štev 162 Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj- — Uredništvo: ulic« sv. Fra itiSka Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Ustnik konsorcij Usta Edinosti, — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3'—f pol leta L 18*_ ln celo leto L 36 —. — Telefon u-edništva ia uprave štev. 11-57. V Trsta, v nedeljo 15. lunUa 1919 letnik XL!V Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotiak. — Oglasi se računajo v Srokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev ln obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mnt po SO stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejem* inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upnvt Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul sv. Frančiška As 201 Jadransko vprašanje. Reška država se »ustanavlja«. REKA, 13. (Posneto po »Eri NuoviO Snoči je s sklepom narodnega sveta, da sc ustanp^i reška vojska, in z imenovanjem Sem Benellija, ki je bil tvčeraj imenovan za reškega meščana, v vodstveni >dl>or za vojnega debata, reška stvar storila aov korak naproti Itaiis, brezdvorrmo najvažnejši ni najodločneje po proglasitvi priklopiiv-e k materi iomovini 30. oktobra. Po predstavitvi novega odličnega meščana, katerega je predstavil predsednik narodnega sveta 3rossich, Se govoril Beneili, k« je izjav H, da je po-nos-o-i na pridobljeni meščanski pravici. Proslavljal je vse. kar je storila Reka do danes v obrambo svo ift pravic, in poudarjal pomembnost -in važnost ski.^pa. da se oboroži, kar odgovarja pravicam mesta 'n ie log:čna posodica njegove prisege. Ce stvar ne naleti na nepremagljiv odpor, ga bo veselilo. da bo smel samega sebe posvetiti sestavi mak reske vojske, ki pa bo močno po svoji neupogljivi volji. Zaključil je svoj govor, rekoč: i Hvala vam. bratje, da ste me storili kakor ste vi, več kot Italijana, Reeana.« Po dolgotrajnem, z velikim odobravanjem sprejetem poročrhi je župan Vio predložil naslednji zakonski predlog: ĆL. 1. Ustanavlja se reška vojska. Čl. 2. Dovoljuje se Izdaja zakladnic za znesek 100 mfltjouov italijanskih lir. Cl. 3. Vodstvenemu odbora se nalaga izvršitev tega zaki>na. V slučaju. je dejal župan, da se &;»re;me ta predlog, se poveri someščanu Benelliju, da organizira to vojsko. Navdušeno odobravanje je slednlo zadnjim pred-lagalčevim besedam. Nato je iznova govoril Be-neHi :ti izjavil, -da je pripravljen storiti vse v prilog: reški in italifcuiskš strani. Toda, -kakor je tudi voljan storiti vse, bi vendar moral odkloniti, ako "h stvaT škodovala. Predsednik Orossich je po-t>darjal svečanost trenutka, ki odloči, ali bodo Re-čan: Tta!ijani ali pa mrtvi, kakor pravi n'Mhovo geslo. N.ito -e ie sprejel" po odvetniku kaliju Bacciclru, legaid za pravosodje, predlagani naslednji zakonski predlog: Cl. 1. Socini posli sc v sodnem področju mesta < v< upravljajo v imenu njegovega veličanstva t j! venskega kralja. Cl. '.Razsodbe reških sodnih oblasti iti drugi ; 'v\ redni ukrepi, pot-em notarski spisi, sesta-" : hi poverjeni po notarjih, pooblaščenih za . cvanje svojih stanovskih poslov v sodnem iju mesta Reke, morajo nositi v glavi ime - vega veličanstva Viktorja Emanuela III. in opremljeni z naslednjo formulo: »Viktor Ema-i IIf., po milosti božji in volji naroda kralj Cl. S em zakonom se morajo spraviti v sklad iskc določbe, ki so v veljavi vse v sodnem čju inesta Reke. v. 4. Ta zakon s^pi v veljavo z dae-m, ko se v uradnem Hstu. IžvTŠitev zakona se po-n delegatu za pravosodje.« ko je razvidno iz tega poročila, so se ita- Rečani zelo podvizali, da bi se čim preje p< !-. al; pred svetom samostojni. Za sedaj im^jo, !- ' ; »r se da posneti iz zgoraj navedenega, petem-!, m dva ministra, vojnega in pravosodnega, in > Nuova« tudi v naslovu nad tem poročilom unije dr. Bacoicha pravosodnega ministra. Ka--c :e glasovalo o prvem predlog«, ustanovitvi -=f;ie vojske, poročilo ne omenja ničesar, in če bi poročevalec omenil v začetku, da je biJ j g sprejet, bi ne bilo mogoče vedeti, kaj in .). Sem Beneili novo imenovani reški mehčan M.Jaj torej tudi prvi domnevni vojni minister - državice, se Je cčivldno iznaža! zeCo pre-Govori! je o nepremaglji\em odporu, ki bi 1 izzvati sfldep na ustanovitev reške vojske, . al, da !e tedaj sprejme poverjeno mu nalogo, - ne bo tega nepremagljivega odpora. Dostavil ie pozneje tudi še, da je pripravljen storiti vse, bi bilo v prid Reki in Italiji, toda če bi stvar -iovala, pa da odklone poverjeno nru nalogo. Sem Beneili, veliki pesnHc italijanskega naroda, morda v svojem duhu ~ i .J PODLISTEK Rose Mery. (16) ho V ojn o v — Prevedel M. C—č. Ker se ue uahaja toliko odločnih ljudi — je rekel komisar, cnaJo prmognivši se — ki bi priznali svojo nesrečo odločno kot vi, gospod grof. Ah I — je izustil Marko, namršivši obrvi, in prvikrat st je ftutil nekako ^zlovoljen, ker se jc morda dal zave-_J Id jeze in mržnje. Izvol i te mi pokazati tvojo listnico, gospod g of — je rekel uradnik, izročivši došlemu pisarju opis Rose Meryjeve. — Ne bo odveč, a\o pogledamo razdelke, v katerih je bil skrati an denar. — Marko je izvlekel listnico ter L* rajtle- ^neno ponudil komisarju. Ali_v istem bfpu je vzkliknil: Ah--nisem opazil, gospod komisar, da -> tsidi založni » orve avstrijske hranil- Mirovno konferenco. Sporazum glede odgovora na nemške proti-predloge. PARIZ, 13. »Ternpt« piše, da se je dosegel sporazum glede odgovora na nemške proti-predloge ter glede vseh važnejših vprašanj, t. j. glede zgornje Šlezije, obnovitev, pripustitve Nemčije v Zvezo narodov in zasedbe Porenja s strani zavezniških čet. Glaven tekst te listine je enak pismu, ki ga je Clemenceau pisal dne 10. majnika Brockdorflu in pri čigar sestavi jc tudi Wilson skrbno sodeloval. »Temps* piše, da so bila podrobno določena vojaška sredstva za slučaj, da Nemčija ne podpiše. Zavezniške čete so bile koncentrirane na desni obali reke Rena, ter so pripravljene, da začnejo prodirati na prvi znak. Proučevanje ententnega odgovora BASEL, 13. Berolinski listi poročajo, da so bili načelniki posameznih držav sklicani v \Veimar, kjer bodo proučevali ententni odgovor in določili svoj odgovor na nove predloge. Zasedba leve obali reke Rena. PARIZ, 13. Na inicijativo Združenih držav je bila imenovana komisija, da določi režim, ki se poveri izključno civilnim oblastim — zasedbo leve obali reke Rena. Pri tej komisiji bo sodeloval za Anglijo lord Cecil a za Francijo Loucheur. Nemčija se pripusti v Zvezo narodov po oktobra- PARIZ, 13. Mirovna pogodba bo priobčena, čim se izročič Nemčiji. Določeno je, da se Nemčija pripusti v Zvezo narodov po oktobru. Nje sodelovanje je omejeno na Zvezno zborovanje, pa ne bo na ta način Nemčija mogla sodelovati pri delovanju sveta. Premirje se odpove tri dni, preden doteče. Odgovor enteiJte na nemške protipredloge. PARIZ, 13. WiIson, Clemenceau, L!oyd George in Sonnino, ki ua*ćomestuie Orlanda, so danes predporodne in popoldne pripravljali odgovor na nemške protipredloge. Odbor za revizijo pogodbe sestavljajo: Tardieu, Hudsch, Kerr, VanuteHi in Sabari. Sodi se, da se odgovor entente izroči sli v raeceljo zvečer, ali v •ponedeljek zjutraj. Nemci da dobe 8 dni Časa, da odgovore: da ali ne. Grofa BrockdorSf-Rantzaira so danes obvestili, da se odgovor zaveznikov ne more izročiti danes. Glavar nemške delegacije je zahteval vlak v Koln, čim mu bo izročen odgovor. Kapitan misije Henry je imel dolg razgovor z Lersnerjein v svrho, da vlak nemudoma odi-de. Brockdorf-f so je na to podal v ministrstvo za vnanje stvari. Zastopniki Ogrske povabljeni v Pariz — po pomoti! PARIZ, 13. Minister -za vnanje stvari oporeka brzojavki, odposlani Beli K-uhnu glede udeležbe ogrskih delegatov na konferenci, pripominjajoč, da je bHo povabilo ori'poslano po pomoti. Listi se na-•gibljejo k mnenju, da bi bilo možno sprejeti predloge Ogrov, da bi se sestanek vršil na Dunaju. Četvorica o mejah Ogrske. PARIZ, 13 Petorica ministrov za vnanje stvari nadaljuje proučevanje mej Ogrske s Ceško-Slova-ško «n Romunsko. Od češko-sloviaške strani je že ■prišlo do sporazuma. Bratianu zahteva gotov rok, da se more podati v Bukarešt in se posvetovati z vlado o predlagani meji, ki menda ne zadostuje Romunski. _ IZ FRANCIJE. Diskusije o Rusiji ▼ francoski zbornici. PARIZ, 13. V poslanski zbornici se nadaljujejo diskrsije o Rusiji in o izpraznitvi Odese. Mornariški minister Leygues je izjavil, da je bil poslan v ruske vode mornariški oddelek, da nadzira premirje s Turčijo. Omenil je na kratko izgrede, ki so se vršili, a je naglašal, da se je poveljnikom in mornarskim deputacijam posrečilo umiriti moštvo. Vzrok tem izgredom je iskati v temu, da so bili pri temu oddelku večinoma mladi vojaki, ki so, daleč od domovine in svoje družine ter slabo hranjeni, pozabili na »poilus« v okopih; Razun tega je te izgrede pripisati boljševiški propagandi. Minister je izjavil, da se sicer morajo vpoštevati pri dogodkih na Črnem morju razne okoliščine, toda francoska vlada ne more takih činov trpeti, če noče izdati narodnih interesov. V času, ko je vlada oddajala Nemcem mirovne pogoje, bi lahko bili ti mornarji postali sodrugi zločinske intrige, ki je imela namen da uniči Francijo, Ta plan se je ponesrečil, ker je mornarica ostala zvesta svojim dolžnostim. Leygues je proslavljal slavno akcijo yserskih mornarjev proti podmorskim čolnom, ki je omogočila prihod milijonov bojnikov in materijala, potrebnega za zmago. Pri zmagovalcih, je rekel, je ta kriza samo prehodna. Francija je v vojni zmagala in, da dobi nujne odškodnine, mora sedaj doseči mir. Da se ta cilj doseže, računa vlada na sodelovanje vseh strank. Diskusija je odložena na torek. O diskusijah v poslanski zbornici pi5e »Hu-manitć«: »Naš prijatelj Ernest Lafont, francoski poslanec« ki je najbolj informiran o slovanskih zadevah« je vlado ponovno opozarjal na postopne napake, na očitno protislovje, na lahkoumno in nespametno politiko Pichona in Nonlensa v Rusiji. Sedaj se bo povrnil na ta neizčrpljivi objekt. Dežela, ki sedaj ne zna nič, bo presenečena, ko se naredi račun o materijalnih izgubah in o izgubi moralne veljave naše države, ki prihaja od pustolovstev, v katera se je naša vlada spustila na vzhodu. Govori se o ruskemu Mexiku: če se za časa ne odpomore, bo tokrat konec 5e hujšf. Dve enostavni vprašanji: 1. Koliko nas stane sedaj in že 18 mesecev Pichonova ekspedicija v Rusiji? 