj urejujejo svojo majhno armadicO, ki jo smejo Avstrijci sploh imeti in to na tak način, da Avstrija sploh ne bo imela armade, ker ono, kar se bo tam nazivalo „armada", tega imena sploh ne zasluži. Armada, na ;katero se v vsakem slučaju lahko računa, mora biti predvsem1 disciplinirana in ravno discjpltino takol-rekoč popolnoma odstranjujo iz nove avstrijske armade s tem, da uvajajo vojaške svete, kijse niti v sovjetski RuSttji niso obnesli in so jih že odpravili, na njih mesto pa vpeljali staro vojaško disciplino.. Sicer se Avstrija z nikomer ne bo vojskovala, ker njo ne bo nihče napadel, vsakdo ji bo privoščil njeno bornoi življenje, ona je pa veliko preslaba, da bi začela vojno s komersi-bodi, ampak na taki podlagi urejena njena ar-madica, niti za vzdrževanje reda v lastni deželi ne bo zadlostOvala. Zgodilo se je, do česar je moralo priti: med Anglijo in Rusijo se vršijo resna pogajanja za obnovitev rednih odnošajev med obema državama. Rusija je Evropi neobhodno potrebna, ker samo Rusija more prehraniti Evropo in založiti evropsko industrijo s potrebnimi sirovi-narni. Angleži kot razumen na,rod so to prvi sprevideli in so prvi tudi začeli pogajanja. Franciji toi ni prav, ker ona še vedno upa,, da se ji posreči, Rusijo ali razkosati ali pa vzpostaviti carstvo, četudi je že skrajni čas, da bi uvidela vso nezmiselnoist svojih tozadevnih načrtov. Pa prišel bo čas, ko tudi Francija sprevidi, da se nahaja na napačni poti in Rusija stopi zo-pet v družbo evropskih držav — pomlajena in prerojena, ker boljševiški državni sistem se gotovo kmalu zamenja z demokratično vlado, stari časi, ko je ljudstvo bilo brezpravno, "se pa. nikdar več ne povrnejo. Včeraj so se vršile na Nemškem nove volitve za državni zbor, kiaterih izid sedaj še ni znan, ampak eno se vendar lahko reče : da pride v novo zbornico več zastopnikv nazadnjaških in levičarskih strank, ampak na površju ostane gotovo tudi še nadalje vlada,, ki bo stala na dosedanji republikanski podlagi, ker Hohenzollerncfi /so{ menda za vselej doigrali na Nemškem. « UP t ■ Politične in splošne razmere do sedaj v državi niso bile take, da bi vlada moglia svetovati prestolonasledniku regentu obisk posameznih večjih središč v državi. Te razmere so pa sedaj vedno ugodnejše, država se urejuje in prestolonaslednik regent obišče Ljubljano, ako kaj posebnega ne pride vmes, začetkom julija in pri tej priliki misli obiskati tudi še1 nekatere druge važnejše kraje na Slovenskem. Ker je prestolonaslednik regent „naše gore list", Jugoslovan' po rojstvu, mišljenju in čustvovanju in Slovencem še posebej resnična naklonjen, ni io-benega dvoma, da ga naše ljudstvo sprejme in potzdravi z ono prisrčnostjo, s katero maramfc> sprejeti prvega res našega vladarja, ki ni tujec niti po rojstvu, niti po mišljenju, temveč potomec poštenega1 jugoslovanskega kmetskega roditelja, ki je pred malo več kot sto leti s prvo večjo.ustajo položil trdne temelje srbski in sploh jugoslovanski svobodi. Jugoslovanski komunisti začenjajo uvidevati, da pri nas ni tal za revolucionarne poskuse, ker v poljedelski državi, kakršna je Jugoslavija, v državi, kjer imata, veliko večino mali in srednji posestnik, niti misliti ni na kako diktaturo prole-tariata. Zagrebško glasilo komunistov ,,Istina" Novosti. n. Poset regenta Aleksandra v Sloveniji, Prestolonaslednik regent Aleksander se je odločil, da v kratkem poseti Slovenijo. O njegovem potovanju je razpravljal tudi že ministrski svet. Kakor se poroča, prispe prestolonaslednik, ako ne bo posebnih zaprek, v Ljubljano