Aktualno
Ptuj. Meščani za slab zrak krivijo mestno kurilnico
O Stran 3
V
Štajerski
Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02 74 9 4 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si
S ct
Ptuj, petek, 19. januarja 2024
Letnik LXXVII • št. 5 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
Prihaja m j bolj utrgan slovenski film letaj ¿.^iia
»iX'JJ:--
msmf-l
	
r ( 1	%
	.i
Teja Jugovic	
Matic Herceg
Ostai bom tak, kot sem. Preprost fant, ki je odraščal v Zbiljah.
Svoje življenje r.nla riv m [iöIi.o
Politika
Ptuj. Gostinci in branjevke bodo plačevali več
O Stran 5
V središču Podravje.
Ravnatelji bodo odslej le lahko pogledali v torbe učencev
O Stran 6
Podjetništvo Markovci. Pri
Forštnaričevih se mizarska tradicija nadaljuje že skoraj 100 let
O Stran 8
Ljudje in dogodki Juršinci. Ivanka ima v svojem »fogležu« vse, kar potrebuje
O Stran 11
Podravje, Slovenija . Stavka, kiji veliko pacientov nasprotuje, ne bo rešila zdravstva
»Premalo se zavedamo, da naše plače črpamo iz gospodarstva!"
Stavki so se v ptujski bolnišnici pridružili vsi oddelki, z izjemo radiološkega. Predstojnik Robert Čeh meni, da stavka ne bo rešila težav zdravstva: »Največji problem je v gospodarstvu, ki ,crkujei. Premalo se zavedamo, daje gospodarstvo baza, iz katere se črpajo naše plače.« Več na straneh 2 in 3.
Ptujski»neustanovljeni«^vod
Pravniki in Inštjpt^ f niso zn-popolne vloge*

Gramoznice Green lake se drži smola •
2 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 19. januarja 2024
Ptuj • Najbolj stavko zdravnikov in zobozdravnikov čutijo pacienti, večina je ne podpira
Čeh: »Premalo se zavedamo, da naše plače
črpamo iz gospodarstva!"
Vlada in sindikat Fides še vedno nista našla skupnega jezika, stopnjevanje napetosti pa kot vedno najbolj čutijo pacienti. V ptujski bolnišnici stavka večina zdravnikov. Izvajajo le nujne preglede in posege, številne so odpovedali. Stavki so se pridružili vsi oddelki, z izjemo radiološkega. Predstojnik zdravnik Robert Čeh meni, da stavka ne bo rešila težav zdravstva: „Največji problem je v gospodarstvu, ki 'crkuje'. Najprej ovco strižeš, nato jo zakolješ. Ja, kaj pa potem ostane od nje?! Prav nič. Premalo se očitno zavedamo, daje gospodarstvo baza, iz katere se črpajo naše plače."
Napetost se stopnjuje, zdravniki in zobozdravniki opozarjajo, da stavka ni usmerjena proti pacientom, pač pa Vladi.
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov nadaljuje stavko. Po enodnevni opozorilni stavki prejšnji teden so pritisk na Vlado ta teden stopnjevali s splošno stavko. Kot vse kaže, bodo s tem nadaljevali tudi v prihodnje, kar je potrdil predsednik sindikata Fides v ptujski bolnišnici Borut Kostanjevec: „Zaostrovanje je očitno neizogibno, saj nas druga stran ne posluša. Jasno je, da posluha ni, kar je posebej pomembno poudariti, pa je, da ne gre za stavko proti pacientom, pač pa Vladi RS. Naš namen je pritisniti nanje, da razmislijo in nas končno obravnavajo kot enakovrednega partnerja." Prepričani so, da Vlada ne ponuja ničesar, kar bi kazalo na zbliževanje stališč. Kostanjevec še opozarja, da preveč poudarka pri celotni debati dajejo zahtevam za povišanje plač in premalo vsem drugim zahtevam: „Borimo se za celoten nov zdravstveni steber, želimo, da Vlada uresniči že podpisane zaveze. S tem, ko samo izpostavljajo, kako zdravniki želimo večje plače, pa skušajo diskreditira-ti nas in stavko."
Voda: »Finančni izpad bo za bolnišnico ogromen«
V času stavke prihaja do motenj številnih delov javne službe, zdravniki povečini delajo le nujne zadeve in zagotavljajo minimum delovnega procesa.
Vršilec dolžnosti direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Aleksander Voda pravi, da nimajo vzvodov, da bi stavko preprečili, upa pa, da se stavkajoči zavedajo svoje odgovornosti tako do ustanove kot pacientov: „Nudimo
nujne storitve, obravnavamo otroke, nosečnice, starejše in podobno,
a še vedno smo morali odpovedati preveč zadev. Kakšne bodo posle-
dice, ne vem. Izpad je težko oceniti, a ocenjujem, da bo približno dva
do tri milijone evrov, če bi stavka trajala mesec dni. To je ogromno za ptujsko bolnišnico. Odpovedani so namreč posegi, ki prinesejo največ denarja. Ljudje čakajo, da pridejo na vrsto, zdaj pa dobijo obvestilo, da je poseg prestavljen."