2. Kakšen pozitiven rezultat se je dosegel. Socijalisti se ne morejo obdolževati* da hočejo loviti v motni vodi in razburjati duhove. 2e eno leto in pol smo državo opozarjali na nevarnosti, ki prihajajo od reakcionarnega postopanja na Quai d'Orsayu. Že 18 mesecev nam se periodično javlja predstoječi komunistični konec. Danes se vidi, kako dalekovidna so bila diplomatska prerokovanja. Zastonjl 18 mesecev je Pichon metal brez računov na stotine milijonov za svoje načrte v Rusiji, a da ni obvestil ne javnega mnenja, ne zborničnih komisij, ne parlamenta, ki je medtem pripravljen da nič ne vpraša in vse sankcijonira. Ni resnica, ki bi mogla razburjati duhove, nasprotno: če se napaka naravnost prizna, bi to provzročilo sijajen vtisk, bi pomirilo in sredilo duhove. IZ ANGLIJE. Irski delegati pri Wilsontt. PARIZ, 13. Čeravno je Lloyd George odklonil sprejem sinnfeinerskih delegatov, se je Wilson vendar izjavil, da je pripravljen jih sprejeti. Sklenil je tudi da pošlje na Irsko polkovnika Houseja, naj prouči položaj. Wilson se je obvezal, da predloži irske zahteve zboru četvorice in da predloži rezolucijo ameriškega senata, ki poziva ameriško delegacijo, da za-sliša irske republikance. Radi tega se angleško konservativno časopisje zelo razburja. Ar-tagonizem med Ameriko in Anglijo zavzema že take meje, da smatra »New York Herald« za potrebno, da zahteva svobodno in lojalno izmenjavo misli med tema dvema državama. Ameriški senat, piše list, zahteva, da se pogodba Zveze narodov, ki se smatra za nesprejemljivo, če ostane takšna, kakor je sedaj, loči od piircvne pvgodbe; smatra, dčt je Zveza narodov, ki se je ustanovila v Parizu, angleške marke, in da ustvarja Ameriki neprijazno situacijo: Amerika se mora bistveno odreči nekaterih svojih pravic v prid Angliji, ka ima zagotovljeno svetovno gospodstvo. Antagonizem se je poostril vsled senatovega odloka, ki priporoča ameriški delegaciji, da na kakšen način podpira irske zahteve na mirovni konferenci. Gotovo je radi tega senatovega sklepa Wilson včeraj sprejel zastopnike irskih ameriških zastopnikov, Dannea in Walsta, ter je poslušal 3 četrt ure razlago zahtev irske republike ter obljubil, da bo podpiral njune zahteve in sklep ameriškega senata v svetu četvorice. »Chicago Tribune« bi hotela ublažiti vtisk, ki ga je to dejstvo provzročilo v angleških krogih ter pravi, da se ne Clemenceau ne Orlando niti najmanj ne interesirala za irsko vprašanje in »da so Wilson, House, državni tajnik Lansing, bivši poslanik White in general Blyss zato tu, da razpravljajo o miru z Avstrijo in Nemčijo, a ne za drugo.« (Seveda, glavno je, da so nekatesi siti, če drugi umirajo gladu, kaj to njih brigal Op. ur.). »Times« piše, da se vrši v Združenih državah velika agitacija za Irsko. Listi imajo cele strani posvečene propagandi za neodvisno Irsko. Gibanje je zavzelo večji obseg, posebno po službenih obiskih irskih izseljencev v svoji domovini. List piše, da je ta irska propaganda v Združenih državah podpirana z — nemškim denarjem. ___ IZ NEMČIJE. S kongresa večinskih socđ|a«s4ov. BASEL. 13. Iz Weimarja poročajo: Na današnjem sestanku kongresa je predložil Scheide-mann poročilo o nalogah stranke. Prod vsem je odklanjal -trditev, da bi bila vsa sedanja zla prov-zročena od dejstva, da se vlada ni Irotela umakniti. Vsi ministri hrepene marveč po dnevu, ko bodo mosrli oditi, ne da bi se izneverili svoH dolžnosti. Odklanjamo misel. usiSevano ljudstvu, na vladni sistem nasilja. Potem je Schckfc*naiin razpravljal o gospodar- skem vprašanju. Naši sovražniki s svojimi mirovnimi pogoji nas hočejo pretvoriti v sužnje na korrst tujega kapitalizma. Boj ni več naperjen proti imperijalizmu, ampak proti nemškemu socijalizmu. Na te vnanje težave je treba nadovezati notranje, izhajajoče iz dejstva, ča so vsem socijalističkim odredbam morajo vsaj pridružiti! udi boiržoazdjsJce stranke. Na to je izjavil Scheidemann: Ves svet zahteva pravičnega miru. ki ga pa ne morejo dati sklopi sveta četvorice. Kakor je gotovo, da pada kamen na tla po sili svoje teže, tako je tudi gotovo, da se pravica nemškega ljudstva «i'o svoje ohranitve uresniči po sili konserviranja. Z zzupanjem gledam v bodočnost kljub vsem sedarrjim težavam. Naše jjudstvo ne pade. Naše ljudstvo noče umreti ter shižitt kot suženj tujim kapitalistom. Poizkušati moramo, da dosežemo v Versaillesu sporazum a ne ve, kol-iko časa bo mogla vzdržati svoje odnošaje z zavezniki, ne da bi jih razbila! Četvorica na torej danes močneja, am* pak slabe ja. Utegne se agoditi, da odgovor, ki ga dado zavezniki na nemške proti predloge, prisili grofa Brockdorffa-Rantzau, da ne podpiše mirovne pogodbe. Tedaj se ipovspne kriza na višek tudi za Nemško Avstrijo. Ce se posreči Nemčiji doseči modifikacije, povzdigne to tinJi Nemško Avstrijo. Ce pa nastopi najhujši slučaj, da namreč ne pride do sporazuma med BeroKnorn in Parizom, potem ie možno, da bo četvorica skušala skleniti mil vsaj s katerim sovražnikom, čim to ne bi bilo možno ne z Nemčijo, ne z Ogrsko. »Slabost četvorice — tako zaključuje dunajski list — Je torej danes Jasneja, nego kdaj. In ta misel povzdiga našega potrtega duha.« (Moramo že napisati nekoliko pripomb. Priznavamo, (da le v tem, kar (pripoveduje »Neue Freio Presse«, mnogokatera resnica. Mogotci v Parizu so danes res v veHki zadregi. Dvigajo se proti njih samovlastnp«sti duhovi in vzbujene vesta. Vendar pa nam tudi »Neue Freie Presse« s temi svojimi iizvajanja razkriva moraličtio konstitucijo Nemcev: njihovo odkritost, zavratnost, njihovo drzno igro z najvišimi načeli in ideali. Dokler ie n. pr. obstajala Avstrija z nje generali, topovi in sabljami in dokler so ti generali, ti topovi ln te sablje bile na razpolago za vzdrževanje nemškega gospodstva v državi, toJlaJ niso Nemci le brezvestno in brutalno preszirali Jjudske volje, marveč so po* živali tiste generale, topove in sabh)e, naj dušo ljudsko voljo. Sedaj pa, ko Avstrije ni več, in so toliko v Nemčiji, kolikor v Avstriji pognali t as te generale v vragu, sedaj se »Neine Freie Presse« spominja ljudske volje in .pričakuje od nje odrešitve. Kar so generali .zapravrli hi zaigrali v zločinsko izzvani vojni, naj popravi sedaj ljudska volja. Ententa je pobila nemške generale, soJaj na naiš'se 4a volja upre in premaga mogotce v Parizu! . ali iz peresa dunajskih listov je sklicavanje na ljudsko vodjo blas-temija, bogoskrunstvo. Pripominjamo pa, da to zasluaene obsodbe ne naperjamo proti vsemu nemškem« narodu, ampak Ie proti tistim, ki jim je slepo pover]«al svojo usodo skozi desetletja In s tem prinašal .tolike nesreče nad druge narode. V toKko Je tuđ nemški narod krivec. In končno: osilabele četvorice v Parizu nikakor ne jemljemo v svojo obrambo. Prip. ured.) Nota vlade o bojih na mejah. BASCL, 14. Vlada Nemške Avstrije je odposlala italijanski komisiji za Premirje noto — po en izvod se Je izročil tudi Allizeju, zastopniku Fnaiv Oflje, Ln Conianghaiiu, zastopniku Anglije — v kateri naglaša, da so vojne operacije med češko-slo-vaškimi in ogrskimi četami zadobile grozden značaj za varnost Nemške Avstrije. Vojaške operacij« ■se približujejo na vznemirljiv način avstrijski meji, in izključena da ni nevarnost, da bi se ena aH druga nasprotujočih se strank čutila primorano k prehodu preko ozemlja Nemške Avstrije. Nemško-avstrijska republika stavlja največjo važnost v dejstvo, da v tem konfliktu ohrani najstrožjo nevtralnost; ali da bo mogla to spričo kakršnjih bodi dogodkov, bi monala razpolagati z vojrkni sredstvi. fe tega razlojra ne more Nemška Avstrija nadaljevati z odpuščanjem narodne straže, s katerim je bila začela po inicijativi italijanske komisije za premirje in ki naj bi bilo dovršeno do 15. julija. Stvar se prouči iznova, čtm bo to dopuščal položai niče ... Odkupil sem jo od nekega siromašnega dijaka, ki je bil zastavil zlat prstan... Name-roval sem, da mu te dni rešim prstan, ali, glejte ... tudi to mi je ukradeno ... Ste-li gotovi, da je bilo skupno z denarjem, ko ste sedeli v vagonu? Brez dvomal Videl sem, ko sem odrezal košček papirja. Srečni ste, gospod grof, kajti tako moremo priti na sled tatici. Takoj izdam