že začetkom prihodnjega meseca. n. Kako podpira Brejčeva vlada češko, jugoslovansko vzajemnost. Cehi iščejo že dalje časa za generalni konzulat, ki ga hočejo ustanoviti v Ljubljani, prostore. Obrnili so se do deželne vlade, ta pa jim je rekla, da ona glede prostorov ne more nič pomagati, naj se obrnejo na stanovanjsko komisijo!. Šli so potem na stanovanjsko komisijo in tam seveda tudi niso dosegli nikakega uspeha, a za Lahe se je svojčas (seveda]ne pod klerikalno vlado) takaj rekviriral prostor za pisarno laškega zastopstva. Kaj naj si mislijo Cehi k temu, da Lahi, ki se jih ne more prištevati med naše prijatelje, imajo v Ljubljani svoje prostore, Cehom se pa takorekoč noče iti niti najmanje na roke. Še žalostnejša je stvar, ako se pomisli, da so Cehi našemu dijaštvu v Pragi storili mnoga uslug tako glede prehrane kakolr tudi v drugih ozirih. Na to se po pravici tudi sklicujejo. Ako prostorov za generalni konzulat ne bodo dobili, si bodo rekli, da jih ne maramo, in posledice v tem slučaju gotovo ne bodo niti- v političnem niti v gospodarskem oziru brezpomembne. Sramota je, da se naša vlada obnaša napram Ce- bom na tak način, ki nas z a more pred Čehi popolnoma diskreditirati im nas j spraviti ob češki generalni kotnzulat. n. Dr. žerjav okreval. Po več kot dvamesečni bolezni je bivši predsednik deželne vlade dr. Žerjav toliko okreval, da se je mogel podati na odmor na Gorenjsko v prijazne Poljče pri Begunjah. Tam se mu je zdravje popravilo, da se more zopet posvetiti javnemu delu. Udeležil se je seje načelstva JDS in nato posvetovanj v Zagrebu. n. Bralno društvo v Tržiču praznuje dne 11. julija svojo 301etnico. Prosimo vsa sosednja društva, da "se blagovolijo na to ozirati. Odbor. n. Sokolski zlet v Pragi. Ker je vlada Čehoslovaške izvolila pozvati kraljevsko vlado, naj prisostvuje svečanostim prvega zleta čeških Sokolov po osvobojenju, in sicer v dneh od 27. do 30. t. m., je kraljevska vlada sklenila, da bo po svojih članih zastopana na tej patriotični manifestaciji bratskega čehoslovaškega naroda. n. Kongres svobodomiselcev v Pragi. Od 5. do 9. septembra se bo vršil v Pragi kongres svobodomiselcev. Doslej so se prijavili zastopniki Francije, Anglije, Amerike, Jugoslavije in Romunije. n'. Škof proti 'župniku. Skof Jeglič je poslal župnika Berceta, že zopet v penzijon. Berce je opravljal dušno pastirstvO zadnjih pet let v Ol-ševku v splošno zaidovoljnost. Ljudje so ga imeli radi in dajali so mu živil toliko, da ni čutil draginje. Ker se pa ne vtiče v politiko in ne dieta 'za Kmečko zvezo in zopeH Samostojno kmetijsko stranko, odslovil ga je škof Jeglič in ga vr-gell na — cesto. Župnik Berce je sedaj brez stanovanja in ima na dan dohodkov 14 K. Škof Jeglič naj nam pove, kdo preganja najbolj kruto duhovnike, kako se živi s 14 K na dan 1 Ime „boriaventura" zasluži Jeglič takrat, 'ko ga več ne bo . . . n. Ključ za rešitev določitve duhovniške plače je napravil škof Jeglič. Ker smo si v demokratični državi državljani enakovredni in precej enakopotrebni, zadošča za življenske potrebščine vsakemu enaka mera. Ker je škof Jeglič prei-pričan pred, Bogom in pred svetom, .dal more živeti s 14 K na dan župnik Berce, potem naj se zadovolji z enako vsoto sploh vsak duhovnik in tako tudi škof Jeglič. Seveda, ,štrukljev bo le malokdaj sit . . . n. Jugoslovanski obrtniki na Koroško! Ako zamore stanovska, nepolitična obrtniška organizacija skupnosti naše države kaj doprinesti, je tudi dolžnost iste, da to stori. V pomembnih dnevih, ki se bližajo Koroški, ima organizirano