Tudi zato, pravi, razume neo-dobravanje mnogih pacientov, ki menijo, da stavka ni nujna. Voda je prepričan, da bi se z dialogom dalo urediti več: „Z dobro komunikacijo bi lahko stvari postavili drugače in tudi dosegli bi več. Stavke ne mo-
V
/
Robert Čeh: »Gospodarstvo 'crkuje'!«
Vodja radiološkega oddelka ptujske bolnišnice Robert Čeh, ki seje večkrat znašel na seznamu najbolje plačanih zdravnikov v državi, saj je delal v več zdravstvenih ustanovah, pravi, da se stavki na oddelku niso pridružili iz več razlogov.
Prvi je ta, ker radiološki inženirji delajo nemoteno: „Če inženirji ne stavkajo, to pomeni, da bi ljudje slike imeli, mi zdravniki pa jih ne bi odčitali. Ko bi prekinili stavko, bi nas delo še vedno počakalo. Zato za zdaj pri nas vse teče nemoteno. Doslej nismo odpovedali še niti enega pregleda."
Drugi razlog je prepričanje, da stavka ne bo rešila težav zdravstva: „Potrebna je generalna sprememba, ne le parcialna. Največji problem je, ker gospodarstvo 'crkuje'. Treba je najprej povišati dohodke in zagotoviti ustrezne pogoje za razvoj gospodarstva. Stavkati, ko ni denarja v blagajni, ni smiselno. Vsem nam je jasno, od kod denar za naše plače."
Foto: CG
Foto: Arhiv ST
petek • 19. januarja 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	3
r* 1 ^
Vršilec dolžnosti direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Aleksander Voda pravi, da nimajo vzvodov, da bi stavko preprečili, upa pa, da se stavkajoči zavedajo svoje odgovornosti tako do ustanove kot pacientov. Skrbi ga tudi velik izpad prihodkov bolnišnice.
Foto: CG
Drugi na lestvici 50 najbolje plačanih v javnem sektorju zdravnik iz SB Ptuj
Plače zdravnikov in zobozdravnikov so zelo različne, odvisne od številnih faktorjev: starosti, specializacije, področja dela, delovne dobe, dodatkov...
Stavka pa najbrž na nerazumevanje javnosti pogosto naleti tudi zaradi dejstva, daje med 50 najbolje plačanimi v javnem sektorju velika večina (okrog 90 %) prav iz zdravniških vrst. Na javnem portalu plač so zadnji podatki za oktober 2023. Na prvem mestu po višini bruto plače je sicer okrajni sodnik iz Ljubljane, že na drugem pa zdravnik specialist iz ptujske bolnišnice, ki dela tudi v ZD Maribor, z dobrimi 16.600 evri bruto plače. Na 31. mestu je bil zdravnik iz Zdravstvenega doma Ormož s skoraj 12.700 evri bruto plače. S ptujsko-ormoškega območja sta le dva zdravnika s tako visoko plačo.
remo preprečiti, moramo pa biti vsi skupaj dovolj razsodni."
Odpovedali precej pregledov in operacij
Kostanjevec vztraja, da je sindikat Fides naredil vse, kar je bilo v njihovi moči. Krivdo za to, da je prišlo do stavke, pa pripisuje izključno vladni strani. O tem, kako bodo stavko nadaljevali, so včeraj govorili tudi na zboru delavcev. Kar se tiče očitkov javnosti, da zdravniki stavkajo neupravičeno, pa Kostanjevec odgovarja: „De-jansko smo pričakovali še večje nerazumevanje javnosti. Naše stavkovne zahteve so pogosto napačno predstavljene. Pripravljeni smo bili tudi na negativne komentarje. Ne nazadnje, tudi, ko Slovenija zmaga na nogometnem prvenstvu, se najde kdo, ki komentira negativno." Kar se tiče konkretnega izpada programa, Kostanjevec
ocenjuje, da so v prvih dneh stavke odpovedali približno tretjino vseh naročenih ambulantnih pregledov in operativnih programov: „Izved-li pa smo več urgentnih operacij." Ob že tako dolgih čakalnih dobah je jasno, da pacientom takšni ukrepi niso pogodu.