zastavljalnici nalog, naj pridrži onega, ki se izkaže z založnico. Med tem bo javljeno vsem postajam od Dunaja do Trsta, naj zaustavijo osebo, ki se bo strinjala z našim opisom... Ali želite, gospod grof, da vas obvestimo o uspehu naših zasledovanj? Vsakako. In grof Branski je odšel mračen v svoj klub. Ni se mu dalo, da bi se vrnil domov in da bi sam razmišljal o svojem žalostnem dogodku. Nervozen, nemiren je pričakoval uspeha preiskave. Bilo je trenutkov, ko je želel, da ne bi našli Rose Mery, da bi izginil za vedno ta predmet bedastega razmišljanja. Ali, potem ie zopet l nadvladala jeza prevarjenih nad,, ponižanega ponosa, zlorabljenega prijateljstva, in tedaj si je z neko divjo naslado predočal, kako bo videl zvezano to drzno pustolovko, brezdušno ko medijan tinio. Nestrpljivost njegova je poraščala vedno bolj, čim se je prebližavala ura, ko je moral iti h komisarju na obveščenje. Prišlo je po-ludne. Votel je že skoro vstati — porabiti smešno pripovest. Vendar ga je nekaj gnalo, naj gre. In napotil se je peš do policije. Gospod grof, res nimamo sreče. Došle so brzojavke s postaj B... R... in D., aji nikdo ni videl označene »gospea. Zdi se, da je odpotovala naravnost proti Trstu. A v zastavljalnici? Nismo dobili poročila ... Nu, če vam ni neugodno, gospod grof, spremite me do glavne pisarne; sama se najbolje uveriva,.. Jako rad, gospod komisar — je odvrnil Marko in v nekoliko trenutkov je bil fijaker, v katerega sta sedla, pred omenjenim zavodom. Grofa Branskemu je utripalo srce, ko je vstopil v ogromni komptoar dunajske zastavljalnice. Bilo mu je kakor da gre k raztelesenju mrliča. Mehanično se je pomikal za komisarjem, ki je bil na glasu enega najspretnejih članov dunajske policije. Opažal je na grofu veliko zmedenost in slutil je, da se pod hladnim, prividno brezbrižnim izrazom bledega obraza Markovega prikriva nenavadno razburjenje. Dospevši do prvega nadziratelja in svetovalca zastavljalnice, se mu je predstavil ter ga zaprosil obveščenja. V tem hipu sem prejel vaš nalog — je odgovoril stari židovski bančnik na vprašanje komisarjevo. Ravno sem hotel pogledati ter obvestiti prejemnike in izplačevatelje zastavnin, ali se je kdo javil v tem predmetu ... Izvolite z mano, gospoda! — Preidši neštevilo vrat in pregraj, in čuvši v somračju dolgih sob tihi šepet uradniškega osebja in žvenket denarja, ki je skakal po mramornatih pločah, so prišli slednjič do prvega oddelka »zastavnin«. Nadzornik se je pripognil skozi stekleno okno nad pultom mladega uradnika ter ga po-vprašal; Je-li kdo prijavil zastavljeni predmet št. 528964/a?.., Mladi uradnik je pogledal v veliko knjigo, ki je ležala pred njim, pak je, pri-vzdignivSi glavo rekel enostavnim glasom: Da ... Pridušen vzklik začudenja hkratu iz ust komisarja in grofa Marka. Fatalno! — je rekel nadzornik... Ali ste si morda zapomnili osebo tistega, ki je prinesel zastavni list?... Sem--je odgovoril mladič, zioČ na začudeno skupino. — Ako se dobro spominjam, bil je »postrešček«, ali nisem videl številke. Ali bi ga spoznali, ako bi ga videli? ... je vprašal komisar naglo. Uradnik se je malo zamislil, pak rekel z Istim glasom iskrenosti: Mogel bi! Pojte torej z nama v kočijo. Obiščemo glavne zavode postreščekov in damo primerne naloge. (Dalje.) Stru lt »EZMNOiTl Mev. 112. V Trstu, dne 15. junija 191*. IZ JUGOSLAVIJE. Jugoslovani na KoroSkem. BASEL. 13. Z Dunaja se poroča: Jugosiovam so «opef prior H s sovražil ostmi na Koroškem in so vrrli Avstrijce severno Drave. Sklenilo se ie rre-mirje na bojni fronti. Položaj avstrijske vlade je postal zelo negotov v deželi, ki se nagiba na ko-piumstičrao stran. Zasedba železnice Trbiž—št. Vid. TRBI2, 1Č. (Po >Nazk>ne. ) Zasedba koroškega ozemlja ob železniški progi Trbiž—Beljak—Št. Vid se vrši Tcdno. Prve čete, ki so prestopile pre-■tnirno črto in zasedle razne postaje, pripadajo 57. diviz&i četrte armade. Kakor hitro je vojaštvo izvedelo, da gre za prodiranje, so izbruhnile navdušene manifestacije, * Končno vendar!« se je vzklikalo. Vojaki so vlake ozaljšali z zelenjem in cve-' 4jem. Pravi praznik. Vlaki so odhajali ob sviranju godbe, radostnem vzklikamu in prepevanju domoljubnih pesni?. Najznačilnejše pri vsem dogodku pa je sprejem, ki ga je nemško prebivalstvo pripravijo italijanskemu vojaštvu ob progi. Biio ie gin-Ijivili manifestacij ftvafeCnosfi napram ItaMjaoom, ki rešuje*) nemško prebivalstvo najhujšega Zakaj ste čakali tako dolgo?«: očita nemško ljudstvo italijanskemu vojaštvu. Splošno upa, da. se zasedba razširi in objame Vie ozemlje, po katerem hlepi nenasitna Jugoslavija.* PADOVA, 13. Poroča se, da so Italijanske čete že zasedle nekatere važne točke železniške proge Trfrtž—Beljak—1. Vid. PARIZ, 14. (Po »Nazkrne .) Odpotovati je jsene-rala Diaza se spravi?': v zvezo z vojaškimi do-ccriki, ki se razvijejo onostran premirne črte. Za-dn!e jugoslovansko prodiranje vse do »pred Beljaka je ogrožalo ozemlje severno železnice Trst—Ce-lov. e, ki se stika ravno z bel jašku progo. General D:-^z ie razloži! svetu četvorice nevarnost tega položaja, ki upravičuje ukrepe vojaške naravi s strani italijanskih čet ob premimi meji. — Pariški «Scpisn:k tržaške »Na? Ione« in ž njšm vred tudi s jen; urednki me :dj. vkljub velikemu zan'.n ki ga kažejo za dogodke, na Koroškem, še vedno ne snta'rajo za potrebno, da t>i si vsa} odda-eč ogledali zemljevid te dežele. V tej brzojavki namreč pra" ":o, ca jugoslovansko prodiranje proti Beljaku ogroža ozemlje severno železniške proge | Trst—Celovec. Gospodje še danes ne vedo, da iz Trste dane- sploh n: mogoče drugače priti v Ce-:lovec, kot preko jugoslovanskega, po tngeslovanski h eefrth z-asedenega ozemlja. Direktna proga iz Tr-ta v Celovec, preko Jesenic in Podrožoicc. je od bohinjskega predora — med Pctfbrdom i-n Bohinjsko Bistrico — pa do O! ovc a v jugoslovanskih Tofcal;. V smislu jugoslovanske meje na Koroškem, kakor so jo sporočHt iz Pariza, je tudi proga cd Podro/.čice v Beljak, deloma jugoslovanska. V smislu istega sporočila, ki prisoja rožeski sodni okraj. Jugoslaviji, pripade torej tudi južna Železnica Fran»ensieste—Beljak—Maribor od meie med beljaškim in ro/eškm sodnim okrajem, ki gre z vrha Kepe (Mittagskoge?) v Karavankah naravnost proti severu, preko Drave, na rob Osojskih Tur (gorovja med Vrb s ki m in Osojskim jezerom) nekako do vasi Zgornje Vogliče (Ober Wink!ern) ter presekava omenjene progo med postajo Podre v! j?, m i -CFoderlach) in postajališčem Lipo>(Lirrd), dalje proti vzhodu vsa Jugoslaviji in je tako po južni železnici nemogoče drugače v Celovec, kot po jugoslovanskem ozemlju. Zadnja proga, po kateri je mogoče priti v Celovec, tG-Ja po velikem vinku. je bivša državna železmca Beljak—Št. Vid —Scheitflin-g s katero se v Gi'nski vasi (Glandori) st:ka bivša državna železnica Jesenice—Podrož-"čica—Celovec—Gosposvetsko polje. Ker pa meja celovškega sodnega okraja sega vse pod Glin s ko vas *n ie, kakor znano, ves celovški okraj Vihgo-sJovanski. tudi tu ni mogoč dostop do Celovca drugače kot po jugoslovanskem ozemlju. Jugoslo-van-sko prcoSranje proti Beljaku ni potemtakem ni— kakor ogrožalo niti železniške zveze Trsta s Celovcem, ker itak vse te zveze teko po jugoslovanskih tleh, §e manj pa kakor oeem!je severno te!! zvez, ker je ozemlje vsenaokoii Hak jugoslo-va -k..-. Italijanskim tovarišem pri »Nazione« bi pač nujno priperotuii vsa: nekoliko zeniljepisja, posebno o deželah, ki so jim tik pred nosom in o ka :rih pišejo danzadnem, ne da bi vedeli, da ne vedo ničesar o njih. daljuje bitka v področju generala tlanoguja, ki brani vsak korak zemlje. Posebno hudi boji se verše zapadno od Eperiesa med Tiso in Rose-nauom. Na vsem ozemlju čehoslovaške republike je proglašeno za vse osebe vojno stanje. TZ POLJSKE. Plebiscit ▼ Šleziju VARŠAVA 13. Iz Pariza poročajo: Zdi se ,da je določen plebiscit za zgornjo Šlezijo in sicer pod temi-le pogoji: Petnajst dni po podpisu miru bodo nemške oblasti in čete zapustile o-zemlje, ki ga bržkone zasedejo anjeriške čete. Po 6 mesecih se bo vršilo glasovanje za po-znanjske in zahodnopruske meje. IZ CTHOSLOVAšKE. Boj za čehoslovaško. - Čehi javljajo zboljšanje. CURIH 13. Kakor piše neko poročilo čehoslo-vaškega vojnega ministra, se je položaj na madžarskem bojišču nekoliko zboljšal. Zapadno od Neutre Čehi prodirajo. Sovražnik, ki je dobil ojačenja, skuša, navzlic ententni noti da bi predrla levo krilo, toda naletel je na živ odpor. Neko drugo Čehoslovaško poročilo poroča o po • vni ofenzivi proti hudim madžarskim napadom. Madžari da so morali izprazniti mesto Šerjnic, ki so ga bili pred kratkim zavzeli. Budimpeštanska vlada pa poroča, da namerava nadaljevati svoje operacije, dokler ne doseže premirne Črte od 13. novembra. Y Kafstein, blizu avstrijsko bavarske meje, je prispel baje majhen oddelek francoske vojske, ki ima nalogo da prepreči uvoz entent-rega živeža na Madžarsko, Priče tek sovražnosti s strani Poljakov t zgornji Šleziji? CURIH, 13. »Tegliche Rundschau-^ piše, da nameravajo Poljaki napasti zgornjo Šlezijo. Prebivalstvo je baje pripravljeno da se upre z orožjem v roki. Med Kaltowitzom in Kreuz-burgom so Poljaki razrušili železniški most. Biizu Rosenberga so bile pr^tergune telefonske in brzojavne žice. * Deutsche Tageszeitung , ki je bila ustavljena radi nekega članka, v katerem je poticala vzhodne provincije na odpor proti vladi, če bi jih hotela žrtvovati, zopet izhaja, pa piše, da je bila vedno nje želja da zruši sedanjo vlado, kateri prerokuje skorajšnji konec. Narodna zavest se vzbuja. Ne more se reči, če ji bo u-spelo, da popravi napake Scheidemannove vlade, toda, če obstoji sploh rešitev, to je rešitev gotovo v tej prebuditvi. Od vzhoda pride iskra, če odgovori stara domovina ne samo z lepimi frazami temveč tudi z dejanjem. O dejanski politiki govori tudi manifest »Vseučiliščne patrijotične službe«, ki poziva dijake, da vstopijo v prostovoljski zbor, ker politika »nesprejemljivega ne sme predstavljati samo praznega protesta, temveč mora o-mogočiti dejanje. Boj med čehoslovaki in Madžari oživel na vsej fronti. BASEL, 12. Iz Prage poročajo službeno: Madžari so ponovno napadli na vsej fronti. Naši oddelki so zopet začeli ofenzivo. Operacije v področju generala Wittelhauerja se vrše povoljno. Šemnic je zavzeta. Madžari so imeli velike izgube. Na vzhodu je dosežena Neutra in prodiramo proli Lcvenicu. Proti jugu se na- IZ ITALIJE." Odhod Orianda iz Pariza. PARIZ, 13. Včeraj ob 20"35 jc odpotoval Orlando v kalijo. Z istim vlakom je odpotoval tjidi general Diaz. Zbornica sklicana. RIM, 13. Zbornica poslancev je sklicana aa četrtek, 19. t m., ob 14 z dnevnim redom: Sporočila vlade. Pred splošno krizo. RIM. 13. Orlando sc & povrnil v Italijo, da Teši ministrsko krizo, te grozi postati splošna. Sodijo, da pojdejo n»pyri ministrskega predsednika za tem, da bi odstopivša ministra ostala na vladi. Dvomi se pa, da bi se Kfctfa zbornica skloniti glede izpostave ministrstva, ko se uspehi pariške konference kažejo negotovi. ■i.Mhtinr. edini iist, ki naznanja Oilamlov od-hod v Italijo, piše, da ie ta odhod v zvezi z zelo važnimi vprašanji; predvsem odpretje zbornice in ministrstvo, ki ie v nevarnosti radi neuspeha italijanskih zahtev v Parizu, kličeta ministrskega predsednika v Italilo, a v Parizu ga ne zadržuje nič. ker vidi, da se odgovor Nemcih približuje končni rešitvi. General Diaz spremlja Orianda v Italijo. Načrt, izdelan od polkovnika Naoseja in Tar-dietrja, so Jugoslovani zavrnili. Orlando je vzel to na znanje v (ritmu, ki ga je naslovil na WiJso-na, LIoyda Georga in Clemenceaua. Orlando izjavlja v tem pismu, da jc Italija prišla do zadnje meje svoje popustljivosti ter da se zadovoljuje, ker sc nikakršna rešitev ne more privesti h končni rešitvi, s popolno izvršitvijo londonskega pakta. Orlando v odhod torej ni dogodek, ki bi presenečal. Medtem bosta tudi Wil*on in Lloyd George odšla za nekaj dni, med izročitvijo odgovora Nem-či-ti in odiočiive v Berolinu. Orlando se namerava povrniti v Pariz pravočasno, da sodeluje pri j>cd-pi3u mirovne pogodbe, ko bo do tega prišlo. Orlando v Rimu. iRIM, 14. Danes izjutraj ob 8'10 je dospel semfcaj iz Pariza ministrski predsednik Orlando. Na železniški postaji so ga pozdravili ministrski podpredsednik Colosimo in ministri Striflgher, Facta, De Nava, Bonomi, Riccio, Pera, De! Bono, Bere-nini. Girardini in Caviglia ter več državnih pod-taioikov, zastopnikov oblasti in drugih odličnjakov. IZ ŠVICE. Francosko-netnška trgovska pogajanja. GENOVA, 13. »Droit de Peuple < iz Lou-saunne piše, da so zavezniki zahtevali svoboden prehod francoskih trgovcev čez Švico, da se sestanejo z nemškimi trgovci. List naglaša, da so zavezniki z druge strani Švice prepovedali izvoz v Nemčijo. IZ RUSIJE. KoJčak pripoznan. PARIZ, 13. Kol čak je odgovoril na noto od 26. ma-jnika. Zavezniške oblasti so mu na to poslala naslednji brzojav: »Z a vezne in pridružene vlade žele naznaniti admiralu Kolčaku sprejem njegovega odgovora na noto c«d 26. majnika ter so razve-seljeue radi načina tega odgovora, ki se, kakor mislijo v bistvu popolnoma strinja s predlogi, ki so mu jih sporočile, in vsebuje vsa zadovoljiva jamstva za svobodo »seli governement« in za mir ruskega naroda in njegovih sosedov. Zavezne in pridružene vlasti so sklenile da ponudijo admira-hi KoJčak« in rrjesovim pridružencem svoje zavezništvo, omenjeno v njihovem prvem (pismu. Podpisani: Lloyd George, \Vodrow \VHson, Clemen-ceau, Orlando, Makino. vatskr fn Ogrsko, sc je ognjeviti škof postavil na čelo opozicije ter j« zahieval v imenu zgodovinskih pravic: svobodo, avtonomijo in celo-l upnost Hrvatske. Izjavljal je, da se more Avstrija trajno reorganizirati samo na podlagi popolne fcderacije, ki zagotavlja vsakemu narodu enake pravice in da Ogrska more v iztoč-iočceai vprašanju vspeti samo s posredovanjem federacije Jugoslovanov! Njegova diecezanska avtoriteta je objemala de facto srijemske Slovane, tolilko tiste, ki so pripadali avstro-ogrski monarhiji, kolikor one iz vilajetov Bosne. Razun tega je bil Strossmayer apostolski administrator belgrajske in smederevske škofije. Zato je mogel govoriti ne samo v imenu Hrvatov, ampak tudi v imenu vseh svojih so-narodnjakev zahtevati vzpostavo njihove nacionalnosti. • — Leta 1867., 2a časa avstro-ogrske nagodbe, ki so imeli v deželnem saboru razpravljati dogovor med Ogrsko in Hrvatsko je dosegla avtoriteta Strossmayerja, da je postala v zapreko dogovoril na podlagah, v katere je privolila dunajska vlada. Zato je cesar pozval Strossma-yerja, naj me z* kratek čas odstrani iz svoje Škofije. Od tega časa je bila njegova politična vloga šibkeja. Prišlo je do tistega, kar se večkrat dogaja pri narodih, ki so izgubili svojo nacijo-naJnost v razcepljenosti: da tudi tisti, ki stav-ljajo najmanje zahteve, postajajo v očeh oblasti ... „ agitatorji. Edino škofje, najviši čuvarji moralnih interesov naroda, morejo predstavljati narodno stvar. Tudi če jim vlada krati svobodo izražanja, vendar znajo vsikdar toliko v ljudskih šolah, kolikor tudi na viših uči-liščih oživljati domovinsko čutstvovanje, o-hranjati narodni jezik in pripravljati tako triumf tistega, kar vsi zatirani narodi imenujejo: veliko idejol To je bil program, ki si ga je ustvaril djako-avški škof. Ako bi hotel naštevati vse zavode, ki jih je ustanovil on, trajalo bi predolgo. Na razvoju ljudske naobrazbe, utemeljenju bogoslovja, ustvarjanju znanstvenih društev, izdavanju slovanskih knjig: povsodi je bil on prvi! Vkljub nasprotovanju avstrijske vlade se mu je posrečilo ustanoviti v Zagrebu jugoslovansko akademijo. Velike so njegove zasluge za ustanovitev zagrebškega vseučiliščča. Ali, evropski sloves si je Strossmayer pridobil na vatikanskem koncilju. Sredi grupe, v kateri so se nahajali Darboy, Dupanloup in velik del ogrskih škofov, se je znal odlikovati s svojo učenostjo, svojim poznavanjem latinskega jezika. Njegova silna zgovornost si je znala pridobiti priznanje celo tudi med nasprotniki, a njegova neodvisnost in njegov žar sta izzivala včasih prave viharje. Nekega dne, ki je dopuščal dobro vero nekaterih protestantov in ko je, parafrazirajoč besede sv. Avguština: »Errant, sed bona fide errant« (Grešili so, ali v dobri "veri) — naglašal usluge, ki sta jih dobri stvari storila Leibnitz in Guizot, so španski škofje začeli kričati, da je heretik, ter so svojo nezadovoljnost izražali tako hrupno, da mu je legat moral vzeti besedo. Hrup je bil velik, da so Strossmayerjevi telesni stražarji, ki so ga spremili do sv. Petra, hoteli udreti vrata dvorane zasedanja ter hiteli na pomoč svojemu gospodarju. (Konec jutri). Francozi o Sirossrnaye?Iu. Dve pismi velikega škofa E. Marbeauju. V ženevskem listu »La Sertie* je priobčil Edvard Marbeau odlomke iz svojega potopisa po Slavoniji v letu 1850. Ob tej priliki je obiskal tudi Strossmayerja. Naši zavedni javnosti, ki je videla vsikdar v Strossmayerju svojo zvezdo-voditeljico in se klanjala prosvetlje-nemu duhu tega apostola naroda, bo gotovo ustreženo, če ji priobčimo par teh odlomkov. Potujoč iz Budimpešte v Bosno — izpoveduje Marbeau — sen* se odločil, da se ustavim v Djakovu — maiem slavonskem mestecu. Djakovo je sedež monsign. Strossmayerja, tistega prelata, ki ga Jugoslovani obožujejo kot patrijota, ki je v poslednjih letih največ storil za vzpostavitev njihove narodnosti. V eni noči prihajaš po Donavi do ustja Drave. Potem se voziš po tej reki do Osijeka, a od" tu si z vozom v štirih urah v Djakovu. Dolga cesta presekuje ravan in te vodi do malega holmca, ki tvori razvodje med Dravo in Savo, tema dvema mejama Hrvatske in Slavonije. Dospevši na to višino, moreš že opažati v daljavi sredi skupine drevja dva vitka zvonika iz rdeče opeke, ki jima podaje nekako rožnat ton. To je katedrala malega mesteca Djakovo. Pred desetimi leti je bil Strossmayer poznan samo tistim, ki so zasledovali nagli preporod narodov slovanske rase na jugu Ogrske in na balkanskem polotoku. Točen spremljevalec teh dogodkov je moral strmeti na ogromni vlogi, ki jo je igral ta prelat, ki je, iz uboge o-sješke rodbine, samo vsled svojih sposobnosti, postal cesarski kapelan, ravnatelj Avgustineja na Dunaju, a v petintridesetem svojem letu škof v Djakovu, in je skoro pridobil tako veliko popularnost, da so ga celo tudi pravoslavni smatrali za »prvega sinu naroda.