Št. 265 (16.302) letoLIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je ed'- "• "7anskl DNEVNIK v za- sužnjc ... TPST-1" ji)iecciil6-Tel.wu,,(..300 r>r. ~ '^jg^o 1 -Tel0481533382 Rtiprr;0 7 - 0432 731190 e I. .« -OSTNNA PLAČANA V GOTOVH hC/U LIR Spedizione In ibbonamenlo poslale 45% Art 2, comma 20t), bgge 66296 • Hale d Trieste NEDEUA, 8. NOVEMBRA 1998 Velik izdv m leve reformiste Vojmir Tavčar Stranki je kot eno glasih nalog nakazal živahno notranjo debato, Id naj 60 osnova za izrisovanje novih ciljev, za večjo priso-^ost v družbi, za odpira-nie do mladih in za prite-govanje mladih svežih sil v Politiko. Izvoljen pa je bil Za tajnika na shodu kon-S^nih delegatov, na kate-rem je bilo časa le za uvodne ekspozeje, zmanjkalo Pa ga je za kakršno koli debato. Prav ta paradokslani začetek tajniške poti Walterja Veltronija kaže, kako zahtevno nalogo si je prevzel bivši podpredsednik v Prodijevi vladi, ko je sprejel krmilo stranke levičarskih reformistov. Omenjeni paradoks namreč simbolično ponazarja stiske Levih demokratov, ki so z Massimom D’Alemo oblikovali najprej zmagovito zavezništvo Oljke in po krizi Prodijeve vlade prvič prevzeli krmilo oblasti, vendar so ga dosegli v Času, ko ima italijanska levica - kljub dej-stvu, da so Levi demokrati Prya italijanska stranka -najnizji odstotek glasov v Povojnem Času, in vsekakor znatno manj kot sorodne evropske stranke, t udi podatki o Članstvu si-Po k samoizpraSevanju: polovica vpisanih ima vec J®1 55 let, mladih pod 25. letom pa je komaj za 3 odstotke. Veltroni je dejal, da se je treba teh protislovij lotiti ^o. da se odpre stranko Prispevku mladih sil, da se spodbuja debato v družbi ® se prisluhne željam in hoptenju ljudi. Toda italijanska levica se dolgo Časa ne bo dovolj krepka, da bi ahko vladala sama, zato je treba krepiti Oljko, vendar ne kot stranko, ampak kot zavezništvo reformistov. Pot, Id vodi do teh ciljev namerava Veltroni začeti °d tam, kjer se je začela Pot italijanskega levega re-ormizma, ko je Achille Ucchetto pogumno spustil rdečo zastavo s srpom in kladivom ter postavil temelje Demokratični stran-m levice. S sklicevanjem na ustanovitelja DSL namerava očitno Veltroni vr-mti levim demokratom tu-m del tistega vizionarskega nha, ki jo je stranka z Massimom D’Alemo izgu-bua. Ah bo to res dalo no- 'jega elana stranki? Ah bo-0 sekcije ponovno ožive-a? Ah se bodo Levi demokrati znali odpreti tudi mladim, postati interpret njihovih želja in potreb? Prav na začetku nava-, eni paradoks kaže, da so mokratske in drugačne usedline precejšnje in bo eba veliko dela in napora za njihovo odstranitev. TRST / S PRILOŽNOSTNIM KULTURNIM PROGRAMOM NA STADIONU 1. MAJ Otvoritev prenovljenih prostorov v znaku binoma šport in kultura Uporabnika tega športnega centra sta KD Slavko Škamperle in ŠZ Bor TRST - V dobesednem smislu binoma Šport in kultura so včeraj v Trstu predali namenu prenovljene prostore Stadiona 1. maj, v katerem pod isto streho skupaj bivata Kulturno društvo Slavko Škamperle in Športno združenje Bor z vso svojo pestro tekmovalno, rekreacijsko in drugo dejavnostjo. Toda včerajšnja slovesnost ob uradni otvoritvi prenovljenega objekta je dokazala, da ne gre za enostavno sobivanje, temveč za pravo sožitje med kulturo in Športom, ki na najboljši način potrjuje načelo o zdravem duhu v zdravem telesu. Otvoritveni trak je po prijetnem kulturnem sporedu in priložnostnih posegih prerezal podžupan in občinski odbornik za šport in kulturo Roberto Damiani. Na 2. strani NELEGALNI PRIHODI / V APULIJO JIH JE PREJŠNJO NOČ PRIŠLO VEC KOT 600 Še v ospredju vprašanje priseljencev Po nastopu Zdravstvene ustanove razpolovili število zaprtih v tržaškem zbirnem centru CAPE CANAVERAL / PO 9 DNEH Discovery se je vrnil iz vesolja Glenn in ostali so dobro prestali odpravo, ki je polno uspela CAPE CANAVERAL - Včeraj se je po 9 dneh vrnil iz vesolja ameriški raketoplan Discovery s 7-elansko posadko, v kateri je bil tudi 77-letni John Glenn. Vsi elani posadke so zdravi, odprava pa je polno uspela. Na 24. strani TRST - Poseg Zdravstvenega podjetja je omogočil, da so rešili dramatično vprašanje začasnega zbirnega centra v Starem pristanišču, kjer se je gnetlo 21 ljudi v prostoru, ki po mnenju izvedencev zadostuje le za 10 ljudi. Polovico zaprtih tujcev so preselili v podoben center blizu Rima. Vest je naznanil tržaški prefekt na tiskovni konferenci z mestoma polemičnimi toni. Danes bo pred vhodom v Staro pristanišče solidarnostna manifestacija z zbiranjem potrebščin za zaprte tujce, ki že več tednov živijo v nemogočih pogojih. Naval priseljencev se medtem nadaljuje: na obalah Apulije so odkrili 220 nelegalnih priseljencev, na morju pa ladjo brez posadke, na kateri je bilo približno 400 sestradanih ljudi. Na 2. in na 17. strani D’Antoni morda že danes doma RIM - Z zdravstvenim stanjem tajnika Cisl Sergiom D’Antonijem ni nič hujšega, obšla ga je slabost, ki je posledica prevelike obremenjenosti, opomogel si bo že v nekaj dneh. Tako so si-noCi povedali zdravniki v bolnišnici, kamor so D’Antonija odpeljali, potem ko se je včeraj ob koncu sindikalnega shoda nezavesten zgrudil na tla. Na 17. strani Odkrita razprava o dilemah manjšine GORICA - Skupina slovenskih mladih katoliških družin je v Gorici bila pobudnica odzivne in poglobljene okrogle mize o dilemi odpiranja-zapiranja manjšine. Usklajevanje želje po sožitju in odpiranju pripadnikom večinskega naroda z varovanjem slovenskega značaja manjšinskih Sol in ustanov ni vselej enostavno, je pa nuino Na 6. strani V Tržiču odprli kino Escelsior TRZIC - Tržiski Zupan Persi se je predsinoci zahvalil družbi Transmedia za revitalizacijo edine tržiške redne kinodvorane Excelsior. Mladi podjetniki, ki že upravljajo kino Vittoria v Gorici, so prenovili tržisko dvorano in jo opremili z najsodobnejšo tehnologijo. Na 7. strani rWl nuova lecnoutensili orodje najboljših znamk za profesionalna dela in hobby železnina - ključavnice Tl stroji za Vaš vrt - motorne žage -sesalci za listje C:^*: OPČINE, Proseška ul. 7 Tel./faks 040/212397 Uk Medine o ženska o moška » otroška e in športna oblačila za letošnjo jesen-zimo NAJVEČJA IZBIRA KRZNA v Furlaniji-Julijski krajini TAX FREE HflDUSSI VALTER DEL DO GORIVA IN MAZILA VSEH VRST • VRTNARSTVO • ZASTOPNIK FENDT • DELAVNICA IN SERVIS KOPRIVNO (GO) Božično žrebanje 'DS Kupuj v trgovinah na Opčinah ki izobesajo ta znak in vprašaj po srečkah božičnega žrebanja 1998! /.nTiiiiiji1 10oll 4 Volkswagen 1 Scooter Sonic Špice 1.4 Air —Aprilia 8 nakupnih bonov i* 'H, po 7 mililon $.... 'AJ [. i (Tttn ■ Tei 040 2$«»l vz>«to.x- TRST / URADNA OTVORITEV PRENOVLJENIH PROSTOROV STADIONA 1. MAJ POLITIKA / KONGRES SEKCIJjt Slovesnost v znamenju binoma šport in kultura Pod isto streho v simbiozi sobivato KD Slavko Škamperle in ŠZ Bor Nabrežina: SSk kritično spremlja dejavnost Občine Poročilo tajnika Edvina Forčičo Ocena Masellijevega predlogo V dobesednem smislu binoma Šport in kultura so včeraj v Trstu predali namenu prenovljene prostore Stadiona 1. maj, v katerem pod isto streho skupaj bivata Kulturno društvo Slavko Škamperle in Športno združenje Bor z vso svojo pestro tekmovalno, rekreacijsko in drugo dejavnostjo. Toda včerajšnja slovesnost ob uradni otvoritvi prenovljenega objekta je dokazala, da ne gre za enostavno sobivanje, temveč za pravo sožitje med kulturo in športom, ki na najboljši način potrjuje načelo o zdravem duhu v zdravem telesu. Prijetna popoldanska prireditev, ki jo je povezovala napovedovalka Loredana Gec, je malo dvorano Borovega športnega centra napolnila do zadnjega kotička, ob obveznih posegih ob takih priložnostnih pa je postregla tudi z bogatim kulturnim sporedom, katerega ustvarjalci in izvajalci so bili aktivni športniki in odborniki Športnega združenja Bor in KD Slavko Škamperle, nastopil pa je tudi mešani pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža pod vodstvom Rada Miliča. Ob prijetnih notah glasbe Gershvvina, Bastiena, Čajkovskega, Rowleya, Schluncka, Prokofjeva, Caselle in Basellija, ki so jo izvajali pianistka (istočasno je podpredsednica KK Cicibone v okviru SZ Bor) Beatrice Zonta in gojenci Glasbene matice telovadka Nika Nadlisek, odbojkarica Petra Cercego, košarkar Matej Nadlisek, plavalka Nataša Gombač, košarkar Igor Zobin, nogometaš Marko Kari S in telovadec Axel Furlan so številni obiskovalci gotovo prišli na svoj račun. V prisotnosti številnih gostov iz družbenopolitičnega in športnega sveta sta imela priložnostna posega predsednica Kul-trunega društva Škamperle Bogomila Kravos in predsednik Športnega združenja Bor Aleksander Rustja. Kravosova je v svojem, nagovoru poudarila pomen včerajšnjega dogodka, ki je »nekaj posebenega za vse, ki se zavedajo pomena teh prostorov.« Spregovorila je tudi o nekaterih nesoglasjih, do katerih je prišlo med obema dušama Stadiona 1. maj med prenovo. »Toda skozi prenovo, ki predstavlja samo začetno fazo, smo se marsikaj naučili in zdaj lahko s skupnimi močmi zasledujemo nove cilje, nesporazumi so preseženi in zdaj smo na začetku nove skupne poti v prihodnost,« je zaključila svoj poseg predsednica KD Škamperle. Aleksander Rustja pa je spregovoril o poteku prenove Stadiona, ki brez pomoči številnih Včerajšnja slovesnost, s katero so uradno izročili namenu prenovljeni Stadion 1. maj (foto KROMA) organizacij in posameznikov ne bi bila možna, in o športnih koreninah slovenske telesne kulture v zamejstvu, ki sega v daljno leto 1869, ko je bil ustanovljen Južni Sokol in katerega naslednik je SZ Bor. Rustja je orisal pomen novega objekta, ki je namenjen slovenski manjšini in označuje slovensko prisotnost v mestu Trstu, vendar pa je namenjen tudi pripadnikom večinskega naroda, ki lahko na ta način spozna, da je ta center tudi bogastvo za mesto in obe skupnosti, ki v njej živita. Med res Številnimi osebnostmi, ki so s svojo prisotnostjo počastili odprtje prenovljenega Športnega centra SZ Bor in tudi spregovorili ob tej priliki, bi omenili podpredsednika deželnega sveta FJK Miloša Budina, konzula Republike Slovenije Zorka Pelikana, tržaškega podžupana in odbornika za šport in kulturo Roberta Damianija, predsednika SKGZ Rudija Pavšiča, predsednika SSO Sergija Pahorja, predsednika ZSSDI Jureta Kufersina, pokrajinskega predsednika Conija Stelia Bor-rija, predsednika ZSKD Aceta Mermoljo in predsednika SDGZ Marina Pečenika. Uradni del se je zaključil s svečano otvoritvijo, trak je prerezal podžupan Damiani, v prostorih prenovljenega bara pa se je vse skupaj končalo s prijetno družabnostjo. Za kroniko je treba obvezno omeniti Se otvoritev fotografske razstave ob 40. obletnici začetka Slovenskih športnih iger. Razstavo je pripravil fotograf Mario Magajna in predstavlja uvod v današnjo slovesnost na Stadionu 1. maj, ko bodo predstavili Se dokumentarno knjižno novost Branka Lakoviča, Maria Magajne in Bojana Pavletiča o športnih igrah in to pomembno obletnico tudi uradno proslavili. S kongresom devin-sko-nabrežinske sekcije se je pričelo bogato kongresno obdobje Slovenske skupnosti, ki bo doseglo višek s pokrajinskim (22.11.) ter z deželnim (12. in 13.decembra) kongresom stranke. Na skupščini nabrežinske SSk, ki jo je uvedel tajnik Edvin Forčič (na sliki) , je tekla beseda predvsem o delu domače občinske uprave in o osnutku zaščitnega zakona za našo manjšino, ki ga je izdelal poslanec Oljke Domenico Maselli. SSk je sestavni del programske večine, ki podpira odbor župana Marina Voccija, in s tega položaja kritično spremlja in spodbuja delo uprave. Stranka se je v zadnjem času zelo potrudila in angažirala za vsebinsko izboljšavo regulacijskega načrta, ki je bil v začetnih izhodiščih zelo pomanjkljiv, zato se je uprava odločila za vrsto samougovorov. O tem je podrobno govoril odbornik Nevo Radovič, ki je dejal, da bo treba pozorno proučiti tudi ugovore (teh je približno 350), ki so jih vložili občani. Na ostale upravne probleme je opozoril svetovalec Viktor Tanče, ki je posebno pozornost namenil bitki proti odprtju načrtovanega odlagališča za odpadke z azbestom, ki ga je Občina hotela odpreti v zapuščenem kamnolomu pri Križu. Tudi na pritisk SSk je ta načrt propadel in jutri ga bo občinski svet dokončno preklical. Beseda je tekla tudi o vprašanju imenovanja novega občinskega podtajni- ka, ki se, kot kaže, ugodno rešuje. Pokrajinski tajnik Peter Močnik je nato ocenil Masellijev zaščitni predlog. Pozitivno se je izrekel o členih, ki odražajo skupna stališča slovenske manjšine (znani predlog Caveri), kritično pa se je obregnil ob nekaterih spremembah, med katerimi izstopa določanje ozemlja, na katerem naj bi veljala zakonska zaščita. SSk meni, da je treba te omejevalne člene nujno spremeniti. Sinoči je bil na sporedu krajevne kongres sekcije za Skedenj, Sv.Ano in Kolonkovec, jutri ob 20.30 pa bo v Kulturnem domu na Colu skupščina repentabrske sekcije SSk. Tudi na njej bo tekla beseda o zaščitnem zakonu in o položaju v domači občini, navzoč bo pokrajinski tajnik Močnik. POLITIKA / NOVOST lllyjeva lista politično snubi gibanje Antonia Di Pietra PRISELJENCI / PO PROTESTIH IN ODREDBI ZDRAVSTVENEGA PODJETJA Razpolovili število zaprtih v centru za ilegalne priseljence Po padcu Prodijeve vlade se tudi v mestni politiki snujejo nova politična zavezništva. Illyjeva občanska lista je tako začela vztrajno »snubiti« razna gibanja in krožke, ki se tako ali drugače prepoznavajo v Stališčih senatorja Antonia Di Pietra. Istočasno so županovi pristaši sprejeli v lastno sredo strančico »Italia federa-le« nekdanje ligašice in predsednice poslanske zbornice Irene Pivetti. Ti premiki so, kot kaže, povezani z morebitno kandidaturo Riccarda Illyja za evropski parlament. Župan je vsekakor že dalj časa v dobrih osebnih in političnih odnosih z nekdanjim milanskim tožilcem ter z njegovim »uradnim« gibanjem "Italija vrednot", ki jo na krajevni ravni vodi nekdanji koordinator Oljke in glasnik senatorja Fulvia Camerinija Michele Del Ben. Na vsedržavni ravni pa je med glavnimi voditelji Di Pietrovega gibanja poslanec in podtajnik za kulturo v vladi Oljke VViller Bordon. V primeru kandidature za Strasbourg Illy najbrž računa na podporo vseh strank in komponent Oljke. Nekatere so se o tem že opredelile, druge (Ljudska stranka in levi demokrati) pa Se ne. Stavka tiskarjev Piccola Piccolo včeraj ni izšel zaradi stavke tiskarjev. Sindikalni spor je nastal zaradi notranje delovne pogodbe in, tako menijo sindikati, zaradi trdih stališč lastništva, ki se noče o tem več pogajati. Tovarniški svet je začasno prekinil nadurno delo in bo v kratkem, če ne bo novosti, oklical novo stavko. Ni bilo treba čakati dolgo na posledice tehničnega pregleda Zdravstvenega podjetja, ki je predvčerajšnjim odredilo, da je v centru za nelegalne priseljence v Starem pristanišču iz higienskih razlogov lahko največ 10 ljudi, ne pa 20 ali celo do 30, kot se je dogajalo v prejšnjih tednih. Včeraj je tržaški prefekt Michele De Feis na tiskovni konferenci sporočil, da bodo premestili 9 nelegalnih priseljencev v podoben center pri Rimu, eden je v bolnišnici (menda ker si je v trenutku obupa porezal žile), tako da so v enem samem dnevu zadostili zahtevam Zdravstvenega podjetja. Pri predvčerajšnjem pregledu so namreč ugotovili, da kuba-tura zraka zadošča največ za deset ljudi, kar je že samo po sebi zgovoren podatek o nevzdr-žnosti položaja, glede katerega je v preteklih tednih bilo toliko protestov. Prefekt je sicer zagotovil, da bi problem uredili v dveh ali največ treh dneh tudi brez grožnje Zdravstvenega podjetja, da bo v roku dveh tednov odredila zaprtje centra. De Feis je nekajkrat tudi razburjeno obsodil pretiravanja: center za začasno bivanje nelegalnih priseljencev v pričakovanju izgona iz Italije je predviden po zakonu, v Trstu so uredili prvega v Italiji in do sedaj edinega v severni Italiji, kar je krivo, da se je v Starem pristanišču zbralo tolikšno Število ljudi, po skorajšnjem odprtju podobnih centrov v Milanu in Turinu pa naj bi dober del priseljencev ne romal več v Trst, kjer bi najraje ukinil zbirni center. Prefekt je še povedal, da ni Se prejel odgovora iz Rima glede vojašnice Dardi pri BriSčikih, kamor naj bi nastanili pri-bežnike, ki so zaprosili za politično zatočišče, in da ta center nikakor ni namenjen tujcem, ki so nelegalno v Italiji. Vprašanje je torej za prefekta reSeno, vsaj kar zadeva stanja priseljencev; glede pritožb policistov, ki stražijo v bistvu na odprtem, pa je izjavil, da ne bo več vložil ene same lire v objekt. V rimski zbirni center, je Se pojasnil, so odpeljali tiste tujce, ki v severni Italiji nimajo konzulata, v Trstu pa naj bi ostali Kitajci in Jugoslovani: v popoldanskih urah se je izkazalo, da so odpeljali prav Jugoslovana, ki sta bila med pobudniki protestne gladovne stavke. Potem, ko so s kombijema odpeljali devet kolegov, so ostali priprti prenehali z gladovno stavko in tudi nadzor sil javnega reda okrog centra je manj oster kot prejšnje dni. Vrsta predstavnikov solidarnostnih organizacij, sindikalnih zastopnikov, kot je deželni tajnik Roberto Treu za Cgil, in političnih predstavnikov, kot je devinsko-na-brežinski Zupan Marino Vocci, so podpisali p0' ziv k solidarnosti z zaprtimi tujci, za katere bodo danes opoldne postavili Šotor pred vhod v Staro pristanišče, kjer bodo zbirali obleke, toaletne potrebščine, telefonske kartice in podobno za zaprte tujce. V MALI DVORANI GLEDALIŠČA MIELA SREČANJE / PREDSINOCNJIM NA OPČINAH Nova slovenska poezija v italijanskem prevodu Izšlo je pri ZJT, zo prevod je poskrbel Michele Obit Koroški večer naših zdravnikov Gosta srečanja SZD sta bila dr. Ivan Ramšak in dr. Franc Wutti s Koroškega I, ^ mali dvorani gleda-lsCa Miela"so predvce-^jSnjim predstavili an-? °8ijo sodobne, nove s|°venske poezije »Nu-Poesia slovena«, ki )° je za Založništvo tr-askega tiska uredil be-^eski pesnik Michele bit. V imenu organiza-orjev, Skupine-Gruppo 5, ZTT in Zveze slo-Vetiskih kulturnih dru-jjtev je pozdravil Ace ^ermolja in poudaril Pomembnost komunici-ranja med italijansko in smvensko kulturo. »Nase medsebojno Zanimanje in prijatelj-stvo ne izvira iz neke meoloske ideje, temveč !z Potrebe po dialogu in konfrontaciji, ki se je Pjarsikdaj izkazala že bistvene važnosti...«, je oejal tržaški pesnik Roberto Didenaro in izra-Zll zadovoljstvo, da lah-k° danes bere poezije svojih prijateljev, ne Ve.C samo v angleškem ali nemškem prevodu, temveč tudi v svojem materinem jeziku. AleS Debeljak, Alojz Ihan, laja Kramberger, Matjaž Pikalo, Peter Semo-oč, Aleš Steger in UroS Kaipan so predstavniki Oove slovenske poezije, J® dejal Didenaro, nove zato, ker njeni predsta-Vniki, tako kot celotna slovenska družba po ra-zPadu Jugoslavije, vsak P° svoji, in torej razli-Cn‘ poti iščejo neko no-v° subjektivnost. Druga Povezovalna nit teh pesnikov, rojenih med letom 1961 in 1973, je Iveckrat ironično) iska-nie in želja po rimski ciarifas-prozornosti, svetlosti. Didenaro je udi poudaril veliko umetnisko vrednost Pmvoda (v antalogiji so Pesmi predstavljene v italijanskem prevodu in slovenskem originalu), Za katerega je poskrbel Michele Obit in spre-brne študije Mirana Košute. Michele Obit je dejal, d3 je ta antologija tako sad prijateljskih vezi, ki s? Se spletle med njego-Vlm nekajmesečnim bivanjem v Ljubljani, kot Zelje po zbližanju slo-venske in italijanske Poezije in zato bo treba Poskrbeti, da se tudi ita-'jansko poezijo ponese l Slovenijo... Obit je na Kratko predstavil vsake-§a pesnika, nato pa so avtorji nastopili s svoji-rru verzi (v slovenščini), medtem ko sta prevode Ppdala igralca Nikla Pa-mzon in Danijel Mala- Vecer je, v trubadur- ,m slogu potujočih artistov z glasbenimi in-termezzi, ki so zaobje-brali tako narodne pesmi kot uglasbene poe-Zlle njenega liderja Matjaža Pikala, prijetno Ostrila skupina Au- Poljanka Dolhar Predstavitev zbornika Nova slovenska poezija v Mieli (foto KROMA) OPČINE / PROSVETNI DOM Predstavili prevod »Doberdoba« Vorančev roman je za Mohorjevo družbo prevedel Ezio Martin Ivan Vere, Ezio Martin in Marko Tavčar (na sliki z leve) so v openskem Prosvetnem domu v četrtek zelo izčrpno predstavili prevod romana Prežihovega Voranca »Doberdob«, ki je pred kratkim izšel pri gori-ski Mohorjevi družbi. Uvodno besedo je imel prof. Vere, medtem ko je Mohorjevo družbo zastopal Tavčar, a Martin je imel besedo kot prevajalec VoranCevega dela. Četrtkov večer je bil sad sodelovanja med openskim kulturnim društvom Tabor oz. knjižnico Finko Tomažič in tovariši, Krožkom Is tria, Skupino 85 ter openskim dvojezičnim krožkom Ob pečini - La Rupe. Slovensko zdravniško društvo je predsinoCnjim imelo svoj koroški večer. Na rednem društvenem srečanju, ki je potekalo v hotelu Daneu na Opčinah in je bilo že tretje v novi sezoni, je namreč imelo v gosteh Štiričlansko delegacijo slovenskih kolegov z avstrijskega Koroškega. Zbrane je na začetku pozdravil predsednik SZD dr. Rafko Dolhar, za oblikovanje prijaznega vzudušja pa so uvodoma poskrbeli vokalna skupina Stu ledi ter harmonikarja Denis Novato in Igor Spetič. Nato sta govorila predstavnika slovenskih koroških zdravnikov dr. Ivan Ramšak in dr. Franc VVutti. Ramšak je povedal, da deluje na Koroškem, delno pa tudi drugod po Avstriji, preko 50 slovenskih zdravnikov. So najrazličnejših specializacij, delujejo pa bodisi v javnem kot v zasebnem sektorju, bodisi v bolnicah kot v ambulantah. Za zdaj niso organizirani v lastnem društvu, Čeprav o tej možnosti že dalj Časa razmišljajo. Srečanje s slovenskimi kolegi na Primorskem jim bo prav gotovo spodbuda v tem smislu. VVutti pa je spregovoril o narodnostnem trenutku koroških Slovencev, ki prav gotovo ni posebno lahek. To je mogoče razbrati že iz hudih naporov, ki jih morajo vlagati za spoštovanje pravice do šolstva v svojem jeziku, pravzaprav v dvojezičnem šolstvu. Dogaja se namreč, da so morali slovenski starši zaradi nasprotova- BRIŠČIKI / V TAMKAJŠNJEM DOMU Razstava vezenin in kamnitih vaz Razstava bo odprta še danes - V programu je tudi odprtje društvenega bara V Kulturnem domu v Briscikih je domače kul-tumo-rekreacijsko društvo priredilo zanimivo razstavo vezenin in kamnitih vaz (foto KROMA), ki bo na ogled Se danes, od 10. do 21. ure. Vezenine, ki jim po domaCe pravimo stikanje, so v bistvu končni rezultat lanskega tečaja Stikanja, ki se v društvenih prostorih nadaljuje tudi letos pod vodstvom gospe Marice Pahor Peric. Za gospo Peric, ki je doma iz Brestovice pri Komnu in vodi podoben tečaj tudi v Sempolaju, lahko torej zagotovo trdimo, da z njenim navdušenjem tudi na zamejskem Krasu ponovno uvaja skoraj pozabljeno Slikarsko spretnost. Razstavljene so tako najrazličnejše vezenine vseh oblik, velikosti in motivov, od preprostih prtičkov, blazin ter nabožnih podob, pa do bogato dodelanih zaves. Kot nam je povedala društvena tajnica Nadja Škabar, so nekatera dela terjala kar dva meseca potrpežljivega dela in seveda spretne roke. Z vezeninami, jesensko obarvanim rujevim listjem in kaki se idealno ujemajo tudi kamniti izdelki, predvsem posode, ki jih je izdelal mladi Openc Erik Vidah. Sam se je kamnoseštvu že pred leti približal z obiskovanjem tečaja na poklicnem izobraževalnem zavodu, danes pa oblikovanju kamnitih okrasnih predmetov posveča dober del svojega prostega Časa. Nedolgo tega je društvo priredilo tudi razstavo ob priliki proslavljanja devetdesetletnice odprtja Bri-skovske jame, kjer so bile ob umetnostnih izdelkih Pavla Hrovatina in starih razglednicah razstavljene klekljane Čipke, prav tako sad teCaja, ki ga je pred leti vodila Fabiana Sala. Kaj pa naslednje pobude? »V veselje predvsem najmlajsim bomo v kratkem gostovali gledališko predstavo Butalci, tik pred otvoritivjo pa je tudi domski društveni bar...,« nam je zaupala gospa Škabar, (igb) nja ali vsaj negibnosti občinskih uprav odpreti privatne dvojezične otroške vrtce tudi na območju, ki uradno velja za dvojezično. Izvajanja koroških kolegov so vzbudila veliko zanimanja pri elanih SZD, tako da se je razvila dolga razprava. Med drugim so se dogovorili, da bodo skušali odslej gojiti redne medsebojne stike. Na foto KROMA utrinek s petkovega srečanja NOVICE Namesto Jajca Sapramiška Kot je bilo že napovedano, bo danes v Marijinem domu pri Svetem Ivanu na sporedu druga predstava Gledališkega vrtiljaka. Vendar pa je v zadnjem trenutku prišlo do spremembe v programu. Zaradi bolezni v ansamblu je moralo Lutkovno gledališče odpovedati igrico Jajce. V zameno pa ponuja Sapramiško Svetlane Makarovič. Sapramiske verjetno ni treba posebej predstavljati. Skoraj vsak slovenski otrok se je v obdobju osnovne Sole zabaval s tem, da je prebiral Pravljice iz mačje preje, ki so tako originalne, sveže, duhovite, kot jih zna napisati paC samo Svetlana Makarovič. In ena izmed pravljic govori prav o ljubki miški Sapri, ki si je zlomila zobek, ko je bolela pojesti lešnik in je potem imela zobobol, pa še lačna je bila povrhu! Zato je iskala pomoči pri raznih živalicah in... Seveda razplet prisrčen in duhovit. Kot znano se pisateljica Svetlana Makarovič ne zadovolji s katerokoli izvedbo svojih besedil. Najraje jih zaupa prav Lutkovnemu gledališču iz Ljubljane, to pa zato, ker to gledališče najbolj dosledno upošteva njene zamisli o interpretaciji in likovni podobi zabavnih živali, ki so ponavadi glavni junaki teh igric. To velja tudi za današnjo predstavo, ki jo je režiral priznani režiser Nace Simončič. Drugi sestanek z Gledališkim vrtiljakom bo danes popoldne ob 16. uri. Breda SusiC Seminar za italijanske vzgojitelje iz Istre in z Reke Jutri se bo v Trstu zaCel 25. seminar za jezikovno, kulturno in didaktično izpopolnjevanje italijanskih vzgojiteljic iz Istre in z Reke, ki ga prirejajo tržaška Ljudska univerza in Unija Italijanov z Reke. Seminar bo potekal v prostorih hotela Jolly. Med drugimi so predvidena predavanja prof. Cecottijeve o odnosu med ustvarjalnostjo in jezikom v vrtcih, prof. Silvia Blezza bo govorila o operativnih predlogih za spodbujanje jezikovno in pripovedno ustvarjalnost, Irene Fontanot bo predstavila »otrokov zvezek«, prof. Valentejeva pa bo govorila na temo raziskovanja vesolja z otroki. V sredo, 11. novembra popoldne, si bodo udeleženci seminarja v gledališču Rossetti ogledali predstavo italijanskega umetnika Giorgia Gaberja. Seminar se bo zaključil 12. novembra. Razpis štipendij SDD Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje svojo 12. študijsko štipendijo iz sklada »Mihael Flajban«. Štipendija bo znašala 3.000.000 lir za prvi letnik in 2.500.000 lir za vsako nadaljnjo leto redne študijske dobe, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokosolcem, ki se bodo vpisali na unvierzo v akademskem letu 1998-99. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ulica Mazzini 46/1, tel. 631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra 1998. Nedelja, 8. novembra 1998 TRST SmiM® Bl[ie)^x[lqs©[i gostuje MESTNO GLEDALIŠČE - Ljubljana J.B.P. Moliere TARTUFFE Režija: MlLE KORUN danes, 8. novembra, ob 16.00 RED | Pri blagajni Kulturnega doma se na-1 daljuje vpisovanje abonmajev. PD MAČKOLJE v sodelovanju z Mladinskim krožkom iz Doline priredi DOBRODELNI KONCERT ZA POSOČJE danes, 8. novembra 1998 ob 18. uri v župnijski cerkvi v Dolini SODELUJEJO: Dekliška pevska skupina V. Vodnik iz Doline Mladinski pevski zbor iz Šmarij pri Kopru Organist Iztok Cergol MePZ iz Mačkolj Svetlana Makarovič SAPRAMIŠKA Lutkovno gledališče Ljubljana Režija: NACE SIMONČIČ Predstava bo v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 2 7 danes, 8. novembra ob 16. uri Vabljeni! KRD DOM BR1ŠČIKI prireja razstavo VEZENIN-ŠTIKANJA KRAŠKIH KAMNITIH VAZ danes, 8. novembra od lO. do 21. ure u Domu u Briščikih danes, 8. novembra 1998, ob 16. uri koncert bodo oblikovali: OTROŠKA SKUPINA PRIMOREC-TABOR pod vodstvom Vilme Radovan ob spremljavi Tanje Sabadin (Tlavta), Alessandre Falciano (klarinet), Aljoše Tavčarja (fagot) in Aljoše Sakside (klavir) VOKALNA SKUPINA PRIMOREC-TABOR pod vodstvom Matjaža Ščeka KITARIST MARKO EERI Sledil bo vodeni ogled jame ob 15. in 17. uri, v sodelovanju z Jamarskim društvom iz Sežane. Slovenski Klub prireja MARTIISIOVAIMJE s poskušnjo In nagrajevanjem domačih vin tržaSklh vinogradnikov MARIO MAEAJNA bo predstavil izbor slik od Šttvana do Barkovelj Vabljeni v torek, ID. novembra ob 50.30 v Bregorčičevo dvorano. Ulica sv. Frančiška 201 Glasbena Matica Trst Koncertna abonmajska sezona -----------98/99------------ SLOVENSKI KOMORNI ZBOR Dirigent: MlRKO CUDERMAN Na sporedu: LAGKHNER, ORBAN, ŠNITKE V torek, lO. novembra, ob 20.30 v Luteransko-evangeličanski cerkvi - Trg Panfili LUTKOVNO GLEDALIŠČE - LJUBLJANA Nace Simončič VELIKI KIKIRIKI V NEDELJO, 15. T. M. OB 11. URI OTROŠKA MATINEJA! EJiAiLKCE IPIMEŠlEdLEU vabi na predavanje z diapozitivi prof. Sonje Gregori KANATA TAKAKKAVV Vtisi s poti po zahodni Kanadi v četrtek, 12. novembra ob 20.30 v društveni dvorani SKD F. Prešeren v Boljuncu KI) FRAN VENTURINI vabi v soboto, 14. novembra 1998 ob 20. uri v Kulturni center Anton Ukmar-Miro pri Domju na MARTINOV VEČER S HARMONIKO Nastopajo: Denis Novato, Trio Venturini, dekliška pevska skupina Fran Venturini, gojenci Sole diatonične harmonike in ...PRESENEČENJE! Stm FtRANICtE [PERtEŠFtRIN gostuje SPD BOROVJE s Koroške z igro dr. Faust v soboto, 14. novembra ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu -----------Vabljeni!-------- ZAMEJSKI KVINTET pod pokroviteljstvom Občine Zgonik prireja Avsenikov večer Ansambel Grega Avsenik, Gašperji in seveda SLAVKO AVSENIK V nedeljo, 15. novembra 1998 ob 18. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku ZADRUŽNA KREDITNA BANKA Sovodnje ob Soči ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Opčine ZADRUŽNA KREDITNA BANKA Doberdob ■ BARI 40 83 64 38 77 CAGLIARI 62 61 14 85 28 FIRENCE 25 14 16 9 3 GENOVA 56 12 62 84 88 MILANO 19 30 9 84 53 NEAPELJ 15 29 72 77 61 PALERMO 33 42 78 26 37 RIM 68 62 19 38 43 TURIN 29 77 5 49 15 BENETKE 68 81 6 74 60 Nagradni sklad Edini dobitnik s 6 točk. - Jackpot Edini dobitnik s 5+1 - Jackpot 96 dobitnikov s 5 točkami 8.964 dobitnikov s 4 točkami 337.899 dobitnikov s 3 točkami 26.313.437.150-lir 9.786.065.200 - lir 9.786.065.200 - lir 54.819.700-lir 587.000 - lir 15.500-lir VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 8. novembra 1998 BOGOMIR Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 16.43 - Dolžina dneva 9.49 - Luna vzide ob 20.55 in zatone ob 11.17 Jutri, PONEDELJEK, 9. novembra 1998 BOGOMIR VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,8 stopinje, zračni tlak 1027 mb naraSCa, veter 44 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja s sunki do 60 km na uro, vlaga 42-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 16,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Umrli so: 99-letni Giaco-mo Ferluga, 87-letna Gemma Ipauz, 78-letna Alma Tomasi-ni, 97-letna Amelia Roth, 86-letna Francesca Samec, 63-letni Romano Škabar, 77-let-na Osvalda Rossi, 86-letna Adelina Psacharopulo, 90-let-ni Giovanni Visintin, 81-letni Carlo Pocecco, 91-letna Blanca Morelli. LEKARNE Nedelja, 8. novembra 1998 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. delVOrologio 6 - v začetku Ul. Diaz, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1, Prosek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. delVOrologio 6 - na začetku Ul. Diaz (tel. 040 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 040 911667), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124). Prosek (tel. 040 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. delVOrologio 6 - v začetku Ul. Diaz, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV GALLUS CONSORT VIOLA DA G A MB A KOT SOLIST IN V ANSAMBLU Sodelujejo: Irena Pahor, Dina Slama, Aleksija Leone, Marta Porro, Miloš Pahor, Martina Stepancich in Ennio De Matteis Predstavitev posameznih točk in prikaz instrumenta: Miloš Pahor Peterlinova dvorana jutri, v ponedeljek, 9. novembra, ob 20.30 Prosek (tel. 040 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX septembra 6 (tel. 040 371377). Od ponedeljka, 9. do sobote, 14. novembra 1998 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (tel. 040 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 040347797), Zavije - Ul Flavia 89 (tel. 040 232253). Zgonik (tel. 040 229373) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Zavije - Ul. Flavia 89. Zgonik (tel. 040 229373) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 040 421040). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. KINO ARISTON - 15.30, 18.35, 21.45 »La leggenda del pianista sulVOceano«, r. G. Toma-tore, i. Tim Roth. EXCELSIOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Tutti pazzi per Mary«, i. Cameron Diaz, Matt Dillon. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Lola corre«, i. Franca Polente. AMBASCIATORI - 15.45, 18.45, 21.45 »Salvate il solda-to Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Matt Damon. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »X-Files«, r. Rob Bovvman, i. David Du-chovny, Gillian Anderson. NAZIONALE 2 - 15.45, 18.45, 21.45 »L’uomo che sussurrava ai cavalli«, r. - i. Robert Redford. NAZIONALE 3-15.15, 17.00 15.15,17.00 »Small sol-diers«, r. Joe Dante; 18.50, 20.40, 22.25 »Gallo cedrone«, r.-i. C. Verdone. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Truman Show«, r. Peter Weir, i. Jim Carrey. MIGNON - 15.30, 17.00 »La spada magica«, risani film; 18.40, 20.25, 22.15 »De-litto perfetto«, i. Michael Douglas. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Sliding doors«, r. Peter Hovvitt, i. Gwyneth Paltrovv, John Harmah. ALCIONE - 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Illuminata«, r. John Turturro, i. Ben Gazzara, Christopher VValker. tj PRIREDITVE OPENSKA GLASBENA SREČANJA - PROSVETNI DOM - danes, 8. novembra, ob 18. uri koncert skupine ENSEMBLE CLAVIERE (čem- balo, godala). Na sporedu Bach, Sammartini in Hydn. GLASBENA MATICA TRST - Koncertna abonmajska sezona 98/99 - V Luteransko-evangeliCanski cerkvi, trg Panfili - v torek, 10. novembra, ob 20.30: Slovenski komorni zbor, dirigent Mirko Cuderman (Laghner, Orban, Sni tke). Člani zamejskih zborov lahko uveljavijo skupinski popust. Vabljeni! Informacije na tel. št. 040-418605. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca gostuje v soboto, 14. novembra ob 20. uri SPD Borovje s Koroške z igro Dr. Faust. Vabljeni! KD IVAN GRBEC - Ske-denjska ul. 124 - vabi vse prijatelje v soboto, 14. novembra 1998 ob 20. uri na MARTINOVANJE. To sladko, zltao vince bo zbralo bratce nas, veselo bomo peli zdravice na ves glas! Poskrbljeno bo za lepo vzdušje in za zabavo... Vabljeni, vabljeni, vabljeni! KD LIPA Bazovica - v soboto, 14. novembra ob 20.30 v župnijski kinodvorani v Bazovici gostuje dramska skupina Tabor - Opčine z veseloigro Ivana Artača »Rusa riga Cjez uograde«. Režija Igor Malalan. Vabljeni! KD FRAN VENTURINI vabi v soboto, 14. novembra 1998 ob 20. uri v Kulturni center Anton Ukmar-Miro pri Domju na Martinov veCer s harmoniko. Nastopajo Denis Novato, Trio Venturini, dekliška pevska skupina Fran Venturini, gojenci šole diatonične harmonike in ...presenečenje. ZAMEJSKI KVINTET prireja AVSENIKOV VECER, ki bo v nedeljo, 15. novembra, ob 18. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Nastopili bodo: ansambel Grega Avsenik, Gašperji in seveda SLAVKO AVSENIK. Predprodaja vstopnic poteka v baru Prosvetnega doma na Opčinah, v gostilni Grilanc v Saležu in v gostilni Peric v Doberdobu. Zainteresirani lahko dobijo vse potrebne informacije na tel. St. 0348-3821000. ZBOR JACOBUS GALLUS in VZGOJNO-ZAPO-SLITVENO SREDISCE MITJA CUK v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja na Opčinah vabita na dobrodelni koncert, ki bo v openski župnijski cerkvi, v nedeljo, 15. novembra, ob 19. uri. S ČESTITKE Jutri praznuje MITJA KOCJAN 18. rojstni dan. Vse najboljše in veliko uspehov v Študiju mu želijo mama in tata ter brat Kristjan. Čestitkam se pridružuje nona Milica. V Barkovljah je naša MARA PERTOT praznovala okrogla leta. Vse najboljše ji želita Anja in Erik. Včeraj, 7. novembra, se je mami Nataši in očku Henriku pridružila mala NASTJA. Staršema in nonetom vse najboljše, mali Nastji pa vso srečo v življenju, teta Jelka, Robert in Renato z družinami. Deanu in Giulii se je pridružila mala EVA. Staršem in noni Animariji čestita PD Slovenec iz Boršta in Zabrež-ca, novorojenld pa vosci vso srečo v življenju. MALI OGLASI tel. 040 7786333 ISCEM POMOČNIKA za vrtnarstvo, tudi upokojenca, dnevi in ure po dogovoru. Tel. St. 040-410920. ZADRUGA isce vzgojitelje z diplomo višje srednje Sole, z znanjem slovenskega jezika in prakso na socialno-vzgoj-nem področju. Poslati curri-culum na naslov Zadruga La Quercia, Corso Italia 10, 34121 Trst. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je pod mentorstvom prof. dr. Kajetana Gantarja z odliko magistrirala iz rimske književnosti Barbara Zlobec Prisrčno ji Čestitajo vsi njeni Mudilo se je naši Nastji na spregled. Z mamo Natašo in očkom Henrikom se veselijo nonoti in prababice Jutri slavi v Zgoniku naša nona Dragica svoj pomemben jubilej. Vse najboljše in korajžno naprej ji želijo njeni Fabio, Matjaž, Jana in Ingrid KOMPLET OPREMO za prodajalno na drobno (steklene izložbe, police, itd.) prodam za 2.500.000 lir. Tel. 040-215218, od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure - Fulvio. ODUCEN KROMPIR prodajamo v Sovodnjah po 600 lir na kg. Tel. St. 0481-882413. DIPLOMIRANI BOLNIČAR nudi nego na domu Starejšim osebam, tudi v nočnih urah Tel. zvečer na St. 040-231069. ISCEM hišno pomočnico enkrat tedensko. Tel. na St. 040-414531 po 20. uri. AKACIJEV IN KOSTANJEV LES, v sečnji na Kalvariji, primeren za vino-gradske kole ali drva prodajam. Tel. St. 040-575145 (raje v večernih urah). KUPIM JADRNICO, 11-12 metrov, 3 kabine, tipa X 402, BA 40, Show 42-38, Dehler, 38-36. Tel. St. 0335-6552056 ali 0481-412804. ODDAMO v bližini Sv. Jakoba sonCno stanovanje sestavljeno iz dveh sob, kuhinje, kopalnice in shrambe, v celoti opremljeno, s samostojnim ogrevanjem. Tel. St. 040-213750. PRODAM KANARČKE Malinois, dobre pevce. Tel. ob uri obedov na St. 040-220189. DAJEM LEKCIJE memo-tehnike, kako se učiti manj in znati več. Tel. 040-630171, od 20. do 21. ure. ZAZIDLJIVO parcelo, 1.000 kv. metrov, prodam v centru Doberdoba. Tel. St. 0338-2442231, v večernih urah. LESTVE, lesene in aluminijaste, vseh vrst prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 040-54390 ali 350150. MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KONTOVEL ima ob sv. Martinu odprto osmico v Kutu do vključno srede, 11, novembra. PRI BEBCU v Križu je odprto v Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. St. 220722. MHIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. St. 040-229383. FC PRIMORJE ima ob priliki Sv. Martina odprto osmico v Kulturnem domu na Proseku do srede, 11. novembra. OSMICO ima odprto ob priliki Martinovanja Godbeno društvo Prosek v SosCevi hiši na Proseku. KUKUKOVI v Doberdobu so odpli agriturizem. Tel. št. 0481-78140. V BORŠTU je odprl osmico Barut Igor. KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. St. 040-229253. OSMICO ima Drejce Ferfolja v Doberdobu. OSMICO ima Ušaj v Nabrežini St. 8 PURIC MII,KO, Repen St. 15, ima osmico. JADRAN ima osmico v Ricmanjih. Vabljeni! OSMICO ima Miro Žigon -Zgonik 36. ČRNO ALI BELO - VSE NAENKRAT ZRELO Sv. Martin prihaja - odprimo mu kleti! V1NAKOPER vabi tudi vas na DNEVE ODPRTIH VRAT Od 6. do j i. novembra 1998 uas usak dan ob 1113., 15. in 17. uri ^peljemo na obhod kleli, povabimo na pokušino buteljčnih uin u in še na kullumozabauno prireditev pod šotorom, v dobri ^uzbi žlahtnih uin in istrskih dobrot, ki jih bodo pripravljali kuhatji otefou Simonou zaliv, bomo pričakali Martinov krst. Martinovanje sok dan od 10. ure dopoldan do poznih večernih ur Vstopnice ni! PROGRAM NetleUa, 8. NOVEMBRA - popoldne ob harmoniki od is. ure ansambel tCKDEK ponedeyek, 9. NOVEMBRA - popoldne ob harmoniki od is. ure Banda Žluk Torek, m. NOVEMBRA - popoldne ob glasbi ob is. uri Šavrinke Sreda, 11. NOVEMBRA - popoldne ob glasbi ob is. uri Šavrinske pupe in ragaconi, ob 19. uri Martinov krst z botroma Tonetom Pavčkom in Rožano Koštial, Istrski vinogradniki VINAKOPER jv. Martin DA EN KVARTIN! Vinakoper, Šmarska 1, Koper ALI SO TVOJI SOSEDJE ZELO GLASNI? ” Sl ZNAŠ ZAGOTOVITI MIREN POČITEK? 2 UPORABO POSEBNIH MATERIALOV LAHKO IZOLIRAŠ STENE IN SE ZAVARUJEŠ PRED HRUPOM IZ SOSEDNJIH STANOVANJ PLUTA - STEKLENA VOLNA - MAVČNE KARTONSKE OBLOGE - POLISTIROL - POLIURETAN - KLOBUČEVINA - MELAMINSKA SMOLA - SVINEC 80 nekateri izolacijski materiali, ki jih lahko uporabiš. TELEFONIRAJ TAKOJ! SKUPAJ BOMO REŠILI TVOJE PROBLEME Poleg tega imamo na zalogi velik izbor ŽAROV - TALNIH OBLOG - VODNJAKOV - MIZ - VAZ - PECI - KAMINOV - VRTNE OPREME Htai&icU Uičfia-bMicaU TRST - na Rocolu Drž. cesta 202 - III. km Tel. 040 910806 Urnik: 7.30 - 12.00 In 13.00 - 18.00: P& SOBOTAH ZAPRTO e-mail:angmarsi tin.it ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI vabi vse bivše in sedanje športnice in športnike, da se udeležijo svečanosti ob 40. OBLETNICI SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER danes, 8. novembra ob 18. uri na Stadionu 1. maj v Trstu. Ob tej priložnosti bo tudi PREDSTAVITEV ZAJETNE KNJIGE O SSL I Na 1. maju razstava Maria Magajne o SSI a_____________IZLETI AURORA sporoča, da je odprto vpisovanje za zaključni izlet v KRANJSKO GORO od 6. do 8 dec. ’98 Cena 198.000 lir. GeC t©urs ŠKOFIJE tel. 0038666 - 549588 NOVOLETNI PAKETI Barcelona * Pariz * Praga * Budimpešta * London * Istanbul * Rdeče morje * Kanarski otoki * Tajska * Sri Lanka ... Paketi v TOPLICAH SMUČARIJA in ... PRIDRUŽITE SE NAM v Novoletnem KLUBU v DUBROVNIKU Vsi skupaj bomo plesali, samo za nas bodo igrale dalmatinske klape in nastopale mažoretke, priredili bomo igre maratone, tombolo in ... MOSP nudi informacije o novoletnih izletih za Študente in mlade v Barcelono od 27. 12. do 2. 1. 1998 (v organizaciji Severnega sija), v London od 28. 12. do 2. 1. (Severni sij) in v Milan od 27. 12. do 1. 1. (Taizejsko romanje). Informacije in prijave od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure na tel. St. 040-370846 (vprašati po Alenki ali Nadji). in mladi svetovni prvak v diatonični harmoniki Egon TavCer z Opčin. V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH bo svoja zadnja dela razstavljal do torka, 10. novembra FUL-VIO CAZZADOR. Ogled od delavnikih, od 16. do 20. ure, danes, 8. novembra, od 10. do 13. ure. NOVOST! V občinski telovadnici v Dolini bo potekala razgibalna telovadba za odrasle, pod strokovnim vodstvom, v jutranjih urah in sicer ob torkih in Četrtkih, ob 9.40. Za informacije pokličite na tel. St. 040-631300 - Divna (9.30 -12.30). PK BOR iSCe dvakrat tedensko pomočnika vaditelja plavanja. Zainteresbani dobijo vse informacije na tel. St. 040-226203 v večernih urah ali pa direktno v bazenu na Alturi ob ponedeljkih in Četrtkih ob 16. uri. SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita danes, 8. novembra 1998, elane in prijatelje na tradicionalno martinovanje, ki bo v gostilni pri Škocjanski jami v Matavu-nu pri DivaCi. Planinci se zberemo za pohod v Bazovici ob 12. uri, ostali, za kosilo, ob 16.30 v gostilni. Za pojasnila tel. na St. 040-208373 (Luciano), 040-226283 (Viktor) in 040-200782 (Francko). SEMINAR ZA DRUŠTVA - ZSKD obvešča vse elane, da bo jutri, 9. t. m. ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani tematsko srečanje s. poglobitvijo vsebin najno-vejsih zakonskih predpisov za društveno delovanje. Vabljeni v Cim večjem številu! SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI za Repentabor vljudno vabi na svoj sekcij-ski kongres, ki bo jutri, 9. ^ OBVESTILA PRAZNIK SV. MARTINA je v naših vinorodnih krajih dobro poznan, saj se takrat most spremeni v vino. Zato bo v teh dneh kar veselo po naših društvih, ko se bodo z MARTINOVANJEM spomnili tega prijaznega svetnika. Spomnili se ga bosta tudi radijski postaji RADIO TRST A in RADIO KOPER CAPODISTRIA, saj sta tudi letos pripravili že tradicionalno skupno martinovanje; tokrat na gradu Dobrovo v goriskih brdih. Naša radijska postaja bo oddajo predvajala danes popoldan, takoj po poročilih ob 17. uri. Vodila in povezovala jo bo Ingrid Orel; poleg vinogradnikov, enologov in izvedencev v kletarstvu bodo letos nastopili še: Društvo kmečkih žena, Nonet Brda i> it RAČUNALNIKI Project C200-32/2.1 15” ekran in Win98 od 1.599.000 lir INTERNET od 432.000 lirlleto MODEMI zunanji od 149.000 Ur Repentaborska, 28 - Opčine tel.: 040 2144 72 e-mail: PEproject@spin.it Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Milje - Trg Caduti per la li-berta Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 Sesljan - drž.c. 14 SHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine - cesta 202 (križišče) Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu) IP Riva O. Avgusta 2 Trg Liberta 3 ERG Ul. Piccardi 46 API Ul. F. Severo 2/5 Ul. Baiamonti 48 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 Nabrežje N. Sauro 6/1 Miramarski drevored 233/1 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) novembra ob 20.30 v Kulturnem domu na Colu. Posvečen bo predvsem razpravi na temao Slovenci v Italiji, nova vlada, zaščitni zakon in položaj v Občini Repentabor. Dnevni red: poročilo sekcijskega tajnika Renza Milica; Loredana Guštin - delo občinske svetovalske skupine SSk; pokrajinski tajnik SSk Peter MoCnik - položaj Slovencev v Italiji v Času D’Alemove vlade; Ivo Jevnikar - naSe zahteve v zvezi z zaščitnim zakonom; razprava; obnovitev sekcijskega vodstva in izvolitev dveh delegatov za pokrajinski kongres SSk, ki bo 22. novembra na Opčinah. Vljudno vabljeni vsi občani! MLADINSKI DOM BOLJUEC vabi na predavanje o toponomastiki Boljunca in okolice. O pomenu in izvoru boljunskih krajevnih imen nam bo predaval prof. Pavle Merku, v torek, 10. t. m. ob 20. uri. SLOVENSKI KLUB prireja v torek, 10. novembra Martinovanje, na katerem bodo tržaški »amaterski vinogradniki« predstavili svoja vina. Informacije in prijave Daria Betocchi (tel. 040-948080) in Poljanka Dolhar (tel. 040-44171). SKD FRANCE PREŠEREN vabi na predavanje z diapozitivi prof. Sonje Gre-gori: KANATA TAKAKKAVV (Vtisi s poti po zahodni Kanadi). V Četrtek, 12. novembra, ob 20.30 v društveni dvorani SKD France Prešeren v Boljuncu. RADIJSKI ODER obvešča, da bo TEČAJ LEPE GOVORICE potekal ob petkih od 18. do 20. ure v Ul. Donizetti 3. Tečaj se bo začel v petek, 13. novembra ob 18. uri s predavanjem prof. Jožeta Faganela. Ce se Se kdo želi vpisati, lahko to stori po telefonu (040-370846) ali pa na naslednjem srečanju. SKD PRIMOREC TREBČE ob skorajšnjem praznovanju 100-letnice vabi vse glasbene, gledališke, plesne in druge skupine, ki se na katerikoli način udejstvujejo na kulturnem področju, da do 15. novembra lahko Se prijavijo svojo udeležbo na kulturnem maratonu, ki bo v soboto, 12.12. in v nedeljo, 13.12.1998, od 14. do 24. ure v velikem ogrevanem Šotoru na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. Za prijave in podrobna pojasnila naj interesenti pokličejo vsak dan, razen nedelje, od 12. do 14. ure, na tel. St. 040-212811 ali 0388-4482535 od 9. do 20. ure. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Trsta obvešCa pevce, da bo združeni zbor zveze sodeloval pri letošnji hvaležnici, v nedeljo 15. novembra in pri pobožnostih na praznik Marije od zdravja v soboto, 21. novembra. Vaje bodo v ponedeljek, 9. novembra v Šentjakobskem domu. SKLADNO S STATUTOM je pokrajinski kongres Slovenske skupnosti za Tržaško sklican v nedeljo, 22. novembra 1998 ob 14. uri v Finžgar j evem domu na Opčinah. SREDNJA SOLA IGO GRUDEN iz Nabrežine sporoča, da sodeluje tudi letos pri pobudi COOP z nabirko koponov »Buono esempio« za nabavo računalniške opreme in se priporoča za sodelovanje. JK CUPA prireja tečaj joge in vaje za sprostitev in pravilno dihanje v telovadnici CEO v Sesljanu (Naselje sv. Maura) ob torkih od 10. do 11.30 in ob petkih, od 19. do 20.30. Informacije na tel. St. 040-208869 (Lučka). ZIMOVANJE V KRANJSKI GORI od 26. decembra 1998 do 2. januarja 1999 za otroke od 6. do 18. leta prireja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Trst v domu Centra za šolske in obšolske dejavnosti. Vpiso- vanje in informacije vsak dan od 9.00 do 18.30 v Ul. Ginnastica 72, tel. St. 040-573141 ali 040-573142. KRUT nudi elanom individualne in/ali skupinske vaje proti bolečinam v vratu in hrbtenici. Informacije na sedežu krožka, Tel. St. 040-360072. KRUT-ova ambulanta deluje za elane od ponedeljka do petka po dogovoru. Informacije na tel. St. 040-360072. t Nenadoma nas je zapustila naša draga Eda Vičič Žalostno vest naznanjajo stric Marcelo z družino, teta Albina, vnuka Dario in Dino in snaha Nevia Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 9. novembra ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na opensko 'pokopališče. Opčine, Trst, Beograd, 8. novembra 1998 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in nonota Bruna Capponija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami in vsem, ki so pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Žarku Škerlju, družinskemu zdravniku dr. Danjelu Žerjalu, kolegom in predstavnikom Zadružne kraške banke, nosilcem krste, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene. SVOJCI Pesek, GroCana, 8. novembra 1998 6. 11. 1997 6. 11. 1998 Nada Križmančič vd. Ferluga Z žalostjo v srcu se je spominja sestra Ema z družino Bazovica, 8. novembra 1998 7. 11. 1993 7. 11. 1998 Ob 5. obletnici smrti Ljubice Canziani se je z ljubeznijo spominjajo hči Magda in sin Branko z družinama Trst, 8. novembra 1998 Ob izgubi dragega oCeta sočustvujejo z Martino in družino Erik, Peter, Marino, Danijel, Lorena, Barbara, Matteo, Robi in Karin Ob izgubi dragega oCeta Romana izrekamo iskreno sožalje Martini, družini in ostalemu sorodstvu Mitja, Alenka, Franko, Marta, Maurizio, Martina, Paolo, Barbara, David, Elisa, Andrej, Sara in Igor t Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oCe in nono Romano Škabar Žalostno vest sporočajo žena Ivanka, hči Tanja z Renatom, sin Mauro s Patrizio in Martina z Davidom, vnuki Erika, TjaSa in Michael Žalovanju se pridružujejo sestre in brat z družinami ter svak Milan z družino Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 9. novembra ob 12. uri iz Ul. Costalunga v repentabrsko cerkev. Repentabor, 8. novembra 1998 Ciao tatko Martina Ob težki izgubi bivšega občinskega svetovalca in odbornika Romana Škabarja izreka družini in svojcem iskreno sožalje uprava Občine Repentabor Ob težki izgubi dragega moža, očeta in nonota Romana Škabarja izrekajo iskreno sožalje prizadeti družini in svojcem župnijska skupnost in MePZ Repentabor Ob smrti nekdanjega občinskega svetovalca Romana Škabarja izreka globoko sožalje ženi, sinu, hčerama in ostalim svojcem Repentabrska sekcija Slovenske skupnosti Gostinska sekcija SDGZ izreka občuteno sožalje ženi Ivanki in vsemu sorodstvu ob težki izgubi dolgoletnega odbornika in prijatelja Romana Škabarja Ob nenadni boleči izgubi dragega oCeta izražamo vsi pri Zadrugi List iskreno sožalje Tanji ter družinama Škabar in Milkovič Ob nenadni izgubi dragega očeta izrekamo Martini in njeni družini iskreno sožalje sošolci 5.A 1993/94 NOVICE MANJŠINA / NA POBUDO SLOVENSKIH KATOLIŠKIH DRUŽIN POLITIKA / SKR Novo priznanje za K. Vončina Roman »Contratto mortale« Klavdije Vončina, ki so ga predstavili 16. oktobra na gradu, je bil uvrščen v izbor finalistov prestižne literarne nagrade »Premio Firenze - Omaggio a Mario Conti« pod pokroviteljstvom Evropskega parlamenta, Pokrajine in Občine Firence. Nagrade bodo podelili v soboto v znamenitem »Salone dei Cinquecento« v Palazzo Vecchio. Izvleček iz dela bo objavljen v Antologiji ob življenjepisu avtorice, kritični utemeljitvi žirije in spremni besedi znanega esejista. Dela in imena finalistov bodo tudi na Internetu. Slovensko gledališče v Krminu V pred kratkim odprtem občinskem gledališču v Krminu bo v ponedeljek, 16. t.m., ob 21. uri na pobudo občinske svetovalke Elene Orzan in Krožka briške mladine prvič slovenska predstava. Gostovalo bo PDG iz Nove Gorice z igro R. Cosse Nona,»komedijo s pravo mero črnega humorja«. Ker je dvorana dovolj prostorna pričakujejo rojake iz cele Goriške in slovenskih Brd. Štandrež in Gabrje: martinovanji KD Otona Zupančiča vabi vse Standrce in prijatelje danes od 11.30 dalje na pristno domače martinovanje na dvorišču doma Andreja Budala v Stan-drežu. Vsem gostom bodo postregli s kostanjem, vržoti, rebulo in drugimi specialitetami. Poskrbeli bodo tudi za glasbo in dobro razpoloženje. Tradicionalno martinovanje na vaškem trgu pri vodnjaku prireja danes tudi KD Skala v Gabrjah. Zbrali se bodo 14.30 okrog voza s pridelki, ki jih bo blagoslovil župnik, zapeli in se okrepčali ob pokušnji domačih dobrot. V petek družabnost v števerjanu KD Briški grič prireja martinovanje v petek, 13. t.m., ob 20.30. V domu na Bukovju bo družabnost s kulturnim in glasbenim sporedom. To bo nekakšen splet glasbenih in plesnih ter recitacijskih točk iz ljudskega izročila. Organizatorji so tudi povabili priljubljeni Vanko in Tonco, ki bosta zabavali občinstvo s svojimi dovtipi. Prijave pri Emanueli tel. 0481/81163. Spominski pohod na Km Organizacijski odbor Pohoda spomina na Km 1918-1998 prireja v prihodnjem tednu niz slovesnosti ob obletnici konca prve svetovne vojne. V sredo bo prva spominska slovesnost na Krnu, v soboto in nedeljo, 14. in 15. t.m., pa bo srečanje pri Krnskem ježem ah vrh Krna (odvisno od vremena). Pohodniki bodo na prizorišče prišli iz treh strani. V soboto bo slovesnost s počastitvijo vseh žrtev ob 16. uri, v nedeljo pa ob 12. uri. Temeljito razmišljanje o odpiranju navzven Iskanje primernih rešitev na probleme in izzive sožitja Razkol na Goriškem je manjši, kot se zdi »Odšlo je manj kot 10% tovarišev« Več kot tri ure poglobljene razprave, nabito polna komorna dvorana Bratuževega centra s številnimi mladimi poslušalci in razpravljalci. Ze ti sami podatki dokazujejo, da je okrogla miza na temo Pravice, sožitje, soodločanje na pobudo Skupine mladih dmžin zadela v živo in v manjšini občuteno temo. Razprava se je razpletla okrog večne dileme o dpiranj a-zap iran j a manjšine, usklajevanja želje po sožitju in odpiranju pripadnikom večinskega naroda z varovanjem slovenskega značaja manjšinskih ustanov, pozitivnih in negativnih posledic vse večjega števila otrok iz mešanih zakonov v slovenski šoli. Te dileme je v imenu pobudnikov iznesel Mauro Leban, nakar je moderator Ivo Jevnikar zakoličil smer razprave izhajajoč iz premis, da je narodnost vrednota, da je pred odpiranjem treba jasno potrditi svojo slovensko bit, da skupnost sicer nikogar ne izključuje, si pa mora zadati jasna pravila, da so naše šole slovenske in ne dvojezične. Zanimiv pregled stanja v osnovni, nižji in višji srednji šoli so podale Sonja Klanjšček, Lučana Budal in Bruna Ciani, stanja v katoliški draž-beni organiziranosti manjšine Franka Žgavec (KG Bratuž), Silvan Kerševan (SCGV Komel), Franko Bagon (SZ 01ympia), Peter Černič (skavti), kot predstavnik staršev pa Jurij Paljk. Solnice so prikazale v nekaj letih močno spremenjene razmere v šolah, kjer je v nižjih stopnjah že polovica otrok iz mešanih ali italijanskih (pogosto slovenskega porekla) družin. Sola se je novosti prilagodila in obračun je pretežno pozitiven. Sole se številčno krepijo, soočajo se z novimi težavami in izzivi, a ne izgubljajo svojega slovenskega značaja. Manjši problemi so, hudih jezikovnih težav pa ni, otroci spoznavajo slovenski jezik in kulturo in ju prenašajo v širši prostor. Kompleksne j eše je vprašanje narodnostne identitete: šola nudi otroku kulturne osnove, da se bo o tem odločal sam. Sicer je identiteta ogrožena tudi pri »čisto« slovenskih otrocih, predvsem zaradi televizije in drugih vplivov: pomembno vlogo ima družina, vsa manjšina pa bi morala izdelati jasnejšo strategijo za jezikovno politiko. Ti problemi niso tuji niti organizacijam katoliškega dela manjšine: italijansko govoreče otroke imajo v glasbeni šoli, v športnih ekipah in tudi pri skavtih. Ustanove ostajajo slovenske, slovenščina je močno pretežni (a ne več izključni) pogovorni jezik, kar odpira vprašanje, ki ga je izpostavil Kerševan, do katere mere so naše ustanove lahko meša- ne. Potrebna so neka pravila toda ob zavesti, da»sem Slovenec v odnosu do okolja in da mi slovenščina na samotnem otoku malo pomeni«. Podobne in morda še globlje dileme se postavljajo v mešanih zakonih, kot je povedal Jurij Paljk, ki je ugotovil, da se problemi iz družin prenašajo na šolo. Od slednje se pričakuje trdna jezikovna in kulturna osnova, drug problem pa je identiteta: ali lahko šola nudi občutek pripadnosti narodu? Kje sploh je domovina zamejskega Slovenca? Vselej veljavnih odgovorov najbrž ni, treba je obravnavati vsak primer posebej. Številni posegi občinstva so nato do pozne ure osvetljevali obravnavana vprašanja še iz drugih zornih kotov. Skupna je bila ob koncu ugotovitev, da je bilo razmišljanje odkrito in koristno in da je vredno nadaljevati z iskanjem odgovorov na nove dileme, ki nam jih postavlja nenehno spreminjajoče se družbeno okolje. Razkol po odločitvi o sesutju Prodijeve vlade ni imel velikih posledic v go-riški SKP. Tako sta na tiskovni konferenci včeraj ob začetku akcije včlanjevanja za leto 1999 povedala tajnik mestnega krožka Ottavio Romano in deželni svetovalec Roberto Anto-naz. »V Gorici je izkaznice vrnilo le 5 tovarišev na 61«, je povedal Romano. Res je, da se je članstvo razdelilo v dvoje, ko je šlo za odločitev o zadržanju do Prodijeve vlade (za en glas je bila Bertinottijeva linija poražena), toda nesoglasja se niso pretvorila v izstop iz stranke, kjer je dovolj demokracije tudi za drugače misleče. Romano je obsodil člane, ki so se odločili, da izstopijo, med temi se posebej pokrajinskega svetovalca Damjana Primožiča, ki da bi moral vrniti mandat stranki, ki ga je kandidirala. Antonaz je dejal, da je razkol na pokrajinski ravni še manjši (odšli so 3 od 38 članov političnega komiteja). Gotovo je boleč, ne bo pa ošibil stranke, ki pripravlja nove politične akcije o problemih dela in zaposlovanja, zdravstva, socialne države in pravic. SKP tudi ohranja vse svoje obveze do slovenske manjšine (izkaznice so dvojezične) in za globalni zaščitni zakon. Toyota 4x4. Originalni. Preizkusite razliko. Rav4 - IVinter Collection 3 in 5 vrat. Motor 16V2.0 (128 CV). VVinter Collection: držalo za smuči in plašč za rezervno kolo. Od 37.700.000 lir Hilux Double Cab SRS VVinter Collection Extra Cab in Double Cab. Motor 2.4tD (90CV). VVinter Collection: bull-bar in sprednje meglenke. Od 49.270.000 lir 3 -Q O Land Cruiser serija 90 VVinter Collection 3 in 5 vrat. Motor 3.0tD (125CV). VVinter Collection: držalo za smuči in plašč za rezervno kolo. Od 52.022.000 lir Nova Corolla SW 4WD VVinter Collection Motor 16V 1.8 (110 CV). VVinter Collection: držalo za smuči in zaščita prtljažnika. Od 49.270.000 lir Pridite nas obiskat. Do 30. novembra lahko sodelujete na veliki nagradni igri PREIZKUSI TOVOTO IN ZMAGAJ DOLOMITE, lahko zmagate 10 belih tednov v Gortini d’Apmezzo, 50 fantastičnih Super Skipass Dolomiti in 200 desk za snovvboard. Autocrali srl Gorica, ulica III. armata 180, tel. 0481/524133 <$> TOVOTA ;> o o TRŽIČ / NOVA POBUDA DRUŽBE TRANSMEDIA KINO J PRIREDITVE Prenovljeni kino Excelsior za tržiške ljubitelje filma Ob odprtju govorila Boris Peric in župan Adriano Persi Odlična tehnološka oprema zagotavlja kvaliteto predstav Številni gostje, prija-telji in obiskovalci so predsinoci napolnili prostorno (530 sedežev) kinodvorano Excelsior v Tržiču, ki jo je goriska družba Transmedia temeljito prenovila. Na otvoritveni slovesnosti pre-novljene kinodvorane sta spregovorila predsednik 7ransmedie -Boris Peric m trziski župan Adriano Persi. Peric je predstavil mla-Pp in dinamično družbo, m j® nastala iz jedra film-skili navdušencev Kinoa-teljeja in danes upravlja 2e dve dvorani v Gorici, ®no (ob koncu tedna) v Čedadu in sedaj tudi v Pržicu. Poudaril je, da je Sxcelsior zgodovinski ki-n° (odprt je bil leta 1955), m so ga temeljito preno-viji in tehnološko opremili, da bi podobno kot s kinom Vittoria v Gorici Ponudili javnosti res kva- litetne filmske predstave. Novi so tudi udobni se-Tehnološka oprema je deži, električna in druge vsega spoštovanja vred- inštalacije ter oprema, na: ozvočenje z jakostjo 6 Zupan Persi je izrazil tisoč wattov in 27 zvoC- zadovoljstvo in zahvalo niki, nov močan projek- Transmediji za rešitev tor (kupili so ga v ZDA), edine tržiške redne ki-ekran s 85 kv. metri, ki je nodvorane in za njeno med najveCjimi v deželi. ovrednotenje, ki bo obo- gatilo kulturno ponudbo mesta. Odprtja so se udeležili še odbornik za kulturo Del Bello in številni predstavniki občine, deželni svetovalci Anto-naz, Degrassi, Gherghetta in Ritossa. Po poskusnem predvajanju nekaj odlomkov filmov je sledila družabnost na odprtem ob topli joti in prigrizkih. Ob odprtju kina Excel-sior je Transmedia objavila tudi prvo številko svojega glasila Movie s številnimi informacijami in zanimivostmi s filmskega in sorodnih področij. Včeraj je kino začel redno delovati s predvajanjem Spielbergove uspešnice »Salvate il sol-dato Ryan«. Vrsta ljudi pred vhodom v kino že ob prvi popoldanski predstavi dobro obeta za nadaljnje uspešno delovanje. SKD HRAST DOBERDOB ŽUPNIJA SV. MARTINA NA OBZORJIH ZVOKA skladatelj STANKO JERICIJO ob življenjskem jubileju izvajajo: organist BORIS STACUL mezzosopran ROMINA BASSO klavirski trio PETER GUS, ALEKSANDER SLUGA, DAVID BANDELLI MePZ HRAST dirigent HILARIJ LAVRENČIČ recitatorja KATJA SFILIGOJ, JAN LEOPOLI zamisel in besedilo DAVID BANDELLI Cerkev sv. Martina v Doberdobu jutri, 9. novembra 1998, ob 20.30 VSE ZA ŠPORT RASTEL 19, tel. 0481 /531884 TRGOVINE OBUTVE Rdštel 7, tel. 0481/535162 K2, ul. Oberdan 7, tel. 5355520 OTROŠKA OBUTEV Raštel 8, tel. 0481 /3346 o j c: POSEBNE UGODNOSTI OB PETDESETLETINICI OBIŠČITE NAS! Zaradi bolezni ®MARTELLANI GORICA, Korzo Verdi 93 tel. 0481/533133 ZAPRE TRGOVINO IN PRODA S 50% POPUSTOM VSE DO IZČRPANJA ZALOG Metrsko blago za oblačila, za neveste in za stanovanjsko opremo obv. občini: prip. pismo St. 2100 dne 22.9.98 GRADEŽ / LAHKA MAMILA Prestregli dobavitelja Dva aretirana in devet prijavljenih sodstvu Osebje letečega oddelka goriške kvesture je s sodelovanjem karabinjerjev pred nekaj dnevi sklenilo preiskavo o prekupčevanju z lahkimi mamili na območju Gra-deža. Aretirali so dva domnevna dobavitelja iz Trsta in Gradeža, sodstvu pa so prijavili drugih devet mladih iz Gradeža. Zaplenili so tudi več kot 170 gramov hašiša. Preiskava se je začela že septembra, ko so osumili nekatere mladeniče iz Gradeža. Po zbiranju informacij in zasledovanju so ob koncu oktobra v Tržiču ustavili 32-letnega D.P. iz Gradeža, ki se je vračal iz Trsta. V avtomobilu je imel 110 g hašiša, zato so ga pri priči aretirali. Sočasno so v Trstu na domu domnevnega dobavitelja, 21-letnega C.T., so našli še 60 g hašiša in večjo vsoto denarja, domnevno izkupiček od prodaje mamila. V Gradežu so nato ovadili še sedem mladeničev (začetnice so M.C., C.T., C.L., S.M., G.C., M.P. in E.P.) zaradi posesti manjših količin hašiša in marijuane, ki so jih tudi zaplenili, ter dve dekleti, E.F. in E.C. zaradi favoriziranja. gostuje MESTNO GLEDALIŠČE - Ljubljana Jf.B.P. Moliere F' ^ y ^ i | ^ \ ^"'^1 Režija: MlLE KORUN Jutri, 9. (red A) in torek, 10. novembra 1998 (red B), ob 20.30 v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (Dr. XX. septembra 85). Avtobus vozi po običajnem voznem redu. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ KONCERTNA SEZONA 1998/99 CHR0MAS ENSEMBLE Adriano MARTINOLLI, umetniški vodja Casella, Merku, Kogoj, Ramovš, Kenakis Emanuele Quargnal-angleški rog, Nicola Bulfone-klarinet, Dario Caroli-/agof, Flavio Sgubin-froben-ta, Sergio Bernetti in Ivo Bašic-pozavna, Marco Favento-violina, Massimo Favento-violončelo, Danilo Sisto-kontlabas, Corrado Gulin-klavir. Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž - Gorica Četrtek, 12. novembra 1998, ob 20.30 GORICA VITTORIA 1 15.SO-lZ.45-20.10-22.30 »X-fi-les«. I. Martin Landau in Lythe Danner. VITTORIA 3 15.40- 18.30- 21.30 »L’uomo che sussurrava ai cavalli«. I. Robert Redford. CORSO Rdeča dvorana: 15.30- 18.30-21.45 »Salvate il soldato Ryan«. R. Števen Spielberg. Modra dvorana: 15.00-18.00-21.30 »La leggenda del pianista sulPoceano«. R. Giuseppe Tomatore. TRŽIČ EXCELSIOR 14.00- 17.30- 21.00 »Salvate il soldato Ryan«. R. S. Spielberg. COMUNALE 18.00-21.00 »La leggenda del pianista sulPoceano«. ČEDAD RISTORI 17.00-21.00 »Tutti pazzi per Mary«. S ČESTITKE V Doberdobu slavljenca imamo, /kot Pivkota ga vsi poznamo! /Pri njem doma ga jutri vse časti, /saj VA-LERIO svoj 90. rojstni dan slavi! /Vsi sosedje se ga veselijo, /in vse najboljše mu želijo! Minilo je že skoraj mesecev pet/odkar je DANILO CUNJA imel 50 let./Kako, da je na prijatelje pozabil, /saj z njimi še ni nazdravil? /Kako pa, da je druge soletnike stalno nadlegoval/in celo datume narekoval? /Se mar Danilo boji, /da ga po fešti nekaj doleti/in se zato raje za j...drži? /Vsekakor, četudi minilo je že mesecev pet, /želimo mu vse najboljše in še mnogo zdravih let./Prijatelji z Goriškega El RAZSTAVE V KG LOJZETA BRATUŽA je do 25. t.m. na ogled razstava del slikarja Avgusta Černigoja ob stoletnici rojstva. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17. do 19., ob nedeljah od 10. do 12. ure. V MESTNI GALERIJI v Novi Gorici (Trg E. Kardelja 5) je do 15. t.m. odprta razstava risb in slik Rudija Skočirja. Umik: delav-nikil0.-18., sobote in nedelje 13.-17.. □ OBVESTILA DRUŽBA se dobi danes ob 9. uri na Travniku. KD BRIŠKI GRIČ obvešča, da je tečaj sprostilne telovadbe v domu na Bukovju vsak ponedeljek in Četrtek ob 20.30. Vpisovanje pri Maji, tel. 884187. COKLUB v Sovodnjah sporoCa, da so otroške delavnice vsak ponedeljek od 16. do 17.30. Vabljeni so otroci iz vrtca in osnovne šole. Jutri bo v Doberdobu (pri Pivkotovih) slavil svoj 90. rojstni dan Valerio Frandolič Ob tem visokem jubileju mu želijo Se mnogo takih praznovanj otroci, vnuki in pravnuki Sezonske novosti ^ moških MP oblačil GORICA ul. Carducci 24 tel. 537561 DRUŠTVI JADRO in TRŽIČ prirejata v soboto, 14. t.m., v gostišču »La Ca-ravella« v Starancanu veselo martinovanje. Prijave pri odbornikih do 11. t.m. ali po tel. 0481/44984, 0481/45122, 0481/482015 ob uri obedov. SKD HRAST in župnija sv. Martina vabita na večer »Na obzorjih zvoka -ob življenjskem jubileju skladatelja Stanka Jericija« jutri ob 20.30 v cerkvi sv. Martina v Doberdobu. Sodelujejo solisti, klavirski trio in zbor. AVSENIKOV VEČER bo v nedeljo, 15. novembra, ob 18. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Nastopili bodo Grega Avsenik, Gašperji in Slavko Avsenik. Vstopnice so na Goriškem v ptred-prodaji v gostilni Peric v Doberdobu. Informacije: 0348/3821000. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bo avtobus za martinovanje v Gaglianu odpeljal v nedeljo, 15. t.m., ob 16. uri izred gost. Primožič v Drev. 20. septembra skozi Podgoro, Standrež in Sovodnje. Povratek ob 23. uri. KD SOVODNJE in DRUŠTVO KRVODAJALCEV bosta 15. novembra priredili razstavo roCnih del, risb, vezenin in nasploh drobnih domačih izdelkov. Krajani, ki bi radi pokazali kaj znajo narediti, ali vedo za soseda, ki ima spretne roke in smisel za ustvarjanje, naj se oglasijo Zlatki tel. 0481/882032 ali Marinki tel. 0481/882043. KD DANICA vabi v petek, 13. novembra, na martinovanje v gostilni pri Drejcetu v Doberdobu. Glasba in zabava sta zagotovljeni. Informacije in vpisovanje pri Dolores (tel. 882222) in Kristini (tel. 882195) do 5. novembra. H SOLSKE VESTI SDZPI prireja v šolskem letu 1998/99 tečaje: angleščina za poslovno uporabo (80 ur), fiskalne novosti za srednja - mala podjetja (65 ur), uvod v PC (50 ur). Informacije in prijave v tajništvu SDZPI ul. della Croce 3 tel. 0481/81826, vsak delavnik razen sobote od 9. do 13. ure. H ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA MONTESHELL - Ul. Trieste IP - Ul. don Bosco AGIP-U1. Aquileia FINA - Korzo Italia TRZIC MONTESHELL - UL Matteotti ESSO - Ul. 1. Maggio IP - Ul. Bolto FINA - Ul. Cosulich KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti proti Marjanu ROMKE ERG - Ul. Aquileia POLJAN AGIP - Ul. Redipugha ROMANS API - Trg Candussi FOSSALON MONTESHELL - Fossa-lon gg____________IZLETI MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE priredi 8. decembra avtobusni izlet v Laško z ogledom pivovarne Laško in okolice. Rok vpisovanja: do 20. novembra. Za informacije: Magda Tomšič, tel. 882032 in Edi Pelicon, tel. 882214 (ob urah obedov). PRISPEVKI V spomin na Helko Devetak daruje Pekama Cotič iz Sovodenj 75 tisoč lir za SKD Danica in 75 tisoč lir za Kraške krte. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 31. oktobra do 6. novembra 1998. RODILI SO SE: Leonardo Pintar, Giacomo Gon, Gabriele Coz, Leonardo Pieri, Nebojša MutavčiC, Elisa Bumbaca. UMRLI SO: 75-letni Mario Tomasetig, 74-letni Ugo Visintin, 64-letni Giovanni Montanari, 75-letni Cirillo Peršig, 68-let-na Luciana Piciulin, 96-letna Antonia Miniussi, 71-letni Luigi Feresin, 77-letna Stefania Cingerli, 82-letni Renato Lucigrai, 87-letni Angelo Grassi, 80-letna Vittoria Romeo Morisani, 87-letna Teresa Haschech, 8 3-letna Antonia Siguri, 78-letni Paolo Zappala, 72-letna Vilma Belingar, 76-letna Alida Di Bert. POROKE: nihče. OKLICI: nihče. H LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL’ORSO BIANCO (Tavasani), Korzo Italia 10, tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. LEKARNA V SOVODNJAH dr. M. Rojec, UL L Maja 32, tel. 882578. POGREBI JUTRI, v Gorici: 9.30, Emma Smrecher vd. Paulin iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 13.00 Lina Di Bella vd. Buiatti iz doma in cerkve sv. Justa na pokopališče v Borgnanu; v TržiCu: 9.35, Pasqua-le Buccigrossi iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame Vilme Belingar se toplo zahvaljujemo dr. Marijanu Cijanu za večletno zdravniško pomoč, vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti in kakorkoli počastili njen spomin. Sinova Valentino in Franco z Danielo Vrh, 8. novembra 1998 KD Danica izreka Zdravku in Francotu ter drugim sorodnikom iskreno sožalje ob izgubi drage mame. LJUBLJANA / PRIPRAVE NA INTERVENTNI ZAKON 80-LETNICA KONCA 1. SVETOVNE VOJNE / SCALFARO Ugotavljanje škode po hudih poplavah Včeraj sta bila na prizadetem območju Podobnik in Pahor, danes pride Drnovšek BREŽICE - Slovenski voditelji so z obiski na terenu želeli ugotoviti dejanski obseg ško, ki so ga v začetku tedna povzročile poplave. Tako je predsednik državnega zbora Janez Podobnik včeraj obiskal Brežice, danes pa bo na prizadetem območju premier Janez Drnovšek. Slovenski premier, ki je bil med obiskom v ZDA stalno v stiku z vlado, bo obniskal najbolj priadete kraje, da bi ocenil, kaj je treba še storiti za prebivalstvo. Janez Podobnik je včeraj obiskal nekatere predele v občini Brežice, ki so jih najbolj prizadele nedavne poplave, predvsem v krajevnih skupnostih Loče in Krška vas. Srečal se je s prebivalci in si ogledal škodo, ki bo po prvih ocenah predstavnikov občine Brežice presegla milijardo tolarjev. Janez Podobnik je menil, da je za odpravo posledic vodne ujme nujno potrebno Cim-prej pripraviti interventni zakon, ki bi ga vlada predlagala državnemu zboru v prednostno odločanje. Prav tako je poudaril, da je denar za odpravo posledic vojne ujme potrebno zagotoviti iz obstoječega proračuna, torej brez dodatnega obremenjevanja davkoplačevalcev. Predsednik DZ se je zavzel za to, da država že v proračunu za leto 1999 nameni več sredstev za vodarstvo in potrebne preventivne ukrepe ter načrtovanje, s katerimi bi v prihodnje preprečili ali ublažili nevarnost poplav v Sloveniji- Predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borut Pahor je včeraj obiskal v poplavi najbolj prizadeti del Celja, Skalno klet ter nekaj Sol in vrtcev. Območni odbor Združene liste pa je sredstva v višini okoli 100.000 tolarjev, predvidena za osrednjo regijsko predvolilno aktivnost na trgu v Celju, ki so jo zaradi poplav odpovedali, namenil za v poplavah najbolj prizadete družine na tem območju. Območni odbor ZLSD je za danes organiziral tudi akcijo odstranjevanja posledic poplav v krajevni skupnosti Aljažev hrib, kjer je bil najbolj prizadet predel Skalne kleti, ki je bila praktično vsa pod vodo. (STAJ ________POLITIKA / DEŽELNA UPRAVA________ LD: čimprej nov volilni zakon Na srečanju laburistov navzoča tudi Miloš Budin in Bruno Zvech TRST - Furlanija-Julij-ska krajina nujno potrebuje novo volilno zakonodajo. V to so trdno prepričani levi demokrati, ki predlagajo revizijo posebnega deželnega statuta in večinsko volilno zakonodajo, s katero naj bi državljani direktno izvolili predsednika Dežele in istočasno politično koalicijo, ki ga bo pet let podpirala. O tem so razpravljali na srečanju, ki ga je priredila laburistična komponenta LD in katerega so se udeležili tudi bivši evropski poslanec Giorgio Rossetti, deželna svetovalca Miloš Budin in Bruno Zvech ter Daniele Damele, ki predseduje krožku »Orizzonti 2002«. Na srečanju, ki ga je uvedel Gianfranco Ciani, je bil navzoč tudi senator Felice Besostri, predsednik italijanske parlamentarne komisije Srednjeevropske pobude in istočasno tudi načelnik LD v senatni komisiji za ustavna vprašanja. Napovedal je poseg, da bi parlament v razmeroma kratkem času dovolil spremembo statuta FJK, za katero je potreben ustavni zakon, ki ga morata senat in poslanska zbornica odobriti v dvojnem branju. Za to je treba določen čas, nova deželna volilna zakonodaja pa bi lahko, če bo seveda parlamentarni postopek pravočasno stekel, stopila v veljavo že leta 2000. Senator Besostri je nato govoril o delovanju Srednjeevropske pobude, katere osrednji sekretariat ima, kot znano, sedež v Trstu. Izrazil je upanje, da bo deželna uprava tudi finančno podprla to pomembno mednarodno ustanovo, ki nujno potrebuje nov sedež. Zvech in Budin sta se obvezala, da bosta glede tega posegla pri pristojnih deželnih telesih. Skupna pobuda med V. Venetom in Sarajevom Pedsednik republike opozoril na celo vrsto vprašanj Predsednik Scalfaro z enim od še živečih vojakov, ki so se borili v 1. svetovni vojni (Ap) PESARO / PRIČEVANJE NEKDANJEGA VOJAKA Skoraj dnevno odkrivanje fojb Goriški nadškof Bommarco: V molitvi iskati moč za odpuščanje PESARO - V italijanskem tisku skoraj dnevno odkrivajo skupna grobišča iz časov druge svetovne vojne, ki so vsa uvrščena kot fojbe. Dnevnik »II Re-sto del Carlino« je tako včeraj objavil pričevanje 78-letnega Umberta Bertuc-ciolija, ki je po kapitulaciji Italije 8.septembra 1943 postal član Mussolinijeve obmejne straže. Možakar je prepričan, da železniška proga Ilirska Bi-strica-Reka skriva številne fojbe, »v katere so Titovi komunisti zmetali na tisoče nedolžnih italijanskih civilistov«. Tudi .bolonjski dnevnik, kot glavnina italijanskih časopisov, objavlja taka in podobna pričevanja izven kakršnega koli zgodovinskega okvira. Novinar se npr. sploh ne sprašuje, kaj so pravzaprav počeli Italijani na Primorskem in na Notranjskem po kapitulaciji italijanskem vojske ter po premirju, ki ga je Rim podpisal z anglo-ameriškimi zavezniki. To je očitno postranskega pomena, važno je pogrevati argument fojbe in po možnosti metati v slabo luč Slovenijo, češ da, podobno kot Jugoslavija, skriva početje komunističnega režima. O fojbah je včeraj spregovoril tudi goriški nadškof Antonio Vitale Bommarco, ki je sodeloval na odprtju razstave »Obdobje fojb«, za katero so dale pobudo nekatere ezulske organizacije. Nadškof je dejal, da razume trpljenje, ki so ga povzročile fojbe, sedaj pa je treba premostiti težave in v molitvi iskati moč za odpuščanje. Oglasil se je tudi goriški Zupan Gaetano Valenti, ki je izrazil upanje, da bodo države, uradne komisije in zgodovinarji upoštevali čustva navadnih ljudi, da bodo lahko vsi počastili naše padle. VITTORIO VENETO -Med včerajšnjo slovesnostjo ob 80-letnici konca 1-svetovne vojne so v sodelovanju s Sarajevom sprožili novo pobudo, ustanovitev tako imenovanega »viteštva miru«. Z zamislijo, po kateri bi vsako leto nagrajevali posameznike in ustanove, ki so se Se posebej izkazali pri utrjevanju vrednot miroljubnega sožitja, so seznanili tudi predsednika republike Oscarja Luigija Scalfa-ra, ki je dopotoval v Vitto-rio Veneto skupaj z obrambnim ministrom Carlom Scognamigliom, podpredsednikom poslanske zbornice Carlom Rognonijem in predsednikoma obrambne komisije Valdom Spinijem. V pogovoru s časnikarji je predsednik Scalfaro še posebej naglasil nauk, ki naj bi izhajal iz same svečanosti, in sicer »smisel države ter spoštovanje zakonov«, to pa je smisel za skupnost, solidarnost, za skupno dobrobit. Se posebej je zavrnil rasizem, ki spet dviga glavo, in je »najslabše, kar se lahko pojavi na svetu«, zavrnil je spore med etničnimi skupinami, egoizem, ter omenil, da se mora Evropa tržišča in denarja preliti v Evropo ljudi in narodov. Se posebej je spomnil na vprašanje, ki bremeni prihodnost mladih, pomanjkanje dela. S svoje strani je Scognamiglio med raznimi vprašaji omenil, da bo v kratkem končana ustanovna faza kopne multi-nacionalne sile, ki jo sestavljajo Italija, Slovenija in Madžarska, kar dokazuje skupno voljo za angažiranje za mir in stabilnost v tem delu Evrope. H STRANKE / PRED KONGRESOM h SSk ocenila nove politične razmere NABREŽINA - Politični položaj v Italiji po zadnji vladni krizi, problem zaščitnega zakona in priprave na skorajšnji strankin deželni kongres so bile glavne teme redne mesečne seje, na kateri se je predsinočnjim zbralo v Nabrežini deželno taj-. ništvo SSk. Uvodno poročilo je podal tajnik Martin Brecelj, v daljši razpravi pa so sodelovali vsi udeleženci sestanka. Deželno tajništvo SSk je ugotovilo, da so se politične razmere v Italiji z rojstvom D'Alemove vlade znatno spremenile. Levosredinskega tabora, kot se je predstavil leta 1996 na volitvah, ni več, saj je Bertinottijeva SKP prelomila sodelovanje z ostalimi komponentami zavezništva, precej zrahljane pa so tudi vezi znotraj Oljke, v kateri prihajajo vse močneje do izraza posamezne stranke. Vse to med drugim spreminja politični okvir, v katerem delujemo Slovenci v Italiji, saj nas ne samo še dodatno strankarsko razpršuje, ampak postavlja pod vprašaj tudi obsežno koalicijsko enotnost, s katero smo nastopili na zadnjih parlamentarnih volitvah. Deželno tajništvo SSk je potrdilo svojo kritično oceno Masellijevega osnutka zaščitnega zakona in se bo zavzelo, da bi ga izboljšali v skladu s stališči, ki so jih leta 1993 in 1996 sprejele vse najpomembnejše komponente slovenske manjšine. Posebno pozornost pa je posvetilo pripravi strankinega deželnega kongresa, ki bo 12. in 13. decembra v Trstu in ki bo predstavljal priložnost za temeljit pretres sedanjega narodnostnega trenutka Slovencev v Italiji. TRST / V OKVIRU REDNIH SREČANJ MED DRUŠTVOMA Tržaški upokojenci s kolegi iz Ilirske Bistrice Bistriškim gostom so tržaški gostitelji pokazali kraje, kjer so divjale najhujše bitve prve svetovne vojne TRST -Letošnje srečanje s pobratenim društvom upokojencev II. Bistrica je potekalo ob izredno lepem vremenu. Ker mineva letos 80 let po koncu prve svetovne vojne, smo namenili pokazati gostom kraje, kjer so potekali hudi boji na našem Krasu. Ko smo se zjutraj srečali v Bar bian-co pri kavi, smo se odpe-Ijhli skozi Jamlje, Dol in Martinščino na Vrh Sv. Mihaela (Debela griža), kjer je vojni muzej. Hrib je ves prevrtan z galerijami in jarki. Komande posameznih edinic so imele tu svoje štabe, v jarkih pa so umirali naši in tuji mladi fantje. Ko smo si ogledali muzej, smo odšli še na avstro-ogrsko pokopališče pri Foljanu, kjer je pokopanih 14.000 znanih in nezrftmih vojakov bivše avstro-ogrske vojske. Pokopališče je lepo urejeno in oskrbovano. Zanj se zanimajo sedaj tudi madžarske obla- sti ali organizacije, ki so lesto obiskale pokopališče. Na županstvu v Doberdobu pa so se zanimali za neko kapelico pri Vižintinih v Dolu, ki naj bi jo zgradili madžarski vojaki v počastitev svojih padlih. Po tem ogledu smo odšli na županstvo v Doberdob, kjer sta nas sprejela podžupan Viljem Gergolet in odbornik Janko Gergolet. Po krajši obrazložitvi krajevne stvarnosti smo odšli k spomeniku padlih v drugi svetovni vojni, posvečen žrtvam občine. Položili smo venec in zapeli pesem »Gozdič je že žalen«. Ker je bilo ravno poldne in je bila cerkev odprta, smo obiskali še to. Preostal nam je še ogled kamnoloma Solvay nad Doberdobom, od koder je lep razgled na furlansko nižino in Tržič, posebno pa na jezero, ki pa je bilo skoraj brez vode zaradi poletne suše. Na tem mestu bodo zgradili Center za zaščito Krasa s pomočjo Evropske skupnosti, kakor so nam povedali na občini. Cas je hitro mineval in ker je poldne že minilo, smo se odpeljali v Oglej v restavracijo »Hosteria al parco«, kjer smo imeli dobro kosilo. Tam je ob veselih zvokih harmonike zapela vsa druščina. Bilo je 32 Tržačanov in 48 gostov. Po kosilu smo odšli še v Gradež ter si ogledali stare znamenite cerkve iz časov patriarhata. Na poti domov so se Bističani ustavili še pri izviru Timave in si ogledali staro štivansko cerkev. Tudi to srečanje je utrdilo prijateljstvo med obema društvoma, ki se sicer srečujeta dvakrat letno, enkrat pri njih, drugič pri nas. Nadja Pahor Na fotografiji Daria Lorenzija udeleženci izleta. S L O V E N I J A I N E V R O P S K A U N I J A ......... Tek P oročilo Evropske komisije o (ne) napredovanju Slovenije pri vstopanju v Evropsko unijo me sploh ni presenetilo. Pred dvema tednoma sem bil namreč v Strasbourgu in sem izkoristil dobro uro opoldanskega premora za potep po predsobah Evropskega parlamenta. Bil je dan glasovanja o proračunu, torej Cas, ko res najdeš prav vsakogar in ko nihče nima nic kaj početi, saj vsi samo Čakajo na trenutek, ko bodo morali glasovati. In tako sem se prerival med množico evropskih poslancev ter iskal znanih obrazov. Našel sem jih kar nekaj in se pogovoril o bolj ali manj aktualnih vprašanjih. Med temi je bila tudi širitev EU. Slo je seveda za klepet, za izmenjavo mnenj ob kavici, in ne za uradna stališča. Vendar ti prav namig pri kavici marsikaj pove... Tako sem izvedel, da v pristojnih krogih resno dvomijo, da bo Slovenija pravočasno nared za Članstvo v EU. Madžarska bi znala biti nared že za leto 2002, s Slovenijo pa so same težave, saj niti parlamentarne delegacije niso mogli sestaviti... Zraven ni manjkalo pripombe, da ni mogoče razumeti, kako naj v tej delegaciji deluje človek, ki je proti vstopu Slovenije v EU in na oceno, da je bistvo demokracije tudi v tem, da pridejo do izraza različni pogledi, sem dobil odgovor, da je to paC stvar Slovenije, da pa te zadeve ne morejo zaustaviti postopka vključevanja v Evropsko Unijo, seveda, Ce Slovenija sploh s tem resno misli. To pa je seveda vprašanje, ki si ga pogosto postavljam tudi sam. Oziroma, da bo formulacija toC-nejša, ni mi jasno, koliko ljudi v Sloveniji prisega na Evropo s figo v žepu, kajti lobiji, ki nimajo interesa, da bi se Slovenija, zlasti pa njeno gospodarstvo, integrirala v Evropski uniji, tranzverzalni, prisotni so verjetno v vseh strankah in v Parlamentu so °Citno zelo močni. Tudi cirkus okoli t a v e P a r 1 a -mentar ne de-1e g a - cez ovire Bojan Brezigar cije bi znal biti odraz tega stanja. Sicer pa ni nic Čudnega, Ce Slovenija zaostaja za Madžarsko in Poljsko ter morda celo za Estonijo. V državnem zboru se vsevprek prerekajo o traparijah, kot so matura enega (!) dijaka, stanovanje sedaj že bivšega obrambnega ministra, ograja Kacinove hiše in podobno, evropska zakonodaja pa Čaka. Prisostvovati tem razpravam je včasih zelo mučno celo za novinarja, ki to počenja po poklicni dolžnosti s tribune; kaj si o tem mislijo slovenski državljani in davkoplačevalci obenem, je seveda vprašanje zase. Po drugi strani pa najvišji državni voditelji dajejo vtis, da je vse dobro. Kaj naj, na primer rečemo, da je prav na dan negativnega poročila Evropske komisije o vključevanju Slovenije EU slovenska javnost iz premierovih ust izvedela, da mu je Clinton zagotovil, da bo Slovenija med prvimi, ki bodo v drugem krogu sprejete v NATO. Seveda, ostaja vprašanje, kdaj bo do drugega kroga prišlo, ko še prvi ni operativen. Ob tem pa se tudi postavlja vprašanje velike blamaže slovenske politike, ki je najprej formalno pristopila k pobudi za svet brez jedrske oborožitve, nato pa je, po Clintonovi graji, Ceš da so taka stališča neuskladljiva s članstvom v zvezi NATO, Drnovšek napovedal umik od pobude: ni, da bi se s tem pohvalili. Vprašanje vključevanja v EU pa je seveda najresnejši aspekt slovenskih političnih dogajanj. Razen JelinCiCa, ki se edini javno zavzema proti Članstvu v EU, so vse stranke za evropske integracijske procese; to bi moralo priti do izraza še zlasti v državnem zboru. Vendar je prav tu, pri zakonodaji, šibka točka slovenskega vključevanja v Evropo. To je evropski komisar Van den Broek v sredo odkrito povedal evropskim poslancem, z zgovornim poudarkom, da je nad dogajanji v Sloveniji in na Češkem krepko razočaran. Osvojitev osnovne evropske zakonodaje je namreč eden osnovnih pogojev za Članstvo v EU. Kot primer je Van den Broek navedel uvedbo davka na dodano vrednost, ki ga niso uvedle le ostale tri kandidatke za redno Članstvo - Poljska, Madžarska in Estonija - ampak tudi Latvija, Bolgarija in Romunija. Dejstvo je torej, da je bila Slovenija pred 18 meseci, ko je Evropska komisija objavila dokument AGENDA 2000, prva na seznamu držav za vstop v Evropsko unijo, danes pa se skupno s Cesko nahaja na repu kandidatk za prvi krog. Zadeva je resna, kajti zaenkrat je jasno le, da bo zagotovo le prvi krog širitve - in v Bruslju neuradno govorijo o letu { 2006. Kdor dotlej ne F bo pripravljen za vstop v EU, bo moral Čakati na drugi krog, do katerega naj bi slej ko prej prišlo, vendar ne za eno samo državo. Sploh pa je malo verjetno, da bi se to lahko zgodilo za majhno državo, kakršna je Slovenije, saj je širitev velika birokratska obremenitev za unijo samo in vseh petnaj- st njenih Članic. Skratka, Ce Slovenija zamudi prvi krog širitve, bo morala na članstvo v EU še dolgo čakati. Ponovilo bi se, kar se je zgodilo z zvezo NATO, z edino -po naši oceni bistveno - razliko, da je Slovenija iz prvega kroga širitve Atlantskega zavezništva izpadla zaradi strateških vojaških načrtov ZDA, krivdo za morebitni izpad iz prvega kroga širitve EU pa bi v tem primeru nosila sama. Te ugotovitve ne pomenijo, da Slovenija »mora« v Evropsko unijo. Tega ji ni predpisal zdravnik in, Čeprav bi nam, pripadnikom manjšine, integracijski proces zelo prijal, saj bi se z odpravo meje in poenotenjem valute še dodatno omilila napetost v teh krajih, bi paC vzeli na znanje, ko bi Slovenija sklenila, da iz objektivnih razlogov počaka z evropskim integracijskim procesom. Vendar tega razen že ... omenjenega JelinCiCa, ne trdi nihče, in tu postane stvar res nerazumljiva, kajti delo politikov nikakor ne odraža njihovih besed. Oziroma, za nekatere je zadeva tudi razumljiva, saj očitno obstajajo, kot smo že na začetku zapisa- li, številni zadržki in številni interesi, ki ne govorijo v prit vkljuCutvi Slovenije v EU, Čeprav si tega ne upajo glasno povedati. Za tiste, ki želijo na lastne oCi videti, kako »evropska« je Slovenija, pa je poskrbel princ Charles s svojim obiskom. Čolniček s (skoraj) kronano glavo se je res prijetno pozibaval po blejskem jezeru, pa še vreme je bilo Charlesu naklonjeno. Obisk prestolonaslednika je bil tako dogodek leta in Slovencem je bil zelo všeč. Osrednji televizijski dnevnik in osrednji Časnik sta Charlesu namenila najvecjo pozornost, posnetke in velike naslove, celo večje od srečanja med Clintonom in Drnovškom. Videli smo, da so princu podarili Čebelnjak, ki bo tako poleg kozolca, ki je menda že nekdaj poletel na Otok, že drugi »objekt«, ki bo v Veliki Britaniji opozarjal na obstoj Slovenije. Res velika pozornost človeku, ki je med drugim poznan po tem, da je svoji ljubici (v Času, ko je bil že oženjen) po telefonu izpovedal ljubezen z besedami »Rad bi bil tvoj tampax«. Pa kaj, princ Charles ni nevaren ne za politične in ne za gospodarske lobije. Od Slovenije ni zahteval ne spremembe ustave in ne odobritve novih zakonov, ne davčne reforme in ne sprostitev nepremičninskega lastništva. Vključitve v Evropo Sloveniji sicer ni obljubil (to seveda ni bila njegova naloga), glavno pa je, da je iz Slovenije odšel zadovoljen... Njegovo zadovoljstvo pa seveda ni prav nic pripomoglo k težkemu »teku Cez ovire«, ki Slovenijo vodi proti Evropi. Nedelja, 8. novembra 1998 NEDELJSKE TEME X Stoletne vezi Slovencev s furlanskim Viscom 8, MARCA 1Q%5 L, L Vojrza fp&rcčt-ta od. 3.marca X.Piceot la hoji sev. -r2€t2u.ški praHtuczpctd T pr dtrdj a Jz/urju u /k. clc*$q<£zraia>pd.. -V »STIL /ZZ' Sili -4 ,/V ** £ T Ari, L e » -a; v* * » " /p* , * C v / „ ,\ .'J Id » •* H . /<#• <. - ‘L; '*X Stiki med Slovenci in Furlani so nekaj vsakdanjega že veC kot tisoC let. Dogajalo se je, in še se dogaja, da se marsikateri Slovenec iz Brd in z gora, iz Vipavske doline in s Krasa, preseli v Furlanijo. Zaradi tega imamo v furlanski nižini priimke, ki označujejo slovensko poreklo človeka: Schiavon, Sclavon, Bisiach, itd. Tudi v obratni smeri je enako. Priimki, kot je npr Furlan, nam povedo, da se je pred neznano koliko leti na slovensko zemljo priselil mož iz sosedne Furlanije. Veliko bolj kot moški so dekleta odhajala v Furlanijo. Mnoge so se tam omožile. Slovenci in Furlani živimo že dolgo na isti zemlji. Najprej je tu bil oglejski patriarhat, ne samo cerkvena, marveč tudi posvetna, t.j. državna ustanova. Kasneje je Goriška grofija bila ena tolikih samostojnih državic v Evropi. Goriški grofje so prihajali iz vzhodne Tirolske, imeli posesti v Lienzu, v Gorici, v Istri, v zahodni Furlaniji, na Kranjskem, itd. Leta 1500, po smrti zadnjega goriškega grofa, So naši kraji pripadli Habsburžanom. Na isti zemlji smo še vedno bili skupaj Slovenci in Furlani. Naši predniki so z besedo “Lah” označevali predvsem ljudi na Tržiškem, kajti to ozemlje med Krasom, Timavo in Sočo, je bilo pod upravo beneške republike, kot tudi tiste Furlane, ki so na Videmskem prav tako pripadali Se-renissimi. Malokdo je z “Lahom” označeval Furlane na Goriškem. V marsikaterem primeru je mlad slovenski duhovnik odšelk v furlansko vasico v goriski nadškofiji; to se je dogajalo predvsem zaradi tega, ker bilo je v goriškem semenišču sorazmerno veliko več slovenskih gojencev od tistih, ki so bili potrebni za pokrivanje cerkvenih potreb v slovenskih krajih. V marsikaterem primeru, to velja še zlasti za prejšnje stoletje, je slovenski duhovnik v furlanski vasi skrbno zbiral gradivo za krajevno kroniko in njemu gre zasluga, da imajo današnji zgodovinarji možnost črpati podatke o preteklem dogajanju. Enako je bilo tudi z učiteljstvom, pa čeprav je bilo dobro znano, da smo tudi Slovenci potrebovali šolnike. Očitno so bili v Furlaniji za marsikoga življenjski pogoji boljši od tistih v slovenskih gorah. Tu pa tam se soočamo tudi s slovenskim nazivom kraja in tudi kakšno ledinsko ime ima slovenski izvor. To velja za marsikateri kraj na Goriškem, tako v furlanskem kot v bizjaškem delu, kot tudi za bolj oddaljene kraje, še zlasti tiste v okolici Codroipa ob Tilmentu in tudi v Karniji. Ko so se, zaradi bolezni ali vojn, nekateri predeli Furlanije in tudi Veneta izpraznili, so takratni vladarji pripeljali v te kraje ljudi od drugod. Krajem so slovanski, točneje bi rekli slovenski prišleci, dali svoja imena. V večini teh krajev danes sploh ni nobene slovenske prisotnosti, ime kraja pa nam pove, da so tam pred tisoč ali petsto leti živeli ljudje, ki so govorili slovensko. Marsikaj tega prej povedanega najdemo tudi v vasici Vi-sco. To je majhna vasica, le streljal oddaljena od Palmanove, na cesti, ki pelje v Ro-mans. Gradišče in Gorico. Upravno je danes v videmski pokrajini, do leta 1923 je bila v goriški. V cerkvenem oziru spada še vedno pod goriško nadškofijo, kar velja za ves červinjanski okoliš, in kar velja, na tržaškem Krasu, za kraje od Devina do Repenta-bra. V letih pred prvo svetovno vojno je tu bila meja med Avstrijo in Italijo. Visco je bil v Avstriji. Na nekdanjo mejo spominja še danes velika stavba takratne avstrijske carine in gostilna z imenom Al vecchio confine. Furlanski ljudje so bili zvesti cestarju na Dunaju. Tu, prav tako kot v Jasihu in drugod ob meji, je cvetelo tudi tihotapstvo. Pred nekaj dnevi je domačin, profesor Ferruccio Tassin, v tamkajšnji župnijski dvorani predstavil svojo knjigo z naslovom “Sul Confine delTImpero”. V njej opisuje zgodovino tega malega kraja od časov, ko je znano, da je kraj nastal, pa do današnjih dni. V nabito polni dvorani ga je predstavil senator Mitja Volčič, kar je prireditvi dalo še poseben pečat. Uvodno besedo je napisal Celso Macor, znan goriški prijatelj naših ljudi. Tako Tassin kot Macor zavzeto sodelujeta s slovenskimi kulturniki na tej in drugi strani meje. O knjigi najbrž ne bi pisali tako obširno, če ne bi bilo v njej cel kup zanimih povezav z našim slovenskim življem. Najprej ime kraja: Visco. To je slovenskega izvora, pravi Tassin, in se opira na iz- vajanja Mesroba Justulina, zgodovinarja C. G. Mora in odličnega poznavalca topono-matiske G. Fraua. Že v srednjem veku so z imenom slovenskega izvora “Višek” označevali dva kraja v neposredni soseščini: današnja Visco in Viscone. Kdo je krajema dal to oznako se ne ve. Razlog je v tem, da kraja, pa čeprav samo za malo, ležita višje od drugih krajev v okolici. Visco leži 23 m. nad morjem, Joannis in Ajello sta le nekaj nad petnajstimi metri. Viscone je 35 m. nad morjem, kak meter manj imata Chio-pris in Nogaredo al Torre. Tudi nekatera ledinska imena so slovenskega izvora: Mlachis in Amblakis (mlaka), Dolinis, Crastia grande in Crastia pic-cola (hrast). Na začetku druge polovice prejšnjega stoletja je za župnika v Viscu bil Stefan Gorjup, doma iz Kanala. V žu-pniskem arhivu je veliko njegovih spisov. Se prej je Ivan Sfiligoj, doma iz Podgore, prišel v vas za učitelja, prvega učitelja v tej vasi. Bil je tudi organist in leta 1848 so ga izvolili celo za župana. Vsem tem, rekli bi skoraj normalnim povezavam med slovenskim in furlanskim svetom, ima Visco še nekaj drugega, ki pa ni prav nič simpatično. Tu je italijanska kraljeva vojska na začetku leta 1943 zgradila taborišče, v katerega so stlačili več tisoč predvsem slovenskih civilnih internirancev. Nekatere so sem pripeljali z Raba ali drugih taborišč, druge pa direktno po racijah v slovenskih vaseh predvsem v Ljubljanski pokrajini. Prav temu taborišču je v Tassinijevi knjigi posvečenega veliko prostora. Ferruccio Tassin je svojo knjigo o domači vasi pisal več časa, skrbno je zbiral podatke, zato njegovega dela ne gre enačiti z nekaterimi podobnimi pobudami v italijanskem svetu v zadnjem času o katerih smo brali tudi v Primorskem dnevniku. Taborišče Visco je bilo po velikosti tretje, ki ga je zgradila italijanska kraljeva vojska med 2. svetovno vojno. Na prvem mestu je Rab, kjer je zaradi surovosti nadzornikov umrlo nekaj tisoč ljudi, drugi je bil Gonars, zelo znan v slovenskem svetu, bodisi zaradi slabih razmer v njem, kot tudi predvsem zaradi tega, ker je v njem bilo zaprtih veliko inte- lektualcev, ki so kasneje v besedi in sliki izpovedali takratno svoje doživljanje. Tudi v lani izšli knjigi Božidarja Jezernika z naslovom Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno (o njem smo v Primorskem dnevniku že poročali) najdemo bogato bibliografijo knjig, člankov in tudi seznam osebnih izjav-pričevanj internirancev na Rabu in v Gonarsu in zelo malih spisov ter izjav o Viscu. In vendarle je bilo v Viscu v zelo kratkem času v letu 1943 zaprtih od pet do šest tisoč ljudi, pa čeprav je bilo v taborišču prostora za deset tisoč. Ne znamo si razlagati take majhne pozornosti taborišču v Viscu, pa čeprav je tudi v njem bila tajna organizacija Osvobodilne fronte, ki je izdajala celo glasilo z naslovom “Višek-Visco” in narisanim Triglavom. V kraju označenem kot Bor-go Piave, na robu vasi, so italijanski vojaki bivali ze med 1. svetovno vojno. Po Kobaridu so tam nastanili begunce iz krajev na fronti na Piavi. Med 2. svetovno vojno so kraj uredili za ponovne potrebe vojske. Tam je bilo veliko skladišče. Konec leta 1942 so se v Rimu odločili v decembru 1942. Kraj je pravzaprav izbral general Umberto Giglio, poveljnik intendance italijanske kraljeve vojske v Sloveniji in na Hrvaškem. Že prej je tam bilo 18 pa- viljonov, ki so služili kot vojaško skladišče. Izpraznili so jih in preuredili v ambulante in za druge službe. Iz Rima je prišel ukaz, da morajo poleg teh stavb, postaviti 325 barak tipa “Russia” . Pred porazom Armir v Sovjetski zvezi so jih tja pošiljali. Poleg teh naj bi postavili še druge barake in tudi velike šotore. V taborišču bi bilo prostora za 10.000 internirancev. Gradili so zelo hitro, taborišče je bilo zgrajeno do 20. februarja 1943. V taborišču so zgradili tudi cerkev. Za varstvo je bilo namenjenih 18 oficirjev (poveljeval bi polkovnik), 9 ofi-cirjev-zdravnikov, 22 podoficirjev in 546 vojakov. V februarju 1943 so iz Ljubljane preko Trsta prišli v Palmanovo prvi vlaki s slovenskimi ljudmi. Iz Palmanove do Visca so ujetniki šli peš, uklenjeni v verige in pod strogim vojaškim nadzorstvom. Kot je Ze prej veljalo za tiste, ki so po dolgi poti iz Palmanove prišli v Gonars, so tudi tu naščuvani ljudje pljuvali na vklenjene slovenske ljudi. Fašistična propaganda jih je označevala kot “ribelle”, o njih so govorili vse najslabse. O tem pohodu, kot tudi v življenju v taborišču, je največ napisal France Brenk, ki je v taborišču bil tudi vodja narod-noobodilnega odbora. V naslednjih mesecih so v taborišče prihajali predvsem ljudje iz takratne Ljubljanske pokrajine. Prihajalo je tudi več Hrvatov iz neposredne okolice Reke kot tudi Črnogorcev. Dalmacija in Črna gora so takrat Italijani zasedli, prav tako kot Ljubljano, Notranjsko in Dolenjsko. Prihajali pa so tudi zelo sestradani ljudje iz taborišča Rab. Življenjski pogoji v tem taborišču niso bili tako hudi kot na Rabu ali kje drugod. Kot da bi se hotela italijanska vojska opravičiti za vse zlo na Rabu in v Gonarsu. Tassin je dobil pričevanja nekaterih italijanskih oficirjev, ki so bili v taborišču. Primerjav seveda ni, vendar tudi iz slovenskih spisov se zdi, da so bile razmere v taborišču kolikor toliko znosne, če tako lahko kot takšne lahko označimo razmere v koncentracijsme taborišču. S paketi so taboriščnikom pomagali tudi svojci in drugi slovenski ljudje. Se zlasti, pravi Tassin, se je odlikovala skupina, ki jo je v Gorici vodil mons. Mirko Brumat. Ta je v Gorici in na podeželju zbirala živež in obleko ter vse to pošiljala bodisi v Gonars kot v Visco. Prišel je razpad italijanske vojske. Voditelji narodnoosvobodilnega gibanja so se že po Mussolinijevem padcu pripravljali, kaj narediti, če se vojna konča. Ta se zal ni končala. Takoj po 8. septembru 1943, pa čeprav je poveljnik taborišča omahoval, so nekateri dobili kamion in šli v Gorico se pogovarjat s partizanskimi oficirji. Pričela se je mirna selitev nekaj tisoč taboriščnikov iz Visca proti Soči-Tem ljudem so pomagali ljudje v raznih furlanskih vaseh tja do Gradišča in Ronk, kar je zabeleženo v župnijskih kronikah teh časov. V Gradišču jih je zaustavila nemška patrulja, a ko so Nemci ugotovili, da so ti ljudje brez orožja, so jih spustili dalje. Nekateri so šli na Kras, drugi po Vipavski dolini domov. Najbrž so šli čez most pri Zagraju do Sovodenj in od tam naprej proti domu. Veliko mož in fantov se je že na poti vključilo v slovensko partizansko fronto in so se v. tistih dneh spopadli z Nemci. Črnogorci in Hrvatje so se sicer oborožili, niso pa cistah na Slovenskem in so šli borit se v Dalmacijo. Tassin podrobno opisuje dogajanje Črnogorcev in Hrvatov in temu posveča precej prostora. Podatke mu je posredovala ravnateljica novogoriškega muzeja Slavica Plahuta. Se nekaj o taborišču v Bor-go Piave pri Viscu. Ob koncu vojne je tja prišlo kakšnih 15.000 četnikov, najbrž tudi slovenskih domobrancev. Ti so ob prevratu skušali zasesti Gorico kot “Jugoslovanska kraljeva vojska”, a jim je beg nekega četniškega vojvode čez pevmski most to preprečilo, Gorico so 1. maja 1945 zasedli slovenski partizani. Četniki in domobranci so nekaj dni vedrili v furlanskih vaseh ob vznožju Brd, potem pa, pod nadzorstvom Novozelandcev in Agležev šli v Visco. Tam so jih Britanci razorožili. Tassin piše, da so potem šli na Koroško in tam bili Oizročeni jugoslovanski partizanski vojski. Najbrž podatek ni v celoti točen, kajti znano je, da so zlasti četniki potem sluzili kot delavci Angležem v raznih krajih zasedene Italije, potem pa odšli čez veliko lužo. Tako torej Tassinova knjiga o Viscu, kjer je kar veliko prostora posvečenega dogajanju v letu 1943. Dodajmo še, da je na predstavitvi senator Mitja Volčič, brez dlake na jeziku, pa čeprav je govoril v popolnoma italijansko-furlanskem okolju, povedal, da italijansko javnost doslej skoraj nihče ni obvestil o tem, kar je delala njena kraljeva vojska na račun Slovencev. Marko Waltritsch Na slikah: levo slika na naslovnici knjige Sul confine delTImpero; zgoraj naslovnica časopisa internirancev z glavo Višek -Visco. Ferruccio Tassin Sul Confine delTImpero NEDELJSKE TEME Nedelja, 8. novembra 1998 Slovenski radio povezuje argentinske Slovence . Pred kakim tednom se J® v daljno Argentino vr-nila gospa Ana LiCen, ki s® je na enomesečnem . isku mudila pri sorod-nikih v Novi Gorici. Ker s° ti njeni sorodniki tudi znanci, je paC naključje hotelo, da sva Se srečala in poklepetala 0 tem in onem, zlasti Se 0 življenju in organizira-n°sti argentinskih Slo-Vencev. Čeprav z nagla-s°m, ki nedvoumno kaže na poreklo iz Vipavske toline, me je zelo presenetila Anina lepa in sko-raj brezhibna slovenšCi-na. Njen besednjak je bo-8at, zlasti pa slovenski, £ar pomeni, da govori brez tujk in raznih ®Pakedrank, ki so pri nas ln tudi v Sloveniji tako zelo v modi. Najprej sem Pomislil, da se je gospa biCen izselila v Južno Ameriko že kot odrasla °seba, a mi je na moje ^eliko začudenje razode-^a> da ni na Slovenskem nikoli živela, kajti pri-ntorskim staršem se je ro-nila že v Novem svetu j°Ce je bil po rodu iz ^ojae, mama pa iz so-sednjih Malovs nedaleč °d Črnic). Doma v Buenos Airesu pa so vedno Sovorili slovensko. Gospo Ano, pravzaprav njen prijeten glas, poznajo domala vsi Slovenci v Argentini, saj je primorska rojakinja že ve-tiko let prostovoljna sodelavka slovenskih oddaj na radiu v Buenos Aire-SU. Na prostovoljni ravni delujejo tudi ostali sodelavci pri tej radijski postaji. Resnici na ljubo omenjeni radio ni last tamkajšnje slovenske skupnosti, ker gre za državno ustanovo. Slovenci pa imajo na razpolago po eno uro programa na teden, in sicer ob sobotah, ko rojakom, ki so razpršeni po veliki južnoameriški državi, posredujejo poročila, obvestila in razne zanimivosti iz domovine njihovih staršev. Veliko Časa namenijo tudi predvajanju narodno-zabavne glasbe, ki jo imajo radi tudi ne-slovenci. Oddaja nosi pomenljiv naziv: Okence v Slovenijo. Gospa Ana mi je z navdušenjem in ponosom govorila o tej radijski postaji. Med drugim mi je povedala, da je slišnost kar precejšnja, saj njene oddaje lahko poslušajo ljudje, ki so oddaljeni tudi do 800 kilometrov od Buenos Airesa. Ker radijski valovi dosežejo tudi najbolj zakotne predele te velike države na južni polobli, se je kar nekajkrat pripetilo, da so prav s pomočjo tega medijskega Čuda ponovno prišli v stik sorodniki, prijatelji, znanci, ki se niso videli že dolga desetletja. Gospa Ana mi je s ponosom povedala, da je radiu celo uspelo »izslediti« osebe, za katerimi se je izgubila vsaka sled. S tem v zvezi bi omenil prijetno in po svoje zani- mivo zgodbico. Pred nekaj leti se je po dolgih desetletjih odsotnosti, v naši vasi pojavil starejši možakar, izseljenec v Ar- gentini. O tem nenavadnem in nepričakovanem obisku je takrat pisal tudi Primorski dnevnik. S tem Človekom sva se zelo spoprijateljila in ob njegovem povratku v domovino tanga in gauCov, mi je sveCano obljubil, da se mi bo pismeno ali kako drugače oglasil. Minevali so tedni, meseci in leta, toda iz Južne Amerike ni bilo glasu. Kar nekajkrat sem na naslov, ki mi ga je pustil, pisal razglednice in pisma, vendar se je pošta vračala. Nepoznan, je suhoparno pisalo na ovojnici. To sem omenil tudi gospe Ani. Preteklo ni niti deset dni od njenega povratka v Buenos Aires, ko me je pred kakim dnem poklicala po telefonu ter mi postregla z veselo novico, da je mojega znanca našla in mi posredovala njegov novi naslov in telefonsko številko. Glede radijskih programov mi je gospa Ana še zaupala, da bi po veljavnih argentinskih zakonih morale govorjene oddaje zavzemati le 13% Časa v jeziku, ki je drugačen od državnega, t.j. španskega. Tega pa se malodko drži te omejitve in tudi oblast takorekoC zatisne obe oCesi, Ce oddaja v slovenščini krepko preseže odmerjeni Cas. Povedala mi je tudi, da si razne oddaje izmenjujejo z Radiom Slovenije, Radiom Trst in slovenskimi programi Radia Celovec. Na moje vprašanje, Ce tudi druge narodne skupnosti razpolagajo z radijskimi oddajami, mi je gospa Ana obrazložila, da so poleg Slovencev na tem področju zelo aktivni še Italijani, ki so v Argentini daleč najštevilnejša skupnost, saj državljani italijanskega porekla presegajo polovico vsega argentinskega prebivalstva. Zelo vztrajni in dejavni so na tem jDodroCju tudi Grki, Hrvati, Židje in zadnje Čase Arabci. Pripadniki velikih narodov, kot so na primer Nemci, pa so se kot narod povsem »izgubili«. Za konec pa še to: v deželo prostranih ravnic, pa tudi visokih gora vzdolž meje s Čilom, se gospa Ana ni vrnila praznih rok. S seboj je odnesla kopijo slike svetogor-ske Matere Božje, ki jo bodo postavili v cerkvi svetega Rafaela v mestnem predelu Villa de Vo-to v Buenos Airesu, kjer živi veliko Slovencev, posebno še Primorcev. Podobna slika je v tisti cerkvi že visela, vendar so jo neznanci februarja letos ukradli. Na posebni svečanosti na Sveti Gori so pred nekaj tedni novo sliko blagoslovili, nakar so jo zaupali gospe Ani, da jo izroči argentinskim Slovencem. Vili Prinčič Na sliki: gospa Ana LiCen, »slovenski glas« na Radiu Buenos Aires, med nedavnim obiskom na Primorskem ARGENTINA / VTISI Z OBISKA IN SREČANJ S TAMKAJŠNJIMI SLOVENCI Izseljenci močno navezani na slovenski jezik in domovino . Pojav izseljeništva )6 tudi na Primorskem 2elo dobro poznan. ^tRogi naši sorojaki s° 2e pred prvo svetovno vojno odšli v tu)ino, med dvema v°jnama pa se jih je Veliko število preseli-J,°. da bi se izognili tašiznm, tako v Jugo-stavijo kakor tudi Preko luže. Po drugi svetovni vojni se je Poleg emigracije iz ekonomskih razlogov Pridružila tudi poli-dcna. Ta pa je zajela 6 ozek krog ljudi iz Uaše Primorske. VeCi-Ua vseh slovenskih emigrantov si je izbra-a Ameriko, tako se-Verno kakor južno in Predvsem Argentino, 'der danes živi lepo levilo primorskih so-rojakov, ki so združe-Ur v slovenskih društ-Vlh in ki so srčno te-sUo povezani z domovino. Ko sva pred leti, okviru izleta po Južni Ameriki, bila tri dni ustavljena v argentinskem glavnem mestu Buenos Airesu sva obiskala znanca iz mladih let in bila deležna nepozabnega sprejema. Na svojem domu sta nama Juli in Marta pripovedovala mnogo o Slovencih v Argentini in spoznala sva jih tudi nekaj na skupni večerji. Med drugim sva izvedela, kako tam v mestu slavnostno in množično spremljajo do letališča tiste Slovence, ki se odpravljajo na obisk domovine in kako jih prav tako množično pričakujejo ob vrnitvi. Seveda pri tem ni ne konca ne kraja o poročanju in pripovedovanju o naših primorskih krajih in lju- deh. Tako sva tudi midva morala mnogo povedati in nisem prepričan, da je vse povedano zadostovalo. Domotožje in ljubezen do domovine sta pri teh naših so-rojakih zelo močna in zasidrana v srcu. Ko sva se zveCer vrnila v hotel pa sva dobila zajeten spisek telefonskih pozivov. Slo je za Primorce, ki so izvedeli, da sta v Buenos Airesu v skupini italijanskih turistov na obisku tudi dva slovenska Goričana. Odpravda sva veC razgovorov in od vseh, po izmenjavi novic, dobila vabilo, da jih obiščeva ter se pri njih ustaviva. Seveda je bilo to nemogoče za vse, tako sva obiskala le dve družini z goriškega Krasa. Tudi ostala dva dneva je bilo telefonskih pozivov in povabil na obisk in bivanje precej. Dobila sva vtis, da bi lahko preživela veC dni v prestolnici Argentine brez stroškov. 2e takrat pa me je zelo presentilo, kako so ti argentinski Slovenci tudi po večletnemu življenju v docela španskem okolju, znali ohraniti lep in Cist slovenski jezik, Čeprav z značilnim primorskim naglasom in se niso zatekali k besedam španskega izvora. To mi je dalo misliti, ko sem potem primerjal našo go-riško »špraho«, kjer se radi in tako pogosto zatekamo k tujkam. Po vrnitvi pa mi je prišla v roke pesmica, ki je bila napisana prav v Argentini. Pesem je napisala da- nes že 84-letna Tončka Cotar, ki se nahaja že 50 let v Argentini in ki jo je poslala bratu v Dornberk na Taboru leta 1993. Pesem je brata navdušila, pokazal jo je sovaščanom, ki so jo navdušeno preCita-li. Ker je Dornberk znan po dobrih pevcih, so tudi sklenili, da bodo pesem zapeli. Rečeno, storjeno. Pesem je uglasbil Ljubljančan Jože Trošt in prvič jo je zapel mešani cerkveni pevski zbor ob blagoslovu nove dorn-berške cerkve. Pesem je zanimiva ne le zaradi vsebine, ko govori o vasi in Taboru ampak tudi zaradi misli preproste žene, ki že pol stoletja živi v tuji deželi, ki pa je s srcem ostala v tej naši lepi Primorski. MilCe Domotožna Ah, kdo hi ne pogrešal te} preljuba rojstna vas, kjer sestra, bratje še žive in davno že slavi tvoj glas. Ob vznožju ti Vipava teše nad tabo trtice rode in krasi vmes te belo cvetje pred tabo snežne pa gore. In stari grad že ves posut, kamnita pot dol proti mlinu in v Roženplacu lep razgled, vse to ostalo je v spominu. Zagradom rojstna hišica pred gradom pa v zvoniku zvon ki zvonil je Mariji v čast in smo molili vsi na glas. Ah, kdo bi ne pogrešal te, moj Tabor ljubi dom, saj vedno mislim le na te, nikdar veš vidla te ne bom! Na južni polobli v tem obdobju nastopa pomlad. Večkrat je to najboljši Cas za obisk katere od tamkajšnjih dežel. Visokogorje (ali po domače »altiplano«) Bolivije je cilj, ki bo ljubitelja narave in neskončnih pejsažev hrez dvoma navdušil. Res se je treba za tako potovanje fizično pripraviti in primerno je tudi, da se pred odhodom stopi do zdravnika. Ne samo za zdravila, ki pridejo v poštev, ampak predvsem zaradi nasvetov in morebitnega preverjanja krvnega pritiska in stanja dihal. Bohvijski altiplano je namreč na najnizji(!) višini 3700 metrov nad morsko gladino in med potepanjem se redno dogaja, da se krepko preseže 4000 metrov višine, lahko pa tudi 5000 ah ob izbranih ciljih tudi nekaj sto metrov vec. Tukaj sevceda niso mišljeni gorski vzponi. Bolj turistične cilje se v tistih krajih navadno dosega s terenskimi vozili, po smereh (prave ceste so izvožene le v bolj kamnitih predelih), ki se vijejo po prostranih kotlinah, obdanih z zasneženimi vrhovi. Že sam pogled na enega takih amfiteatrov verjetno opraviči se tako dolgo pot. Ce se v nekajdnevno turo poveže več točk, bosta neskončni mir tistih krajev in mogočnost pokrajine neizbrisno ostali v spominu. Pred mnogimi leti me je Bolivija že odvrnila zaradi vala stavk v tamkajšnjih prevozih. Tedaj sem se je lotil iz Peruja. V sedanjem primem pa sem zaCel Bolivijo naskakovati iz Čila, točneje iz vasice San Pedro de Atacama, že nekoliko skvarjenega bisera ob vznožju Andov. Tura iz San Pedra do bolivijskega mesteca Uyuni traja tri dni. Najprej se pride do meje s čilskimi vozili, tam pa se presedla v bolivijska, ki so iz nasprotne smeri pripeljala druge potnike. San Pedro leži ob veliki slanici (Salar de Atacama), kjer je sol strnjena v velike rjave kepe. Površina daje videz ogromne, komaj preorane njive. Le tu pa tam so manjše ah večje luže, kjer dnu in ob robovih minerah odbijajo svoje žive barve. VeC je tudi vrst ptic, njihova številčnost pa je skromna. Posebno rožnati flamingi (plamenel), že sicer skrajno plašni, se v vami razdalji lahko štejejo samo v ducatih. Med San Pedrom in salarjem se lepa asfaltirana pot obme naravnost v hrib. Z nadmorske višine kakih 2400 metrov se cesta na prelaz ne vije kot navadno v hribih, temveč je začrtana z majhnimi izjemami skoraj pravokotno navkreber. Tovornjaki, ki so skoraj edina prometna sredstva, vozijo tako gor kot navzdol v prvi ah največ drugi prestavi, kar se jasno razume po hrupu motorjev. Asfalt se konča nekoliko pred prelazom Hito Cajones. Smo na višini okrog 4500 metrov. Meja je le nekaj kilometrov po njem, zaznamovana pa je z železnim drogom in tablico na vrhu. Na zahodu je Čile, na vzhodu Bolivija. Piha moCan vzhodnik, ki takoj opomni na zelo nizko temperaturo. Sonce je precej strupeno. Proti vzhodu se razteza planota. Vse je popolnoma golo. Krenemo po sledi na precej trdi površini svetlo rjave barve. Do prve bohvijske postojanke je morda Četrt ure vožnje. Ustavimo se pri eni od dveh, treh grobo zidanih poslopij. Na voljo je nekaj okrepčila iz »karavanske« kuhinje. V enem od dveh džipov, ki nas čakata za bohvijski del poti, 12 Nedelja, 8. novembra 1998 NEDELJSKE TEME Bruno Križman GEJZIRJI, NEDELJSKE TEME Nedelja, 8. novembra 1998 13 HE IN SOL Vznemirljmjiote Bolivije potuje namreč tudi ženska, ki pripravlja hrano. Posebno iskana je pijaCa, ki je za take nadmorske višine ključnega pomena. Mate de coca ne pomeni nobene droge. Ob baraki je tudi majhen »mu-ral« z napisom »Puesto militar Laguna verde - altura 4350 me-tros. Es deber de las fuerzas arma-das velar por el honor y soberania nacional«. In res »velira« (straži) vojak s težkim mitraljezom in z daljnogledom, ki nadzira prostrano golo planoto, na kateri bi sovražnika tudi brez daljnogleda videl že iz velike razdalje. Ob tej postojanki pa je Laguna blanca. Visokogorsko jezerce z vodo, ki izgleda kot mleko. Močna koncentracija boraksa daje vodi nenavaden videz. Vodna gladina je precej mirna, ker je vetra zelo malo. Laguna verde je z blanco povezana. Pravzaprav se iz zelene voda pretaka v belo. Ozek pas z vodnimi tokovi se enostavno prebrodi. Na zahodni strani lagune se dviga mogočen stožec ugaslega vulkana Lican-cabur, gore, ki je nepogrešljiva za vse panorame na tistem območju. Za razliko od bele lagune je zelena nakodrana od moCnega vetra in voda se peni. Voda je neverjetno zelena s pegami bele pene. Očitno je v vodi te lagune dovolj mikroorganizmov za preživetje flamingov. Tudi tu jih ni posebno veliko, razgledna točka pa je na polici kakih 20 metrov nad vodo in ptice se počutijo vame ter se mirno pasejo v vodi. Tako bela kot zelena laguna sta razmeroma majhni. Največjo razdaljo od brega do brega bi lahko ocenih na 500 metrov. Pot se dalj časa nadaljuje po prostranih kotlinah. Najbolj zanimiva je tista, ki je posejana s kamni v dokaj enakomernih razdaljah. Veliki so največ po meter. Med temi kamni so tla skoraj gladka in vožnja povsem udobna. Občasni postanki so namenjeni občudovanju narave in zbiranju kamenčkov za spomin. Zebe. Posebno pa se čuti višino. Hitri gibi so odsvetovani. Vstati je treba počasi, sicer se zatemni pred očmi. Neopazno smo se dvignili še za nekaj sto metrov. MAJAVO RAVNOTEŽJE V daljavi se lahko že opazi vulkanske pojave. Gre za »Geyseres Sol de manana«, ki so na višini 4936 metrov. Na oko je mogoče oceniti, da smo vsaj 100 metrov više. Sol de manana pravzaprav niso gejzirji, če s tem izrazom mislimo na vrelce vode. Nekaj sto metrov široko območje je posejano z luknjami različnih premerov (najvecja meri kaka dva metra), iz katerih nevarno in s precejšnjim pritiskom bruha dim. Iz drugih, predvsem manjših lukenj sika neviden žvepleni plin. Malo ob strani je samotna luknja, ki bi jo lahko imeli za izpušno cev orjaškega motorja. Enakomerno in s precejšno močjo izpušča dim, iz nje pa tudi enakomerno bobni, kot da bi bil prižgan dizelski motor. Piha zelo močan veter, ki dim in pline raznaša nizko ob tleh. V labirintu lukenj in razpok je res treba skrbeti, da človek ne zaide prav v strujo dima. Zelo pazljivo je treba izbirati pot in na vzpetinah stopati skrajno počasi, da bi ne bil prav veter tisti, ki bi ob opaznih motoričnih težavah povzročil padec. V karavani dveh vozil je tudi nekaj mladih Avstralcev in Angležev. Vsi smo v vidnih, vendar ne patoloških težavah zaradi višine. Pot se začenja spuščati. Nekje pri 4600 metrih je svet zelo kamnit in vozilo precej premetava. Naletimo celo na samotnega cestarja, ki ročno odnaša s poti tudi precej velike kamne. Težko fizično delo na tej nadmorski višini! Nekam niže se bo vrnil s džipom. Tako delo pa tam ni redkost. Vse območje je posejano z večjimi ali manjšimi rudniki, najbolj pogosti pa izrabljajo boraks. Izkoriščajo na primer Ze opustošeno laguno, kopljejo pa tudi iz rudnika, ki lezi kar 5400 metrov visoko. Rudarji se po dveh tednih dela v tistih razmerah vrnejo za teden v nižjo lego, navadno do 3700 metrov. Dokaz o rudarski dejavnosti so težko natovorjeni kamioni, ki občasno sopihajo po planoti in po vzpetinah proti Čilu. Vulkan Licancabur je ključni hrib tega območja. Iz njega ne bruha več. V kraterju je ostalo samo vedno zamrznjeno jezerce. Geyseres Sol de manana smo pravkar obiskati. Na drugi strani gore, toda v Čilu, smo bili dva dni prej pri vrelcih vode v dolini El Tatio (4200 metrov). In sedaj smo privoziti mimo nove lagune Chalviri, ki omogoča pravo razkošje za tiste kraje: kopanje na višini 4300 metrov! V laguno se namreč izliva nekaj potokov z vodo iz grelcev 'Licancaburja. Ob izviru ima voda kakih 50 stopinj, nekaj metrov nižje pa je 20 metrov širok tol' mun z vodo pri okrog 35 sto' pinjah. Prava blaženost. Računati pa je treba, da piha močan in ntf' zel veter. Kdor ni v vodi, mora nositi vetrovko. V zavetju skalnatega obronka nam je kuharica pripravila suho kosilo. Med stikanjem po bližnju1 skalah sem opazil živo zelen0 bitje, zelo podobno kuščarju, vendar brez posebno dolgega repa’ Bilo ga je za kakih 15 centimetrov. Ni izgledalo posebno preplašeno, vseeno pa je izginil0 med špranjami in očitno čakal°’ da v miru pospravi ostanke. Pejsaznih šokov pa še ni bilo konec. Spet smo se občutno dvignili in ob prehodu prelaza se je v daljavi prikazala vrsta vzporednih lis z močnim kromatičnim kontrastom. Najbližja je bila temno siva barva, za njo tisa rumene, nat° pa rdeče. Rdečo liso so obrobljati tanki beli pasovi ali celo večje površine. Bili smo pri Laguni co-loradi. Voda je zaradi posebni!1 mikroorganizmov rdeCa. Bele površine predstavljajo soli, rumene pa šopi suhe trave. Temno siv je prod. Z betih površin so se občasno dvigali oblaki soli. Veter tudi tam ni prizanašal. Za to lagun0 se blaga pobočja dvigajo do zasneženih vrhov. Po rdeči vodi stopicajo običajni flamingi in 5 filtriranjem vode zbirajo hraniti! snovi. Lepota je nepozabna. Terenski voziti sta skoraj dve uri ropotali po zelo slabi poti’ polni kamenja. Svet je bil tu p°' rašCen s šopi trde trave in z nizkim grmičevjem. Očitno je temu delu planote veter prizanašal. Začeli smo se brezkompromisno spuščati in na obraze je legal blažji videz. Prvič p° odhodu iz San Pedra smo naleteli na nekaj domačih živali. Lam0 so se pasle, osli pa so nosili tovore. Ker smo potovali z dzipt®1 toyota, je šofer ocenil osliče za »el mejor toyota de Bolivia«. Naleteti smo tudi na nekaj ljudi, ki so obdelovali nadvse skromna polja. Pripravljali so setev »flui" nue«, Žitarice z zelo veliko hranilnimi snovmi, trgovsko izredno cenjene na domačem trgu. Prišli smo v Bellamar. Ob vasi se vije potok. Na travnatih površi tiah se je paslo veliko lam in ovac. *u in tam je stalo tudi kakšno tifevo. zdelo se nam je, kot da stno prišli v Kalifornijo. S pohii-^ pljuči smo vdihavali bolivij-sko ozračje, ki je bilo blago v pri-jderjavi s tisitm na 5000 metrih, tii Pa smo še vedno pri 3700. Odraslih ni bilo na spregled, titiok pa veliko. Ena redkih poti, .Vodi iz Čila proti osrednji Bolidi’ jih je nedvomno privadila na °tiiske tujcev. Ni pa bilo nobene-8a prosjačenja. Tudi med tujci sHio hifi vsi enakih načel. Ni bilo Prav nobenega fotografiranja in ^deljevanja bonbonov ali Žvečilna gumija. Ker smo se bližali dnevnemu fmju, sta šoferja zbrala preostalo nio. Tujci smo dodali še nekaj ježkov in pisal. Najstarejšemu dečku v skupini kakih 30 otrok je jf8® skupaj izročil eden od šo-jtiflev. Razdelili so si med sami. Nobenega prepira ni bilo. V zameno so nam otroci pokadi vaško »svetišče«. V manjši Soteski je na improviziranem ol-tariu med cunjami ležala mrtvaška glava in nekaj drugih človeških kosti. Naokoli so biti dobro 'ddru znaki čaščenja teh relikvij. Ožgane cunje in ostanki sveC. alota IN KOLCHA K Po neskončni peščeni ravnini, Porasli s šopi precej visoke trave srno sli mimo Valle de las Rocas !°d vetra obdelane skale, ki so po d^tijučju dobile oblike fantastic-dih živali ali arhitektonskih stva-titev) in skoraj ob mraku prispeti Alota je vas s kakimi 50 hišami. Edina trdno krita zgradba je cerkev s prizidkom, ki mora biti občinsko poslopje, sodec po razglasih, ki so izobešeni na vratih. Vse ostale zgradbe so krite s slamo. Na vrhu vsake štrli lesen kriz.... obramba proti strelam. Na trgu pred cerkvijo so skušati na vsak naCin vzgojiti nekaj dreves. Se nizke sadike so bile na vzhodni strani obdane z zidkom, ki naj bi jih varoval pred vetrom. V Aloti so imeti tudi nogometno igrišče, peščen pravokotnik z vratnicami nekje ob robu vasi. Ob njem pa tudi cementno košarkarsko igrišče. Dva otroka sta se igrala z žogo. Poskusili smo se z nekaj »prodori proti košu«, srce pa je takoj opomnilo, na kakšni nadmorski višini smo. Bolj primemo se je bilo posvetiti prosveti. Dva dečka (nekako srednješolca) sta pri tujcih zbirala podatke iz modeme zgodovine. Zapisovala sta si imena držav in njihovih predsednikov. Domačija, v katero so nas spraviti, je bil pravi šok. Žimnice so ležale dejansko samo na štirih prečnih drogovih, ki so se med ležanjem močno zarezavali v život. Tla so bila prstena, kar pa ni bilo nič hudega. Huje je bilo, da ni bilo vrat in z nočjo je pritisnil res hud mraz, ki je zjutraj obrodil za dober prst debel led. Na voljo je bilo veliko odej, ki pa so bile tako prašne, da smo se pri pokrivanju dušili. Bolj kot spanje, sem imel nočno trpljenje. Ponoči sem moral po nekaj res svežega zraka na dvorišče. Pa ne samo po zrak. Tudi po zvezde. Brez javne raz- ■ _ sni mm ■ mm je nekajkrat zapeljal kar po nizkih grmičih. S Časom pa se je vožnja umirila. MOGOČNI UYUNI Dnevna kilometraža tistega dne ni bila posebno velika. Zato smo tudi odpotovali pozno in v kraj Alota. Tudi tu smo pred Prihodom naleteti na ljudi, ki so uelali na poljih, nerazumljivo da-^ od vasi. Ob vasi je v številnih r°kavih tekel potok. Bili smo sko-f3) na koncu sušne dobe. Če je bi-0 v potoku še toliko vode, je pocenilo, da tisto sezono niso trpeti CSe, da je bil pridelek quinue do-er> da so imeli vsaj zadostno ko-ičino hrane in da so nekaj pridelka morda tudi prodati ati bolj Verjetno zamenjali za drugo blago, j-tonar tam ni posebno pomem-en> ker skoraj ni česa kupiti, ^orda nekaj sveč ati petroleja za razsvetljavo, morda zavitek peciva in se kaj. Preživetje je odvisno Skoraj v celoti od domačega pri-nelka. V primem suše preti lako-C- Za delo sposobni moški se napotijo s trebuhom za kruhom, da 81 v Čilu ali Argentini zaslužijo ®kaj denarja za preživetje druži-ne, ki je navadno številna. svetljave in v kristalno čistem zraku so zvezde kot bi bile srebrne in rimska cesta točno zarisana. Med tem ko smo Čakali na večerjo (v kuhinji so očitno imeli tehnične težave), se je eden od obeh šoferjev predajal popivanju in ob poizvedovanju je nekdo ugotovil, da je bil že popolnoma »borracho«. Težave so bile tudi zjutraj, ker smo izvedeli, da bomo odpotovali komaj ob enajstih. Eden od šoferjev (vedno isti) je bil kar naprej borracho, ker pa ju ni bilo na spregled, nismo mogli vedeti, kateri od obeh je pijan. Enkrat je bil navajan Ramiro (šofer mojega džipa), drugič pa Juan iz drugega vozila. Malo pred odhodom se je izkazalo, da je šlo za Juana. Instinkt preživetja si je oddahnil, drugim pa je šla groza v kosti, kajti moz je izgledal res nevarno. Pot iz vasi vsaj na začetku ni bila dobro zvožena in možakar sredi popoldneva prispeti v vas z imenom Kolcha K. Ze prej pa smo za kratek Cas voziti prav ob robu ogromnega salarja Uyuni in naleteli na opuščeno železniško postajo na progi iz Čila do Uyu-nija. Postaja bi bila kot nalašč za kak western Sergia Leoneja. Ob postaji je samevalo pokopališče. Točneje morda deset - dvajset lesenih napol polomljenih križev, ki so štrleti iz slane skorje. Imena na križih je zob Časa že zdavnaj izbrisal. V tistem kraju so rajni res imeti mir. Kolcha K je bila v primerjavi z Aloto pravo razkošje. Ker je bila ob vasi zelo velika vojašnica s smešnim obzidjem in stolpi srednjevešega sloga, so imeli tam tudi generator, ki je vsak večer za nekaj ur zagotavljal razsvetljavo tudi civilnemu prebivalstvu. Televizije pa (na srečo) niso imeti. Vsekakor je prišla na dan moc modeme telekomunikacije: »AC Milan lost again,« (Milan je spet izgubil) je povedal Bill, angleški hrust, ki je prek UKV sprejemnika poslušal BBC. Bila je nedelja, nogometni dan v Itatiji. Tudi tukaj smo zjutraj našli led na dvorišču, sonce pa nas je kmalu ogrelo. Ce je bila Alota kot izumrla, je bila Kolcha K živa. Najbolj pa na dvorišču šole kjer je po razredih postrojenim šolarjem ravnatelj razlagal »deberes y derechos« (dolžnosti in pravice). Baje je tak obred na vrsti vsak ponedeljek, ko se otroci po dveh prostih dneh vrnejo k pouku. Vtis je bil lep. Vsi so biti v uniformah, kot je običaj skoraj povsod po Latinski Ameriki. Sicer pa velikih socialnih razlik v takih vaseh ni, ker bogati živijo le v mestih. Končalo se je s petjem državne himne ob spremljavi mladega harmonikarja. Morda bodo v Kolcha K v doglednem času dobili tudi redno dobavo elektrike. Skozi vas teče namreC nekoliko večji potok, ki ga nameravajo zajeziti in s turbino proizvajati električno energijo. Napredek je pad napredek. Prebivalci pa ne vedo, kaj vse bodo izgubiti, ko bodo v vas prišli televizorji. Juan tega dne ni bil pijan in majhna karavana je krenila proti Salar de Uyuni, glavnemu cilju potovanja po Boliviji. Zamislite si, da bi bila vsa Furlanija - Julijska krajina prekrita s slano skorjo. Salar de Uyuni je namreC ogroma, približno 12 tisoč kvadratnih kilometrov (torej dobre pol Slovenije) široka ploskev slepeče beline. Iz te beline štrli nekaj res majhnih otočkov ati sk-lanatih skupin. Na obzorju se tu in tam pokaže zasnežen stožec. Nadmorska višina je vedno ista: približno 3700 metrov. Slana skorja dosega le kakih 25 centimetrov. Pod njo so tla vlažna. Zanimivost Uyunija so šeste-rokotniki, ki se ustvarjajo na površini. Posebno dobro so vidni takrat, ko je sonce nizko na obzorju, slabše pa tudi opoldan. Od bregov, kjer je skorja dokaj rjava, se v osrčje salarja vozi po zelo trdi soli. Vozilo precej skaCe ploščic. Smer se spozna po rahlo izlizani soli. Tujci smo imeti vsi sončna očala, ker je bila belina res slepeča, še posebno v siju sončnih Žarkov. Prvič pa sta si sončna očala nataknila tudi Juan in Ramiro. Čeprav sta