obrtništvo1 kot državotvorni sta.iv najlepšo) priliko, da napravi skupen izlet za časa treh praznikov (27., 28. in 29. junija 1920). Pokaže naj tovarišem onkraj Karavank moč in ponos organizacije, da želi skupnega delovanja za stanovsko korist ter za moč in dobrobit vseh naših državljanov, da hoče raztegniti organizacijo' v naj-zapadnejši del naše Jugoslavije, kjer čaka; obrtništvo še lepa prihodnost, ako ne bo zaspancev. V to svrho organizira sporazumno1 Kranjska zveza obrtnih zadrug v Ljubljani, ravno tako Štajerska obrtna zveza in pa občeslovensko obrtno društvo y Celju dne 27. junija 1920. prvi jugoslovanski obrtniški tabor na Koroškem. Vozila bosta dva posebna vlaka iz Ljubljane in Celja po znižanih cenah. Obrtniškai zadruga in posamezniki naj začno takoj najintenzivneje agitirati za častno udeležbo ter sporoče približno! število izletnikov na deželno zvezo Kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani. n. Osmi mednarodni kongres za žensko volilno pravico je bil otvorjen včeraj v Ženevi. Na 'zborovanje so poslale skoro vše evropske države svoje zastopnice. n. Nove poštne znamke^ Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani začne v par dneh izdajati notve poštne znamke in' pozneje tudi druge poštne vrednosti v dinarski vrednosti. V šestih tednih bodoi izšle vse serije. n. Lakota. Dočim smo mi Jugoslovani, sinovi izredno bogate domovine, kljub velikemu po|-manjkanju med vojno, po prevratu kmalu pozabili na vsa trpljenja, ker nam naša domovina, nudi vse, kar potrebujemo, mučijo ne samo naše bivše gospodarje Nemce, ampak tudi Inaše prijatelje velike gospodarske težkoče. Ponekod primanjkuje prebivalstvu celo najpotrebnejših živ-ljenskih potrebščin. Tako) n.pr. se iz, Ašai na Češkem poroča, da, je tamkajšnje prebivalstvo, že šest tednov brez kruha. Dobilo ni niti izkaznic za, moko, tako da je prišlo na zadnjem sejmu do velikih plenitev in izgredov. Nastopiti je moralo ne samo. orožništvo, ampak cello vojaštvo. Položaj v tamkajšnjem; okraju je jako kritičen in se je bati jaiko resnih dogodkov, ako se nemudoma ne poskrbi za dovažanje živil. n. 126 letni starec umrl. V Omahi v severni Ameriki je umrl te dni 126 letni starec-samec, Tom Morris,. Bij ije rojen naj Angleškem leta 1794. V Ameriko je dospel pred 50. leti. Spominjal se je dobro celo Napoleonovih vojen. Pred 100 leti mu je umrla zaročenka, vsled česar je sklenil, da ostane vse svoje življenje samec in tega sklepa se je tudi držal. n. Samomor. Pod, Rožnikom v Ljubljani so našli te dni obešenca, ki je visel na drevesu. Obe-šenec je bil uslužbenec južne železnice, Karel Jareš iz Jaromiira na Češkem. Pri sebi 'ni imel nobenega denarja. Govori se, da je izvršil samomor iz obupa, ker je zaigral ves svoj zaslužek. n. Kako skrbe Italijani za zasedeno ozemlje. Iz Rima prihajajo naravnost neverjetna poročila o velikanskih poneverjenjih v upravi za zasedeno ozemlje. Uradniki, ki so bili zaposleni pri apro-vizaciji in sploh preskrbi za zasedeno ozemlje, so goljufali kar na debelo in izvažali za zasedeno ozemlje določeno blago večinoma v Avstrijo. Zaslužili so pri tem seveda velikanske dobičke, dočim ima država nad 100 milijonov lir škode. n. Konj ukraden. V soboto ponoči je bil nekemu posestniku v Dobrovi ukraden iz hleva konj vreden okoli 16.000 K. n. Dnevnik za otroke v Franciji. Na zborovanju francoskih učiteljev in učiteljic je bilo sklenjeno, da se začne izdajati dnevnik za otroke. Dnevnik bo priobčeval otroške pesmi, pripovedke in bajke, prinašal razne zgodovinske in zemljepisne