« V javnem življenju se je iztical v povečanem državnem zboru, ki ga je Fran Josip sklical v letu 1860., po vojni z Italijo, hoteč podeliti u-stavo, ki naj bi vzpostavila harmonijo med različnimi deli monarhije. S svojim znanjem in svojo zgovornostjo si je Strossmayer pridobil ugledno mesto v tem zboru. Leta 1861., ko se je sešel hrvatski sabor, da ustvari temelje u-stavnih odnošajev, ki so imeli spajati novo Hr- »Jruge. Prodajalci -petroleja iz predmestja in okolice naj se preskrbijo s perrciejem, (kakor po navadi) v lastnimi sredstvi, v ui. Chiozza, št. 30. Damals vsili. Našim čitateljem! Z ozirom na to, da je uradno že splošno uveljavljeno štiriindvajseturno dnevno časnovno štetje, ki je vsekakor praktičnejše kot pa •dvanajsturno, bomo odslej tudi v našem listu uporabljali -ta način časovnega štetja. Tako so potem nemogoče vse -zmote glede jutra ali večera, dopoldneva ali popoldneva, in nepotrebni tudi vsi taki dostavki. Izprevidela je praktičnost te uredbe tudi država SHS, kjer je že dalje časa sem uvedeno 24urno časovno štetje. Pripominjamo pa, zlasti opozarjajoč na to one, ki potircjo iz zasedenega ozemlja v Jugoslavijo, da v Jugoslaviji nI uveden poletni čas in so torej ure v Jugoslaviji eno uro za našimi. Iz Ilirske Bistrice nam pišejo: Od 15. t, m. dalje vozita na progi St. Beter-Reka dva brzovlaka, ki >!>a se na postaji Trnovo-Bistnica ne ustavljala, da-siravno em uspehu. Tržaško pogrebno društvo pri Sv; Jakobu opozarja šentjakobsko delavstvo, da se vrši danes ob 16 v dvorani »Delavskega konsumnega društva« Campo S. Giacomo 5, XII. redni občui zbor po navadnem dnevnem redu. Po občnem zboru sc bodo vpisovali tudi novi člani in opozarjamo občinstvo, da se podpora razdeljuje v lirski veljavi. Poživljamo delavstvo, da se vpiše v prepotrebno podporno društvo. Odbor. Skupina »Viktor Parma« oporarja člane, naj se polnoštevilno udeleže današnjega občnesa zbora, ki se bo vršil ob 14 in pod v CM vrtcu pri Sv. Ja- kobu. Podporni člani in prijateJji »Skupine- so p* vabljeni na zabavni večer, ki se bo vršil v gostilni kons. društva »Ja«Iran< danes, v nedeljo, ob 1< Vstop prost Darovi se hvaležno spreiemato -Odbor. Tržaško dramsko osobje, gčne Kaučičeva, Mez-gečeva, Gradišarjeva, Orlova, Voukcva in g g. Požar. Šimenc, Terčič, Bratuž, Skerl, Bnretto. Go-riop, je nujno vabljeno jutri, v ponedeljek. toč?i« ob 20, k redni vaji. Promet v pristanišču. Včeraj so pripluli: »S. Marco III.« iz Benetk, »Tri es t i no« iz Šibenika, »Sahara« iz Kardifia, »Stcrdall« iz Filadcliije; od-ipluli: »P. Hohenlohec v Benetke. -Lako-nia v Monrevfdeo, r-Koka« v Zadar. v ——— Pobožal ga je po nosu. Strojnika l ? ga .34 let, je neki njegov pr: • i z ;> pobožal po nosu, da je morc' ; na -c- šilni ^postaji. Brutalen vojak. V kop:! svetilk« e vnel prepir med g. Lidijo -L. ::ia!ia :n neki:;: vojakom, ki je, proti predpisom, prišel v ženski oddelek. Vojak je zgrabil kamen in jo ranrl žniim t o glavi in rokah. Na rešilni postaji so ji dali prvo pomoč. Vojaka so zaprli. Gorak *arćit«. Vćerr.j delokro£a« nikakega. Pred vsem je bil seveda na razpolago Kajmun-du«, potem pu vsakomur. Če je bila n. pr. taka prilika, da jc kdo v Sežani potreboval cilindci — na posodo, že je trčal Meze ponj — če trebalo, tudi v Trst! Meze je bil na uslugo vsakomur, ki je užival njegove simpatije. Dru-guče pa ga je nasamari!, včasih uprav nesreni-r.o. Nekoč ni mogel nekdo najti konja, ki bi ga popeljal v neko vas na Krasu. Obrnil se jc do Mezeta: Meze, aH bi bil tako dober, da bi me popeljal itd.? — Nu, zakaj ne?! Takoj. Samo žejen sem, stopiva k Mohor čiču !< Zadovoljni mož je poklical pol litra in potem Se pol. Pila sta in se razgovarjala. Slednjič pa je menil oni, ki se je hotel peljati: »Meze, zdaj je pa čas, kje je konj?« Meze pa se je zasmejal: -•Kaj, ka'< konj?! Obljubil sem vam le, da vas popeljem — dajte mi... roko!« Tableauic! Nasamarjcni mož je odhitel, pa brez Mezeta! Niti poštene srajce ni imel Meze na sci>i, vendar so sc vsi radi pomenkovali žnjim: od okrajnega glavarja preko župana do zadri k ženice v Sežani. Brez Mezeta si niso mogli ni'i misliti prave, celotne Sežane. Izbijali sc šale žnjira, ali često se je dogodilo, da se je pok Meze — pametnejega! Eno pravico si jc znal uzurpirali Meze in držal jo je visoko kot junak v boju /.'s* v<>. Pravico, da je pri procesiji na Sv. Rešnje^a "1 lesa dan stopal za »nebom«, prav blizu z., glavarjem, sodnikom — z drugimi uradniki — in gospodično Evfemijo, poštarico, ki je bila tudi tipična figura tedanjega sežanskega življenja.. ! Ali tak, kakor je bil navadno opremljen, vendar ni mogel v tako odlične vrste ob tako slovesni priliki! To so izprevidili vsi Sežane i. In tak*> je prišlo v navado, da se je za dan Sv. R. T. Sežana zložila, da bolje opremi kosti Me-zetovega rojstva. Eden je dai kake stare hlače, dru^i zakrpano srajco, tretji nekoliko šved-draste če.ijc, četrti klobuk, ki sc mu je videlo, da so ga Že žgali žarki marsikakega poletja. Tako jc mog jI Meze »dostojno« za procesijo v vrsti »oblasti«, državnih in občinskih. Ali, ravno ob neki taki prililci se je bilo ugodilo, da je neki sežanski veljak temeljito n, -samaril Mezeta. Povabil ga je bil na kosilo. »Pridi, pridi Meze, če caoreš!« Blestečega o-braza je lomastil Meze v svojo bera.-ko domačije, da sporoči ženi preveselo vest: »Veš, za-mc ne treba pripravljati kosila, povabljen sem k .. Po procesiji, okolo poldne je hitel Meze proti kraju svoje današnje sreče. Našel jc vrata — zaprta! Trkal je, trkal in klical. Pogledal je skozi okence na vratih v hišno vežo Tn videl je, kako domačini — že jedol Trkal je zopet in zopet, in klical, ali vrata so ostala zaklenjena: nobena roka se ni hotela ganili, da bi jih cdprla. Tako je Meze še nekaj časa prestajal muke med upom in — gladom in žejo! Nazadnje je moral dati upu slovo ... Kje jc kosil onega dne nasamarjeni Meze, tega ni zabeležila sežanska kronika. Pač pa beleži, da je b>i Meze silno jezen in da je naslednjega dne trdo prijel njega, ki si je dovolil žnjim tako grdo šalo. Ta pa mu je rekel najnedolžnejim in sme-jočim se obrazom: »Meze, ali ti nisem rekel: če moreš?! Nisi mogel...!« In tako me dovaja po dolgem ovinku sežanski Meze _Bog mu daj dobro na onem svetu, kajti že leta sniva na sežanskem pokopališču svoj večni sen — do... pariške konfcrencc., Vse vem, koliko narodov je povabljenih tja, da si vzamejo svoj delež, svoje pravo, svojo svobodo, svojo srečo. Ali, godi sc jim tako kakor sežanskemu Mezetu: ne merejo! Nc morejo do mize, kjer sedi le nekoliko objestnih mogotcev ... Razlika pa jc vendar le velika. Oni Sežanec se je lahko in za nizko ceno poboU s siromašnim Mezetom: Bog ve ah bodo in eh tudi mogotci v Parizu tako lahek posel *^žaljenimi narodi?!... Bog ve ah ne bodo Se drago plačevali pojedine, ki so ,o določ.h le za-se?! ^ ... . Zgradba je začela nekam sumljivo pokati m vse polno rok je na delu, da maše razpo- kline ... I . Dan na dan čitamo o sejah četvorice, petorice, šestorice, desetorice, o razpravah v raznih »komisijah«, o sestavljanju poročil, o izmenjavah »not , o načrtih in protmačrtih. o predlogih in protipredlogih, o grožnjah, ultimatu-mih — ali voz konference noče z mesta. Vsi kamni konferenčnega mlina ropočejo ogljušlji-VU, voda drvi šumeč in peneč se na kolesa, m ljudje že čakajo nestrpno s svojimi vrečami, da bi odnesli svoi delež. In hudobni jeziki go- V ima, one 13- junija r9t». »£4;|KV/S1« »iCT, 10/. VOI-C, da ravno tisti, ki so najmanje potrebni, takajo z največimi vrečami... ! Ali moke noče biti izpot1 nunskih kamnov... Pota aspirantov sc r cejo zložiti v eno črto: križajo se in ustvarjajo »mrtve točke«, da voz ne mc~c d !;c, marveč se suče v kolobaru in je z pol 111 zopet tam, kjer je bil popred. Ravno Ivd ni je zapisal milanski »Secolo« usodno konstatacijo: »Sicut erat in principio« — ko stavlja Orlandu zlobno vprašanje, kaj neki hoče novega povedati italijanskemu parlamentu o pariški konferenci? In ta parlament je postal baje zelo radoveden. Novega? Sicut erat in principio! Mari mu hoče povedati, da mu ne more — nič povedati?! — da smo tam, kjer smo bili na začetku!! Ne bo prijetno. Večina italijanske zbornice in g. Orlando se imata sicer zelo rada, ganljiv tzaljubljen par* sta baje. Ali tudi med zaljubljenci prihaja baje do ne-vSečnih prizorov, ter da včasih pred poroko prihaja ... razporoka. Lepa, prisrčna pisemca, polna zanosne poezije, s evračajo, in darovi tudi, če jih ni *on« — o »nji« ne smemo imeli take grešne misli — med tem — zastavil! Bog ve, Bog ve! Utegne se zgoditi marsikaj. V parlament bi mogla priti druga ljubica, ki si izbere drugega ljubčcka! In potem ostanejo le šc spomini! In zopet: Bog vedi, ali bodo prijetni!! Take-le konference, kakor je pariška, ustvarjajo lahko čudna razpoloženja, tem ncprijet-neja za onega, ki je preveč obetal! Ljubice vseli časov so bile take, da ne odpuščajo rade! Ad vocem: komisije na pariški konferenci! Posebno veliko se govori in piše o komisiji »za odgovornost«. Čudna čutslva me obhajajo, ko čitam o tej komisiji, ki naj ugotovi, kdo in koliko je kdo kriv na svetovni vojni, na tej neizmerni nesreči, ki je prišla nad človeštvo. Nikdo noče biti kriv, oziroma, vsakdo odvrača krivdo od sebe in jo vali na druge. To pa ne samo zato, ker je odgovornost groz** ampak tudi zato, ker je to že v naravi t a, da težko priznava svojo krivdo in da r - picko svojih smeti spravlja z metlo nad sosedov prag. Taki smo, kakor tisti Vipavec, ki je, če je imel slabo vino, metal krivdo na Boga. Če je imel dobro kapljico: takega sem pridelal; če je imel slabo: takega je Bog dal! Po tem pravilu manevrirajo na konferenci. Ce bo dobrega, bodo govorili: to je naše delo; če bo slabega: to so zakrivili drugi! In zviti so, zviti vsi! Znani slovenski pregovor pravi o človeku, ki je posebno navihan, da je zvit »kot kozji rog.