Čistokrvna Aymara zelo temne polti, je bila sol Uyunija tudi zanju preveč. Naš cilj je bil otok Incahuasi (ati Isla del Pescado - imel naj bi obliko ribe), kakih 30 kilometrov od kraja, kjer smo zavozili na sol. Otok je bil dobro viden, težje pa je bilo oceniti razdaljo. Na obzorju je izgledalo, kot da bi skalovje plavalo v zraku, kajti nad belino soli je odsev luCi dajal vtis praznine. Otok Incahuasi je ob koncu oktobra (tamkajšnja pomlad) pravljični kraj. Dokaj gosto je posejan s kaktusi. Najvišji dosegajo približno štiri metre. Bil je čas skoraj polnega cvetenja in iz stebel in vej so štrleli izrastki rumenih cvetov. Ob tieh so bili drugi Cisto majhni kaktusi s cvetovi žive oranžne barve. Idilo je dopolnjevalo temno modro nebo. Hoja po otoku ni težavna, pazi- ti pa je treba na padce, bodisi zaradi bodic kot zaradi ostrih kamnov vulkanskega izvora. Obseg otoka meri kakih tisoC metrov. Do mesteca Uyuni je bilo kakih 70 kilometrov soli. Prevoziti jih je mogoče po sledovih prejšnjih vozil ati pa se smer določi s kompasom. V nabrežnem kraju Colchani pridobivajo sol, ki je bogata z jodom. »Sal yodada čada dia, es salud y alegria« (Vsak dan jodirana sol za zdravje in veselje) se je glasil reklamni napis. V Colchaniju vsako leto dobesedno nastrgajo kakih 20 tisoC ton soli, kar je za domačo rabo in tudi za izvoz. Na slikah: Zgoraj flamingovci ob Zeleni laguni. V sredini »Dolžnosti in pravice« šolarjev iz Kolche K Spodaj Ramiro - bolivijski as za rallyje. Niti sam ni vedel, da je vozil kot.. cuh! Na prejšnji strani zgoraj Salar de Uyuni - morje soli in kaktusov. Spodaj Laguna colorada - Čudežna barvitost altiplana Baski na razpotju (Med oboroženim bojem in možnim mirom) NEKAJ PODATKOV: Smrti od leta 1960 do danes: 800 Umorjeni v akcijah ETE 617 Umorjenih v policijskih akcijah 186 | Priprtih do danes (veliko že izpuščenih) 10.796 Politični begunci 2.000 V zadnjih dneh se je Španija znašla v razburkanem morju svojega notranjega pa tudi zunanje-političnega dogajanja. Poleg pogumnega Garzona, ki že par let stremi za tem, da bi pred svetovnim občinstvom končno privedel na zatožno klop Čilskega diktatorja Pinocheta, se v tej državi odigrava važna poteza neskončno dolge partije med Madridom in Baskovskim predelom. V zadnjih dneh je baskovska teroristična organizacija ETA (Euskadi Ta Askatasuna - baskovska domovina in svoboda) končno izjavila, da se bo odpovedala nasilnemu boju. K formuliranju te zgodovinske odločitve je pripomoglo predvsem zadržanje, ki ga je imelo takozvano politično krilo ETE, politična stranka Herri Batasuna. Omenjena stranka se bo v najkrajšem Času sestala z Aznarjevo vlado in skupaj preučila ključno vprašanje, zaradi katerega je bilo slabe krvi že na potoke: premestitev baskovskih zapornikov iz španskih v baskovske zapore. To logično besedno sosledje seveda ne more pokazati pomena tega morebitnega koraka. Se pred nekaj meseci bi se tako dejanje zdelo popolnoma noro. Španski zapori "gostijo" v svojih celicah kakih 600 Baskov obtoženih terorizma, za njihovo premestitev na domača tla pa se niso zavzele le skrajne franže političnega spektruma, kot je Herri Batasuna, temveč tudi zmerni baskovski nacionalisti stranke PNV. Da je sploh prišlo do dogovarjanja o morebitni premestitvi, pa je bilo odvisno v prvi vrsti od odločitve ETE, da opusti oboroženi boj uperjen proti španski državi. Prav gotovo so prve namere za tako odločitev bile izrečene že pred meseci, ko je sorodna Irska Republikanska Armada prekinila svoje nasilne akcije v prid konkretnim pogovorom med nasprotujočima se taboroma. Situacija v Baskiji pa je različna od Ulstra. Velik del območja uživa posebno avtonomijo od Madrida, kar pa seveda ne zadovoljuje večine prebivalcev, tako kot avtonomija ne * zadovoljuje Albancev na Kosovu. Zahteva, ki jo Baski že desetletja postavljajo pod nos španski vladi, je samo-odloč-ba, po kateri naj bi se po vsej verjetnosti prebivalci španske Baskije izrekli za samostojnost. Veliko manj izvedljiv je (v današnjih razmerah docela utopičen) naCrt baskovskih aktivistov, ki si želijo eno samo Baskijo, torej spojitev obeh delov baskovskega naroda, ki je danes razdvojen med Španijo in Francijo. ETA ima kot glavni cilj samostojnost baskovske dežele in za ta cilj se je pripravljena boriti z vsemi možnimi sredstvi, tudi s terorističnimi akcijami. Nasilja je bilo na pretek, na obeh straneh. Krvavih bombnih atentatov, ki so terjali življenje tudi mnogih civilistov, ne more opravičiti noben ideal, površno pa bi bilo ne vzeti v poštev celotne slike tega konflikta, ki skriva marsikatero Črno senco. ETA je brez dvoma obsodbe vredno brezhibno organizirano nasilje, zaradi katerega je do zdaj umrlo veC kot 800 ljudi; enota zoper katero se ETA bori, to je španska država, pa tudi ni neoporečna. Nekaj desetletij nazaj je ge-neralissimo Franco baskovski jezik nesramno označil za »pasji lajež«, Baski pa so zanj predstavljali bodeč trn v peti, ki ga je bilo treba z vso silo izpuliti iz telesa. Kako? V času njegove diktature je bilo 11.000 Baskov v koncentracijskih taboriščih, 20.000 pa jih je šlo v izgnanstvo. ETA je nastala leta 1959. Začetna oblika te organizacije pa je bila radikalno različna od današnje. V Času Francove diktature je bila ETA široko zasnovano socialno gibanje, ki je imelo podporo velikega dela baskovskega naroda, saj je predstavljalo ključna vprašanja za slednjega: samostojnost Baskije, proletarsko moc (ETA se je tako združila z delavskim gibanjem) in socialistično revolucijo (ki naj bi radikalno spremenila podobo španske družbe). V teh letih je organizacija bila nekakšno omrežje aktivistov, ki so med drugim prispevali tudi k nastanku tečajev baskovskega jezika ter kulturnih programov, kot n.pr. glasbeno izražanje v baskovskem jeziku. V začetnem obdobju je resda ETA segla po orožju, takratno nasilje pa se je prebivalstvu zdelo nujno potrebno sredstvo upora proti Francu. Načelno je to mogoče zagovarjati, posebno z ozirom na dejstvo, da je ETA leta 1973 umorila edinega resničnega naslednika Francove diktature, premiera Carrera Blanca. To dejanje je pomenilo velik preokret v organizaciji sami. Bila so to leta, ko so se znotraj ETE rojevala' (običajna) nesoglasja med zagovorniki delavskega vprašanja ter zagovorniki prioritete nacionalnih interesov. Pa ne samo ta. 70.leta so bila prizorišče tudi za razcepitev organizacije v dve struji: takozvana ETA- pm (politicno-vojaška ETA) ter ETA-m (vojaška ETA). 2e sama naziva nam jasno kažeta, v katero smer se je gibala ena in v katero druga smer. PolitiCno-vojaška ETA je zahtevala razdelitev organizacije na dva dela, od katerih bi prvi bil vodilni in politični, drugi pa vojaški. Druga struja, to je vojaška ETA, seveda ni delala teh razlik in si je želela le ene vodilne in militaristične organizacije. Cas je pokazal, katera struja je prevladala, ETA se je namreč v letih vedno bolj milita-rizirala. Njeno vlogo na tem koščku Španije pa ne gre enačiti le z vplivom in posledicami, ki jih je imela raba nasilja. ETA je v vseh teh desetletjih nedvomno zdramila baskovski narod in globoko vplivala na družbeno, kulturno in politično življenje Baskije. Tranzicija iz diktature v demokratično ureditev je za ETO pomenila konec povezave, ki jo je organizacija imela s prebivalstvom. Večina Baskov se je namreč strinjala z institucionalnim načinom boja, ki so ga vodile zmerne stranke, predvsem španska nacionalna stranka PNV. ETA je počasi izgubljala svoje zaledje, nova družbena situacija pa je veliko prispevala k preobrazbi organizacije v dokončno teroristično organizacijo. Na drugi, španski strani pa se nikakor nista cedila med in mleko. Veliko umazanega perila ni prišlo še na dan. Baskovski "problem" je predstavljal problem za Španijo, za rešitev katerega je bilo uporabljenih ogromno nedovoljenih sredstev, kot je mučenje v zasliševanju osumljencev in ustrahovanje celih sosesk. Španska policija je načrtno izvajala ustrahovalne akcije po vaseh, s kapilarnimi zasliševanji od hiše do hiše in večurnimi nasilnimi zasliševanji po cestah. Poleg tega pa je bila španska policija vpletena v takozvano "umazano vojno" proti Baskom. Veliko baskovskih aktivistov je v prejšnjih desetletjih zbežalo v severno Baskijo, pod francosko državo. Španska policija pa je plačala elane številnih evropskih neofašističnih skupin, da bi izvedli napade na tem. območju. Španska država je v desetletjih organizirala številne para-vojaske skupine, ki so vse imele isti cilj: baskovske disidente. Skupini ATE (Proti-terorizmu ETE) ter BVE (Španski baskovski bataljon) sta nastali pod okriljem policije, ki ju je tudi vodila, obstajala pa je še tretja skrivna para-vojaška organizacija GAL (Gruppos anti-terroristas de liberation -Protiteroristične osvobodilne skupine), za katero je stala sama španska vlada, v osebi premierja Felipa Gonzalesa ter visokih imen španske vojske. Glavni cilj, ki si ga je zadala ta organizacija, je bilo privesti na španska tla vse Baske, ki so zbežali v Francijo, tudi njej pa niso bile tuje raznorazne ustrahovalne metode ter pogajanja š elani evropskih neofašističnih skupin. Francija takrat (v prvih 80.letih) ni odobrila predaje baskovskih aktivistov na svojih tleh španski policiji, ker bi to predstavljalo le predajo osebe od policije do policije, brez nobenega procesa, leta 1986 pa se je odločila za radikalno akcijo: izgon vseh dvestotih baskovskih aktivistov v Španijo, pa tudi v Alžirijo ter latinsko Ameriko. Od tedaj se jih je nekaj stotin vrnilo v Španijo, baskovski viri pa govorijo o še visokem številu "političnih beguncev" v latinski Ameriki. Kakšni so izgledi za bodočnost? Upati je, da se bo ETA držala dane besede in res prekinila oboroženi boj, kot je to (do danes) opravila Irska Republikanska Armada. Brez tega koraka ne more biti nobenega dogovarjanja o miru. Španska vlada pa mora pristati na pogajanja s takoz-vanim "političnim krilom" ETE stranko Herri Batasuna. Dogodki zadnjih dni kažejo, da je morda tudi za baskovsko deželo blizu čas miru. Vida Valenčič STRASBOURG / SEMINAR ZA PREDSTAVNIKE VLAD IN NEVLADNIH ORGANIZACIJ TER ČLANE EKSPERTNE KOMISIJE Začetek izvajanja okvirne konvencije Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin STRASBOURG - S februarjem letošnjega leta je stopila v veljavo okvirna konvencija Sveta Evrope o zaščiti narodnih manjšin, sedaj pa se v Strasbourgu intenzivno pripravljajo na začetek izvajanja te konvencije. Leto dni po začetku veljave bodo namreč morale države predložiti Svetu Evrope poročilo o izvajanju konvencije, nakar bo ta poročila preučila posebna ekspertna skupina, ki bo poročila tudi ocenila. Čeprav je res, da je okvirna konvencija predvsem nekakšna »listina o namerah«, to je, da vsebuje predvsem politične obveze, pa je treba vendarle poudariti, da bo preverjanje njenega izvajanja zelo težavna in zelo kočljiva zadeva. Prejšnji teden je bi v Strasbourgu senunar, na katerem so govorili predvsem o izvajanju konvencije. Seminarja se je udeležilo več kot 100 ljudi, visokih funkcionarjev Sveta Evrope, predstavnikov vlad, elanov ekspertne komisije in predstavnikov nevladnih organizacij. Tema, o kateri so govorili, je znana: pričakovati je, da bodo države prikazovale Cim boljše stanje, nevladne organizacije pa bodo vztrajale predvsem pri opozarjanju na pomanjkljivosti. Vmes bosta ekspertni komite in birokratska struktura Sveta Evrope, ki bosta morala igrati pomembno posredniško vlogo. Ta vprašanja so bila seveda iznesena na strasbourskem posvetu in direktor urada Sveta Evrope za Clovenove pravice Henri Imbert je poudaril nujnost, da bi prišlo do soočenja med vladami na eni strani ter manjšinami in nevladnimi organizacijami na drugi strani že v fazi priprave poročil: pozval je torej predstavnike držav, naj navežejo stike z nevladnimi organizacijami in si prizadevajo, da skupaj pripravijo poročilo, ki bo odražalo dejansko stanje. Osrednje vprašanje je seveda raven zaščite, ki jo morajo posamezne države zagotoviti manjšinam. Listina je v zvezi s tem dokaj nejasna, saj pušča državam pri izvajanju odprte roke v formulaciji nekaterih ocen. To velja predvsem za nekatere dene, ki zadevajo specifične pravice na področju rabe jezika v javnosti, dvojezičnih napisov, šolstva in medijev. Naj kot primer navedemo 2. odstavek 14 člena konvencije: »Na področjih, na katerih že po tradiciji ali v večjem številu živijo pripadniki narodnih manjšin, in če je za to dovolj zahtev, si pogodbenice prizadevajo, da v okviru svojih izobraževalnih sistemov v kar največji možni meri zagotovijo, da imajo pripadniki narodnih manjšin enake možnosti za učenje jezika manjšine ali za izobraževanje v tem jeziku.« Tu je spremenljivk obilo in vprašanje je, kdo bo odločal, kaj pomeni »večje število pripadnikov manjšin«, koliko je »dovolj zahtev«, katera mera je »največja možna« in kaj pomeni »enake možnosti«, upoštevajoč, da mora biti vse to vključeno v okvir obstoječega izobraževalnega sistema posamezne države. Pri oceni tega primera postane jasno, kako težko bo uresničevanje te konvencije in kako lahko bo prišlo do različnih gledanj med predstavniki držav in predstavniki nevladnih organizacij. Jasno je tudi, kako težko bo delo ek- spertne komisije, ki ji predseduje profesor Rainer Hoffmann iz Kiela v Nemčiji, njen podpredsednik pa je Alan Philips iz London (oba sta priznana neodvisna strokovnjaka). Hoffmann je na seminarju pouda-riul, da komisija ne bo smela brez posebnega dovoljenja naročati dodatnih poročil, sprejemati predstavnikov manjšin ali obiskovati manjšine, lahko pa bo prejemala pisne dokumente. To je zvenelo kot svarilo državam, naj pripravijo verodostojna poročila. Sicer pa bo ekspertna komisija o vsaki državi oblikovalo mnenje, ki ga bo posredovalo generalnemu sekretariatu Sveta Evrope; to mnenje bo lahko vsebovalo nasvete ah priporočila. Postopek za izvajanje okvirne konvencije je torej stekel. Sedaj so na vrsti države, ki bodo morale zagotoviti njeno izvajanje, seveda pa pade nemajhna odgovornost tudi na manjšine same, ki bodo odslej lahko opozarjale ekspertno skupino na neizvajanje konvencije. To pa je zaenkrat vse, kajri konvencija ne dopušča neposrednega priziva na evropsko sodišče za Človekove pravice. Države, ki so podpisale in ratificirale okvirno konvencijo (*): Avstrija Hrvaška Ciper Češka Danska Estonija Finska Nemčija Madžarska Italija Liechtenstein Malta Moldova Romunija Rusija San Marino Slovaška Slovenija Španija Makedonija Ukrajina Velika Britanija Armenija (**) Države, ki so konvencijo podpisale, ne pa še ratificirale: Albanija Bolgarija Grčija Islandija Irska Latvija Litva Luksemburg Nizozemska Norveška Poljska Portugalska Švedska _______Švica_______ Države, ki konvencije niso podpisale: Andorra Belgija Francija Turčija Belorusija (**) (*) podatki 15.9.98 (**) nečlanice SE __________KMEČKI TURIZEM V BENEŠKI SLOVENIJI_ Kmetija »Borgo dei meli« nudi pristne beneške specialitete Družina Beluša je prenovila domačijo v Gorenjem Tarbiju Gostinska ponudba v Benečiji je od letošnjega Poletja bogatejša Se za en agrituristični obrat, ki so ga odprli domačini v Gorenjem Tarbiju, v občini Srednje. Dobil je ime »Borgo dei meli« in ni retorika, pa tudi poceni reklama ne, Ce tečemo, da se je dober glas o tej prijazni domačiji takoj razširil daleč naokrog. Mladega, komaj 21-le-tnega Mattea Balusa (na sliki) sem spoznal že prej, nekdaj spomladi, ko se je pojavil v uredništvu Novega Matajurja kot novopečeni predsednik Beneškega gledališča. Tokrat pa sem ga obiskal nekega jesenskega popoldne, ko je bil Gorenji Tarbi v objemu že nekoliko zahajajočega sonca. Matteo je bil prijateljsko razpoložen za pogovor in je za Cas opustil stiskanje ”fragolina“, opravila, Pri katerem sem ga zmotil. »Pri nas tu gori razen nekaj latnikov "amerikanke" trte ne uspevajo. Za to ni pravega podnebja. Vino in olje imamo zato iz nižine, vse drugo, kar je dobiti na našem kmečkem turizmu pa je pristno domače,« pravi Matteo, medtem ko mi naliva mosta iz domačih jabolk ”seuka“ in "florina", ne brez opozorila, da Se sveži mošt utegne delovati kot neprekosljivo odvajalno sredstvo. Jabolk je v okolici Tar-bija na pretek, prav tako tudi Cešp in drugega sadja. Gre za biološke proizvode, pri katerih so se, kot pravi Matteo, omejili zgolj na eno pomladansko škropljenje, ker je bilo treba pred cvetenjem zatreti ličinke Črvov. Drugače pa Se tega škropljenja ne bi izvedli. Potem je pri »Cebajih«-tako se po domače reCe domačiji - mogoče dobiti še tri vrste krompirja, ko- renje, »idrik« (radie), solato, zelje in vse mogoče sezonske zelenjave, ki se ob koncih tedna najdejo na obloženi mizi. Kmečki turizem je namreč odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Matteo prepričano razlaga okoliščine, ki so botrovale odprtju obrata: »-Smo na lepem položaju, s prijazno naravo in lepim razgledom na dolino. V Tarbi je prihajalo mnogo ljudi iz Stare gore, pa se niso dosti ustavljali, ker se ni bilo kje. Potem je naša družina podedovala to hišo po teti Antoniji S tul in. Prostore smo preuredili in zaceli z dejavnostjo, saj imamo domaCe pridelke in pri pobudi sodeluje cela naSa družina«. In res, kmalu pride zraven Se nona Angelina, ki mesi testo za domaC kruh, njoke in paste, nato se pridruži Se mama Liliana, ki ima v kuhinji magično roko in nevskdanjo fantazijo pri obnavljanju starih, tradicionalnih jedi. Matteov oce Sergio sodeluje pri vseh potrebnih opravilih, 25-letna sestra Erika, Študentka na videmski univerzi pa skupaj z Matteom skrbi za postrežbo gostov. Matteo kar resno računa na možnosti razvoja družinskega obrata, ki bi se mu rad povsem posvetil: »Sedaj smo komaj zaceli, a možnosti je Se veliko. Tu zraven je še ena stavba, kjer bi želeli urediti sobe za prenočevanje. Naredili smo tudi prošnjo za javne prispevke. Računamo tudi na turistično ureditev okolice z očiščenjem starih poti in kolovozov, ki jih je tukaj mnogo se iz prve svetovne vojne. S planinsko družino Benečije bomo spomladi uredili stezo na Hum. Lahko bi se lotili tudi konjereje,« hiti naštevati Matteo... Res, poslušati take že- lje in načrte mladega fanta je nadvse spodbudno za domačijo samo, pa tudi za vas in Benečijo. Uspeh take pobude lahko samo opogumlja okolje, ki je tako potrebno revitalizacije in prisotnosti mladih energij. Kmečki turizem »Borgo dei meli« se nahaja v gornejm delu vasi, ima s starimi kmečkimi kredencami, predmeti in rodbinskimi slikami okusno opremljene prostore, predvsem pa je v njem občutiti avtentično beneško domačnost. Prava posebnost pa je v tem, kar prihaja na mizo iz magičnih rok Angeline, Lilijane in Erike. To je sicer za vsakogar najbolje preveriti osebno, vendar, koga ne bi zapeljala skušnjava, ko slisi govoriti o predjedeh kot so »pinca serkuova, kompiri u botah, bleki z ocvirki ali njoki z burja-mi (kostanji)«. NiC manj zanimive ne izgledajo”frtalje“ (pomladanske), idrikova (radičeva) župa, svinjska ribica ali »pohartni-ca«(lombata), svitek iz domačega zajca s polento ajdovo. Da ne govorimo o sezonski divjačini, ki je tod re ne manjka. To je samo nekaj primerkov iz bogatega menija novega agriturizma Borgo dei meli, ki ni zastonj prišel na dober glas in ga je najti tudi na seznamu letošnje pobude »Vabilo na kosilo«, zgibanko z naslovi pa je možno dobiti na sedežu Gospodarskega združenja (D. U.) Okusno urejena jedilnica agruturizma »II borgo dei meli« NOVICE Izlet v Bologno Kmečka zveza in Kmetijska zadruga organizirata v soboto, 14. novembra strokovni izlet na sejem kmetijske tehnologije E.I.M.A. 98 v Bologno. Kot je znano gre za najveeji in najkakovostnejši tovrstni sejem. Letos je na vrsti že 29. izvedba, na njem pa sodeluje veC kot 1500 proizvajalcev-raz-stavljalcev kmetijske tehnologije, med temi jih je kar 384 iz tujine. Na povratku s sejma sta predvidena tudi obisk in večerja na agrituristiCni kmetiji. Za izlet poteka vpisovanje na sedežih Kmečke zveze in Kmetijske zadruge. Zapadlosti 15. novembra zapade rok, ko je treba plačati prvi obrok prispevkov INPS za kmečko zavarovanje (prejšnji SCAU). Uppravitelji kmetijskih podjetij, ki imajo številko IVA so že prejeli na dom izpolnjene obrazce F24, tisti pa, ki nimajo Številke IVA, so dobili normalen obrazec in morajo prispevke INPS plačati do 10, novembra. V primeru, da so kmetovalci, ki so v posesti Številke IVA pprejeli normalen obrazec, morajo plačilo prispevkov navesti na obrazcu F 24. V tem primeru je najbolje, Ce se obrnejo na patronat Kmečke zveze INAC. Obrazci AIMA Kmečka zveza obveSCa oljkarje, da so na inšpektorat za kmetijstvo prišli obrazci AIMA za prijavo podatkov o pridelku 1998/99. Ker bo treba obrazce izpolniti in poslati do 30. novembra, poziva Kmečka zveza zainteresirane oljkarje, naj se oglasijo na sedežu organizacije. Furlanska vina v Rimu Jutri popoldan bodo v prostorih hotela Hilton v italijanski prestolnici opravili degustacijo Furlanskih vin, ki jo organizirata Konzorcij Doc Golli orientali del Friuli in italijansko združenje so-meljejev. Predstavljena bodo vina zgodovinske trgatve 1997, prisotna pa bo selekcija 15 najboljših furlanskih proizvajalcev. Poleg tega bodo imeli rimski trgovci, hotelirji in gostinski operaterji priložnost pokusiti tipične deželne specialitete kot so pršut San Daniele, sir Montasio in gu-banca ter Struki iz Nadiskih dolin. rf V BOLJUNCU VSAKOLETNO SREČANJE OUKARJEV Prizadevanja za večjo kakovost V petek, 30. oktobra se v je prostorih KD F. Ventmini od--vijalo vsakoletno srečanje z oljkarji, ki ga Kmečka zveza iz Trsta organizira že vrto let v Času pred začetkom obratovanja oljarne. Vabilu se je odzvalo veliko oljkarjev, nekateri povabljenci pa so bili zadržani.. Med temi je bil direktor Pokrajinskega kmetijskega nadzor-nistva v Trstu dr. G. Degenhart, ki pa je kljub odsotnosti poslal poročilo, v katerem je med drugim podčrtal važnost kakovst-nega olja. Prav zaradi tega se je že pred nekaj leti porodila misel o zaščitni znamki olja, ki ga proizvajamo na Tržaškem. Osnutek pravilnika za t. i. olje DOC je sicer že napisan, treba ga je Se nekoliko urediti skupaj z večjimi oljkarji, s katerimi se bo treba pomeniti o imenu zaščitne znamke olja. Veliko italijanskih oljkarskih področij pravilnik že imajo. Glavno predavanje je letos imel direktor Opazovalnice za varstvo rastlin v Trstu, dr. I. Clabassi, ki je s pomočjo diapozitivov opisal najnevarnejše Škodljivce v tukajšnjih oljenih nasadili. Najprej je opisal oljeno muho. Opazovalnica za varstvo rastlin, v sodelovanju s strokovnjaki, letno sledi letenju in razvoju oljene muhe in preučuje njeno vedenje, hkrati opozarja oljkarje o Času, ki je primeren za škropljenje. Prisotnost oljene muhe je vsako leto drugačna. V prejšnjem letu je Opazovalnica za varstvo rastlin ugotovila skoraj 3 generacije oljene muhe. Letos pa je bila žuželka v naših krajih veliko manj prisotna, in to le ena generacija. V prejšnjem letu so svetovali oljkarjem, naj proti muhi škropijo dvakrat, letos pa je zadostovalo le enkratno škropljenje. Muha se različno obnaša tudi v različnih krajih. V južni Italiji ima lahko muha 6 ali 7 generacij, pri nas pa imamo 1 ali 2 generaciji, v izjemnih letih še tretjo. Razlike so tudi pri nas od kraja do kraja. Strokovnaji ugotavljajo prisotnost muhe s pomočjo feror-monskih vab, ki jih je veC vrst. Letos so skušali ugotoviti, na katerih je ulov muh najboljši. Vzeli so v poštev vabe tipa Traptest, kromotropske vabe in Dacotrap. Prve so sestavljene iz zgornjega in spodnjega plastičnega upogljivega dela (v obliki strehe). Na spodnjem delu je lepilo, kjer postavimo kapsulo s ferormonom, ki privablja samce muh. Kromotropske vabe so sestavljene le iz ene plastične rumene tablice, na kateri je lepilo. Muhe privablja rumena barva, zato so slednje manj učinkovite. Vabe Dacotrap pa so podobne Traptest, imajo pa le zgornji upogljivi plastični del z lepilom, od koder visi kapsula s ferormorom. Letos so prav s slednjimi dosegli najboljše rezultate. V nasledjih letih se bodo raziskave Se nadaljevale. Opazovalnica spada v širšo skupino raziskovalnih struktur, ki delujejo po Italiji na področju, kjer raste oljka. Raziskave koordinira prof. Pucci iz Viterba. Dr. Clabassi je govoril se o oljenem molju, ki napada male plodice, kateremu tudi sledijo s pomočjo ferormonskih vab. Proti temu škodljivcu pri nas škropimo proti koncu junija ali takoj v začetku julija. Oljenega molja bi lahko primerjali z grozdnimi sukati, ki napadajo Se male grozdne jagode. Grozdni sukaCi pa so na tržaškem skoraj odsotni tako, da proti njim ne ukrepamo. Tretji škodljivec, ki je pri na razširjen, je oljeni lubadar. To je 2 mm dolg hrosc temnorjave barve, ki se zažre v notranjost mladih vej, ki se zato se posušijo. Proti škodljivcu najbolje ukrepamo tako, da obrezane oljene veje postavimo na kup. Tu hrošC polaga jajCeca. Veje nato uničimo pred koncem aprila. Za oljkarje je zanimiv pravilnik 2078, ki ga je izbrala Evropska unija, na podlagi katerega je Furlanija-Julijska krajina pripravila večletni program. Ta med drugim omogoča prispevke kmetovalcem, ki omejujejo uporabo umetnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin. Oljkar, ki bi želel slediti temu progamu, mora uporabljati sledeča sredstva: za oljeno muho pripravke na podlagi dimethiona ali foprmothiona. Škropi le enkrat na leto. Proti oljenemu molju lahko uporablja formothion ali fenitrothion. Proti oljeni kozavosti lahko uporablja le pripravke na podlagi bakra. Predsednik Kmetiske zadruge Boris Mihalič je nato najavil, da bo oljarna začela z obratovanjem 4. novembra. Oljarna je stara že nekaj let, v prihodnjih dveh letih pa predvidevajo nakup nove, modernejše opreme. Letos so namreč oljarno temeljito pregledali, da ne bi med obratovanjem prišlo do okvar. 2e letos pa misli Zadruga uresničiti pobudo, ki je sicer v nekaterih drugih oljkarskih predelih Italije že realnost. Gre za to, da bi nekateri veCji oljkarji skupno ustekleničili olje. Na vsaki steklenici bi bila označena imena vseh proizvajalcev. Na koncu je uslužbenec Kmetijske zadruge dr. Paolo Parmeggiani, ki kot tehnik sledi razvoju oljkarstva pri nas, dal oljkarjem nekatere napotke o pobiranju in prevozu oljk v predelavo. Med pobiranjem in predelavo mora preteki Cim manj Časa. Oljke vozimo v oljarno v plastičnih luknjičastih zabojih in ne v Žakljih. Od- stotek olja, ki ga dajejo oljke, ni bistvene važnosti in nanj do določene mere ne bi smeli biti pozorni. Tukajšnje oljkarsko območje je zelo omejeno. V vsej deželi je le 140 ha površine namenjene ojlcnim nasadom, od katerih le 60 ha v tržaški pokrajini. Površina se bo lahko Se povečala, mogoCe podvojila. Nikoli pa ne bo dosegla razsežnosti kot v večini oljkarsjih področij v Italiji. To je razlog več, da tukajšnji oljkarji skrbijo, da ohranijo in Se dvignejo izredno kakovost, saj so za to dani pogoji. Le tako botukajšnje olje lahko tekmovalo z oljenimi olji iz drugih krajev. Srečanja se ni mogel udeležiti niti predsednik AIOMA in strokovnjak za evropske finančne prispevke v oljkarstvu dr. Tonino Cicolanti, ki bi moral govoriti o novostih pri prispevkih pri gojenju oljk. Prav tako je zaradi odsotnosti odpadel prikaz diapozitivov o vsakoletnem izletu oljkarjev. Po srečanju so imeli oljkarji priložnost, da se javijo oljarni za predelavo. dr. Magda Sturma 16 Nedelja, 8. novembra 1998 NEDELJSKE TEME Za naložbe so na razpolago javna sredstva in prispevki Podjetjem, ki investirajo oziroma nameravajo investirati, so na voljo številna javna sredstva in prispevki. Slednji so lahko deželni, državni ali evropski, nudijo pa jih tudi drage ustanove, kot so to na primer trgovinske zbornice. Zadevajo obrtništvo, industrijo, turizem ter trgovino. Na Tržaškem se Zal podjetja malo poslužujejo danih možnosti, premalo je di-namizma in osveščenosti, saj je na razpolago vrsta olajšav, ki jih možni uporabniki ne izkoristijo. O obstoječih možnostih in sredstvih, ki jih je veliko, smo se pogovorili s tajnikom obrtne sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrejem Sikom (na sliki) , po mnenju katerega bi se morali podjetniki bolje seznaniti z možnostmi, ki so jim na razpolago. Zanje obstaja vrsta olajšav, imed katerimi so najbolj običajna nepovrat- na sredstva, olajšana po- Objektiv 2, ki je po Siko-sojila po ugodni oz. vih besedah najbolj znižani obrestni meri in učinkovit. Evropska unija razne davCne olajšave. namreC postavlja doloCe-Med raznimi pobudami ne meje za višino pri-za razvoj gospodarstva je spevka na investicijo, da tudi evropski projekt bi ne prišlo do nelojalne konkurence, Objektiv 2 pa doloCa maksimalno možno mero za eno podjetje. Objektiv 2 ni dosegljiv vsem. Kar zadeva industrijo in obrt, lahko prispevke dobi samo tisti, ki se ukvarja s proizvodnjo oziroma s storitvami za proizvodnjo. Veliko dejavnosti tako ne more koristiti ugodnosti tega projekta, saj je velika večina obrtnih podjetij na Tržaškem storitvene narave (mehaniki, frizerji itd.) in torej ne zadeva proizvodnje. Evropski program predvideva posege tudi na področju turizma, saj poleg hotelov zajema tudi kampinge, turistične sobe, apartmaje in kmečke turizme (pretekli projekt je predvideval samo hotele), kar zadeva trgovino pa so projekt tako zastavili. da je za ta sektor v bistvu neuporabljiv. Prispevki, ki so nepovratni in zadevajo posojila za investicije (rok za prošnje za ta razpis zapa- de 19. novembra, dela oz. predstavljene načrte pa je treba dokončati najkasneje do 30. junija 2001. leta), so v višini 34% vrednosti posojila, ki je vezano na investicijo, podjetja pa jih dobijo po končani investiciji. Objektiv 2 zaobjema v bistvu vrsto posegov na območjih Evropske unije, ki jih je zajela industrijska kriza. Kar zadeva FJK, prispevki EU zadevajo tržaško pokrajino (razen centra mesta in zahodnega Krasa) in nekaj občin goriške, videmske in por-denonske pokrajine. V prihodnosti se bodo prispevki po vsej verjetnosti zmanjšali, kar bo vplivalo tudi na vrsto drugih olajšav (npr. ugodna posojila), vezanih na Objektiv 2. SDGZ je v okviru projekta že vložilo precej prošenj. S preteklim projektom je bil uspeh stoodstoten, saj so bile vse prošnje sprejete (samo nekaj prošenj ni dobi- lo prispevkov zaradi pomanjkanja sredstev, a so bile vključene v novi Objektiv 2). »Po podatkih, s katerimi razpolagamo«, je povedal Sik, »je bilo v zadnjem projektu Objektiv 2 na področju obrtništva malo investicij. Obstajajo torej dobre možnosti, da bo velika večina prošenj odobrena, za industrijo in turizem pa nimamo podatkov.