Vlada: »Če bi eni skupini povišali plače, bi to pomenilo dodatna nesorazmerja!«
Da bi stavko prekinili, Fides zahteva izpolnjevanje stavkovnih zahtev, od Vlade pa pričakujejo, da bo izpolnila že podpisane zaveze. Prizadevajo si za nov zdravstveni plačni steber za vse zdravstvene delavce, konkurenčne delovne pogoje in ureditev konkurenčne zaposlitve. Vladna stran je prepričana, da so stopili korak naproti stavkajočim in da izpolnjujejo svoje zaveze: „Vlada z začetkom lo-
čenih pogajanj s sindikatom Fides spoštuje podpisane zaveze iz stavkovnega sporazuma, podpisanega januarja 2023. Naša osrednja skrb so pacienti, saj si želimo, da pridejo do zdravnika, ko ga potrebujejo. Odločitev Fidesa, da stavko nadaljujejo, toliko težje razumemo, saj je vladna pogajalska skupina naredila vse, da bi stavko preprečila. Do Fidesa smo pristopili z zelo konstruktivnim in razumnim predlogom za rešitev stavkovnih zahtev. Ponudili smo podpis stavkovnega sporazuma, ki ponuja realne rešitve v okviru enotnega plačnega sistema in ne ruši dogovora, saj bi višanje plač samo eni plačni skupini v plačni sistem vneslo dodatna nesorazmerja, tudi znotraj poklicne skupine zdravnikov, kar je osnovna zahteva tokratne stavke!" Sindikat so vnovič pozvali, naj zaustavi stavkovne aktivnosti ter nadaljuje iskanje kompromisa na pogajanjih.
Dženana Kmetec
Í
Dovolj nam je *
é
Vodja sindikata Fides v ptujski bolnišnici Borut Kostanjevec pravi, da stavko podpira velika večina zdravnikov. Delo poteka v omejenem obsegu, na kirurgiji izvajajo le nujne posege, druge so ta teden prenaročili. Kostanjevec ocenjuje, da so v prvih dneh stavke odpovedali približno tretjino vseh predvidenih zadev v tem tednu.
Foto: CG
Ptuj • Po 10. januarju je bil zrak zelo onesnažen
Ptujčani kazalec usmerili proti mestni kurilnici
Krajani Ptuja, ki živijo v bližini glavne mestne kotlovnice na Volkmerjevi cesti, so pred tednom dni opozorili na onesnažen zrak. „V okolici kurilnice se dušimo," so poudarili. Javne službe Ptuj, ki v mestu Ptuj s toploto oskrbujejo več kot 2.000 stanovanj, bolnišnico, zdravstveni dom, šole in delavnice Slovenskih železnic, so v aktualni kurilni sezoni prešle na koriščenje novega vira za ogrevanje, to so lesni sekanci.
Foto: CG
14. januarja je Arsova merilna naprava na Ptuju izmerila 84 mikrogramov/m3 PM10 delcev v zraku. Dnevna mejna vrednost je sicer 50 mikrogramov/m3. Po mnenju Arsa je razlog za povečanje koncentracije trdih delcev v zraku tudi vreme, ki pritiska zrak proti tlom.
Glede na to, da podjetje kuri lesno biomaso, so Ptujčani, ki so začutili spremembo v zraku, zaskrbljeni, kako bo to vplivalo na njihovo zdravje in nasploh bivanje. Dejansko je bil zrak v dneh po 10. januarju na Ptuju bistveno bolj onesnažen z delci PM10 kot običajno, kažejo podatki republiške agencije za okolje Arso.
Najslabši zrak je bil v nedeljo
Dnevna mejna vrednost za delce PM10 znaša 50 mikrogra-mov (^g)/m3. Do 15. januarja je bila presežena štirikrat, najbolj v nedeljo, 14. januarja, ko je Arsova merilna naprava, ki je nameščena pri bolnišnici na Potrčevi cesti, izmerila 84 ^g/ m3. Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so glavni razlogi za onesnaženje s PM10 delci promet, industrija in kurišča. Višja koncentracija delcev je še bolj izrazita ob vremenskih spremembah, pa so povedali na Arsu: „Kako močno je zrak onesnažen na posamezen dan, je odvisno od več dejavnikov. Dejstvo je, da onesnaženja ne bi bilo, če ne bi bilo izpustov. Po drugi strani ima velik vpliv na to, kakšen zrak dihamo, vremenska situacija. Ob isti količini izpustov je zrak ob neugodnih vremenskih situacijah (temperaturni obrat, brezvetrje ...), ki onemogočajo razredčevanje izpustov višje v atmosfero, bolj onesnažen kot ob ugodnih vremenskih razmerah (padavine, veter ...). Za primer lahko nave-
demo izrazit temperaturni obrat izpred tedna dni, pri katerem so se vsi izpusti nabirali v hladnem zraku, ki je bil ujet pri tleh in so bile ravni delcev bistveno višje."
Zrak slabši kot pred letom dni
Nekateri Ptujčani, ki bivajo v bližini glavne mestne kurilnice, so prepričani, da so k višji koncentraciji trdih delcev v zraku pripomogli njeni izpusti. Podatki, ki smo jih pridobili z Arsa in jih primerjali, dejansko za letošnjo ogrevalno sezono kažejo na povišanje koncentracije trdih delcev. Naredili smo čisto grob primerjalni izračun za december
2022 in december 2023 ter januar 2023 in januar 2024 (v januarju za prvih 15 dni). Povprečna vrednost delcev PM10 v zraku na Ptuju v 46 dneh lanske kurilne sezone je bila 25,4, letošnje pa 28,8 ^g/m3. Na podlagi teh podatkov sicer ne moremo sklepati, da bi lahko bila nova kurilnica kot potencialni vir onesnaženja izključno kriva za poslabšanje kakovosti zraka na Ptuju. Za potrditev hipoteze bo treba zbrati in primerjati podatke daljšega obdobja in več kurilnih sezon.