« Prijatelj Niče naj mi odpusti, če grem malce na posodo med njegove spomine izza njegovega prijateljevanja z -modrim mojem , ki uživa sedaj nekje na Slovenskem — tu nisem ironičen, ampak resen — zasluženi ;>okoj. Ko je hotel ta »modri mož«, ki jc kar iz rokava stresal sentence, s supelativom označit: zvitost kakega znanca, je menil: »Tako je zvit, da je v primeri žnjim kozji rog — ravna črta.« Gradacija: zvit, zviteji, najzviteji! Tako licitirajo na pariški konferenci. Ala fatalno je ravno to, da so tam tudi drugi: zviti, zviteji in najzviteji. Vsi se delajo, kakor da hočejo žvižgati pese n — Wilsonovih načel. Ko bi to zadostovalo, da se le delajo! Če ima kdo tista, ni šc rečeno, eta jih hoče tudi napeti za žvižganje; pa tudi, če jih napenja, ni še gotovo, da bo tudi žvižgal. Glavno je, da res žvižga! Tega ravno pa nočejo, v Parizu, ko gre za Wilsonova načela. Lepa so, dokler gredo meni v prilog — tako mislijo. Kaj koristi pipa v ustih, če ne gori! Kaj koristi sedež, če ne moreš sedeti na njem! Stopil je kmetič v tramvvajski voz z neprižgano pipo v ustih. Ni pa mogel sesti, ker je bil voz natlačeno poln. Sprevodnik je opozoril kme- iinčanjc. Lynchov način nagle sodbe in kazni sc je ker tudi pri obedu v hotefu razširil tudi po drugih deželah in se je ohrani! do nžanko, današnjega dne sosebno tedaj, kadar ijudstvo mi-sli, da bi oblasti ac odmerile zločincu primerne kazni. Zlate poroke. Zlata poroka je že sama na seb: vek'ka znamenitost, ker v današnjih dneh mak>-kateri par doživi petdeset let skupnega ŽivKenja. Je pa dosti Jjudi. ki čutijo potrebo, da praznujejo ta redka praznik še na poseben način, da pomirijo svojo nečimernost in veselje po posebnostih. Tako je praznoval leta 1897 v Devinu na Nemškem neki konjederec, obenem rabet, svojo zlato poroko skupaj s sinom, ki je praznoval srebrno. Da je bfl praznik dostojnejši, }e povabil vse konjederce iz cele Nemčije in res jih ie prišlo 230. Istega leta meseca avgusta je praznoval švicarski vodn:k Kristjan A2mr v Grindelwaldu svojo zlato poroko na prav čuden način. Njegova žena še nikdar n: bii-na kaki gori, na katere je mož tuice tako prgosio vodil. Da pokaže, kako je še krepak, je nesel M-mier ženo n« hrbtu na 3000 metrov visoko goro. Gori so ga pa že čakali : ?cbnem kovčegu fn si lahko mislimo, da je d-br- izbera. Samo čev^ev iz antitopne kože Parižanka ne .mara, ker njih oskrbovanje zahteva preveč -časa* V mala torbici pa ima jutranji suk-tijk v oblik, kimona s svileno pongejo in k temu lepe brezpelnike, tako da ji pri prenočevanju ni tre' u. odpirati kovčega. Predaleč bi zašli, če bi r.^reli, kaj vse jemlje Parižanka na potovanie, po.-ebno v svojem kovčegu za toalete, ki je (po-dobno majhni lekarni. Kakor doma, tako je tudi potu obdana s premnogimi koketnimi drobil ostmi, saj bi sicer oe bila Parižanka. Nam pa je vsekako potovanje AngJežšje bob všeč. Vojni plea pri Namatrju. Vojaki četrte angleške armade so zbirali s pomočjo nemških ujetnikov vojni plen, ki ga je zapustila nemška armada. Do sedaj so naložiJi s tem plenom 800 pamrkov po 800 ton, 20.000 vagonov in neštevilno avtomobilov. Vrednost plena se računa na 3 milijarde. Del tega materijala Je bil prišel iz Nemčije hi je bil skoraj popoirroma nov in nerabljen, del pa Je bel plen Nemccv, ki so «a bili vzeli sovražni armadi ali pa civilnim osebam. En parmk Je napolnjen z žicami za triefon, drugi hna!o 30.000 ton cikorije, 100.000 sveč, 800 džnamo strolev Hd. Leonardo da VIncL Te d m so obhajali v Italiji 4001ctnico njegove smrti. Zanimivo je, kar so mi-sliii o njem om, ki so živeK v isti dobi, kakor on. Nekdo, se mu v knpgi »Dvorjanik« javno roga in Prestinarc ga imenuje javno tn v verzih — budilo. Leonardo da Vinci se je res na čuden način oblačil. ni jedel mesa, ljubil je živali in največja zabava mu je bHa, da je spuščaj ptice iz kletke. Neprestano je poskušal, da iznajde zrakoplov, pisal je baje z desne na levo. Vse to je pripomoglo, da so ga imeli tedaj za čudaka. Oče, tu se ne sme kaditi!* — »Saj ne k,;dtm!« — »Kako ne, saj imate pipo v ustih!« — Poziv in odziv sta se ponavljala parkrat. Na to pa je odrezal kmetič: »Saj imam tudi zadnjo plat telesa v hlačah, vendar — ne se.km! — Napete ustnice ne pomenjajo nič, neprižgana pipa tudi nič, mlinski kameni, ki "jjrno ropočejo, a ne dajejo nič izpod sebe — nič. Slika pariške konference. Ni prijetna; iato se danes poslavljam od nje. Ali se morda *Eti izpremeni za prihodnjo nedeljo? Upajmo, ili z največjo rezervo. Tudi v našem Trstu je bilo v minulem tednu precej živo. Prerekali smo se radi nejasnosti oblastvenih naredb; razvnemali radi vedno naraščajoče draginje, ki pritiska s stalno tendenco, da bomo morali šteti skoro toliko lir, kolikor smo poprej kronic; hudovali smo se na o-deruške hišne posestnike radi višanja najemnin; vzdihovali po vzpostavi trgovinskih zvez z zaledjem in se jezili na tiste, ki to prepre-čajo; čitatelji *Edinosti« so se jezili malo na cenzuro, malo na uredništvo, ker je toliko belih peg; komemorirali smo Rozo Luksemburškoj namigavali na željo, da bi skoro prišlo do dragega ministrstva pri naši — občinski upra vi; in zaprli smo vrata našega slovenskega gledališča. Dosedanja uprava je odložila žezlo s sladko zavestjo, da je ta institucija krasno funkcionirala, da si je pridobila neštevilo novih prijateljev in da je položila za bodočnost dobršen temelj v — računskih knjigah. Tu je prišlo novo ministrstvo, ki že sedaj — rekel bi, Če bi to kaj pomenjalo — uživa moje popolno zaupanje. Niso prišle samo nove, ampak tudi prave glave, ki bodo gotovo stremile za tem, da se še bolj utrde stiki med gledališčem in ob činstvom. In to bo važno — zelo važno. Bog daj srečo že na pripravah, da bodo bodoči uspehi tem lepši! _C ^ Razne m\l Po^etek linčanja. V časnikih večkrat čitamo, da je bal ta in oni zločinec »linčan«. Kaj pomem ta beseda in kako je nastala? To sc pravi, da so zlo čkica na mestu, kjer je izvršil svoj čin. sodih m obsod:!: na smrt ter so ga nemudoma ustre-Mi ah pa obesili. Lvnchov zakon (linčanje) je prišel porabo v Ameriki okoli leta 1S67. v državi VLr?i-nija v kraiu Campbeilskem. Ta pokrajina Jc b:Ta tedaj le redko obljudena in Je bila pribežališče vsakovrstni sodrgi, ki >e semkaj pritiskala v ta kem štev ki. da domače oMasti niso več zadostovale, da bi vse kaznovale. Potkovnik Charles Linch, ki je bil odličen častnik, je sklenil rešiti svoj kraj zločinske nadloge. Sestavil )e oborožen zbor lovil razbc;n;ke in tolovaje in ko se je pre pričal o njih krivdi, jih je dal na mestu postreliti Takih sodb ne moremo sicer v splošnem odobra vati. ala tedaj so bile povsem dobre in uspešne. Liachovo početje sc fcntr.jie od tistega časa sem tem no ob!eko chardson je praznoval v Springiieldu v amerikan-| ski držav! Illinois z!atn poroko na sleu.-č način.: Blizu tam gre čez reko železniški mc^t v viSšr.i j 60 metrov. Rchardson se jc hotel postav!i: in je j rekel, da bo peljal na dan poroke svojo ženo v j samokolnici po ograji mosta čez reko. Ograja k } bila zgoraj samo devet col široka (cola je 2k"4 cm), torej nit; 23 centimetrov, in stari plesalec je nekoliko preveč zaupa! v svojo moč. Veter je bil z^o močan, a: se mu moge! zadosti upirati; in ko je napravS Richardson dve tretjini pota, se. ie 23-čei tako gitgati, da jc skočil le z največjim naporom na most z ženo vred. Samo&ofcaca jc pa padla v strugo in se na skalah razbila na kosce. — Oktobra 1902 jso praznovali v francoskem departe- [ men to Fimstrc trije bratje Guementr na isti dan zlato poroko. Možje so bHi stari 82. 78 in. 76, let, žene pa 80; 72 tn 79. Sivolasi pari so bHi vsi prav zk?rav> in so z velikim tekom jedii in pili. Ra^zen drugih sorodnikov bilo navzočih 23 sinov, vnukov in pravnukov. Neporočena sestra treh ziato-poTočnikov. 81 let stara dama, je presenetila svatovske drulbo s precejšnjim številom samoplesov. Nepričakovane poledice vojne. Vojna je imela tudi take poskdice, ki jih nismo pričakovra!i. Na primer: Divja zver jad ki je postala redka, se je pomaknila v globine gozdov; odaj je začela zopet prihajati na dan v velikem številu. Dokler so se lovci klatfi: po raz:;ih bojiščih, je zverjad porabi prilik-o. clj ga bomo počastili. Odločili smo se, je ne prodamo iza manj nego 1 mHiion dolarjev.