« Sik je tudi naslovil poziv na vse, ki bi radi izkoristili možnosti prispevkov. Za veliko večino olajšav nasploh je treba namreC vložiti prošnjo pred investicijo, zato svetuje podjetnikom, naj se obrnejo na konzulente ali na banke. Informacije lahko na vsak naCin dobijo tudi pri SDGZ, je dejal Sik, saj ima struktura velike izkušnje na tem področju. Velja omeniti, da se vsa sredstva počasi preusmerjajo v posojila z ugodnejšimi obrestnimi merami. V zadnjem Času je bil govor o Objektivu 2, obstaja pa vrsta drugih možnosti, ki ostanejo neizkoriščene. Ge vrednost investicije presega 20 milijonov lir, so navadno možnosti za olajšana posojila, za veliko večje investicije (nad 300 milijonov) pa so možna tudi nepovratna sredstva. V mislih imamo Sklad za trsT, ki nudi prispevke v višini do 15 odstotkov vrednosti naložbe. Kdor je letos že opravil investicije, ki bi lahko prišla v poštev za prispevek (300 milijonov vredno investicijo lahko opravimo v veC letih, prošnjo pa je treba vložiti v prvem letu), mora prošnjo vložiti do 30. novembra. Prav vzvezi s tem je Zal premalo smisla za uporabljanje teh sredstev, pravi Sik. Ze res, da vsi ne morejo dobiti prispevkov, toda velika večina jih lahko dobi, zato pa se morajo podjetniki podrobno seznaniti s to problematiko. Aljoša Gašperlin BANKE / PO ZN12ANJU URADNE OBRESTNE MERE S 5 NA 4 ODSTOTKE Banke v naših krajih so že ali pa bodo kmalu znižale obrestne mere Zadružna kraška banka z novembrom že usklajena z novimi razmerami Guverner Banke Italije Antonio Fazio je 26. novembra šest mesecev po zadnjem posegu (22. aprila) znižal uradno obrestno mero od 5 na 4 odstotke, s tem pa je cena denarja padla na raven izpred 26 let, saj ni bila tako nizka od leta 1972. Uradna obrestna mera je zaCela veljati že dan kasneje, za poln odstotek (od 6, 50 do 5, 50) pa je centralna banka znižala tudi obrestno stopnjo na anticipacije s fiksno zapadlostjo. Za polovico odstotka se je (od 4, 25% na 3, 75%) znižala tudi obrestna mera na kmetijske menice. Faziov poseg je žel pozitivne odmeve in komentarje od ministrskega predsednika Mas-sima D’Aleme do zakladnega ministra Ciam-pija (po katerem se je s tem zaCela doba evra), ukrep pa je pomenil tudi prilagoditev uradne obrestne mere tržni ceni denarja, ki se je v zadnjem Času zelo znižala in je dejansko anticipirala poseg Banke Italije. Po mnenju sindikatov je napočil Cas investicijskega zagona, delodajalci pa so bili mnenja, da se morajo novi ceni denarja Cimprej prilagoditi tudi banke. Po dveh tednih od znižanja uradne obrestne mere smo želeli iz- vedeti, ali so se banke v naših krajih že prilagodile in torej znižale aktivne in pasivne obrestne mere. Direktor Zadružne kraške banke Klavdij Brajnik nam je povedal, da se z novembrom prilagajajo novim razmeram. Na zadnji seji so se namreC odločili, da se sorazmerno znižajo tako aktivne kot pasivne obrestne mere, kar pomeni posojila, vloge, tekoči raCuni itd. Posojila za nakup prvega stanovanja, ki so ~v veljavi od poletja in za katere je do sedaj veljala obrestna mera 5 odstotkov, so trenutno ostala nespremenjena, ker se je tržišCe že predhodno prilagodilo ■znižanju uradne obrestne mere. Povedati je treba, da so omenjeni pogoji za posojilo za prvo stanovanje veljavni za prvo leto, nato pa je treba računati z morebitnimi spremembami na tržišču. Novi obrestni meri se je prilagodila tudi Nova Tržaška kreditna banka. Kot je povedala pred- stavnica oddelka za marketing Suzana Pur-ger, je NTKB tako kot ostale banke vezana na »prime rate« združenja bank ABI in na uradno obrestno mero. Niso seveda znižali »vsega«, prepričani pa so, da so tako aktivne kot pasivne obrestne mere ugodne za stranke. Državne obveznice so sicer manj donosne, tako da je bolje gledati na nove načine vlaganja. Omeniti velja še to, da so tudi pri NTKB znižali obrestno mero na hipo- tekama posojila za prvo stanovanje. Za informacije smo se obrnili tudi na Kmečko banko Gorica. Njen predstavnik Moreno Marson je povedal, da je banka za posojila, naložbe itd. vezana na parametre, kot so uradna obrestna mera, »prime rate« in »ribor«. Aktivne in pasivne obrestne mere niso znižane, je dejal, saj se zaenkrat še niso prilagodili novi eskomptni meri, a se bo verjetno kaj spremenilo v prihodnosti. (A. G.) NOVICE Izredni in 22. redni občni zbor SDGZ bo 22. novembra na tržaškem sejmišču Slovensko deželno gospodarsko združenje v Trstu je potrdilo datum za 22. redni občni zbor Združenja, ki bo v nedeljo, 22. novembra dopoldne v kongresnem centru tržaškega sejmišča. Najprej bo izredni občni zbor, na katerem bodo ob prisotnosti notarja sprejeli popravke statuta in ga prilagodili novi zakonodaji o nepridobitnih ustanovah, nato bodo redne obveznosti občnega zbora, in sicer poročila, obračun poslovanja, proračun za prihodnost ter volitve novih vodstvenih organov. V javnem delu, ki se ga bodo udeležili predstavniki oblasti, institucij, ustanov in drugih stanovskih organizacij, bo priložnost za razpravo o zadnjem obdobju, sedanjem trenutku in o gospodarskih perspektivah za bodočnost. Vsi elani in gostje so vabljeni, da se udeležijo zasedanja, posvečenega krajevni in Čezmejni ekonomiji. Na sedežu SDGZ v Čedadu bo jutri pokrajinski občni zbor V pripravi na redni občni zbor bo na Cedajskem sedežu SDGZ jutri ob 18. mi pokrajinski občni zbor SDGZ za videmsko pokrajino. Zasedanja se bodo udeležili gostinci, trgovci, obrtniki in samostojni delavci iz Benečije, govor pa bo o nelahkih razmerah, v katerih delajo kot krajevni gospodarstveniki in pripadniki manjšine. Po obveznih točkah in volitvi novega vodstva bo družabno srečanje v gostilni, ki sodeluje pri pobudi »Vabilo na kosilo«. Na Opčinah bo v petek drugi redni občni zbor sekcije SDGZ za samostojne poklice Sekcijo za samostojne poklice so pri SDGZ ustanovili leta 19965, v petek (13. novembra) zvečer pa bo imela v prostorih novega Hotela Daneu na Opčinah svoj drugi redni občni zbor. Sekcijo vodi Marko Stavar, ki bo v svojem poročilo spregovoril o prvem obdobju dejavnosti te sekcije in o prizadevanjih, da bi vanjo vključili Cim vec Slovencev, ki opravljajo samostojne poklice. Za zdaj so v sekcijo vključeni predvsem zdravniki, geometri, inženirji, arhitekti, pravniki, davčni svetovalci (knjigovodje in komercialisti), drugi svetovalci, glasbeniki finančni svetovalci, zavarovalni zastopniki in drugi. Občni zbor bo seveda delovnega značaja, istočasno pa bo tudi priložnost za boljše medsebojno spoznavanje elanov in drugih. Zato bodo tudi občni zbor sklenili z družabnostjo, za katero bodo poskrbeli v restavraciji Hotela Daneu. BALKAN / POMIRITVENI PROCES JERUZALEM / SPOROČILO ITALIJA / IZGUBIL JE ZAVEST Na Kosovo prihajajo britanski opazovalci Medtem se Srbi in Albanci med seboj obtožujejo zaradi kršitev premirja in zločinov Džihad prevzel odgovornost za zadnji atentat Rusija opozarja, da je treba uresničiti mirovni sporazum Tajnik Cisl DMoni že včeraj izven vsake nevarnosti Pravijo, da ga je slabost obšla zaradi velike obremenjenosti PRIŠTINA - Na Kosovo je predsinocnjim prispelo H britanskih opazoval-cev, ki bodo sodelovali v diplomatski opazovalni Rusiji na Kosovu, tik preden bo prešla pod okrilje bodoče nadzorne opazo-valne misije Organizacije 2a varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Tako so sPoroCili sami prevniki OVSE v Prištini. Opazovalci bodo odšli v Priden, jutri se jim bo pridružilo Se 20 britanskih kolegov, drugih dvajset Pa 12. novembra. V Prištini pa se je s Predstavniki Osvobodil-Ue vojske Kosova (OVK) včeraj na triurnem pogovoru sestal ameriški posrednik Christopher Hill. Spremljal ga je vodja ameriških opazovalcev v diplomatski opazovalni misiji na Kosovu Shaun Eyrnes. Hill po pogovora ui dal izjav, tiskovni Predstavnik OVK Jakup Rrasniqi pa je dejal, da je bil pogovor koristen in da ga bodo nadaljevali. Izrazil je zadovoljstvo, da Združene države Amerike priznavajo OVK kot pomemben dejavnik na Kosovu. Dodal je, da bo OVK preučila ameriški osnutek dogovora za rešitev krize na Kosovu, ki sta ga na srečanju predstavila ameriška sogovornika. Sicer pa se pomiritev na terenu med Srbi in Albanci uresničuje zelo postopoma, Ce se sploh. Obe strani obtožujeta ena drugo, da kršita premirje, kakor krivita ena drugo za zločine, ki naj bi jih storili v bližnji preteklosti. Večkrat gre za težko preverljive podatke. Tako ja je včeraj v Prištini al- banski odbor za človekove pravice na Kosovu sporočil, da je bilo od začetka tega leta v spopadih na Kosovu ubitih 1.770 Albancev. Samo oktobra naj bi bilo ubitih 172 Albancev, med njimi enajst mladoletnih oseb in deset žensk. Po drugi strani pa kosovski Srbi zahtevajo pravico do soodločanja pri pogajanjih o prihodnosti te južnosrbske pokrajine. "Tudi nas je treba vprašati o naši usodi," je včeraj na izredni seji vsesrbske ljudske skupščine in cerkvenega zbora v Prištini dejal vodja srbskega odporniškega gibanja Mom-Cilo Trajkovic. Seje so se udeležili tudi vodilni srbski opozicijski politiki, o dogodku pa je poročala neodvisna beograjska ti- skovna agencija Beta. Udeleženci seje so jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču očitali, da se z Združenimi državami Amerike in Albanci pogaja za narodovim hrbtom. »Kosovski Srbi niso proti sporazumu med Miloševičem in posebnim ameriškim odposlancem Richardom Holbrookom, vendar pa Miloševičevega podpisa ne priznavajo, ker je protiustaven,« je po poročanju agencije Beta dejal vodja srbskega odporniškega gibanja Traj-kovič. Pravoslavni škof na Kosovu Artemije pa naj bi sestanku poudaril, da Srbi ne nasprotujejo pogajanjem, toda ne dovolijo, da bi se en sam Človek pogajal v njihovem imenu. (STA in CR) JERUZALEM - Palestinsko islamsko gibanje Džihad je prevzelo odgovornost za predvčerajšnji atentat na jeruzalemski tržnici, v katerem sta bila ubita atentatorja, ranjenih pa je bilo 24 Izraelcev. Da je Džihad odgovoren za atentat, je iz Damaska sporočil generalni sekretar gibanja Ramadan Abdalah Šalah. Medtem so palestinske varnostne sile objavile identiteto atentatorjev: eden je 18-letni Jusef al-Sagir iz vzhodnega Jeruzalema, dragi pa njegov svak Sulejman Tahajneh, ki je iz manjšega kraja na Zahodnem bregu. Palestinska policija je po informacijah, da so storilci atentata člani islamskega Džihada, v noči na soboto na Zahodnem bregu aretirala nekaj elanov te skrajne organizaci- je. Sicer je palestinski voditelj Jaser Arafat v telefonskem pogovora ameriški zunanji ministrici Ma-deleine Albright zagotovil svojo zavezanost boju proti terorizmu. Albrightova ga je pozvala k odločnim ukrepom za rešitev tega problema. Rusko zunanje ministrstvo je atentat obsodilo kot dejanje, s katerim želijo spodkopati nedavno sklenjeni izraelsko-palestinski sporazum. Rusija meni, da je uresničitev sporazuma najbolj učinkovita obramba proti terorizmu. Istega mnenja je tudi egiptovski predsednik Hosni Mubarak, ki je tudi izjavil, da je uresničevanje sporazuma iz Wye Plantationa najboljši način za preprečitev izbruha nasilja na območju. (STA) ________ITALIJA / V POLEMIKI S POLOM SVOBOŠČIN_______ UDR grozi z razbitjem deželnih koalicij Na prepihu so desnosredinske deželne vlade v vsaj štirih deželah Južne Italije RIM - Stranka UDR Francesca Cossige grozi, da bo razbila politična zavezništva s Polom svoboščin v deželah južne Italije. Grožnjo so Clemente Mastella in somišljeniki že uresničili v deželni vladi Kam-panije, potem naj bi bila na vrsti še Sicilija, zatem pa Kalabrija in Apulija. Razkol, ki zna imeti neprevi-dljive posledice, je sad izredno napetih odnosov med UDR in Forza Italia, kot pričajo skoraj vsakodnevni prepiri med nekdanjim predsednikom republike in Silviom Berlusconijem. Pet odbornikov UDR je včeraj napovedalo odstop iz deželnega odbora Kampanije, ki mu predseduje zastopnik Nacionalnega zavezništva Antonio Rastrelli. Politično prekucijo neposredno izvaja stran- kin predsednik Clemente Mastella, ki je doma iz Beneventa in hoče sedaj postaviti svojega Človeka za krmilom Dežele. Rastrelli, ki bo verjetno prisiljen k odstopu, je rekel, da so spričo dogajanj nujno potrebne predčasne volitve, saj osebno ne vidi drugih političnih izhodov. Tako razmišljajo tudi levi demokrati, medtem ko Ljudska stranka že kaže precejšnje zanimanje za novo deželno vlado skupno z UDR. Temni oblaki se zgrinjajo tudi nad deželno vlado Sicilije. Tudi tukaj bi nekatere komponente Oljke (začenši z bivšimi demokristjani) takoj sklenile novo zavezništvo s Cossigovi pristaši, levi demokrati in gibanje Rete pa so zelo previdni, ker se bojijo negativnih posledic morebitne prekucije. Ni naključje, da je prav na včerajšnji skupščini Rete senator Antonio Di Pietro znova zelo ostro napadel Cossigo ter mu očital, da so on in njegovi pristaši izdali volilce desnosredinskega zavezništva. V Deželi Veneto so svetovalci UDR že zapustili vlado Pola svoboščin predsednika Giancarla Galana (FI), kar paj kot kaže, ne bo povzročilo politične krize. Cossigovi somišljeniki so zapustili tudi predsednika Lombardije Roberta Formigoni-ja, ki bo ostal za krmilom vlade, ker ima še vedno za seboj večino deželnih svetovalcev. Volilna zakonodaja za deželne z navadnim statutom prepoveduje prekucije v prvi polovici mandata deželnega parlamenta, potem pa pušCa proste roke strankam oziroma svetovalcem. RIM - »Gez en teden, največ Cez deset dni, bova spet skupaj na trgih,« je po obisku v bolnišnici, kamor so nekaj po 12. uri nezavestnega sprejeli tajnika Cisl Ser-gia EVAntonija, povedal tajnik Uil Pietro Larizza. »Zdravniki so me pomirili,« je še dodal Larizza, »in Ce odhajam, pomeni, da ni nevarnosti, sicer bi ostal s svojim prijateljem.« Po teh Larizzovih besedah je bilo jasno, da zdravstveno stanje tajnika Cisl, ki je brez zavesti ostal okrog 30 minut, ne zbuja vec skrbi, čeprav je bilo treba na dokončno zdravniško sporočilo počakati do poznih popoldanskih ur. Sele nekaj po 18.30 je namreč primarij nevrokirurškega oddelka sporočil, da je »D’Antopni izven nevarnosti, Ce je sploh kdaj bil v nevarnosti. Obšla ga je slabost, ki je morda posledica stresa, preveč je obremenjen z delom. Pacient je povsem pri zavesti. Lahko počne karkoli, vendar bi bilo primerno, da bi nekaj dni preživel v miru in se odpočil. Prognoza ni veC pridržana.« Dodal je, da bi po njegovem mnenju lahko že prihodnji teden nadaljeval s svojim običajnim delom, obenem je izključil možnost, da bi šlo za manjšo epileptično krizo (nekateri so celo omenjali iktus). Izven nevarnosti, Čeprav je prognoza še vedno pridržana, pa je tudi drugi sindikalist Cisl, Giorgio Allegrini, ki ga je zadel infarkt, ko je zagledal D’Antonija nezavestnega na tleh. D’Antonija so že vCe-raj z oddelka za oživljanje premestili na nevrokirurški oddelek, obiskali so ga žena, hci, brat, prijatelji, morda se bo že danes ali najkasneje jutri vrnil domov. Čeprav zagotavljajo, da si bo v nekaj dneh povsem opomogel, pa gotovo ne bo nadaljeval z ritmi zadnjega obdobja, kar ga je verjetno izčrpalo, Čeprav doslej ni bilo nobenega znaka, ki bi opozarjal k večji previdnosti. Včeraj je bil zaposlen na nekem sindikalnem shodu, na tla se je zgrudil ob koncu svojega posega. Odločilnega pomena je bila verjetno pomoč, ki jo je nudil bolničar Antonio Fiora-vanti, prihitel jo med prvimi, takoj je ukrepal, opravil je srčno masažo in umetno dihanje, kar ni bilo tako enostavno, ker je D’Antoni stiskal zobe. Vse pa se je srečno končalo. ~ ITALIJA / KULTURNA DEDIŠČINAH Ob praznikih nekateri muzeji odprti do večera ITALIJA / V APULIJI VEC KOT 600 TUJCEV V ENEM SAMEM DNEVU Z morja nov množični naval priseljencev Pri Vicenzi izsledili večjo skupino Kurdov - Manj kaotične razmere pred kvesturami po vsej državi RIM - Od danes do 31. decembra bo trideset pomembnejših muzejev po vsej Italiji odprtih ob nedeljah in praznikih s podaljšanim večernim urnikom do 19. ure. Sklep je sporočila nova ministrica za kulturne dobrine Giovanna Me-landri na svojem prvem srečanju s tiskom na vrtu Kvirinala. Ministrica Melandri je tudi posredovala rezultate podobnega poskusa, ki se je na pobudo takratnega podpredsednika vlade Veltronija odvil do prejšnjega 31. oktobra. V 28 muzejih je v obdobju podaljšanega prazničnega odprtja Število obiskovalcev preseglo 4 milijone in pol. Točneje poraslo je za 13, 5 odstotka v večjih muzejih in za kar 44 odstotkov v manjših muzejih. Izredno odprtje so izvedli s pomočjo nameščencev, katerih sindikat je pristal na nadurno delo za uveljavljanje velikega italijanskega kulturnega bogastva pri vedno širši publiki. S prihodnjim letom pa bodo vzeli v službo za omejeno obdobje 12 mesecev dvatisoC mladih študentov in diplomirancev z znanjem tujih jezikov. Delali bodo v 44 muzejih po 12 ur tedensko za 700 tisoč lir Ciste mesečne plače. Prisotnost mladih sodelavcev bo omogočila prihranek ene Četrtine delovnih ur pri profesionalnih čuvajih, ki bodo tako lahko delali veC v večernih urah. Med tridesetimi muzeji, ki bodo do konca leta poskusno odprti ob praznikih s podaljšanim večernim urnikom, je tudi Mira-marski grad pri Trstu. LECCE - Cim se je morje v Otranstkem prelivu pomirilo, se je spet začel naval priseljencev iz Albanije v Apulijo. Prejšnjo noC so na obalah zasledili 220 tujcev, ki so se nelegalno izkrcali večinoma z gumenjakov, ki so hitro in nemoteno odpluli na drugo stran morja. Zjutraj pa so obvestili finančno stražo, da je kakih 400 metrov od obale zasidrana ladja na neprimernem mestu. Izvidnica finacarjev je odkrila ladjo brez posadke popolnoma prebarvano v Črno, da bi bila ponoči manj opazna. Na krovu se je v nemogočih higienskih razmerah stikalo približno 400 izčrpanih, lačnih in žejnih tujev, večinoma iz Kur-distana, pa tudi iz Gvineje. Prihitel je hiter izvi-dniški Čoln, s katerim so pripeljali živila in takoj odpeljali v bolnišnico 6 otrok in dve ženski, ki so bili na robu svojih moči. Motorji stare ladje so odpovedali, tako da so potnike morali odpeljati na kopno s čolni sil javnega reda in so jih nato nastanili v centru apuljskega Karitasa. Kaže, da je ladja priplula iz Turčije in da je posadka pravočasno zapustila ladjo s hitrim gumenjakom. Skupino 60 kurdskih pribežnikov so odkrili tudi pri Vicenzi (na te-lefoto Ap). Policijo je obvestil voznik, ki se je pe- ljal po avtocesti in opazil trumo ljudi, ko so skakali s tovornjaka in se nato porazgubili po sosednjih poljih. Policija jih je večinoma polovila in odpeljala na komisarjat (na sliki, telefoto AP), kjer so predsatavili prošnjo za politično zatočišče. Tovornjaka, s katerim so se pripeljali do Veneta, pa še niso zasledili. Na kvesturah po vsej Italiji je vCeraj bilo manj kaosa kot prejšnje dni zaradi priseljencev, ki imajo Časa do 15. decembra, da uredijo svoj status. V Milanu je policija doslej izdala več kot 12 tisoč potrdil, s katerimi se bodo prihodnje dni tujci lahko vrnili pred okenca in predstavili dokumentacijo o svojem neurejenem bivanju v Italiji. Na podlagi teh dokumentov, ki jih bodo zbrali v Rimu, bodo po vsej Italiji dodelili 38 tisoč dovoljenj za bivanje, nekaj tisoC pa jih bodo dodelili tudi prihodnje leto. Vsekakor ni še jasen postopek, po katerem bodo izbrali srečneže, ki jim bo omogočeno legalno bivanje v državi: še enkat se izkazuje vsa neurejenost italijanskega birokratskega stroja. NOVICE Ukrajina že v A skupini LJUBLJANA - Hokejska reprezentanca Ukrajine je v prvi tekmi drugega kroga kvalifikacij za uvrstitev v skupino A premagala Nemčijo z 2:1 (0:0, 2:1, 0:0) in se z drugo zmago na turnirju že uvrstila v skupino A. Slovenija je v drugi včerajšnji tekmi izgubila s Francijo z 2:5 (1:0,1:5, 0:0). O drugem moStvu, ki bo napredovalo v skupino A bosta odločali današnji srečanji med Ukrajino in Slovenijo ter med Francijo in Nemčijo. Najmanj možnosti ima Slovenija. Poraz Kraškega zidarja, Jan Budin 21 ročk LAŠKO - V 11. kolu slovenske košarkarske lige je Kraški zidar izgubil v Laškem proti favorizirani Pivovarni z 82:78. Med najboljšimi je bil Jan Budin, ki je bil z 21 točkami najboljši mstrelec svoje ekipe. OSTALi IZUJi: Helios - Pošta Branik 87:81, Union Olimpija - Slovan 84:64, Triglav - Postojna 69:77, Krka - Savinjski Hopsi 59:67, ZM Lumar - Loka Kava 69:68. VRSTNI RED: Union Olimpija 22, Pivovarna Laško 20, Krka in Savinjski Hopsi 16, Helios, Branik, Postojna, Triglav in Loka 8, Slovan, Kraški zidar in Lumar Maribor!. V slovenski ženski odbojkarski ligi zmaga Koprčank IZIDI 5. KOLA: Marsel Ptuj - ZM Ljutomer 3:0, Šentvid - Kemiplas Koper 0:3, TPV Novo mesto - Infond Meltal 2:3, Špecerija Bled - Krim 2:3, HIT Gorica prost. VRSTNI RED: TPV 10, Infond Meltal in HIT 8, Marsel 6, Kemiplas 4, Ljutomer, Šentvid, Špecerija Bled in Krim 2. Poraz odbojkarjev Salonita na Ravnah IZIDI 5. KOLA: Olimpija - Stavbar 3:2, Krka - Pomgrad 0:3, Žužemberk - Titan 0:3, Fužinar - Salonit 3:1, Bled -Šoštanj Topolšica 3:0. VRSTNI RED: Titan Kamnik 10, Fužinar 8, Stavbar, Pomgrad, Salonit, Olimpija in Bled 6, Žužemberk 2, Šoštanj in Krka 0. NOGOMET / 8. KOLO V A LIGI Osrednja tekma med Milanom in Interjem, Udinese gosti Juventus Guidolin bo zamenjal sistem igre - Lippi ima težave - V Milanu derbi nezadovoljnih VEDEM - Osrednje srečanje 8. kola v nogometni A ligi bo nedvomno milanski derbi med Milanom in Interjem, toda za ljubitelje nogometa v naši deželi bo gotovo bolj zanimiva tekma med Udinesejem in vodilnim Juventusom v Vidmu. Guidolin bo proti »stari dami« spremenil koncept igre in namesto sistema 3-4-3 prešel na sistem 3-1-4-2, pri Čemer bo v dokaj neobičajni vlogi libera na sredini igrišča zaigral mladi Marco Zanchi, medtem ko bo v napadu ob stalnem Amorosu morda že od prve minute zaigral Sosa, kar z drugimi besedami pomeni, da bo na klopi ostal Poggi. Trener Guidolin ne bo mogel računati na kaznovanega Gianicchedo. Lippi ima težave s poškodbami in ob kaznovanih Davidsu in Monteru ne bo mogel računati na poškodovane De-schampsa, Amorusa, Pessotta in Fonse-co. Lippi je še posebej zaskrbljen zaradi Amorusa, ki se je v nedeljo vrnil po dolgi poškodbi in takoj staknil novo poškodbo gležnja, ki so mu ga pred meseci operirali. Toda Juventusov trener ne dramatizira položaja: »Imam tri menjave in to mi zadošča.« Vendar pa se istočasno zaveda, da Čaka TurinCane v Vidmu izredno zahtevna naloga. V Milanu pa bo na sporedu derbi nezadovoljnih. To velja tako za Milan, ki sicer ni daleC od vrha, toda Zaccheroni je povsem nezadovoljen z igro, kot za Inter, ki je že skoraj pozabil, kaj je to zmaga. Zato bo psihološka prednost na strani »domačina«, ki je Milan. Simoni se dobro zaveda, da je derbi morda odločilen za njegov trenerski stolček. Glede postave obeh ekip je že skoraj vse jasno. Bergomi se bo pri Interju najbrž preselil na klop, glede ostalih pa je vprašljiv nastop VVesta. Pri Milanu je pod vprašajem Leonardo, Zaccheroni pa bo v napadu najbrž dal prednost Ganzu pred Morfeom. V vnaprej odigrani tekmi 9. kola v B Egi je Verona z 2:0 premagala Lecce. DANAŠNJI SPORED (v oklepaju število osvojenih točk doslej): Bari (10) -Parma (12), Bologna (9) - Roma (13), Ca-gliari (8) - Piacenza (8), Fiorentina (15) -Venezia (2), Lazio (10) - Empoli (6), Perugia (8) - Vicenza (9), Sampdoria (8) -Salemitana (4), Milan (13) - Inter (10), Udinese (9) - Juventus (16). KOŠARKA / A2 Za Lineltex končno tudi Alibegovič Goričani v gosteh Goriške košarkarje je nedeljska prva prvenstvena zmaga proti Pistoi gotovo opogumila, Ce vemo, da bo letos v nižjo ligo izpadla ena sama peterka, toda problemi so se v tem tednu dejansko še nekoliko povečali zaradi poškodbe mladega playmakerja Andree Peci-leja, nekaj napetosti pa je vnašal tudi ultimat za Timin-skasa, ki naj bi ga odstranili, Ce ne bo igral boljše. Danes bodo Goričani igrali v Reggio Emilii proti Zucchettiju, ki ga trenira »veCni« Dado Lombardi. Prvenstveni debut bo za tržaški Lineltex končno opravil slovenski reprezentant Teo-man Alibegovič. Tržačani se bodo doma ob 18. uri pomerili z novincem Biello (njen pomožni trener je naš Massimo Raseni), ki je doslej dobro opravila svojo nalogo in ima na lestvici dve točki več od Tržačanov. ODBOJKA / BI V Veroni prvi poraz Adrie Volley Slabši sprejem kot običajno Isola della Scala - Adria Vollev 3:0 (15:13, 15:11, 15:12) ADRIA: Feri 3+9, Sni-dero 7+14, Meggiolaro 5+1, Beltrame 1+6, Cola 5+3, Galanti 0+7, Mania (libero). VERONA - Odbojkarji Adrie Volley so v Veroni doživeli prvi poraz. Srečanje z Isolo je bilo izenačeno, toda domačini so pokazali večjo borbenost, kar je bilo odločilno v končnicah setov. V primerjavi s prvima dvema nastopoma je ekipa iz Tržiča tokrat veC grešila kot običajno, tudi sprejem je bil slabši, posledica tega pa je bil tudi mnogo manj učinkovit napad. Srečanje je bilo izenačeno, trener De Marchi pa je uporabil sedem igralcev, od tega Lorisa Maniaja na mestu libera. Prvih 165 dopinških kontrol v tujini dalo že 4 »pozitivne« RM - kolcesar, nogometaša in voznik motornega čolna. To je Četverica »pozitivnih« po prvih 165 kontrolah dopinga, ki so jih izvedli v tujini (v Barceloni, Losanni in Kolnu). Eden od nogometašev je igralec Cesene Mat-teo Superbi, za katerega pa je že na dopinški kontroli po tekmi 11. oktobra med Ceseno in Napoliji klubski zdravnik povedal, da je Superbiju zaradi poškodbe med tekmo dal injekcijo nedovoljenega sredstva. Zato bo njegov primer arhiviran. V drugih primerih imena še niso znana. Kolesar je eden od sedmerice Camen-zind, Boogerd, Bartoli, Puttini, Richard, Cattai in Gou-got, ki so morali na kontrolo na Dirki po Lombardiji, za dragega nogometaša pa se ve, da igra v C ligi. Jutri v Športelu nogometaši Mladosti KOPER - Jutri ob 22.30 bo na programu koprske TV spet na vrsti Sportel, oddaja o zamejskem športu in športnikih. Pogovor v studiu bo tokrat namenjen uspešnemu nastopanju nogometašev Mladosti v 2. amaterski ligi, govor pa bo tudi o mladinskem nogometu na Goriškem. Sportelove kamere so zabeležile dogajanje na košarkarski tekmi C-l lige med Jadranom -Roncadami, na goriškem odbojkarskem derbiju med Imso in 01ympio Agrario Terpin ter na proslavi ob 40-letnici Športnih iger. Kot običajno bo tudi nagradna igra in pa rubrika Spori pod Triglavom, v kateri bosta gosta odlični strelec Rajmond Debevc ter obetavni Izidor Hreščak. KOŠARKA / V MOŠKI C2 IN D LIGI Vsi uspešni razen Bora Radenske (KO v podaljšku) Dom Kmečka banka prebil led proti Intermuggi - Cicibona se je rešila - Lepa zmaga Kontovela Nord Est Dom Kmečka banka -Intermuggia 92:87 (41:36) DOM: Concetti 12 (6:7, 3:7, -), Goriš 11 (-, 1:3, 3:6), Podbersig 6 (4:4, 1:9, -), Gej 8 (-, 4:9, -), Di Cecco 26 (6:8, 10:19, -), Kristinacich 3 (1;:2, 1:2, -), Campanello 24 (5:8, 5:10, 3:6), Covi nv., Galai 2 (-, 1:1, -). SON: 27, PON: 22:32. Domovcem je končno uspelo prebiti led, njihova zmaga pa je povsem zaslužena. Pričeli so odlično in že v 8. minuti vodili z 20:6, predvsem po zaslugi dobre igre Geja in Di Cecca. Nato se je v njihovo igri zataknilo, tako da so se jim gostje približali na pet točk (28:23) in ta zaostanek obdržali do konca polčasa. V drugem delu so domove! spet pritisnili na plin in si pridobili deset točk prednosti. Že okoli 30. minute pa je imelo kar pet domovcev že štiri osebne napake, kar so gostje skušali izkoristiti s prodori, Domova obramba pa jim tega ni mogla preprečevati. K sreči so »belordeci« s preudarno igro v napadu in trojkama Geja obdržali zadostno prednost in zasluženo zmagali. Omeniti je treba odsotnost Geja, za dober skok si pohvalo zasluži Gej, vsi ostali pa jo zaslužijo za požrtvovalnost. (L.S.) Bor Radenska - Santos 79:86 po podaljšku r ROKOMET / EHF Gladek poraz Generalija na Norveškem S AND FJORD - Rokometaši tržaškega Generalija so v prvi tekmi osmine finala pokala EHF doživeli na Norveškem gladek poraz proti moštvu Sandfjord. Gostitelji so Tržačane premagali s 25:18 (16:8). Začetek tekme (5:5) je bil izenačen. Tržačani so sicer v obrambi igrali dokaj slabo, toda napad je še kolikor toliko deloval dobro, zlasti po zaslugi Makedonca Novokmeta. Ko se je tudi njemu zataknilo, so igralci Sandfjorda odločno povedli. V obrambi so prestregli veliko število žog, Tržačani pa so se v obrambo vračali zelo počasi, tako da so Norvežani že na začetku dragega dela imeli kar deset zadetkov prednosti in to razliko ohranili do 53. minute igre. Z nekoliko boljšo igro Lo Duce, Fusine in predvsem vratarja Ni-denvaiserja jim je na koncu uspelo ublažiti poraz, vendar jim bo Cez sedem dni v Trstu težko nadoknaditi razliko, Ce bodo igrali tako zaspano kot včeraj. Po srečanju so v tamkajšnjo bolnišnico odpeljali Guerrazzija, ki se je poškodoval med tekmo. ODBOJKA / SP ZA ZENSKE Kitajska premočna Frigoni: Mi kot keglji! Rusija gladko premagala Japonsko Italija 3:0 (15:3,15:8, Kitajska 15:5) ITALIJA: Rinieri 2+4, Leggeri 0+2, Cacciatori, Galastri 0+2, Pic-cinini 0+7, Mello 1+5, Bertini, Gioli, Togut 3+4, Mifkova 5+5, Lo Bianco 0+1, Bragaglia 0+5. KITAJSKA: Lai Yawen 5+5, Li Van 9+8, Wu Vongmei 4+4, Hei Qi 2+4, Sun Yue 8+8, Qiu Aihua 5+10. FUKOUOKA - Poraz proti Kitajski v prvi tkemi Četrtfinalne faze žensklega SP je bil sicer pričakovan, toda Italijanke so vseeno zelo razočarale. Trener »azzurr« Angiolino Frigoni je bil dobesedno besen: »To ni bila odbojka, ampak kegljanje, mi pa smo bili keglji!«, je dejal. In še: »To je bil boj med topovi in fračami, v vojno pa smo stopili prepričani, da imamo topove mi. Moje igralke so se krepko zmotile, če so mislile, da so boljše samo zato, ker so Italijanke, plavo- lase, modrooke in boljše zaslužijo.« Davi so se Italijanke pomerile s Hrvaško v odločilni tekmi za uvrstitev v polfinale od 5. do 8. mesta, jutri pa jih Čaka še zadnja tekma proti Južni Koreji. V osrednji tekmi dneva je Rusija prepričljivo premagala Japonsko. Ostali izidi skupine F: Kuba -Južna Koreja 3:0 (15:8, 15:2, 15:5), Hrvaška - Bolgarija 3:1 (15:9, 16:14,11:15,17:15). Vrstni red: Kuba 6, Kitajska in Južna Koreja 4, Hrvaška in Italija 2, Bolgarija 0. Izidi skupine E: Peru - Dominikanska republika 3:2 (9:15, 15:12, 15:13, 8:15, 15:11), Brazi-lija - Nizozemska 3:0 (15:5, 15:7, 15:3), Rusija - Japonska 3:1 (16:17, 15:7, 15:5, 15:8). Vrstni red: Rusija 6, Japonska in Brazilija 4, Nizozemska in Peru 2, Dominikanska republika 0. (69:69, 33:40) BOR: Filipčič 13 (5:8, 1:5, 2:4), Tomšič 14 (2:4, 3:7, 2:7), Velinsky 2 (-, 1:2, -), Rasman 12 (2:5, 5:7, -), Perčič 2 (-, 1:4, -), Smilovich nv., Susani 9 (3:5, 3:9, 0:2), Simonič 7 (2:5, 1:4, 1:3), Pettirosso 11 (5:10, 3:5, -), B arini 7 (1:2, 3:6, -). PON: PerCiC, B arini in Velinsky (vsi v podaljšku). Borovci so kot ponavadi pričeli slabo in v 10. minuti že zaostajali za 15 točk (31:16). Z boljšo obrambo pa so do odmora zaostanek zmanjšali na sedem točk. Se boljše so igrali v drugem delu. Že v 5. minuti so prvič ujeli Santos (47:47), nato pa sta se ekipi izmenjavali v vodstvu. Plavi so 12 sekund pred koncem izsilili podaljšek s »trojko« Simoniča. »Over time« je bil izenačen, na koncu so borovci naredili nekaj napak v napadu, nato so skušali nasprotnika zaustaviti s prekrški, a Santos je bil pri prostih metih nepogrešljiv. To žal ne velja za Bor, ki si je zmago v bistvu zapravil prav s slabim odstotkom pri metih za eno točko (20:44) D LIGA Kontovel Nordest -Isonzo Senators 71:63 (23:33) KONTOVEL: Križman 5, Spadoni 5, Turk 23, M. Emili 4, Rizzante n.v., Pavletič, Umek 13, B. Starc 10, Černe 9, Godnič 2; trener: C. Starc. MET ZA 3 T: Umek 3, Turk 2, Starc 1; SON: 15. Proti doslej še nepremaganemu goriskemu Senatorsu so Kontovelci zabeležili pomembno zmago, hkrati pa dokazali, da se lahko z značajno igro enakovredno kosajo z vsakim nasprotnikom. Začetek tekme je vsekakor kazal na pov- sem drugačen epilog, saj naši v prvih štirih minutah srečanja niso uspeli doseči koša, izkušeni gostje, predvsem pa bivši igralec A lige Puiatti, pa so to spretno izkoristili in takoj povedli 10:0. Po poskusu reakcije naših pa so s tremi zaporednimi meti za 3 točke povedli s kar 15 točkami prednosti. Ta prednost se je zmanjšala šele ob izteku polčasa. Popolnoma drugačen pristop so Kontovelci pokazali v drugem delu. Na igrišče so stopili bolj zbrani, predvsem pa so poostrili obrambo. Takoj so se približali na same štiri točke zaostanka (42:46), nato pa se je spet nekaj zataknilo in gostje so 8 minut pred koncem že imeli 9 točk prednosti. Tedaj je prišlo do pravega preobrata. S tremi zaporednimi trojkami Umka in Turka ter nekaj odličnimi posegi v obrambi se je tehtnica prevesila na stran naše ekipe, ki je tri minute pred iztekom prvič povedla, v izenačenem fi-nišu pa so naši pokazali veliko zbranost (8:10 v prostih metih) in zasluženo slavili. (B.S.) Cicibona Pref. Marsich - Libertas TS 80:68 po podaljšku (34:29, 60:60) CICIBONA: Stefančič 11 (5:8, 3:7, -), Persi 15 (5:10, 5:10, 0:3), Stokelj 5 (1:2, 2:3, -), Debeljuh 2 (-, 1:1, 0:3) Jogan 19 (10:13, 3:8, 1:4), UršiC 9 (-, 3:9, 1:4), Coretti 4 (2:2, 1:3, -), Furlan 13 (1:2, 6:9, -j, KrižmanCiC 2 (0:2, 1:1, -), Bandi. Bolj kot z igro so pri Ciciboni zadovoljni s prvo zmago. Pri Libertasu se okoli treh starejših igralcev sukajo sami mladinci, ki bi jih morali gostitelji premagati bolj prepričljivo, ne pa šele po podaljšku. Sicer pa: še dobro, da so sploh zmagali! Po mirnem začetku, v katerem je imela Cicibona tudi trinasjt točk prednosti, se je namreč položaj na igrišču hudo zaostril.Libertas je že pred koncem polčasa zmanjšal zaostanek, v prvih devetih minutah drugega dela pa je Cicibona dosegla samo 4 točke (!!), tako da so gostje celo povedli za šest. Vse do konca je bil Lbertas stalno v vodstvu. 