V JS pravijo, da imajo ustrezne filtre
V Javnih službah so v začetku tedna za naš časopis pojasnili, da so izpusti iz kotlovnice ustrezni oziroma znotraj regulativnih mej. „Prepričanje občanov, da se dušijo zaradi izpustov iz kotlovnice, je zmotno, saj je ko-
Težav z onesnaženjem z delci PM10 niso imeli samo na Ptuju, ampak tudi v drugih slovenskih mestih in celo na podeželju (primer Črna na Koroškem). Med mesti so bile povišane koncentracije trdih delcev v zraku v Ljubljani, Mariboru, Celju, Murski Soboti, Novi Gorici, Kopru...
tlovnica opremljena z najsodobnejšim filtracijskim sistemom, zraven tega se izpusti izpuščajo na višini dobrih 26 metrov, kot je višina dimnika. Večja problematika onesnaženja zraka, ki je v tem času tudi stalnica, so individualne hiše, ki kurijo na drva, nimajo pa vgrajenega niti enega filtracijskega sistema, dimniki hiš pa so neprimerno nižji kot na kotlovnici. Beli dim, ki se vali iz dimnika v kotlovnici, je v bistvu vodna para in ne neprimerne emisije. V obzir je treba vzeti tudi to, da je Arso pred dnevi izdal opozorilo pred zelo onesnaženim zrakom za celotno državo in da se stanje za zdaj še ni izboljšalo."
O filtrih, ki so nameščeni na kotlovnici, so v Javnih službah povedali, da imajo ciklonski filter in elektrostatični filter. Za kotlovnico, ki so jo posodobili z novim kotlom na lesno biomaso, so po navedbah vodstva podjetja opravili tehnični pregled in pridobili uporabno dovoljenje. Slednjega jim je septembra lani izdala Upravna enota Ptuj.
Mojca Zemljarič
4 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 19. januarja 2024
Podravje • Zalog kamnin za gradbeništvo še za vsega osem let
Kamnolom občinam prinese malo denarja, a veliko hrupa
Pred dvema letoma je infrastrukturno ministrstvo naročilo pregled vseh nahajališč gradbenega kamna na območju Spodnjega Podrav-ja. Glede na študijo pred desetletji domala ni bilo občine, kjer si domačini ne bi pridobili proda, peska in drugih kamnin za utrjevanje cest, dovoznih poti. Danes je zgodba povsem drugačna, dostop do kamnin je ekskluziven, omejen z rudarsko pravico, ki jo pristojno ministrstvo podeli izbranim podjetjem.
Nekaj več kot 100 podjetij si je razdelilo okrog 170 koncesijskih pogodb za koriščenje peska, gramoza, pa tudi lignita, nafte, soli, zemeljskega plina in tako dalje. Na višino koncesije vplivajo količina pridobljene mineralne surovine, velikost kamnoloma ali gramoznice ter razmerje med odprto in drugo površino ter vrednost točke, ki je bila določena leta 2011, nato spremenjena leta 2018 ter leta 2023 (za obdobje od vključno leta 2024 naprej). Spremembam so sledili tudi višji, prilivi. Lani so rudarske koncesije znesle največ, to je okrog štiri milijone evrov, dva milijona evrov je prejela država, enak znesek občine, leta 2018 je skupen prihodek z naslova rudarske koncesije znašal 2,3 milijona evrov. V primerjavi s koncesijo in drugimi prispevki, ki jih plačajo Dravske elektrarne Maribor občinam in državi, skupno več kot 20 milijonov evrov, so rudarske koncesije izjemno skromne, še posebej pa z vidika hrupa, povečanega prometa.
Koliko na račun koncesije sicer prejmejo posamezne občine, na ministrstvu niso razkrili, iz nekaterih proračunov občin pa je mogoče razbrati okvirne oz. pričakovane zneske. V Kidričevem se nadejajo 54.000 evrov, kar je tudi največ, medtem ko v Slo-
venski Bistrici 16.400 evrov, v Poljčanah 20.000 evrov, v Majšperku 2.300 evrov. V ormoškem proračunu te postavke nimajo ločeno zavedene, so pa pred tremi leti prejeli okrog 8.300 evrov letno na račun izkoriščanja gramoza na njihovem območju. Na Ormoškem opekarsko glino pridobiva podjetje VVienerberger ter prod, pesek in mivko podjetje Žiher. V Majšperku v kamnolomu Vundušek ima koncesijo za izkoriščenje peščenjaka do leta 2065 Jožef Žolger. Največ podjetij in koncesij na območju Podravja je podeljenih za izkoriščenje proda in peska v gramozni jami Ple-terje. Podjetju Epson se koncesiji iztečeta v letih 2029-2030, Cestnemu podjetju Ptuj, ki v Pleterjah pridobiva prod, v letih 2024, 2027 in 2030. Leta 2030 in 2037 potečeta koncesiji družbi Tlakovec, ki pridobiva prod in pesek, v letih 2029 in 2030 pa še podjetju Dujardin. V kamnolomu Cezlak na Bistriškem tonalit pridobiva podjetje Mineral, v Poljčanah v kamnolomu Bela pa dolomit izkorišča podjetnik Stanislav Hace, še kaže zbirka rudarskih podatkov, ki jo vodi ministrstvo za naravne vire in prostor. Koncesija za poljčanski kamnolom dolomita je podjetju Trik Kamenine potekla 18. junija lani, vendar pa je državni zbor omenjenemu
----- — 'C.- --i-. --ur,«" ^	.. ____
Foto: Mojca Vtič
V kamnolomu Vundušek podjetnik Jožef Žolger pridobiva peščenjak, ki se ga lahko uporablja za police, stopnice, tlake, strešno kritino, škarpe, stenske obloge itd. Pristojno ministrstvo je majšperškemu podjetniku koncesijo podelilo za 45 let, čemur pa ostro oporekajo domačini ob cesti v kamnolom, ki že vse od ponovnega odprtja kamnoloma opozarjajo na poslabšanje kakovosti življenja zaradi povečanega prometa.