« — fotografijo le dobil M. English za IJOO.OCO dolarjev. Kako potujejo Parižanke. Slovenska gospa ne jemlje s seboj na pot boi:ve kaj prt!':age in nepotrebne gi-zdav os ti v toaletah. Tudi razumne Angležinje, ki so danes največje in najbolj izvedene popotnice, ravnajo tako. Večkrat jih je videti na potovanju samo z enim ploskim pripravnim paketom. ki ga lahko, neso same s kok>ivora v hotel. Vse kaj drugega v tem ozlru so Francozinje, posebno Parižanke. Te jemljejo s seboj cele skla-dalnice obleke, čevljev, klobukov in drugih predmetov, ki so jim »neobhodno« «x)trebni. In te gospe ne potujejo v prvi vrsti za svoj užitek, ampak zalo, da bi s svojšl cbicom in s svojimi toaletami zavajale svoj»o oko-iico v str mer. ve. In po tem je tudi taka odprava modne dame. Neka pariška modna dopisnica piše, da mora prava Parižanka imeti s seboj na potovanju najmanj pet kovčegov. En stoječ kovčeg kakor omaro, kamor se obeša obleka, .potem kovčeg za perilo, za klobuke, ea čevlje itd. Pa ne samo to. Ta ali ona vleče s seboj i razne predmete, da bi »rešila dolgočasno hotelsko sobo banalnosti«. Tako ima s seboj uro v elegantnem usnjatem ioku, razne bibelotc in navsezadnje še vaze za cvetlice, družinske fotografije in bog-ve kaj še vse. Sama potuje v sivi popotni obleki ki klubuje prahu in dežitJ. Priročni plašč nosi ali na sebi 6m žaket, ali ga pa nese na roki, ker ne nosi nobene prtljage, razen ročnega kovčega. Ta ^čudoviti« plašč ji omogoči, da se pri obedu pokaže kakor elegantna dama. To je tisto atlasovo •kimono«, ki se da obrniti. Na eni strani je temno, na drugi pa svetlo in je tako narejeno, da šivov ni videti niti s te. ne z one strani. Tudi ovratnik, manšefr?, gumbi so tako napravljeni na obeh straneh, da se lepo prilegajo. Kar se tiče klobukov, popotuje Parižanka v lahki svileni tooue, s katerim •zakriva celo uho. Ta toque »a la \V.iUette« ri-užS za temelj vsem pokrivalom glave, ki jih rabi na potovanju, s predpogojem, da ima potujoča dama tri ali štiri kose temne svile ali kaj drugega finega blaga, ki ga potem z iglo izpremeni v lep večerni a4i dnevni turban. Aig-retta more biti zavita v močnejši papir; cvetlica za na klobuk ali modrec in trak. s katerim okrasi klobuk ali pa ga ima za pas, ne vzame dosti prostora Popotna torba je zagrnjena z mu^Vinovim ovojem, ki se da prati kakor robec in se v nekaj minutah posuši ter ga ni treba likati. Največ prostora vzamejo modni dami vsakršne obleke. Nekatera si vzame sicer sa mo dve, ali s svojo spretnostjo jih ume napraviti iz njim sedem ali osem. Zavije dva atlasova foureau, eno črno, drugo belo. Te toalete so jako preproste, brez ovratnika, s kratkimi rokavi in čipkami. Ako je mogoče, so bfcze in krila razde {»ena, da se lahko zamenjavajo. K obema kriloma smrada tunika s čipkami, kd se s posebno vložko lahko nosi podnevi ali zvečer. Z nakit jem okrašena tunika se dobro prilega na belo kakor na Lahko se rabi za v gledališče ka- ŽIVMOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU ^ m Poiuotb rcial b!. Bom - Lastna iMi Delniška glavnic« K J20.00D.032. - Rez. zaklad K 41,509.>»3 Izvršuj! vnliHtsu m basčae in mjitaitire tansafcije. Uradne ure od 9 dep. do 1 popoldne Javen PLES no prostem se priredi danes, 15. t. m KOVLJAH, ob obali. Svira godba. K obilni udeležbi vabi mladina. v BAR- domača Trgovski učenec s primemo Šolsko izobrazbo, poštenih starišev, prijazne zunanjosti, se sprejme v trgovino z manifakturnim blagom — Vinka Šketa v Ilirski Bistrici. — Žveplo dvakrat rafinirano po 100 lir za 100 kg pri odjemu originalnih vreč po 50 kg. Finejše vrste primerno dražje. Modra galica v originalnih vrečah po 230 lir za 100 kg prodaja Aloji Gorjup — Presek. Paiiletich & C. Trst. Hlfca [Kili 14. Teleiei 632. V veliki množini: Italijanski krompir Kranjski „ Črno viao JAVNI PLE v Kazljah v nedeljo, 22. junija t. I., na dvorišču g. J. Dolgana. K obilni udeležbi uljudno vabi mladina. MALI OGLASI sc računajo po 10 stot. beseda. Najmanj pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2'—. PRODAM radi preselitve kozo dobre pasme z mlekom. Verta d5 Scorcoia (Stara cesta) 815. 3349 ŽENSKI ČEVLJI, en par rumenih »izkih št. 40 in en par črnili žt. 41, prvovrstno delo, se prodajo po nizki ccni. UJ. Ruggero Manna 22, III. levo. 3373 POHIŠTVO zakonske sobe, nove, svetle, vzmeti, zimnice se prodajo. Barriera 29, vr. 6. 3793 KUPUJEM vreče. Jakob Mar r on, «3. SoKtario 19. 37S1 KRAVA z mieivOTn k) mradimi je aa prodaj. VeHki Repen §t. 39. 3786 SLOUEHCi! Kdor žeil kupiti hiše. zemljišča iti!., naj se pismsno ali ustmeno zšlssi pri posredovalcu B. PEuAHO, HMe—Opatija. Tlatarhica g. piho, trst se nahaja na Ko^ku št. iS (bivSa zatarnlca G. ZSNKCV1TZ i FlgHo) Velika izbera srebrnih iti slatib ui, ttbanov, veriiic Kd. Javen PLES se priredi v VR BRiTOFU poleg Div^afe 22. junija, K obilni udeležbi vabi mladina. . . po 60 đtotink ......90 „ ^ Sqninzano* po L 3.12 kg, 14 Stopinj . „Gallipoli* w , 8.12 , I4»,3 n , » .Piemonti-4 n . 3.72 „ 12.« „ . „Etna- „ n 2.52 „ 137< . Belo vlpaT3ko namizno vino L 2.48 kg, 97* , sla Oko po „ 2.80 , 972 „ Žg njo 51»/.........L 10 8<) liter Maršala L 17Va.......5.50 . Vermouth Cinzano...... 7.— . I5''3ka paradižr ora konserva po L 2.50 ig Narnsnite. i ni— Mi n ■ i—nim Ka^anjarn sip. o^člnstuu, da sem preseli! gostilno GftBRUElft HARTEAHC I7 Be?H088lj na S8FJ0 št. 1S1 Priporočim ss i dofcfii: ginom in Izorsfno Kuhinja. se bo vršil 3. avgusta maju. Svira godba fz udeležbi vab; !! m BI! v KRIŽU Sežane. nfiadir.a MARMOR, več kosov, 175—30, se proda, škor-Jdja-Sv. Peter 52, desno rojansite cerkve. 3787 PRODA se moderna, 2akonska soba in moderna kuhinjska oprava v Barkovljah št. 122. 3788 POHIŠTVO 6 novih spalnih sob se proda. Kavarna Adiatioo. Matko. 3789 PRODAM kozo z mlekom m kolo. Vrdefca-Brande- žija 785. 379C SLOVENSKO-ITALIJANSKO SLOVNICO prodaja Stoka, Schimof, knjigama za sv. Antonom m vratar Narodnega doma. 3791 HISA z vrtom se proda. Skor»klja-Sv. Peter 144. od 3—8. 3792 PRODA se gospodarstvo, kmetija pri Sežani, 19 ha, gozdi, travniki, vinofma-di, žitnice, hiše, kleti, hlevi, orodje in živina. Informacije: notar dr. Rumer, Sežana. 376*1 b PRODA se krasna kočija, »vittoria* hiksurijozna, odprta, e. elcffantni, po u-gocnHi cenah, se prodajajo, naročajo in popravljajo. Modni salon, Barriera 15. III. 3779 HLAPEC, ki zna ravnati s konH, dobi dužbo pri Drag. Siarcu na Prošeku. (P 119) SLUŽKINJA, vešča kuhe, dobi službo pri Dre*. Starcu v BaTkovljah. Riviera 132. (P 120) BRIVSKEGA pomočnika iliem tako}. L Koloković, brivec, Ajdovščina, Primorsko. 3783 GUGLIELMO WE!SS — Trst. Javljam svojim cenjenim odjemalcem, da je moja ZALOGA VINA v Trstu, nI. Valdirivo štev. 23 (telefon 29-78) vedno preskrbljena s najboljšim črnim in belim italijanskim vinom, katero prodajam po konkurenčnih cenah, hi da sem odprl na BoUempoUu pri Prošeku svojo PODRUiMJCO. V tel podružnici se dobiva vino, žganje in pe inkovec boljši kup kot v Trstu. Vdani GUGLIELMO WEISS. HISA e lemmi prostori hi vrtom, pripravna tudi za gosti ino, se proda pod ugodnimi pogoji. Več pove Kiemeuc, KoniovcI 207. 3784 FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, delte Poste it 10. Gorica. Corso it- 36 na dvorišču. P 1233 NAGROBNI«SPOMENIK, naročen v času vojne in od naročHeOa ne plačan .se proda takoj, radi pomanjkanja prostora. Cena po dogovoru. Pojas-nila (in načrt spomenika) se dobijo pri ins. odd. Edinosti Edinosti (al. S. Francesco 20, pritličje) kakor tudi pri lastniku Ivanu Rendiću, kiparju v v Trstu, nI. Rossetti it 11, pritličje. B 77. EDOARDO BOLLONE, Trst, Ul. Oiulia 13 (Zraven ljudskega vrta). Prodaja na debelo veliko množino volnenega blaga, svile, bombaževine, perila, musoline in črnega satina itd. po zmernih cenah Preprodajalci dobijo velik popust - MB^kau D". JOSIP FERFOLJA ODVETNIK v Trsta, Ra Fabfe Fnzl (VleDna) 17, L naznanja, da j€ v svoji pisarni uvedel za poletni čas uradne ure od 8 do 12 in do 17 do 20. iCROAT B Ustanovljena 1884 tata. CENTRALA: IIE9BIIBBBBII E3EČSS Zavarovalna zadruga Zarrabu, fa edina domača zavarovalnica odcd Zagreb, v lastni palati, vogal Ma- •rt rovske ln Preradovićeve ulio. Podruinlca v Trstu, ul. Lavatoio 1, U> Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: I. PrM po- g - Žarnim Škodam. 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb, tovaren). = S 2 Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev g B itd) 3 Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) II- Zaiarz,vJitje f, = steklenih šip. III. Na iivljente. 1. Redna zavarovanja, a) Zavarovanje g 5 glavnic za slučaj doživljenja in smrti, b) Zavarovanje dote. c) življenske rente. - | * Stran IV. *fcJ>Ir#U5s i - s'ct, ibJ, V Trstu, dne 15. junija 1919. Bcrina poročila. Trit, Jne 14. Junija 1919. I3rez 'poslov, stanje neizpremenieno, včerajšnji kitrzi. • . » ZVIŠANJE CENE SREBRA. Nj h ionskem tržišču so odpravili uradno določeno maksimalno ceno za srebro, katero je nato poskočilo v ceni od 4S5/s pence za unco (po približno 31 gramov) r.a 53H. Cene srebra so v splošnem, vsled ra-znih vzrokov poskočile. Tako se posebno v Indiji, ki velja stupao s Kitajsko za Izrazito deželo srebra, izplača topiti srebro. Milanski Soie« pripominja, da ne bi bilo nič Čudii.-K. . a!;o bi tudi v -^eželah takozvane latinske denarne umje (Belgija, Bolgarska, Grška, Italija, 6viea, Srbija, Stranska) nastopil enak pojav. Akoravno je topljenje litega novca v splošnem prepovedano, so špukulantie v deželah, ki imajo slabo \ !uto, naravno ta slučaj izrabili v svo?e koriti. Nj ;iam treba poudariti, da velja to posebno za Icroiie . .srebru, v prvi vrsti pa za stare goldinarje. >Uuka je biki starim Egipčanom sveta in ne-C u živ .d. Boginja lsis se je ba.e nekoč iz-prcir.nila v mačko — a potem ?e bilo v Egiptu mnogo miši in samo mačke, ki so jih imeli nenavadno dosti, so zabranile, da se niso miši preveč pt množile. Ce ie pri kakšni hiši mačka poginila, so . dali vsi Jomači v znak največje žalosti ostrici lase in obrvi. Balzamirano mačko so hranili v posebnem svetišču. Kdor je mačka ubil, — četudi morda nehote — je bil obsojen na smrt. Nekoč je pljunil visok Rimljan na cesti na mačko in razka-C.