40 sekund pred iztekom je imel še tri točke prednosti, a je bil v napadu dvakrat nespreten, na drugi strani pa sta k izenačenju prispevala Persi in Jogan (s prostim metom). V podaljšku je Cicibona konCno pokazala pravi obraz in zlahka zmagala. Pohvalo si zasluzijo Mitja Stefančič, Vanja Jogan in David Stokelj. PROMOCIJSKA LIGA Breg - San Vito 80:91 (42:45) BREG: Kralj 11 (2:4, 3:4, 1:5), Brazzani 4 (-, 2:3, -), GuliC 6 (2:3, 2:5, -), Klabjan 21 (7:8, 7:9, -), Vodopivec 4 (2:6, 1:5, 0:1), Sarini 8 (4:6, 2:6, -), Klanjšček 4 (-, 2:4, -), Simonič 9 (2:5, 2:6, 1:4), Bogateč 2 (-, 1:3, 0:2), Schiulaz 11 (1:2, 2:4, 2:2). PON: Simonič (39, GuliC (39, Bogateč (40). Breg je dobremu nasprotniku dovolil, da je uspešno skakal pod njegovim košem, sploh je bila obramba preveC popustljiva. San Vito je uigrana celota, prenovljena Bregova postava pa mora skupaj vaditi še nekja časa. Za dobro igro je treba pohvaliti Klabjana. Pripomba glede sodnikov: krivde za Bregov poraz jim ne moremo pripisati, toda razmerje v dosojenih napakah 30:15 na škodo Brega ni realno. KOŠARKA / V 6. KOLU C1 LIGE Jadran Nuova Kreditna zlomil vodilni Rovigo Prvi poraz gostov - Jodranovci absolutni gospodarji Jadran Nuova Kreditna -Libertas Rovigo 92:72 (49:33) JADRAN: Arena 26 (8:10, 9:14, -), Čeme 3 (1:2, 1:4> -), Pregare 26 (10:11, 8-10, 2:2), Valente (-, 0:1, -), Slavec 4 (1:4, -, 1:1), Guštin 3 (-.0:1,1:1), Franko (-, 0:1, -L Rauber 12 (1:2, 4:12, 1;4), Grbec 17 (9:10, 4:4, 8:2), Hmeljak 1 (1:2, 0:2, -); trener Vatovec. SON: 24: PON: Arena (40). ROVIGO: Demartini 3 (-’ 0:1, 1:2), Baroncini 10 (2:2, 4:6, 0:2), Sacchetto 17 pil, 4:6, 0:1), Cavallini 5 ("> 1:2, 1:4), Augusti (-, 0:1, 'L Cecchetin 4 (1:2, 0:2, 1:3), Boscolo 18 (4:5, 7:8, 8:1), Bergonzoni 7 (3:4, 2:5, 0:1), Zardi 8 (6:8, 1:6, 0:1); trener Zorzenon. SON: 33; PON: Zardi (35), Demartini in Cec- chetin (36). Sodnika: Mian in Ticozzi (Gorica) Košarkarji Jadrana Nuo-ve Kreditne so prekinili zmagovito pot Libertasa iz Roviga, ki je v prvih petih kolih zabeležil pet zmag. Se bolj kot sama zmaga je presenetljiv način, s katerim so jadranovci prišli do velikega uspeha. Srečanje je bilo razen v redkih trenutkih namreč povsem enosmerno in jadranovci so bili absolutni gospodarji na igrišču. Resnici na ljubo je treba tudi povedati, da so gostje prišli v Trst brez Ghersela in Valsensija, kar se je v njihovi igri nedvomno poznalo. Toda to ne zmanjšuje uspeha Vatovčevih varovancev, ki so tako tretjič slavili v letošnji sezoni. Jadran je vodil od prve do zadnje minute, Rovigo pa se je kolikor toliko upi- Christian Arena, 26 točk ral samo v uvodnih minutah, ko so jadranovci vodih z 9:5 in 17:11. Nekaj slabih trenutkov so plavi imeli tudi na začetku drugega dela, drugače pa so bili gledalci priča pravemu »monologu« plavih. KljuC zmage je treba nedvomno iskati v dobri igri pod košem, kjer so bili jadranovci izrazito boljši, pa tudi met jim je šel sinoči dobro od rok. Za kroniko velja zabeležiti 1500. točko Christiana Arene v Jadranovem dresu in 2500 točk Sandija Rauberja v C ligi. Toda Rauber ima pred seboj Se en dosežek, ki ga labko doseže že v naslednjem kolu: 5500 točk v dresu Jadrana. Po včerajšnji tekmi se je ustavil na številki 5490. Za sinočnji nastop zaslužijo pohvalo Arena, ki je bil najboljši v prvem delu, Pregare in Grbec za igro v nadaljevanju, zelo soliden pa je bil tudi Hmeljak, ki je imel kar 10 skokov. (Kaf) Danes ob 18. uri na »1. maju« slovesnost ob 40. obletnici SŠI Na stadionu 1. maja v Trstu bo danes popoldne - s pričetkom ob 18. uri - slovesnost ob 40. obletnici prvih Slovenskih športnih iger, ki so bila povod za ustanovitev večine slovenskih Športnih društev pri nas in so odločilno prispevale k izoblikovanju našega športa, kakor ga pojmujemo Se danes. Skupno se je v 17 letih zvrstilo 14 izvedb SŠI. Ker so skozi igre šle cele generacije zamejskih Slovencev, ni manjkalo gradiva za izdajo obsežne knjige, ki jo bodo javnosti prvič predstavil prav jutri. Avtorji obsežnega dela »Velika knjiga slovenskih športnih iger« so prof. Bojan Pavletič, Časnikar Branko Lakovič in fotograf Mario Magajna. Ob tej priliki je v knjižni obliki obsežno pričevanje o igrah pripravil tudi Časnikar in pisatelj Dušan Jelinčič. Izdajatelj obeh del je ZSSDI. Častni govornik na današnji proslavi, na katero so povabljeni vsi nekdanji udeleženci iger in seveda tudi sedanje generacije športnikov, je Časnikar Saša Rudolf, dobitnik prve zlate medalje na igrah. Na ogled je tudi fotografska razstava Maria Magajne. Na sliki: namiznoteniški turnir iz leta 1965 ODBOJKA / V ZENSKI C IN D LIGI ODBOJKA / MOŠKA C LIGA Zmagoviti poker vseh štirih naših šesterk Kmečka banka prebila led - Važna zmaga slogašic Imsa osvojila derbi z Agrario Terpin Lepa zmaga Mirne Eurospin v Villi V Trstu prvi poraz Soče Unitecno - D liga: prve tri točke za Naš prapor Val - Asfjr Čedad 3:0 (15:6,15:3,15:9) VAL: Monica Tomasin 8+9, Michela To-masin 9+5, Lipone 8+6, Ambrosi 5+2, Hu-niar 3+5, Tomšič 0+0, Zuccarino 2+0, P. Uisič 2+1, Danielis 0+0, Visintin 0+0. Pričakovana zmaga, ki pa je seveda vseeno dobrodošla. Valovke so z objektivno Šibkejšimi Cedajkami opravile v slabi uri. Prva dva seta so odlično servirale (ena sama napaka) in tudi izvedle nekaj lepih kombinacij. Čedad je kvečjemu prišel do menjave servisa, točke pa praviloma dosegal samo po Valovih napakah. V tretjem setu je pri va-lovkah nekoliko upadla zbranost, tako da je bila njihova igra manj učinkovita. Kljub te-niu so bile stalno v vodstvu in so brez težav vknjižile tudi ta set in vse tri točke. KmeCka banka - Fincantieri 3:1 (15:9, 16:14,8:15,15:8) KMEČKA BANKA: Corsi 10+10, Princi 5+10, V. Cemic 12+8, Braini 1+3, Mitri 5+9, Ditta 7+0, Skerk 0+0, M. Cemic 0+1: Servis (toCke/napake): Kmečka banka 12/14; Fincantieri 8/5. Končno so tudi odbojkarice Kmečke banke prebile led in osvojile prve tri točke. V Gorici je moral položiti orožje Fincantieri iz Tržiča, ki nikakor ni slaba ekipa. Gorcanke se še naprej otepajo s poškodba-nti, kar nedvomno vpliva na njihovo igro, v kateri je na trenutke še vedno preveč nezbranosti, ki jih vedno stane vsaj set. Tako je bilo tudi sinoči, toda na sreCo so se varovanke Suilve Menije po izgubljenem tretjem setu zbrale in v Četrtem zaigrale zbrano in Zasluženo prvič slavile. Sprejem je bil še vedno pomanjkljiv, zato zasluzi Alessandra Ditta, ki se je morala iz tolkacice preleviti v podajaCico, vso pohva-lO' Taktično dober je bil tudi servis, s katerim so večkrat spravili iz igre najnevarnejše gostujoče napadalke. V naslednjem kolu Čaka Kmečko banko težko gostovanje v Trstu pri Volleyu 93, ki je eden od favoritov za napredovanje. OSTALA IZIDA: Volley 93 - Tolmezzo 3:1, Staranzano- Tarcento 0:3. Nuova Kreditna - Car Friulana Vivil 3:1 (6:15,15:10,15:3,15:10) NUOVA KREDITNA: Ciocchi 1+2, Coret-ti 1+0, Crissani 0+0, Fabrizi 6+12, Furlan, Gregori 10+7, Kalc, Mamillo 3+2, Pertot 4+0, Prestifilippo 0+0, Srichia 7+11, Žagar 0+0. Nuova Kreditna je vCeraj na domačem igrišču prvič osvojila vse tri točke. Začetek fekme nikakor ni obetal takega razpleta, saj je Vivil, ki je bil po prvih dveh kolih nepremagan, naš igralke presenetil zlasti z izred- no dobro obrambo. Gostje so po prvi rahli izenačenosti povedle z 9:2 in igralke Nuove Kreditne se nikakor niso mogle zbrati. Od drugega seta dalje pa smo lahko gledati povsem drugačno ekipo. Odbojkarice Nuove Kreditne so se razigrale, uredile tako napadalno kot obrambno vrsto in stanje v setih iznenacile. Najbolje so naše zaigrale v tretjem setu, ko so nasprotnicam dale pravo odbojkarsko lekcijo in Vivil je bil proti razigranim slogašicam resnično brez moči. Igra se je spet razživela v četrtem nizu. Naša ekipa je bila stalno v rahli prednosti, vendar se gostje niso hotele predati. Z nekaj odličnimi posegi v obrambi so se našim dekletom začele bližati in so izenačile pri deseti točki, vendar so igralke Nuove kreditne ohranile mimo kri, do konca niso veC grešile in zmaga je bila tu. Trenerjev pomočnik Martin Maver je bil po tekmi z izidom seveda zelo zadovoljen: »Zmagali smo povsem zasluženo, saj smo biti, Ce izvzamemo prvi set, absolutno boljši od nasprotnic. Tri točke pa so kajpak zelo dobrodošle.« (Inka) ZENSKA D LIGA Bor Friulexport - Cassacco 3:0 (15:3, 17:15,15:10) BOR FRIULEXPORT: Ažman 8+7, Fai-mann 8+6, Gruden 2+0, Zadnik 4+2, D’Aniello 0+0, Jana Miličevič 4+3, Flego 6+7, Cok 3+1, Rogelja, Sadlovvski 0+0, Ster-nad, Zorka Miličevič. Servis (točke/napake): Bor 5/9, Cassacco 4/9. Napake: Bor 12, Cassacco 13. Kljub novi gladki zmagi borovke tokrat res niso zadovoljile in se morajo zahvaliti skromnosti nasprotniku in sreči, da se stvari niso zasukale dmgaCe. Trener Cella je tekmo zaCel brez Čokove, ki ima težave s hrbtom. Nasprotnice niso. nudile nobenega odpora in Bor je zlahka osvojil prvi set. V drugem setu je prišlo do-pepotrebnega preobrata. Plave so »zadremale«, tako da je bil Cassacco stalno v vodstvu in tudi tik pred zmago, saj je vodil z 9:6, 13:10 in 14:12. Pri 13:12 je šla na igrišče tudi Čokova, plavim pa je uspelo prav na koncu preprečiti, da bi gostje stanje v setih izenačile. V tretjem setu so borovke pri vodstvu z 9:3 spet popustile, tako da je Cassacco nepričakovano povedel z 10:9, na koncu pa se je vendarle srečno izteklo. Prihodnjo sredo bodo plave v Cer-vinjanu stale pred prvo resno oviro. Tam bo treba igrati mnogo bolje kot včeraj. »Cassacco bi zlahka premagala tudi naša lanska postava, zato je res škoda, da je moral trener poslati na igrišče tudi poškodovano Čokovo,« je povedal športni vodja Igor Može. Val Imsa - Oljrmpia Agraria Terpin 3:1 (16:17, 15:5,15:7,15:6) VAL IMSA: Florenin 9+15, Buzzinelti 6+3, Muc-ci 0+0, Radetti 10+13, Jelen, Cemic 2+1, Orel 9+11, Paoletti 1+0, Makuc, Faganel 0+0, Plesničar 0+0. Servis (točke/napake): Val 11/17, 01ympia 4/7. Napake: Blok: Val 12, 01ympia 17. OLVMPIA: Simon Terpin 7+9, Janez Terpin 2+3, Dorni 0+2, Sfiligoj 0+2, Komjanc 2+3, Jurij Hlede 1+1, Bensa 5+5, Saša Hlede 0+1, Andrej Terpin 0+1, Pintar 1+0, Guzzon. Derbi v štandreški telovadnici je bil v porvem setu izjemno borben in izenačen, v nadaljevanju pa so valovci zlahka prevladati. 01ympia je pričela zbrano in odločno ter povedla z 10:2, Val je naposled rea-giral in dosgeel šest zaporednih točk, vendra je 01ympia natzo spet potegnila in povedla z 12:8, kot prva pa je prišla tudo do zaključne žoge pri rezulta-tau 14:12. Sledila je izjemno borbena končnica, v kateri je valovcem uspelo celo dvakrat povesti (14:15 in 15:16), a gostje so obraniti mimo kri in tako vknjižiti prvi set. V nadaljevanju pa je 01ympia presenetljivo popustila. Sprejem servisa je pri gostih začel vidno popuščati, kar je olajšalo delo valovcem, ki so z vse bolj samozavestno igro v bistvu zlahka osvojiti preostale tri sete. Tekmi je sledilo veliko število gledalcev, navijanje pa je bilo zelo korektno. Robert Paoletti (Val): »Po prvem setu smo se otresli treme. Pokazati smo napredek, a še vedno lahko igramo boljše. Tokrat se je izkazal tudi mladi Faganel. Gregor Sfiligoj (01ym-pia): »Igrali smo slabo, predvsem pa je povsem odpovedal naš sprejem«. Latterie Friulane - Mima Eurospin 1:3 (15:17,15:13, 5:15,5:15) MIMA EUROSPIN: Božič 8+12, Celledoni 20+16, Colautti 1+3, Drasič 1+0, Mikolj 0+1, Peterlin 1+1, Princi 7+9, Riolino 4+15, Zgubin, Stabile 5+17, Strajn, Veljak 0+0. Iz neugodnega gostovanja v Villi Vicentini se Mima Eurospin vrača s tremi točkami. Čeprav se je tekma končala po štirih setih, je šlo za pravi maratonski več kot dveumi boj. Na začetku tekme sta biti obe ekipi dokaj živčni, kaj kmalu pa se je igra razživela. Polno je bilo preobratov in po veliki izenačenosti je set pripadel naši ekipi. Ob koncu seta se je poškodoval Stabile, ki si je prebil arkado nad očesom, tako da ga je na začetku drugega seta nadomestil Mikolj. Po- tem ko so trenerji in soigralci svojemu veteranu nuditi prvo pomoč, je spet stopil na igrišče in igral kot zna. S tem pa težav v ekipi ni bilo konec, saj si je v drugem setu poškodoval gleženj (na srečo ne hudo in se je kasneje spet vrnil na igrišče) kapetan Edi Božic (na sliki). Kljub seriji menjav in neobičajni postavi (vsi igralci so svojo nalogo zelo dobro opraviti) so naši fantje zaigrati zelo značajno in set se jim je izmuznil res le za las. V na-daljevnaju pa so se igralci Mirne Eurospina razigrali in z lepimi kombinacijami na mreži, kjer so se izkazati zlasti centri, in zelo dobro obrambo popolnoma nadigrali domačine, ki so bili dobesedno brez moči. (Inka) Prevenire - Soča Unitecno 3:1 (11:15, 15:2, 16:14, 15:13) SOČA UNITECNO: Tomšič 1+5, Feri 7+30, Pe-tejan 3+12, Mucci 5+3, Bri-sco 7+6, Battisti 1+1, Braini 0+1,'M. Cemic 0+0, A. Cemic, Prinčič. Odbojkarji Soče Unitecno so v tretjem kolu prvič okusili grenkobo poraza. Zmaga Prevemreja je sicer zaslužena, toda Sovodenj-cem je lahko žal za izgu- bljeno priložnostjo. Z bolj zbrano igro v obrambi in predvsem v končnicah tretjega in četrtega seta bi namreč lahko osvojiti tretjo zaporedno zmago. Toda Prevenire je bil veliko prodornejši v napadu, pa tudi v obrambi je z dobro postavitvijo prestregel precej žog in jih izkoristil v protinapadih. Srečanje se je za SoCane zaCelo zelo dobro. Po izenačeni in borbeni igri so namreč dobili prvi set, vendar pa so v nadaljevanju povsem popustili, tako da je Prevenire brez težav izenačil na 1:1 v nizih. Tretji in četrti set sta bila zelo borbena, Cotičevi varovanci pa so imeli v obeh priložnost za uspeh. Toda tako v tretjem kot v četrtem so biti v izenačeni končnici domačmi priseb-nejši in zasluženo slaviti. MOŠKA D LIGA Naš prapor - Votiey Cor-no 3:0 (15:11; 15:7,15:7) NAS PRAPOR: Cevdek 4+6, Devetak 3+2, Frando-lič, Juretič 3+1, KoreCič 0+1, Paulin 1+1, Poleto 5+10, Sergo 8+11, Sfiligoj, Uršič 3+3, Figelj 3+1. Končno je tudi Naš prapor prišel do prvih treh točk. Po dveh favoritih za napredovanje Riguttiju in Pallavolo Trieste, ki ju je imel za nasprotnika v prvih dveh kotih in s katerima je bil poraz pričakovan, je Naš prapor sinoči brez težav premagal veliko skromnejši Volley iz Coma. Nekaj več igre je bilo le v prvem setu, v nadaljevanju pa je bila premoC Našega prapora več kot očitna in za gadko zmago je bila dovolj nekoliko boljša kot povprečna igra. Vsekakor pa zasluži pohvalo za dober nastop 18-letni Andrea Sergo. Namizni tenis: uspešni samo fantje v moški C1 ligi Na včerajšnjih tkemah v državnih namiznoteniških ligah je Kras dosegel eno zmago in doživel dva poraza. Uspešni so biti fantje v moški Gl ligi, krajši konec pa so potegnile igralke v A2 in B ligi. Igralke v najvisji Al ligi bodo danes gostovale pri močni ekipi Pink Gervi-no. Včerajšnji izidi: Zenska A2 liga: A4 Verzuolo - Kras 5:2. Zenska B liga: CUS Videm - Kras Activa 3:2, Moška Gl liga: Sakura Gradež - Kras 3:5. domači šport Danes Nedelja, 8. novembra 1998 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Križu: Vesna - Manzano; 14.30 v Bazovici: Zarja/Gaja - Gradese 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Standrežu: Juventina - Ruda; 14.30 v Carlinu: Futura - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini: Breg - Torviscosa; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Poggio; 14.30 v Premariaccu: Azzurra - Primorec 3. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku: Primorje B - Fossalon; 14.30 v Repnu: Kras - Montebello Don Bosco; 14.30 v Zavljah: San Vito - Breg B; 14.30 v Vremljanu: Vermegliano - Zarja/Gaja B NARAŠČAJNIKI 10.30 v Slovrencu: San Lorenzo - Sovodnje NAJMLAJSI 10.30 na Padričah: Zarja/Gaja - San Luigi B ZAČETNIKI 9.30 v Standrežu: Juventina - San Lorenzo; 10.30 v Dolini: Breg - Montebello Don Bosco NAMIZNI TENIS ZENSKA Al LIGA 10.00 v Chanversodu: Pink Cervino - Kras Generali ZENSKA C1 LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras - Lvcra Castelgoffredo KOŠARKA DRŽAVNI KADETI 11.30 v BriSCikih, Ervatti: Kontovel La Nuova edile - Pall. Trieste; 17.00 v Portogruaru: Porto-gruaro - Bor Friulexport NARAŠČAJNIKI 9.30 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Itala San Marco ODBOJKA MOŠKA D LIGA 11.30 v Trstu, 1. maj: Bor - Volley bali Videm Obvestila SD BREG - REKREACIJA - V občinski telovadnici v Dolini poteka rekreacijska telovadba z odbojko za odrasle ob torkih in petkih zvečer. Od 10. novembra novost: razgibalna telovadba za odrasle v jutranjih urah in sicer ob torkih in Četrtkih, ob 9.40. TPK SIRENA vabi elane na društveno večerjo v petek, 13. novembra v Gabrovcu. Prijave ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure po telefonu 040/422696. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja zimovanje v kraju Caprile na smučarskem območju Civette od 26. 12. 1998 do 2. 1. 1999. Vpisovanje v uradu ZSSDI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. St. 040-635627. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske tečaje 17., 24. in 31. januarja 1999 in 7. februarja 1999 v Podkloštru (Amold-stein). Prijave v uradu ZSSDI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. št. 040-635627. SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme Se danes, 8. novembra, v Domu Brdina na Opčinah od 10. do 12. in od 15. do 20. ure SK DEVIN priredi v telovadnici šole Marchesetti v Sesljanu predsmuCarsko in motorično telovadbo za odrasle s sledečim umikom: ob sredah, od 19.30 do 20.30, ob petkih od 20.30 do 21.30. Informacije v tajništvu, tel. št 040-2916004. SPDT - Smučarski odsek obvešča elane in interesente, da potekajo rekreacijski treningi vsako sredo ob 20.30 v telovadnici šole Codermaz v Trstu. Vse informacije na telefonski številki 040-55180 v večernih urah. PROMOCIJSKA LIGA / DOMA KRIŠKA VESNA IN ZARJA/GAJA »Bivši favorit« za Vesno Zarja/Gaja brez strahu Proti Manzanu bo za Križane igral tudi povratnik Matej Širca Gradese v Bazovici brez golgeterja - Primorje v Oglej po točko Aquileia - Primorje Ekipa iz Ogleja je v lanski sezoni izredno slabo začela in se je rešila izpada šele z dobrimi rezultati v zaključnem delu prvenstva. Na koncu je pristala na 11. mestu s 35 točkami. Prav zaradi tega so letos ekipo povsem obnovili in pomladili, na trenersko klop poklicali Navia Belvisa s ciljem, da si moštvo Cimprej zagotovi obstanek v ligi. V začetku so v štirih tekmah osvojili le štiri točke, v zadnjih dveh nastopih pa je Aquileia presenetila. Najprej je Ponziani nasula štiri gole, prejšnjo nedeljo pa kar v gosteh premagala Latte Carso. Ti podatki jasno dokazujejo, da bo danes Primorje pred težko nalogo. V začetni dokaj težki fazi prvenstvena (dva derbija) so se Prosecani odlično odrezali, zbrali so namreč kar 14 točk, torej toliko, kot lani v celotnem prvem delu prvenstva. Trenutno so prvi na lestvici. Razumljivo je, da je morala v na višku, zato lahko rdeče-rumeni dosežejo kakršen koli rezultat. Glede na zadnje odlične nastope Aquileie pa bi se na današnjem gostovanju navijači gotovo zadovoljili tudi s točko. Kar se postave tiče trener Bi-dussi nima večjih problemov. Ker igra v gosteh bo verjetno ojačil obrambo in vezno vrsto. SODNIK: Tonon iz Tol-meča Vesna - Manzano Nasprotnika Vesne so mnogi pred sezono priste-vali med favorite za končno zmago, saj je že tako solidno strukturo Manzana okrepil Se prihod izkušenega napadalca Pinattija (Cormonese). Dosedanji potek prvenstva pa je pokazal, da ekipa le ni tako močna, saj je utrpela Ze dva poraza (Primorje, Gradese), štirikrat je remizirala in dosegla svoj edini uspeh v Miljah (1:0). Križani so prejšnjo nedeljo v GradeZu dokazali, da le niso tako pomanklji-vi v napadu, saj so dvakrat zatresli mrežo. Prav to daje »plavim« precej upanja za današnje srečanje, čeprav se zavedajo, da prihaja Manzano v Križ z namenom, da osvoji vsaj točko. .Med tednom je prišlo v ekipi do vaznih novosti. Vratar Barbato in napadalec Monte, ki ju je Vesna najela v začetku sezone, sta namreč prestopila k »pobratenemu« Trieste Calcio, ki nastopa v elitni ligi. Od tega društva pa se v Kriz vrača golgeter Matej Sirca, skupno z vratarjem Siro. Prav te novosti dajejo Križanom novega zagona, saj bo lahko trener Nonis že danes razpolagal s Širco, medtem ko bo v vratih De Rota, ki je pri Vesni že nastopal v sezonah 94/95, 96/97 in 97/98. SODNIK: Rossi iz Vidma Zarja/Gaja - Gradese Ze dejstvo, da so gostje lani igrali v elitni ligi, daje slutiti, da bo nasprotnik trd oreh za združeno ekipo. Gradese je po izpadu v glavnem ohranil lanskoletno postavo, zato tudi rezultati doslej niso izostah. Ekipa ima zelo prodoren napad (17 golov), toda tudi precej ranljivo obrambo (13 prejetih golov). Nekoliko presenetijivo je moštvo iz Gradeža izgubilo proti povprečnemu S. Canzianu, medtem ko je spodrsljaju v Palmanovi sledila cela vrsta polemik in ogorčenja zaradi sojenja. Prav zaradi izključitve na omenjenem srečanju bosta danes odsotna nevarni strelec Jacu-min, ki je doslej dal ze devet golov', in pa Marche-san. Trener »modro-rume-nih« Tul ima za današnjo tekmo na razpolago vse nogometaše in računa na celoten izkupiček. Res je, da je doslej Zarja/Gaja na domačem igrišču premagala le Caprivo, upoštevati pa je treba tudi, da je v sedmih odigranih srečanjih ekipa izgubila le v Čedadu. To je bila tudi edina tekma, kjer »modro-rumeni« niso dali gola. Prav zaradi tega mislimo, da je optimizem, ki vlada v taboru Zarje/Gaje, povsem upravičen. (B. R.) SODNIK: Caissutti iz Vidma r C2 LIGA Na »Roccu« osrednja tekma Triestina proti Viterbeseju TrZaški Rocco bo danes popoldne (pričetek ob 14.30) prizorišče osrednje tekme C2 lige. Sveže pridobljeni primat Triestine bo pred težko preizkušnjo. V goste ji namreč prihaja Viterbese bivšega Triestinine-ga trenerja Beruatta. Obe ekipi sta na vrhu lestvice s 16 točkami. Potem ko je društvo odkupil predsednik Perugie Gaucci, so se pri Viterbeseju ambicije krepko povečala, ekipo pa so okrepili z novimi igralci. Toda Tržačani so optimisti in dobro pripravljeni. Obeta se zanimiv dvoboj. 1. AMATERSKA LIGA / STANDRE2C1 DOMA, SOVODENJCI V GOSTEH Juventina: prebiti psihološko blokado Sovodnje: presenečenje v Carlinu? 2. AL: vodilni Mladosti prihaja v goste tretjeuvrščeni Poggio Juventina - Ruda V Standrež prihaja ekipa, ki z začetkom prvenstva -tako kot Juventina - ne more biti zadovoljna. Zato bo najbrž osnovni cilj Rude, da nepremagana zapusti Stan-dreZ. Ce gostje, ne smejo izgubiti, to Se toliko bolj velja za Juventino, kateri bi današnja zmaga prišla zelo prav. Trener Soffientini je prepričan, da je njegova enajsterica kvalitetna, težave pa so predvsem psihološke in od tod tudi slabi rezultati. Kar zadeva srečanje z Rudo bosta manjkala diskvalificirani Milotti in poškodovani Lazzara, v postavo pa se bo vrnil Gambi-no, ki pa je vojak in zato neredno trenira s soigralci. MLADINCI / LE TOČKA V »BIG-MATCHU« PROTI OPICINI Zarja/Gaja bi si zaslužila zmago Zottich rešil ekipo izzuagate - Uspešna vrnitev Škerlja - Vesna: slaba igra, slab sodnik Zarja/Gaja - Opidna 1:1 (0:0) STRELEC ZA ZARJO/GAJO: Zottich. ZARJA/GAJA: Jas Gregori, Benčič, Jan Gregori, Skrij, Longo, Mase (Ban), Furlani, Berce, Primosi, D. Gregori (Zottich), Manzin. Za rumeno modre je neodločen izid v bistvu grenka pilula. Na »big-matchu« kola so bili namreč stalno v premoči, saj niso dopustili nasprotniku niti enega strela v vrata. Prvi polčas je sicer nmil brez velikih priložnosti, v drugem polčasu pa je imela Zarje/Gaje pobudo stalno v svojih rokah in je zgrešila dve neverjetni priložnosti, Ban pa je mimo praznih vrat strljal v out. Malo zatem je sodnik dosodil v korist gostov zelo dvomljivo enajstmetoovko, tako, da so bili »rume-no-modri« prisiljeni stopnjevati napade, da bi vsaj izenačili. K sreči jim je to tudi uspelo. Vratar Opicine ni uspel ujeti žoge in Zottich je po predlozku Škrlja spravil žogo v mrežo. Vzhodno-kraska združena ekipa pa je hotela zmagati in se je zato Se bolj vztrajno podala v napad. Tik pred koncem je lepo priložnost za las zgrešil aktivni Skrij. Kljub temu moramo pohvaliti našo ekipo, ki je zlasti v težkih trenutkih pokazala veliko mero borbenosti. Velja poudariti, da se je Skrij vrnil na igrišče po enem letu in je takoj pokazal, da ni pozabil, kako je treba igrati, (j.g.) Pro Romans - Vesna 4:1 (0:1) STRELEC ZA VESNO: Millo v 43. minuti. VESNA: Esposito, Polh, Ravalcio, Blasina, S. Germani, M. Germani, Grando, Rubimbura (od 57. Martinci-ch), Urdih (od 31 Lucignano), Šušteršič, Millo (od 87. Scherbi). Nogometaši kriškega društva so igrali slabo, vseeno pa bi se lahko z gostovanja vrnili vsaj s točko, saj je Pro Romans drugi in tretji zadetk (potem ko je izenačil po golu Milla v prvem polčasu) dosegel na nepravilen način, z igralci v več kot očitnem nedovoljenem položaju, tako da lahko mirno zapišemo, da je oba gola »zakuhal« sodnik. Vesna se je podala v napad, da bi izenačila, a Esposito je bil Se četrtič premagan v protinapadu. Ivan Furlani (Zarja/Gaja) Kljub temu pa bodo Stan-drezci igrali odločno na zmago. SODNIK: Cossutta iz Tri-cesima Futura - Sovodnje Ce bi se ozirali na lestvico, potem Sovodenjci v gosteh pri Futuri ne bi imeli veliko možnosti. Futura je namreč v sedmih tekmah doselj osvojila kar 16 točk. Toda Športni direktor Sovodenj Gianni Marson je prepričan, da njegova ekipa lahko preseneti, če bo igrala prepričana v lastne zmogljivosti in če je sreča ne bo zapustila, kot je bilo doslej Ze velikokrat, ko se žoga namesto v mreži nasprotnika večkrat zaustavila v vratnici ali prečki. Manjkala bosta Tomšič in Cemic, zato pa bosta v ekipi spet Bregant in Cescutti. (nn) SODNIK: Zavagno iz Maiana 2. AMATERSKA LIGA Mladost - Poggio Doberdobci so po petih kolih nekoliko nepričakovani sami na vrhu lestvice. Tokrat jim v goste prihaja Poggio, ki je prejšnji teden gladko premagal Breg, in je trenutno na tretjem mestu. Zato se doberdobskim ljubiteljem nogometa obeta zanimiva nogometna predstava, pri čemer seveda upajo, da se bo zlata serija nadaljevala. Predprvenstveni cilj Mladosti je bil obstanek v ligi. Ce bodo Se danes slavili, pa bodo najbrž morali nekoliko popraviti svoje načrte in sio zastaviti precej večje ambicije. SODNIK: Gionehcetti iz Tricesima Breg - Torviscosa Brežanom prihaja v goste ekipa, ki je lani v skupini C 2. AL zasedla 6. mesto z 39. točkami. Letos je začela obetavno, če upoštevamo, da je z 10 točkami na tretjem mestu. Edini poraz je doživela proti Fincantie-riju, to je enemu izmed kandidatov za napredovanje. Brežani so po nedeljskem porazu v Zdravscini zdrsnili na predzadnje mesto, kar pomeni da morajo tokrat igrati na vse ah nič. Na srečo bo trener Biloslavo danes lahko spet računa na trojico Zemanek, Messina, Švab, ki so bili izkjučeni, v dvomu pa je Botteri zaradi službenih obveznosti. SODNIK: Maninza iz Tržiča Azzurra Premaniacco - Primorec Trebenci so v precej kritičnem položaju (predzadnje mesto, s 4 točkami), medtem jo je nasprotnik izbojeval tri zmage, doživel pa dva poraza. Po treh zaporednih spodrsljajih je povsem razumljivo, da navijači Primorca upajo, da bo ekipa odločno reagirala, ker bi še en poraz spravil ekipo v krizo. Sicer so tudi v lanski sezoni Trebenci po petih odigranih tekmah imeli prav tako le štiri točke, nato pa so do konca prvega dela osvojih Se osem točk. V nadaljevanju pa so se dobesedno razigrali (10 zmag, 2 neodločena rezultata, 1 poraz). SODNIK: Bocciero iz Gorice 3. AMATERSKA LIGA Kras- Montebello Don Bosco Krašovcem se ponuja priložnost, da se približajo vrhu lestvice, saj se nasprotnik doslej ni izkazal. Ekipa Montebella, ki je lani zasedla solidno peto mesto s 40 točkami, je letos premagala le zadnjeuvrščeni Union in igrala neodločeno s CGS in S. Vitom. Kot vidimo, torej Krašovci ne bi smeli imeti težav, čeprav bodo igrali v nekoliko okrnjeni postavi, ker sta Chies in Floridan izključena. S. Vito - Breg B Zgleda, da Tržačani preživljajo krizo. Trener S. Vita Guido Tron, ki je v sezoni 94/95 vodil člansko ekipi Brega, je odstopil zaradi nesporazumov, ki so nastah v društvu ko se ekipa ni predstavila na igrišče v Bazovici 18. oktobra na tekmi z Zarjo/Gajo. Trenersko klop je prevezel sam predsednik društva Vascot-to in to je nekoliko psihološko vplivalo na ekipo. Zato bi morali Brežani, ki so še napremagani, izkoristiti to situacjio, tako da nadaljujejo s serijo poztivnih nastopov. Vermegliano- Zarja/GajaB Težka naloga pa čaka združeno ekipo, saj domačini spadajo v krog favoritov za končno zmago, kljub temu, da doslej niso povsem zadovoljili. Ekipa iz Verme-gliana je Se nepremagana (dve zmagi, dva neodločena rezultata). Po nedaljskem porazu v derbiju s Krasom navijači Zarje/Gaje upajo, da bodo »modro-rumeni« primemo reagirah in pokazali, kaj zmorejo. Primorje B - Fossalon Na Prosek pride ekipa Fossalona, ki je bila lani prava pepelka skupine, saj je v 22 odigranih tekmah zbrala le Štiri točke (14 danih in 62 prejetih golov). Letos igra nekoliko boljše, toda do zamge Se ni prišla in je izbojevala le tri neodločene rezultate. Primorje ima torej možnost da nadaljuje s serijo pozitivnih rezultatov, saj je po prvih dveh visokih porazih pro-seska enajsterica izbojevala dve zmagi (Portuale, Beglia-no), prejšnjo nedeljo pa igrala neodločeno v Vi-lešali. (Bruno Rupel) PRIREDITVE Nedelja, 8. novembra 1998 GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA ^jURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA IBST Slovensko stalno gledališče Kulturni dom anes, 8. t.m., ob 16. uri (Red C) gostuje Mestno tuff *SCe ^u^l)ansK0 z Molierovo komedijo Tar- Jutri, 9. t.m., ob 10. uri ponovitev Kobalove kome-'je Afrika ali na svoji zemlji, predstava za Sole. ^ torek, io. t.m., ob 16. uri (Red H) ponovitev Ibsenove drame Hedda Gabler. Gledališče Rossetti Panes. 8. novembra ob 16. uri, nastop gledališča “letastasio di Prato - Stalno gledališče iz Vene-^ ’ Pter Paolo Pasolini »Orgia«. Rezija Massimo ■tO-. 12., 13. in 14. novembra ob 20.30, 11. in 15. Uovembra pa ob 17. uri: Go Igest Srl »Gaber 98/99 un idiozia conquistata a fatica«, priredila Sandro nuporini in Giorgio Gaber, izvaja Giorgio Gaber. Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada Gledališče Cristallo in 14. novembra ob 20.30, 15. novembra pa ob 16.30, Neil Simon »Stanno suonando la nostra Canzone«. Rezija Gigi Proietti. ta Contrada - sezona za mladino in otroke Gledališče Cristallo 10. in 11. novembra ob 10. uri Filarmonica Clovvn 'Milan) »Artu e Merlino. Gledališče »Silvio Pellico« - Ul, Ananian. l-lanes, 8. novembra ob 16.30, gledališka skupina »II gabbiano« izvaja komedijo, ki jo je priredil in jo bo režiral Osvaldo Mariutti, »Fin che coro no me ciape«. SV. IVAN Marijin dom - Ul. Brandesia 27 Danes, 8. novembra, ob 16. uri bo Lutkovno gledališče iz Ljubljane predstavilo zgodbo Svetlane Makarovič »Sapramiska«. Kinodvorana Alcione - Ul. Madonizza 4 Ciklus osmih filmov v originalu V sredo, 11. novembra - Alain Resnais »On con-nait la chanson«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Jutri, 9. in v torek, 10.novembra ob 20.30, v veliki dvorani nastopa Mestno Gledališče iz Ljubljane z Molierejevim delom »Tartuffe«. Obveščamo Vas, da je predstava Dan oddiha v izvedbi Odra 90 napovedana v nedeljo, 15. novembra 1998 v Kulturnem centru Lojze Bratuž, odpadla. V petek, 13. novembra ob 9.30 in ob 10.45, v okviru »Goriškega vrtiljaka« predstava »Baletni utrinki«. Kulturni dom V torek, 10. novembra ob 20.30, italijanska predstava »Stanno suonando la nostra canzone«. V torek, 17. novembra, ob 9.30 in ob 10.45, bo v okviru Goriškega vrtiljaka Slovensko stalno gledališče iz Trsta podalo delo z naslovom »Palček«. V petek, 20. novembra ob 20.30, predstava »Opera za tri groše«, v priredbi ZSKD. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 17. in v sredo, 18. novembra ob 20.30 Oscar VVilde »LTmportanza di essere Ernesto«. Rezija Barbara Nativi. VIDEM Sezona Gledališča »Giovanni da Udine« V gledališču »Giovanni da Udine«, bo danes, 8. novembra ob 20.30 musical »A Chorus Line« v izvedbi gledališke skupine »Della Rancia«. Režija Saverio Marconi in Baayork Lee. 12., 13., 14. in 15. novembra, nastop gledališča Metastasio in Stalnega gledališča iz Veneta s Pa-solinijevim delom »Orgia«. Režiser Massimo Castri. ČEDAD Gledališče Ristori 10. novembra bo v izvedbi Teatri Uniti Molibrovo delo »Ljudomrznik«. Režiser Toni Servillo. ______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Kulturni dom V torek, 10. novembra ob 10.30 in ob 20.00, v sre- do 11. nov. ob 10.30, gostovanje Drame SNG iz Ljubljane - P. Calderon de la Barca: »Življenje je sen«. 12., 13., 14., 18., 19., 20. in 21. novembra,ob 20.00, gostovanje SSG iz Trsta z delom T. McNal-ly, »Master Class«. V soboto, 14. novembra ob 11. in 16. uri - Goriški vrtiljak. Gostovanje KD iz Deskel: »Razbojniki iz Kardemomme. SEŽANA Kulturni center »S. Kosovel« Jutri, 9. novembra ob 20.00, gostuje SSG iz Trsta s predstavo »Master Class«. LJUBLJANA Cankarjev dom Do 19. novembra mednarodni filmski festival. Drama SNG V torek, 10. novembra ob 19.30, gostuje PDG iz Nove Gorice z delom E. Ionesco, »Plešasta pevka«. V sredo, 11. novembra ob 19.30, gostuje PDG iz Nove Gorice z delom F. Molnar: »Liliom«. Moste - Kulturni hram V soboto, 14. novembra ob 17. uri, gostovanje na 6. Mednarodnem festivalu otroških predstav poklicnih gledališč Zlata paličica - M. Logar: »Kralj v Časopisu«. ŠMARJE PRI JELŠAH Jutri, 9. novembra ob 19.30, gostuje PDG iz Nove Gorice z delom R. M. Cossa »Nona«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA JURLANUA-JULUSKA KRAJINA trst Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave in sicer od 10. novembra dalje pri blagajni gledališča od 9. do 12 in °d 16. do 19. ure. Operna sezona 15., 17., 19., 22., 24., 26., 28. in 29. novembra Richard VVagner »Die vvalkiire«. Dirigent Stefan Anion Reck, režija Frank Bernd Gottschalk. Dvorana Tripcovich Jutri, 9. novembra ob 18.00 uri v sklopu operne sezone bo na sporedu prireditev »Un’ora con... Marina Fratarcangeli«. Gledališče Mlela V sredo, 11. novembra ob 21.30 koncert afriškega glasbenika Habiba Voiteja in skupine Bamado. Organizatorja sta Globogas in Bonawentura. Trieste prima - Srečanje s sodobno glasbo Gerkev sv. Silvestra ^ torek, 10. novembra ob 18.00, madžarski skladatelji, ob 20.30 Ensemble Musiča Nova - Sofia (Bolgarija). Skladbe romunskih, bolgarskih in ruskih avtorjev. ^ sredo, 18. novembra ob 20.30, Chromas Ensem-kle - Adriano Martinolli dirigent, skladbe lannisa Kenakisa, Giacinta Scelsija. Glasbena matica - Trst Luteransko - evangeličanska cerkev, Trg Panfili 10. novembra ob 20.30 nastop Slovenskega komornega zbora iz Ljubljane. Dirigent Mirko Cuderman. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V sklopu Koncertne sezone in v sodelovanju s S GG V E. Komel nastopa v Četrtek, 12. novembra ob 20.30 v Veliki dvorani »Chromas ansamble«. Umetniški vodja Adriano Martinolli. V petek, 13. novembra ob 10.30 v sklopu Goriškega vrtiljaka za mladino se bo odvijala predstava v priredbi Srednje baletne Sole iz Ljubljane. V soboto, 21. novembra ob 20.30 in v nedeljo 22. novembra ob 16.00 se bo v Veliki dvorani odvijala revija pevskih zborov »40. Cecilijanka« v priredbi Zveze slovenske katoliške prosvete. Kulturni dom V sredo, 11. novembra ob 17. uri, koncert »Elettro rock«. Prireditelj: Sinergie multiple senza confini (Gorica). TRŽIČ Diskoteka Hippodrom Danes, 8. novembra nastop ansambla Babilonia. OPČINE Prosvetni dom Danes, 8. novembra ob 18. uri, bo v okviru Open- skih glasbenih srečanj nastopil Ensemble Clavie-re. Na sporedu Bach, Sammartini in Hydn. _______________SLOVENIJA___________________ LJUBLJANA SNG Opera in Balet Ljubljana V Četrtek, 12. novembra ob 20. uri in v soboto, 14. novembra ob 19.30, Marjan Kozina: »Ekvinokcij«. V četrtek, 19. in v soboto, 21 novembra ob 19.30, Marjan Kozina: »Ekvinokcij«. V sredo, 18. novembra ob 19.30, Bedrich Smetana: »Prodana nevesta«. Cankarjev dom V ponedeljek, 16. novemvra ob 20. uri v Gallusovi dvorani nastop Dunajskih filharmonikov. Dirigent Mariss Jansons. V četrtek, 19. novembra ob 22. uri, Štihova dvorana, Muze se muzajo... NoCna glasbena druženja. Janez Škof, harmonika in glas. V nedeljo, 22. novembra ob 20. uri v Linhartovi dvorani nastop tria Vlatka Stefanovskega. V torek, 24. novembra ob 19.30 v dvorani Slovenske filharmonije, Mednarodni mojstrski ciklus, Isabelle van Keulen, violina in Aleksander Rudin, klavir. Muzej novejše zgodovine - Cekinov grad Tivoli V sredo, 25. novembra ob 20. uri, nastop Godalnega kvarteta Tartini. _______________KOROŠKA_____________________ Mestno gledališče Celovec Danes, 8. novembra ob 11.00 - Matineja z Michaelom Heltauem (zaprta predstava). V sredo, 11. novembra ob 19.30 - Hoffmannove pripovedke (opera Jaquesa Offenbacha - v francoščini). V četrtek, 12. novembra ob 19.00 - Es singen die Steine (Kamni pojo) - naravni teater. V soboto, 14. novembra ob 14.30 - Aliče v čudežnem svetu (pravljica z glasbo). V nedeljo, 15. novembra ob 15.00 - Hoffmannove pripovedke (opera Jaquesa Offenbacha - v francoščini). V torek, 17. novembra ob 10.30 - Aliče v čudežni deželi (pravljica z glasbo). V sredo, 18. novembra ob 19.30 - La Traviata (opera - G. Verdi). V Četrtek, 19. novembra ob 19.30 - Hoffmannove pripovedke (opera Jaquesa Offenbacha - v francoščini). V petek, 20. novembra ob 10.30 - Aliče v Čudežni deželi (pravljica z glasbo). Obl9.30 - La Traviata (opera - G. Verdi). V soboto, 21. novembra ob 19.30 - Hoffmannove pripovedke (opera Jaquesa Offenbacha - v francoščini). RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE ^furlanua-julijska krajina trst Bivše konjušnice miramarskega gradu 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sve-ta " Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidov-SM intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 8. novembra vsak dan od 9. do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9- do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je Postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob Praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na Ml. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Grniki: do 8. novembra z neprekinjenim urnikom °d 9. do 19. ure (zaprto ob ponedeljkih), od 10. novembra naprej pa od 9. do 13. ure (zaprto ob Ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja. Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 8. novembra )e odprta razstava o odnosu Sveva do zidovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. no-Vembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki Vdovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, ra-z®n ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev zidov-skega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra. ^ Postnem in telegrafskem muzeju so do 8. no-v®mbra na ogled znamke, postne pošiljke in me-dalje z motivi židovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 14. novembra, druga razstava »Srečanje umetnikov.« Deželna palača (Trg Unita, vhod z nabrežja Man-dracchio): do 5. decembra je na ogled razstava sodobne madžarske umetnosti. Urnik: ob delavnikih od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 13. ure. V palači Costanzi je na ogled razstava o Maksi-miljanovi ladji »Fatal Novara«. Razstava je odprta do 18. novembra in sicer vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Muzej tržaške židovske skupnosti: do 9. novembra bo na ogled dokumentarna razstava o zidovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 Trst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih in sredah od 16. do 20., ob Četrtkih in petkih od 10. do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Tržaška turistična agencija, razstavna dvorana, Ul. S. Nicold 20/III: do 17. novembra razstavlja Annamaria Ducaton. Razstava bo odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih zaprto. V galeriji Cartesius bo do 19. novembra Ciuhova razstava. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob ponedeljkih zaprto. OPČINE Prosvetni dom Do 10. novembra razstavlja Fulvio Cazzador. Razstava je ob delavnikih na ogled od 10. do 20. ure in v nedeljo od 10. do 12. ure. BRIŠČIKI KRD Dom Brisciki prireja razstavo »Vezenin in kraskih kamnitih vaz«, danes, 8. novembra od 10.00 do 21.00 ure v Domu v Briscikih. GORICA ARS galerija - Katoliška knjigarna na Travniku: razstava tržaške slikarke Annamarie Ducaton. Razstava bo ob umikih knjigarne odprta do 8. novembra. Kulturni center Lojze Bratuž: do 25. novembra raztava del Avgusta Černigoja. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00. Kulturni center Lojze Bratuž: od sobote 28. novembra se bo odvijala v priredbi Skupine 75 »Skupinska razstava fotografskih klubov«. V Kulturnem domu bo v Četrtek, 19. novembra ob 18. uri otvoritev razstave goriskega slikarja Hija-cinta Jussa. Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. PASSARIANO Villa Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. ________________VENETO___________________ BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Schola di SanVApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. _____________SLOVENIJA________________ LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob nedeljah in praznikih 13-17, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana MuSiCa je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.55 Televikj čarovnija TV dnevnik, nato Športna tribuna Alpe Jadran ® RAI 1 6.00 6.40 7.30 8.00 8.30 10.00 10.30 10.55 11.50 12.20 13.30 14.00 18.00 18.10 19.30 20.00 20.35 20.45 22.35 22.45 23.45 0.15 0.25 0.30 Euronevvs Nan.: CVuori al Golden Palače Otroški variete: La Banda dello Zecchino - Aspetta la banda! (vodita' Ales-sandra Bellini, Marco Di Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo -Zgodbe Variete: La Banda dello Zecchino, vmes risanke Princesa Sissi Aktualno: Linea verde Nabožna oddaja: A sna immagine Maša Nabožna oddaja Papažev blagoslov in An-gelus Aktualna odd.: Linea verde - Zelena linija - V živo iz narave (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Nedeljski variete: Dome-nica in (vodijo Giancarlo Magalli, Tullio Solenghi, Elisabetta Ferracini), vmes športni oddaji (15.20) Cambio di cam-po, (16.20) Solo per i fi-mali Dnevnik Šport: 90. minuta Vremenska napoved Dnevnik Šport Nan.: Una donna per ami-co (i. Elisabetta Gardini) Dnevnik Glasb, odd.: Taratata (vodi Enrico Silvestrini) Aktualno: Centrifuga NoCni dnevnik Zapisnik, vremenska napoved Aktualno: Potihoma -Brata Taviani S RAI 2 7.05 7.00 10.05 11.30 13.00 13.25 13.45 16.30 17.20 18.05 18.55 19.00 20.00 20.30 20.50 22.25 23.35 23.50 0.40 0.45 1.30 1.20 1.40 2.05 Jutranja odd.: In famiglia - V družini (vodita Tibe-rio Timperi, R. Capua) 7.30, 8.00, 9.30 Dnevnik Variete: Nedeljski Disney Variete: Ventanni (vodi Simonetta Martone) Dnevnik TG2 Motorji, vreme Športni variete: Quelli che la domenica..., 14.25 Quelli che il calcio... (vodi Fabio Fazio) Šport: Stadio sprint Nan.: Kamaleon Jarod Aktualno: Tg2 Dosje Vremenska napoved Šport: Domenica sprint, vmes IP v košarki Risanke Dnevnik Tg2 Variete: La posta del cuo-re (vodi Sabina Guzzanti) Športna nedelja Dnevnik Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Vremenska napoved Sportivamente Dnevnik Brezdelje utruja? Šport: Konjske dirke Brezdelje utruja? RAI 3 6.00 8.30 9.10 10.35 11.55 12.40 14.00 14.25 15.55 17.50 18.50 20.00 20.45 22.30 22.55 23.45 0.30 0.45 0.555 Aktualno: Fuori orario Vabilo na koncerte Rai 3 Dok.: Geo & Geo Doc Film: 1 figli dei moschet-tieri (pust., ZDA ’52) Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula) Dokumenti: Top Secret, 13.30 TeleCamere Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik Variete: Naključni turisti Film: Arriva un cavaliere libero e selvaggio (vestern, '78, i. J. Fonda) Nan.: La legge di Bird Vreme, dnevnik, deželne vesti, športne vesti Nan.: Superman Aktualna odd, o zdravju: Elisir (vodi M. Mirabella) Dnevnik, deželne vesti Dokumenti: Alfabeta italia-no - Delo utruja Dok.: Al var Aalto Dnevnik, vreme Fuori orario Film: Os verdes anos (dram., Port. '63, r. Paulo Rocha, Isabel Ruth) §5 RETE 4 ITALIA 1 Slovenija 1 Slovenija 2 6.00 8.15 8.30 9.30 10.00 11.30 12.30 13.30 14.00 16.00 18.00 20.35 23.10 1.15 1.45 Nan.: Piccolo amore, 6.50 Guadalupe Affare fatto Nedeljski koncert Aktualno: La domenica del villaggio Maša Dnevnik Aktualna oddaja o okolju in ekologiji: Melaverde Dnevnik Tg4 Film: L’ uomo del fiume nevoso (pust., Avstral. '82, i. K. Douglas) Film: Cowboy (vestern, ZDA '58, i. Glenn Ford) Nan.: High Incident (i. David Keith), vmes (18.55) dnevnik Film: II Bountv (pust., ZDA '84, i. Mel Gibson) Film: II confessionale (dram., Kan.-VB-Fr. '95, i. L. Bluteau, P. Goyette) Pregled tiska Film S CANALE 5 6.00 8.00 9.00 9.45 10.00 12.00 13.00 13.30 18.10 18.40 20.00 20.30 23.00 0.30 1.00 3.00 4.00 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fro-nitiere dello spirito Aktualno: Velike zgodbe Canale 5 Nan.: Papa Noe (i. Betsv Brantley, Hugh Kelly) Nan.: Jaz in mama (i. Delia Scala, Gerry Scotti) Dnevnik Nedeljski variete: Buona domenica (vodijo Mauri-zio Costanzo, Claudio Lippi, Massimo Lopez, Paola Barale, Lauca Lau-renti) Nan.: Hiša Vianello - pozor na psa (i. R. Vianello, S. Mondaini) Variete: Buona domenica (2. del) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Missiorie impos-sibile (vodi Maria De Fi-lippi) Aktualne odd.: Target (vodi Nataša Stefanenko), 23.30 Nonsolomoda (vodi Afeef Jnifen), 0.00 Parlamenta in Nočni dnevnik Film: La scala delia follia (dram., VB ’73) Nan.: Hill Street noč in dan Nočni dnevnik 6.30 6.50 8.10 11.30 12.00 13.00 13.35 14.30 16.30 18.30 19.00 20.00 20.30 21.00 22.30 0.20 1.45 Nan.: Le redini del cuore Otroški variete, vmes nan. in risanke ter variete Bim Bum Bam Risanke: Biocombat, itd. Variete: Mai dire gol Šport: Grand Prix (vodi Andrea De Adamich), vmes (12.25) Odprti studio Šport: Vodič nogometnega prvenstva, 13.30 Zadnje novice Glasba: Super Film: L’ amore e una co-sa meravigliosa (dram., ZDA '55, r. H. King, i. J. Jones, VVilliam Holden) Film: Due vite una svolta (dram., ZDA '77, i. Shir-ley MacLaine) Odprti studio Nan.: S.P.Q.R. (i. Elenoire Casalegno, Nino Frassica) Variete: Benny Hill Shovv Šport: Mai dire gol Film: Furia cieca - Blind Fury (pust., ZDA '89, i. Rutger Hauer) Sortna oddaja: Pressing (vodi R. Vianello) Italija 1 šport, Šport sut-dio Film: Ragazze con la pištola (dram., Fr. '94, i. A. Girardot, C. Jacob) Napovedniki Nan.: Skrivno življenje igrač, 8.15 Cilkin kotiček, 8.25 Cofko Cof, 8.50 Sre-brnoglavi konjič, 9.15 Te-lerime, 9.20 Zares divje živali Ozare 50-letnica baletne Sole Vsi smo ena družina (11.) Obzorja duha Ljudje in zemlja 4X4 Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Pomagajmo si TV genij, 14.50 Novice iz sveta razvedrila 15.15 17.00 17.15 17.45 Film: Noč brez srečanja Obzornik, vreme, šport Slovenski magazin Po domače 18.40 19.10 Soča - Življenje ob reki Risanka, 19.20 Loto TV Dnevnik, vreme, šport Zoom Intervju Poročila, vreme, šport Nan.: Murhy Brown (9. ), 23.20 Umori (ZDA, 1.) 0.10 Soča - Življenje ob reki: Reka v vojnih vihrah TV PRIMORKA S TELE 4 17.00 Videostrani Sejem Kvartin Veter nosi pesem mojo Svet je lep Barcolana Automobilissima Nad.: Sosedje (90. del) Od A do Z Videostrani Nedeljski šport Videospot dneva Ai confini delia realta Ekstremni vzpon Film: La lunga notte di Nad.: Sosedje (91. del) Louise Pričevanja iz polpretekle Nedeljski šport zugodovine Film Glasb, odd.: Video Top Vremenska panorama Pravi biznis V vrtincu Film: Nosorog Otto (Danska) Tv prodaja Euronevvs Koncerrt ob 100-letnici Leona Štuklja Tenis: Odprto prvenstvo Francije (finale) Gimnastika: Mednarodno tekmovanje za pokal Siska (ženske) Rokomet: Liga prvakov (M + Z, 1/8 finala) Hokej na ledu: Slovenija - Ukrajina (kvalifikacije za SP) Šport v nedeljo Film: Budimpestanske zgodbe, i. Maja Komo-rovvska) Napovedniki Sp Koper Euronevvs Risanke Mediteran festival Odmev Nan.: Crime Story Program v slov. jeziku: Gore in ljudje TV dnevnik, Šport Risanke, 20.00 Vesolje je... Istra in... Gledališka amaterska sku-pina G. Tartini: Va Piran y i Vsedanes - TV dnevnik Športni dnevnik Tenis: Open Francije j Hokej na ledu: Slovenija - Ukrajina TV Dnevnik-Vsedanes 0 MONTECARLO 14.25 12.00 12.30 13.05 14.00 16.30 19.00 21.15 23.45 19.30, 22.45, 0.30 dnevnik, 12.10,18.15 Šport Papežev blagoslov Aktualna odd.: Blink Nan.: Quincy Glasb, odd.: Roxy bar Državno tekmovanje v italijanskem jeziku Šport: Goleada Šport: Pianeta B. 21.30 Goleada Film: La caccia (dram., ZDA ’66), vreme A" a 0 St ^ gi E t 0 ** I OVEN 21. 3. - 20. 4.: Misli se vam bodo vračale Čase, ko vam ni slo vse tako gladko, kot vam gre zdaj. V vas se bodo prebudile stare bolečine in zdaj je pravi trenutek, da dokončno razčistite z njimi. BIK 21, 4, - 20, 5.: Čeprav natančno veste kaj hočete, boste pred drugimi težko zagovarjali svoje mnenje. Manjkalo vam bo samozavesti in odločnosti. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Na delovnem mestu boste v stiski s časom, zato je popolnoma normalno, da se bodo tudi v odnosih med sodelavci začele pojavljati napetosti. RAK 22. 6. - 22. 7.: Čeprav ste v odlični kondiciji, vam na delovnem mestu ne bo slo nic od rok. Imeli boste občutek, da si zaslužite vec veljave in spoštovanja. Zdelo se vam bo, da se vam godi krivica. "\ Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Deček z dvema imenoma (A. Ingolič, dram. L. Lombar, r. M. Prepeluh, zadnji del); 10.20 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Soft mušic; 11.30 Nabožna glasba (I. Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Slovenski obzornik: 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Na robu pameti (M. Krleža, r. V. Babič, 3. del); 15.05 Potpuri; 15.30 Šport in glasba; 17.05 Martinovanje 98; 18.05 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Kmetijska oddaja: Striženje ovc; 7.45 Glasb:utrinek; 8.00 OKC obveščajo; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.30 Pravljica; 10.00-11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30 Šport in glasba; 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 19,00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva, nato Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.30 Horoskop; 7.45 Dalle letture...; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Ki-no-Gledališče; 10.30 Modri val; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 12.55 Pesem tedna; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Ferry šport; 18.00 Lestvica LP; 18.00 Italijanska pripoved; 19.25 Sigla single; 19.28 Vreme, dnevnik. Šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.10 Sledi časa; 10.05 Volitve; 10.10 Progr. Abraham; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 18.05 Igra; 18,35 Domžalski KZ in ZPZ Concinite; 19.45 Volitve 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Gori, doli; 10.35 Gost; 13.00 Športno popoldne: Gost izbira glasbo, zimzelene melodije, nogomet; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock'n roli; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo; 22.30 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.40 Izbrana proza; 11.00 Koncert; 13.05 Zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 15.50 Intermezzo; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Mezzosopran. B. Glavak; 22.05 Literarni portret; 22.30 Vokalno-instrum. glasba; 23.55 Glasba. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroškal-Guten Mor-gen, Kdrnten; 6.20 Duhovna misel mag. »B. Hartman); 18.00-18.30 Dogodki in odmevi, - 13.30 ORF 2. Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00 LEV 23, 7. - 23. 8.: Zaželeli si boste malo polepšati svoje domače gnezdece. Prepustite se domišljiji. Denarne naložbe v stanovanjsko opremo se bodo obrestovalo. DEVICA 24. 8. • 22. 9.: Pred vami je uspešen teden. Polni boste energije in zanimivih idej. Povsod se boste odUcno znašli, saj boste izredno komunikativni in odprti. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Ne silite z glavo skozi zid. Včasih se paC ne more teci tako, kot ni hoteli vi. Imeli boste dober obcutk za opremljanje stanovanja. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Ste v zelo ustvarjalnem obdobju, res pa je, da boste ravno zato nekoliko bolj nepotrpežljivi pri vseh opravilih, ki vas dolgočasijo. STRELEC 23.11. • 21.12.: Najraje bi videli, da bi bilo delo opravljeno, se preden se ga lotite. Vsak napor vam je zadnje čase odveč, zato po neporebnem hitite in-naredite vec škode kot koristi. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Končno se boste lahko malo sprostili in pozabili na obveznosti. Na delovnem mestu se vam obeta krajše zatišje pred no-vimi zadolžitvami. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Na delovnem mostu se vam bo ponudila priložnost, da se izkažete. Nadrejeni bodo opražili vas trud in ga tudi nagradili. Prav je, da ste zagnani za delo, in da v njem uživate. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Počutili se boste bolje in končno boste imeli spet vse niti v svojih rokah. Poslovno boste uspešni in suvereni. Ljubezen: ne bodite preveč gospodovalni, partner se bo tega naveličal. RAI 3 slovenski program * Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) *a Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Pisana delavnica: vodi | Breda Bertalanic TV DNEVNIK, nato Športna tribuna i RAI 2 © RETE 4 ITALIA 1 e RAI 1 Euronevvs Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Aktualno: 10 minut z... Film: La scimitarra del saraceno (pust., It. ’59, Lex Barker, Chelo Alon-so) Dnevnik Aktualna oddaja: La vec-chia fattoria (vodita L. Sardella in J. Majello) Vreme in kratke vesti Variete: Centoventitre (vodi Raffaella Carra) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Nan.: Komisar Rex Dok.: Kvarkov svet - Volk Yellowstone Aktualno: Evropski dnevi Mladinski variete: Poletni Solletico, vmes risanke Heidi, Princesa Sissi in nan. Zorro Jutranji Go cart: Risanke Rubrika o protestantizmu Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Prestavitev aktualne odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - Vaše zadeve Dnevnik Tg2 - Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualna odd.: Ljubim živali Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Komika v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vremenska napoved, kratka poročila, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: J.A.G. Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick Aktualna odd.: Pinoc-chio (vodi Gad Lerner) Dnevnik, v parlamentu, vreme, šport Film: Silhouette (thriller, ZDA ’90, i. F. Dunaway) RAI 3 G.30, 7.00, 7.30 dnevnik Film: Enrico Caruso (glas., It. '58, r. G. Genti-lomo, i. G. Lollobrigida) Aktualne oddaje Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 Obljubljene dežele, 13.30 Media/Mente-Dezelne vesti, dnevnik M Nad.: Piccolo amore, 6.50 I Guadalupe, 8.50 Zingara M Pregled tiska Nad.: Alen, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreCe Nad.: Sentieri - Steze Film: Magnifica ossessio-ne (dram., ZDA ’54) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Risanke Aktualno: Film dosje TV film: Segreto mortale - Unter die Haut (thriller, Nem., ’97m i. T. Kretsch-mann, P. Lohmeyer) Film dosje Film: Amos & Andrevv (kom., ZDA ’93m i. N. Gage, M. Lerner) Pregled tiska S CANALE 5 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vivere bene be-nessere Variete: Maurizio Costan-zo Show Nan.: Un detective in corsia, 12.30 Due p er tre - Vsi za enega (i. Johnny Dorelli) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske Nan.: Očetovi prijatelji Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Mac Gyver (i. Richard Dean Anderson) Film: Quel giardino di aranci fatti in časa (kom., ZDA ’82, i. VValter Matthau, Ann Margret) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfgtti Kviz: Caccia alla frase Risanke Risanke: Simpsonovi Aktualno: Colpo di ful-mine, 15.00 Fuego! Nan.: Beverly Hills Variete za najmlajše, risanke Nan.: Baywatch Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Risanke Nan.: La Tata Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Film: Fievel sbarca in America - An American Tail (ris., ZDA ’87m r, Don Bluth) Šport: Controcampo Odprti studio Film: La dolce pelle di Vvonne (dram.. Fr. ’64) # TELE 4 16.45, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Košarka: Reggiana - Pall. Gorizia, 15.15 Pall. TS -Fila Biella Športna oddaja Konjske dirke Udinese - Juventus Športna oddaja Slovenija 1 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Cofko Cof (risana nan.), 10,00 Sprehodi v naravo: Gozdne združbe, 10.15 lutkovna nan. Zvezdicam 10.45 dok. Izzivi prihodnosti (ZDA, 13. del), 11.10 dok. serija National Geographic Slovenski magazin Utrip Zrcalo tedna Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Oddaja TV Koper -Ljudje in zemlja VeCerni gost: Dušan S. Lajovic Zoom Dober dan, Koroška Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Otroški program: Radovedni TaCek: Nos Dok. nanizanka: Zares divje živali - Azijske avanture (9.) Recept za zdravo življenje Risanka Žrebanje 3X3 plus 6 TV dnevnik, vreme, šport Nan.: Komisar Rex Dobro je vedeti Dosje Odmevi Univerzitetni razgledi Kultura, vreme, šport Dosje Recept za zdravo življenje Napovedniki Slovenija 2 2.45 Teletekst Vremenska panorama Nan.: Mladostniške izpovedi (Brazilija, 13. ep,) Matineja. Nanizanka: Trdno v sedlu (Nova Zelandija, 38. ep.), 10.-25 nan.: Pacific Drive (AvstraL, 94. ep.) Tedenski izbor: Nanizanka: Indaba (Fr., 17-ep.), 11.15 Čudežni otrok (20. epizoda), 11.40 Šport v nedeljom 12.25 dok. serija: Velike romance 20. stoletja (3. del) Film: Tigrov zaliv (VB) Euronevvs TV prodaja Rokomet: Kovopetrol -Celje Pivovarna Laško (liga prvakov) Nan.: Zenska mojega življenja (Sp., 2. ep.) Oglasi TV igrica: Lingo Videoring Nikolajeve videoakroba-cije Studio City Cik Cak Pomp Brane Rončel izza odra Nočni pridih. Nan.: Vprašanje zakonitosti (VB, . I. Staunton, P. Bar-lovv, J. Clyde, 6. ep.) giMi Nan.: A.S. (Nemčija, 4. epizoda) Studio City Napovedniki m Koper Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima (vodi Nan.: Kaj ti roji po glavi? Šport: nogomet B in C li- TV film: Le stagioni deli’ amore (dram., ZDA ’98, i. TV PRIMORKA David Sassoli) ge, 16.40 ciklokros Rachel VVard, Rip Thor- (•) MONTECARLO , Dnevnik Dok.: Geo & Geo ne, John Finn) ■B 17.00 Videostrani Aktualno: Prima - Predv- Vremenska napoved Aktualna oddaja: Verissi- E M sem kronika Nad.: Un pošto al sole mo (vodi Cristina Paradi) i m Videospot dneva Variete: In bocca al lupo! VSm Dnevnik, deželne vesti, Variete: Superboll (vodi 19.25, 22.40, 1.10 Dnev- Ekstremni vzpon Lebarja (vodi Carlo Ctmti) deželni šport, vreme Fiorello) nik j $ Nad.: Sosedje (91. del) Vremenska napoved Variete: Blob Dnevnik TG 5 Film: Quella pazza fami- : 5 Pričevanja iz zgodovine Dnevnik, 20.35 Šport Nan.: Superman Variete: Striscia la notizia glia Fikus (kom., 77) : | Glasb, odd.: Video Top Variete: La Zingara Dok.: Velika zgodovina - (vodita Ezio Greggio in En- Nan.: Quincy ' S Videostrani Nan.: Una donna per Vsi Hitlerjevi ljudje zo lacchetti) Film: I Lloyds di Londra IR Dnevnik, vreme amico (i. E. Gardini) Dnevnik, deželne vesti Film: Braveheart (zgod., (dram., ZDA ’36) i S Iz tiska Dnevnik Aktualno: Življenje v ZDA ’95m r.-i. Mel Gib- Variete: Tappeto volante i $ Volitve 98: Soočenje kan- Aktualna odd.: Porta glasbi - Andrea Bocelli son, S. Marceau) Variete: Zap Zap didatov za župane aporta (vodi B. Vespa) ESI Dnevnik, pregled tiska Aktualno: Target Šport: Biscardijev proces Športni ponedeljek Nočni dnevnik, zapisnik, Fuori orario: Pred 20 leti Variete: Maurizio Costan- Mednarodno tekmovanje Hit Gorica - Publikum horoskop, vreme Nan.: Miami Vice, 3.00 zo Shovv v italija skem jeziku Dnevnik TV Primorka Aktualna odd.: 11 grillo UFO NoCni'dnevnik Film: Un detective ('69) Euronevvs, 15.30 Risanke Amaterska skupina G. Tartini: Va Piran... Vesolje je ... Istra in... Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Tiri skozi Cas Lokalne volitve ’98 Slovenski magazin Evropski kulturni magazin: Aliča Nan.: Luisiana (1. ep.) Vsedanes - TV dnevnik Euronevvs Program v slov. jeziku: Sportel Primorska kronika r Radio Trst A 7.00.13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vnries Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih; 8-50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Pot v Trento (bere Aleš Valič, r. M. Sosič); 9.30 Glasba; 10.00 Poročila, nato koncert s slavnimi izvajalci; 11.00 Aktualnosti na pladnju (PUpr. V. Valenčič); 12.40 MePZ Igo Gru-den; 13.20 Glasba; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem Valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Vsi ljudje vse vedo (v studiu I. Peterlin); 17.00 Kulturna kronika, nato Mi in glasba; 18.00 Znanstveno raziskovanje. Poslednji veliki punt: Tolmin 1713; 18.15 Made in Slo; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska,vreme; 8.15 Aktualno; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Na reše-\|V 10.45 Pesem tedna; 11.00 Pregled šport- nih dogodkov; 13,00 Daj, pove, vmes avtomobilska odd.; 15.00 Ob robu igrišča; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Jingle; 19.30 Primorska poje; 21.00 Modri abonma; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Lantinskoame-riški Ola; 11.15 Dialogi; 11.45 Mi in vi; 12.55 pesem tedna; 13.07 Čestitke; 13.00 L'una blu; 13.55 Moj dom tvoj dom; 14.10 Živeti danes; 14.45 Vse o šoli; 18.00 Magic bus; 18.45 Na sceno; 19.25 Sigla single; RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30,8.00, 9.00, 10,00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetisjki nasveti; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Zunanjepolitični feljton; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnofo-nija; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 14.45 Zagon; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.25 Volitve; 17.00 Hip hop; 18.00 Vroče hladno; 18.30 Volitve; 18.45 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO, šport; 16.15 Nove glasbene generacije; 17.15 Ekonomska politika; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 Koncert: Simf. orkester iz Prage; 22.30 Komorni koncert; 23.45 Glasba, napoved. Radio Koroška 6.08-7.00 Kratek stik; Radio Agora dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ),) Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dci Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: ED1GRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija® pri morski. it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24 maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro raCun 51420-601-27926 Registriran na sodiSCu v Trstu st. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske.zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA, •SKMh, 6 66 8 k ■gR > HElSINKI^l ^ ss MOSKVA 1,2 °1010 >AM 3/11 beruN s/10 VARŠAVA 2/8 6 6 oKUEV H,u vt-° -- ^ UUBUANA 0/8 BEOGRAD 4/ii o X. SPLIT -/- <^, 6 f>°SOFIJA JE I m -^skopje * .‘O- A ^ >CC?'\.AnNE„i - | *| /X) 1030 g-r DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 16.43. Dolžina dneva 9.49. Z"LUNINE MENE^ Luna vzide ob 20.55 in zatone ob 11.17. PLIMOVANJE . Danes: ob 0.03 28 cm, ob 5.18 najnižje -10 cm, ob 11.02 najvišje 36 cm, ob 18.04 majnižje -48 cm. Jutri: ob 1.03 23 cm, ob 6.09 najnižje -2 cm, ob 11.34 najvišje 26 cm, ob 18.54 majnižje -39 cm. DANES TRBIŽ S CELOVEC ° -1/3 O o -3/7 KRANJSKA GORA „ O TRUČ y -2/4 ČEDAD—»«_. X5, O 5/14 O KRANJ OVIDEM 1/16 —^N. GORICA 2/15 GORICA 0 o POSTOJNA O S/7 KOČEVJE O GRADEC -1/3 O S. GRADEC -3/2