podjetju in tudi drugim (npr. tudi Cestne- vanje apnenca in laporja za industrijske proda in peska, zalog kamnin za gradbe-mu podjetju Ptuj), ki bi jim koncesija sicer namene, največji kamnolom tehničnega ništvo pa naj bi bilo še 189 milijonov ton potekla lani ali letos, dovoljenje za izrabo kamna pa je Solkan, oba upravlja podjetje torej predvidoma še za 13 let, na območju kamnin podaljšal za 30 mesecev.	Salonit Anhovo. Podjetja so v letu 2022 Podravja pa brez širitev ali novih kopov za
Največji kamnolom v Sloveniji je kamno- izkoristila 14 milijonov ton tehničnega osem let. lom Anhovo v Kanalu ob Soči za pridobi- kamna (apnenca, dolomita in silikatov) ter	Mojca Vtič
Slovenija • Državni svet o regionalizaciji
Ne število, pomembne bodo naloge
V državnem svetu so se vnovič dotaknili vprašanja o oblikovanju pokrajin. Dejstvo je, da pokrajine v slovenskem prostoru manjkajo, saj je treba številna področja, med njimi zdravstvo, šolstvo, oskrbo s pitno vodo, prostorsko načrtovanje ..., reševati celostno, na regionalnem nivoju. Po drugi strani pa je vprašanje, ali z ustanovitvijo regij ne bi samo še razširili že tako preobilnega birokratskega aparata injavnih služb.
Po besedah predsednika državnega sveta Marka Lotriča bi pokrajine skrbele predvsem za prostorske načrte, izdajo gradbenih dovoljenj, vodooskrbo, urejanje vodotokov, centre za socialno delo, ravnanje z odpadki, bolnišnice in razvojne projekte, tudi čezmejne. Kot je dejal, so se v državnem svetu lotili prenove, ne pa spreminjanja koncepta, ki so ga pripravili predhodniki. „Ključna je opredelitev nalog, o številu po-
krajin se v tem trenutku ne pogovarjamo, ker je to stvar tehnike," je izpostavil in dodal, da se pokrajine med seboj zelo razlikujejo. „Vsaka je specifična. Samo ljudje, ki so tam doma, lahko razumejo potrebe."
Zgodba oblikovanja pokrajin je na Slovenskem stara že dve desetletji. Nobeni od vlad je ni uspelo pripeljati do cilja, da bi pokrajine dejansko zaživele. Najbolj vroča točka je vsakič število pokrajin, saj želijo
Foto: S. Svigelj
mestne občine, ki jih je 12, ohraniti oziroma nadgraditi svoj status in postati regijska središča. Po drugi strani je pa dejstvo, da je Slovenija tako majhna, da je cela država velikosti srednje velikega evropskega mesta. Sicer pa pokrajin verjetno še ne bomo tako hitro dočakali glede na dosedanje večkratne poskuse, ki so ostali le v zametkih in se vsakič izjalovili.
MZ
Kidričevo • Proračun devet milijonov evrov
Glavna investicija je vrtec v Lovrencu
Prihodki proračuna občine Kidričevo za letošnje leto znašajo blizu devet milijonov evrov.
Kidričani bodo letos u občinski blagajni gospodarili z nekaj manj denarja kot lani.
Temeljni vir občinskih prihodkov predstavlja dohodnina, letos bo to predvidoma 4,8 milijona evrov. 1,2 milijona evrov načrtuje občina pobrati nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), od tega 900 tisočakov od gospodarstva in 300.000 evrov od fizičnih oseb. 900.000 evrov bi v občinsko blagajno predvidoma pridobili s prodajo občinskih nepremičnin in 300.000 iz državnega proračuna za financiranje investicij. Omembe vrednega zneska evropskih sredstev v kidričevskem proračunu za letošnje leto ne najdemo.