-no ljudstvo ga je na mestu razsekalo. Perzijski kralj Kambises je doigo oblegal mesto Pelusium. Ko ie zvedel, v kaki časti je mačka pri Egipčanih, je prijel na posebno misel. Odredil je svojim vojakom. naj si vsak priveže na roko živo mačko namesto ščita, in potem je mesto liapadel. In res, ko so egiptovski vojaki zagledali mačke, se niso upa-H na sovražnika niti s puščicami niti s sulicami, ker so se bali raniti-mačke. Mesto se' je vdalo. i!i kar je Kambises posadko pomoril, mačke. svoje pomočnice pa potopil. Nemška sistematičnost v trgovini. Preciznost taktike, s katero so Nemci osvojili tržišča, se iasno razvidi iz neke priročne kniise za trgovske potnike. V Švici so našli en iztis te knjige. ki jo je bilo izdalo trgovsko ministrstvo. Knjiga je raizde-fjena v več delov, in uči trgovskega potnika, kako naj se oblači, obnaša, govori itd. Drugi del je bil iposebno -zanimiv. V njem se je "naha.-al natančen popis švicarskih veletrgovcev. Označena je ura, kd:ij sprejema obiske, njihove pogreške, politično in erih »pokaže. — Z. je dobričina, ljubi jedi, sprejema pozno zvečer in treba iga je povabiti k večerji. Sprejel bo vabilo. Rad je svinjetino; o kupčiji se je treba razgovarjati po večerji. — Y. je rimokatolik, strog v verskih stvareh, treba-mu je opomniti, d-a stoji tvrdka v trgovski zvezi z visokimi cerkvenimi osebnostmi. Zakonski -stan. (Indijska legenda). Ko je vsemo-g< oni Mahadeva ustvaril prekrasno Indijo, Je zle-4>el na zemljo, da bi jo občudOvaL Vsled njegovega leta je zavel gorak, vonjav veter. Prevzetne palme šo klanjale pred Mahadevom svotje vršičke, in V d njegovim pogledom so zavele čiste, bele, ljubke, vonjave lilije. Mahadeva je v trgal eno izmed najkrasnejših in jo 'je vrgel v lazurno morje. Veter jc /.valovil kristalne vode in zakril prelepo lilijo z bJo peno. V tem hipu je iz te penaste kitice za-« cvetela žena, — ljubka, bela, vonjava ko litija, ia-hka ko veter, izpremenljiva kakor morje, s si-no krasoto ko morska pena in kakor ona hitro siiialjiva. Zona o najprej pogledala v kristalne vode in zali .ca'a: — Kuko krasna sem! PoIl: i se je ozrla okoli sebe in rekla: — Ki-ko krasen svet! . Stopila je iz vode na breg — suha. Odsihmai ;>rk jjo /ene iz vode vedno suhe. Pri p tdwlu na ženo so zacvetele cvetlice na zeml , a z neba so se azrK milijoni radovednih oC n:- -5*). In te oči so vzplamtele od navdušenja. Venera je vzp'.:mtela od zavisti — zato sveti sil-i! je, kakor mnoge druge. Zen:i se je izprehaja'a po prelepih igozdih in trav-nikih iii vse krog nje je strme trtihnHo. .Ali ženo jc to omrziio, da je zaklicala: — Oh, vsemogočni Mahadeva! Ustvaril si me tak • kr, -no! Vse sem očarala, ali nič ne slišim, jfo iic vem o tem očaranju, vse je strme utihnilo. Ko ie slišal Mahadeva- te očitke, je ustvaril hr. številne ptice. Brezštevilni piičr so prepevali h. če bi bila v resnici krasna, bi me poskuse narediti. Slavec poje prelepo, a opona-f ec ga posnema. n.; potolaži ženo. je vsemogočni Mahadeva \, • . cpico. Opica je bila podobna ženi v vseh ' o. in Žena je bila zadovoljna šest ur, alr po-t i j s solzami v očeh vzdihnila: rako krasna, tako prekrasna sem! O meni t pevajo, objeirrafjo me. plazijo se okoli mojih • ; ponarejajo me. Občudujejo me in zavidajo : , tak >, Ja me je že strah. Kdo me bo torej brani če bi mi hotel kdo škodovati. M:' deva >e ustvaril silnega, močnega leva. Lev i. -trn žil ženo. Zena je bila tri ure zadovolj-r t. ali čez tri ure ie zaklicala: — Prekrasna sem! Laskajo se mi, jaz pa niko-i r. 1. lbrjo me. jaz pa nikogar! Saj vendar ne rent ljubiti tega orjaškega strašnega leva, ko 'im strah pred njim! in v tem trenutku je na- ždjo .Mahadeva stal prjd ženo majhen, zal psiček. — Kako ljubka živalica! — je vzkliknila žena v. ga začela ljubkovati. — Kako ga imam rada! > e imela žena vse. ni si mogla želeti ničesar \ To jo je ozlovoUilo. Udarila je psička, ipsiček .e zavili! in zbežal, udarita je leva, lev je zarjul in p.vi!J2'l izpred rrje. Opica je utekla, a ptiči odleteli. Ko je Žeita zakričala na nje... — Oh, jaz ne sreč nica I — je vzdihnila žena in vi!a z rokami, — laskajo se mi, hvalijo me, kadar H-m dobre volje, a vse zbeži, ko se razjezim. Kako sem zapuščena! Oh, vsemogočni Mahadeva, zadnjikrat te. prosim: ustvari mi bitje, nad katerim se bom latiko razjezila, bir.e, ki ne bo imelo poguma zbežati od mene, kador bom razkačena; bitje, ki bo p^morano potrpežljivo prenašati vse -udarce. — Mahadeva se »e zamislil — in ustvaril ji je namesto vseh teh živali — moža. Največja tvrdka v Julijski Benečiji dobavlja vsakovrstno blago. TRST, CORSO V. E. 11L ŠTEV. 16. TELEFON ŠTEV. 24-24. poletno Na debela Na drobno. Nalnoveiši prihodi zadnie novosti in mode Blago, klobuki, solnc&iiki, eiogavice. Kopalne obleke, in gospe. ia¥ratnke TRGOVINA JESTVIN via Genova (Campanile) 13. Zaloga: kave, olja, miia, sveč, sardin, kakava, čokolade, čaja Ltd. Pristni Jamaika rum, konjak, vermouth, maršala, višnjevec ter raznovrstna vina, vse po zmernih cenah. Ivan Bidovec. MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana livarnica Osvaldella. Via Medla 26. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni. V oedeijo. 2Z. juini v PJisfesvico | kjer se bo vršila ^ VELIKA POLECHA VESELICA S PLESOM. KNJIGOVEZNICA. Pletro Pippan, Trst ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema._»201 MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar, ul. S. Giovanni 6 in 12. Nai bo vršila šaljiva pošta in tombola. K obilni udeležbi vabi mladina. in m (r:zmo^ne i S ID daljnih OPTIK — HIRSCH ulica Mazzini štev. 36 (ex Nuova) JAVEN PLES se vrši dne 22. junija t !. v Merčah pri Sežani. K obilni udeležbi vabi mladina. KREDITNI ZAVOD za trgovino in obrt Piazza Nuova 2 -TRST-Plazza Nuova 2 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Daje v najem varnostne jeklene celice (Safe) v svojem oklop-nem zakladu pod najboljšimi pogoji. Uradne ure za blagajno od 9 do 13. Za varnos-ne celice od 9-13 in od 15—17. Kisova kiselina v velik h In navadnih steklenicah se prodaja v skladišču RUGGERO GAMBEL — Trst ul. PKer Luigl da Palestrina 2 vosral uL Coroneo. — Telefon 24—03. lototrsHčnl nteljž 0!I§UBrre Trstf Ccrss štev. 39. P.izg'.eđn ce v plat.n i. Specijaliteta: Slike » fc:r ih, fot schtr?i. Qjbinet, viilt, povečanja, ri produkcije vsakeyrste. Elektr. razsvetljava. TRST, ul 30. oktobra (ex Caserma) 13, Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. 0 r H PP ^ n ^9ravt ,J2i,IC' afi. Hi 1 Seidel & Neumann Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehaolčua c'elaviica aa vsako popravljanj«. m ,Singer' Oast & Oasser Tvrdka ustanovljena I. 1^78 FRfliiCEsco mm Trst. «1. C*m an*le 19 W ZOBOZDRAVNIK SC TRS? ID^B B^fijg Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. MMim iznoje zđ, !ljnolitoj2ji umetol zobje Ve!i?i3 zaloga 6833 vseh vrst na prostem prirede OPENSKI MLADENitt danes, 15. 1 m. v restavraciji Gomzi (državni kolodvor). pt» konkurenčn'h ccnah o Tfstu, ulica Co-nnisrciale št. 5 pri tvrdki J. PIPAN & C. Podružnica v Trstu. Centrala v Ljubljani. Podružnico: Celje, Celovec. Gor ca, Sarajevo, Split Delniška glavnica : K 15.000.000.-. Rezervni zakladi: K 3,600.000___ Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice preti 3 V/0 nvrcttani„ na žiro-račune proii 37, u«tMMdIIJ«i Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne tiaLge | in da^ v najem varnostne celice. nTei. žt. 5-18. Blagaj a je odprta od 9-13. | Obiskujte dob: o preskrbljeno trgovino MANUFAKTURHEGA BLAGA i S tvrdke O. N. Ravalico v Trstu, ul. Vincenzo Belllnl 13 (polig cerkvi sv. Hm novtga) ===== Vsak dan novi prihodi.--- Oskrbništvo Jožef Ridomi iz Vidma (Udine) Prva iVernacijonalna tvrdka za direktni uvoz in izvoz. Podružnica s bogato laSog© w Trstu. v. Originalne cene. Vino v sodih, belo in črno, chianti, vermouth, maršala v sodih in v stekle nicah fino asortirano namizno vino, šampanjec itd. — Konjak, žganje in arugi lirierf. _ Meso, pa adižniki v konservi, začimbe, sardine slane v olju; kondenzirano mleko. Čokolada, prepečenec, milo itd. Itd. - 6. ZMfllEtflCH In P. Pfll/flHETTO - Trsi. Dllco Valdirivo ittv. 30. Dr. FRANZUTTI Wm ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachino Kossini štev. 12, vogal ul. delle Poste. Tehniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Čprmaka. - Izdiranje zob brez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje. Javen ples v TOM A JU priredi vesela družba 15. in 29. Junija. Svira godba z Alavhlnj. Priporočamo se za obilen obisk. PELLEGRINO CIMCELLI Trsi - ulica Malcanton 5t\>. 9 - Trst (HiSa ustanovljena leta 1828.) KOŽE in USNJE za ženske in moške. Bo* in Chevreaujc, lak, podlage in vsakovrstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih cenah. Postrežba točna. V RESTAVRACIJI ulica Giergio kalati! It@v. 18 (pri SM pošti) v^no dobra Kuhinja. — Toči se MM teran In lažna itm vina. Lastnih A. STARC —Xf.