črtice in potopise in priobčeval tudi življenjepise vseh važnejših mož. Poseben del bo na razpolago otroškim sotrudnikom. n. Vlom v Kožarjih. V hišo posestnika Jakoba Kovača je bil te dni izvršen vlom. Kovač ima okoli 10.000 K škode. IRilSffliO* r. Bivša nemška cesarica je težkoi zbolela. Njeno stanje je jako nevarno. Bolezen se je nakopala pri novi preselitvi v Dooru. r. Bivši cesar Karel v Budimpešti. Nai Dunaju je te dni napravila precejšnjo razburjenje vest, dal se je bivši cesar Karel, prihajajoč iz v Budimpešto. Vest se je zdela tem verjetnejša, ker se je bivši cesarjev tiskovni načelnik Werk-mann v nedeljo mudil na Dunaju. Govorilo se je splošno, da so cesarja Karla poklicali v Pešto njegovi tamosnji pristaši z namenom, dat prepreči predstoječe izklicanje državnega; upravitelja Horthyja za kralja. Vse te vesti so se izkazale kmalu kot popolnoma neutemeljene. r. Veliki gozdni požari v Ameriki. Iz raznih pokrajin Amerike prihajajo poročila o velikih gozdnih požarih. r. Nov izum Marconija. Iz Rima se poroča, da je prispelo tjakaj poročilo Marconija,, da je na svoji za1 brezžične poizkuse opremljeni ladji v Sredozemskem moTju z velikim uspehom uporabljal svoj novi izum — radio gonio,meter, — ki naznači smer, iz katere prihajajo iz sosednjih brezžičnih postaj razposlani valovi. Marconi je zamogel s svojim novim aparatom v bližini španske obale, kjer je morje na posameznih krajih jako globoko, natančno določiti kraj, kjer se je nahajala njegova ladja. r. Radi monarhističnih "spletk aretiran. Z Dunaja, se poroča: Bivši topničarski poročnik Hugoin Hoynigg, znan pO temi, da je za časa prevrata1 ustanovil monarhistično gardo, s kar tero se je stavil cesarju Karlu na razpolago, je bil sedaj po prevratu že v drugič aretiran in sicer radi novih monarhističnih spletk. V njegovem stanovanju se je vršila; hišnal preiskava, ki je spravila, mnogo obtežilnega materijala na da'n. Med drugim so dobili pri njem črnormeno zastavo z dvoglavnim orlom. Nova aretacija je bila, izvršena radi nedopustnega nabiranja prostovoljcev za. avstrijsko legijo na Ogrskem. V zvezi z to afero je sledilo še več drugih aretacij. r. Milijonarji v Ameriki. V Združenih državah smatrajo za milijonarja vsakega, kogar čisti dobiček znaša letno 100.000 dolarjev. Leta 1909 je bilo v Ameriki 234S milijonarjev, toda že leta 1916 jih je vojna skoro potrojila. Novi: milijonarji, so nedvomno eno največjih vojnih zli. Največji dbhodek znaša H4 milijonov in sicer pripada Rockfellerj u. Najbogatejša ženska, je gospa Harriman, ki ima 594.000 dolarjev lednih dohodkov. Vsi ti so registrirani dobički; kje pa so neregistrirani. r. Polet preko Evrope. Francoski, poročnik Roget, ki je dvakrat tekom enega dneva poletel preko Sredozemskega morja, nameraval izvršiti nov polet, ki bo po svoji veličini prekašal vse dosedanje. Ta polet, pravi polet preko' Evrope bo obsegal sledeče zračne črte: Pariz-Varšava (616 km), Varšava-Bukarešt (1200 km), Buka,-rešt-Carigrad Vloge «» knjižice. Vloge na tekmi in širo-račua {.roti tiajtigodujetrni ubreKovanjti Rento) davek Jilafia twuk» iz »vojega Kupuje prodajat Devize, valute, vredoo8t;,> papirje itd. Cekontirai Menice, devize, vreduogtne papirje itd iasdaja: Coke iiaksruioe in akrediiive a*. **» tu- iu H.OI-einfkfi nieM.% Dajo predujme: »s vrednostne pspirje \n oa .Olago iežfi e v javnih «kl&i!i.5žih. Daje trgovske tre- 'te pori iiajiiKorinejiRm o^nj-. Prevzemat Borzca naročita ia jih izvršuje Bij--tulantoeje. _ Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon it. 257.