Odhodki so v primerjavi s prihodki višji za 2,5 milijona evrov. Finančno najzahtevnejša in tudi letošnja največja investicija je gradnja novega vrtca v Lovrencu na Dravskem polju, za katerega bo letos šlo predvidoma dva milijona evrov. 740.000 evrov nameravajo vložiti v sistem samooskrbe z električno energijo, 1,2 milijona evrov bo zahtevala obnova komunalne infrastrukture v Njivercah. Pol milijona evrov so rezervirali za modernizacijo cest, po nekaj deset tisočakov pa tudi za pločnik v Kungoti, križišče v Spodnjih Jablanah ter soudeležbo pri projektu državne
kolesarske steze med Poljča-nami in Ptujem. V sistem daljinskega ogrevanja bodo vložili 120.000 evrov, za vzdrževanje občinskih stanovanj namenjajo 115.000 evrov.
Letošnji proračun je v primerjavi z lanskim nekoliko nižji, saj se je tudi izteklo obdobje evropskih projektov iz finančne perspektive 2013-2020, ko so v Kidričevem sodelovali v projektu gradnje regijske kolesarske povezave in komunalno ter infra-strukturno opremili okoli 30 hektarjev poslovne cone v Strnišču, v zaledju tovarne Talum.
MZ
Foto: MZ
petek • 19. januarja 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	5
Ptuj • Zaplet pri preoblikovanju oziroma združevanju zavodov
Pravniki in Inštitut niso znali pripraviti popolne vloge
Novi ptujski zavod, ki bo združeval turizem, mlade in šport, bi moral začeti delovati v začetku tega meseca, a je sodišče zavrnilo predlog za vpis v sodni register. Predlagano ime ni bilo skladno z zakonom, od občine kot ustanoviteljice pa so zahtevali tudi dodatno dokumentacijo in popravilo vloge. Namesto dopolnitve so se na občini odločili kar za umik vloge.
Konec decembra lani je Okrožno sodišče na Ptuju Mestno občino Ptuj kot predlagateljico vpisa novega javnega zavoda v sodni register pozvalo, da v 15 dneh od prejema odredbe dopolni predlog in predloži popravljeno vlogo. Zahtevali so, da se v vlogi upošteva kot predlog statusno preoblikovanje, saj gre za pripojitev zavodov k že obstoječemu zavodu. Hkrati so ugotovili, da občina ni predložila številnih potrebnih dokumentov za vpis: kopije javnih objav sklepov in odloka javnega zavoda ter bilance stanja oziroma dokazila o zagotovitvi sredstev za ustanovitev in začetek dela zavoda. Ugotovljeno je bilo še, da ime novega zavoda ni skladno z zakonom in da je treba v daljšem imenu navesti vse tri dejavnosti ter ga poimenovati Javni zavod za mlade, šport in turizem, ne pa, kot je bilo predlagano: Javni zavod Ptuj.
Novi javni zavod naj bi, tako vztrajajo na ptujski občini, kljub zapletom začel delovati še do konca tega meseca.
Sodišče zanika, da naj bi bila vloga sprejeta kot popolna
„Informacija, da naj bi bila vloga ob predložitvi dokumentov za vpis „popolna" in sprejeta, zatem pa
pomanjkljiva, ne drži. Predlagatelj do izteka roka predloga za vpis ni dopolnil, temveč je sodišču 8. januarja 2024 posredoval umik predloga, zaradi česar je sodišče postopek ustavilo. V primeru vložitve popolne in za vpis primerne vloge je subjekt vpisa v sodni register vpisan isti delovni dan. Pravni su-
bjekt lahko začne poslovati oziroma delovati takoj po opravljenem vpisu," so pojasnili na sodišču.
Na Mestni občini Ptuj zatrjujejo, da bodo vso potrebno dokumentacijo, ki jo sodišče zahteva za vpis, posredovali v začetku naslednjega tedna. Vztrajajo, da so se pri izbiri imena zavoda želeli izogniti
Inštitutu za eno študijo, en sklep in en odlok 11.000 evrov
MO Ptuj je doslej za dokumente, povezane z nastankom novega skupnega javnega zavoda, Inštitutu zajavno-zasebno partnerstvo plačala 10.734 evrov.
Omenjeni inštitut je za ta denar pripravil študijo o smiselnosti reorganizacije javnih zavodov, predlog sklepa za pripojitev dveh zavodov k tretjemu ter predlog odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Ptuj.
le navajanju dejavnosti zavoda z namenom, da se vse dejavnosti v zavodu obravnavajo enakovredno: „Ob izvedbi vpisa v sodni register pa je bila občina kot ustanoviteljica pozvana, da v imenu zavoda navede dejavnosti, ki jih bo javni zavod izvajal." Prav zato so tudi dopolnili Odlok o ustanovitvi
javnega zavoda, poglavitna sprememba je drugačno ime od sprva predlaganega.
Pri pripravi dokumentacije je občina oz. so pravniki, zaposleni na občini, sodelovali z Inštitutom za javno-zasebno partnerstvo, zato takšna pomanjkljiva vloga toliko bolj preseneča.
„Vlogo je v preliminarni pregled prejel tudi notar, ki jo je nato posredoval na vložišče sodišča, kjer smo najprej dobili povratno informacijo, da je dokumentacija ustrezna," vztrajajo na MO Ptuj in dodajajo, da so bili šele kasneje opozorjeni na nepopolno ime in pomanjkljivosti v vlogi.
Novi datum združitve konec januarja
Nastali zaplet sicer že rešujejo in nadaljujejo začete aktivnosti.
Predviden novi datum pripojitve je 29. januar letos. Občina naj
bi do 23. januarja pripravila novo vlogo z vsemi ustreznimi prilogami in jo oddala na sodišče. Županja Nuška Gajšek pravi, da so morali čakati pretek 15-dnevnega roka za uveljavitev sprejetih sprememb odloka, povezanih z novim poimenovanjem zavoda. Zato so vlogo raje umaknili in bodo na sodišču oddali novo, tokrat s potrebno dokumentacijo za vpis v sodni register. „Kar se tiče dokumentacije o financah, bo prav tako urejena. Vsi trije zavodi imajo potrjene finančne načrte, ki jih bomo predložili k novi vlogi. Vse potrebno bo do konca naslednjega tedna urejeno," je prepričana Gajškova. Čeprav bo novi zavod predvidoma ustanovljen do konca tega meseca, pa bodo po besedah županje prve vidne spremembe v samem poslovanju zavoda vidne šele čez nekaj časa. S 1. julijem bo delo nastopilo novo vodstvo.
Dženana Kmetec
Ptuj • Občina dviguje vrednost točke uporabnin
Gostinci in branjevke bodo plačevali več
Z naslednjim mesecem se bo dvignila vrednost takse, ki jo ptujska občina zaračunava za rabo javnih površin. Več bodo plačevali gostinci, ki imajo gostinske vrtove, tisti, ki na občinskih površinah postavljajo stojnice za razne namene ali izvajajo prireditve ipd.
Obeta se nova podražitev, ki bo po žepu udarila gostince, branjevke, izvajalce prireditev ...
Naslednji teden bodo ptujski svetniki potrjevali spremembe dveh odlokov, o oglaševanju in o rabi javnih površin v mestni občini. Vrednost točke določa mestni svet in jo usklajuje enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Veljavna vrednost točke za izračun uporabnine in občinskih taks je bila sprejeta januarja lani in znaša 0,095 evra, zdaj se bo podražila za 4,2 odstotka. Po novem bo torej znašala 0,099 evra. Čeprav na videz ne gre za veliko razliko, pa se bo marsikomu poznala. Tak primer so predvsem tisti, ki dejavnost redno opravljajo na občinskih površinah, denimo branjevke, ki plačujejo najem stojnic, ali pa go-
stinci, ki večji del leta uporabljajo vrt. Tudi tisti, ki oglašujejo na občinskih površinah, bodo čutili podražitev.
Glede na rast cen je vsako povišanje stroškov za podjetnike, prodajalce, oglaševalce in druge nov udarec. Več bodo plačevali tudi organizatorji prireditev, ki občini za to, da na javni površini postavijo šotor, plačajo uporabnino.
Dvigi so z vidika občin razumljivi, saj imajo zadnje čase s sestavljanjem občinskih proračunov velike težave. Kako svoje »proračune« sestavljajo gostinci, branjevke in še marsikdo, pa jih v občinskih pisarnah in sobanah očitno ne zanima preveč ...
Uskladitev cen se izvaja redno, vsako leto, skrb vzbujajoč pa je podatek, da smo iz leta v leto priča konstantni rasti. Prihodek občine iz tega naslova sicer ni velik, letno se giblje med 15.000 in 20.000 evrov. Pred nekaj leti se je občina lotila tudi preverjanja skladnosti uporabe javnih površin z dejanskim plačevanjem uporabnine, saj so podvomili, da vsi gostinci in uporabniki raznih premičnih objektov, stojnic itn. tudi dejansko plačujejo uporabnino javnih površin. Nadzor nad izvajanjem odloka sicer opravlja Medobčinska inšpekcija, ki lahko v primeru kršitev izreka globe od 200 do 1.000 evrov.
DK
Foto: CG
Promocijsko sporočilo
Izjemna ugodnost za odjemalce Energije
plus: celodnevna smučarska vozovnica na Mariborskem Pohorju za samo 23 EUR
Odjemalci Energije plus, dobavitelja električne energije in zemeljskega plina, so vedno deležni posebnih ugodnosti. Tudi to zimo ni nič drugače, saj lahko, kot že nekaj let, na Mariborskem Pohorju prihranijo pri nakupu smučarskih vozovnic. Ob torkih in sredah lahko celodnevno smučarsko vozovnico kupijo za samo 23 EUR (redna cena je 39 EUR) in tako smučajo bistveno ceneje. Odziv na akcijo je bil že v preteklih letih izjemen - lansko zimo je bilo v okviru akcije prodanih več kot 2.200 vozovnic. Več informacijo akciji nakupa cenejših smučarskih vozovnic najdete na www.energijaplus.si. To pa še zdaleč ni edina ugodnost, ki jo njihovi odjemalci lahko izkoristijo. Člane lojalnostnega programa Moj PLUS za opravljene aktivnosti mesečno nagradijo s točkami, ki jih lahko unovčijo za popust pri plačilu računa za dobavljeno energijo ali popust pri nakupu trgovskega blaga. Članstvo v lojalnostnem programu MojPLUS se zares izplača, sajso člani deležni posebnih popustov in dodatnih storitev ter ugodnosti, kijih pripravljajo izključno za njih. Člane obveščajo o ekskluzivnih ponudbah in jih nagrajuje-
Foto: Arhiv JP Marprom
Foto: Arhiv JP Marprom
jo za njihovo zvestobo. Njihove aktualne ugodnosti lahko preverite na njihovi spletni strani. Še niste član lojalnostnega programa MojPLUS? Včlanite se na www.energijaplus.si/mojplus in izkoristite vse prednosti, ki jih prinaša članstvo. Registracija je preprosta in brezplačna! Energija plus ni le zanesljiv dobavitelj energije, temveč so predani tudi trajnostnemu razvoju in skupnosti, v kateri delujejo. Kot družbeno odgovorno podjetje podpirajo številne organizacije in društva, večino donatorskih sredstev pa namenijo humanitarnim projektom oziroma tistim, ki so pomoči najbolj potrebni.
6 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 19. januarja 2024
Kidričevo • Občina v gramoznici Green lake ostala brez koncesionarja
Znani gradbinec se je odločil za odstop od koncesije
I I ' ■'■-j:'' .-rtiV'"""
-3-SHHF' -
.	;siv' -..TÍÜ . '
" W. ■
■ H	'■ ■
■ - . V':"' .'• • • - •

Športno-rekreacijski center Green lake bo zaenkrat upravljala občina, saj se je podjetje ŠRC Pleterje v lasti zakoncev Kuhar odločilo vrniti koncesijo. Občina bo morala odkupiti infrastrukturo in objekte, ki jih je koncesionar zgradil ob gramoznici, izvajanje gostinske in rekreacijske dejavnosti pa bo najverjetneje oddala najemnikom, je povedal direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast.
Na isti vodni površini brez naravne ali umetne bariere sobivata turizem in rekreacija ter gradbeništvo z izkopom gramoza.
Razvijanje turizma ob gramoznici Pleterje (Green lake oziroma Zeleno jezero) se občini Kidričevo ni najbolj posrečilo. Za ljubitelje rekreacije na in ob vodi je predvsem moteči gradbeni del. Obalni pas, kjer so gradbinci gramoz počrpali, je občina s podrobnim prostorskim načrtom preuredila v območje za rekreacijo, medtem ko preostali del gramoznice ostaja živo gradbišče.
Lastnica gramoznice na tako imenovanem turističnem delu je Občina Kidričevo. Po sprejemu OPPN je pred leti oddala
koncesijo za upravljanje tega dela območja zasebnemu podjetju ŠRC Pleterje. Lastniki podjetja so bili najprej trije: Janez Kuhar (betonarna) z enim od svojih podjetij, Cestno podjetje Ptuj in hrvaško podjetje CWS cable sistems. Slednji je imel nalogo zgraditi žičnico za deskanje na vodi, česar ni naredil in so ga iz lastništva podjetja izključili. Kuhar in CPP sta medtem obalni del ob gramoznici uredila. Zgradili so dva objekta (gostinski lokal ter objekt s sanitarijami in recepcijo), asfaltirali cesto in parkirne prostore, območje so ogradili, zabetonirali
tribune od vrha pobočja do vode, uredili igrišče za odbojko na mivki in postajališče za avtodome s komunalnimi bloki. Ker se tudi CPP v dejavnosti turizma ni videlo, je iz lastništva podjetja ŠRC Pleterje izstopilo. Tako je na koncu lastnik in s tem nosilec koncesije, ki omogoča pravico upravljanja območja obale ob gramoznici, ostal Kuhar. Tudi njemu je prioritetna dejavnost gradbeništvo, zato je za gostinsko dejavnost in upravljanje centra izbral najemnike. Zdaj se je Kuhar po besedah župana Kidričevega Antona Leskovarja odločil koncesijo vrniti.
Žičnica od gradbišča oddaljena le sto metrov
Nemalo ljudi meni, da je šla Občina Kidričevo pri urejanju gramoznice Pleterje z glavo skozi zid, saj so edini v državi in ver-
jetno v Evropi, ki so si turizem in rekreacijo zamislili dobesedno na gradbišču. Obod vlečnice je od gradbenih strojev, ki črpajo gramoz, oddaljen približno sto metrov. V praksi to pomeni, da se uporabnik „wejka" med vožnjo težki gradbeni mehanizaciji približa na razdaljo okoli 50 metrov. Tudi razgled z ene strani obale na drugo zaradi gradbenih strojev ni najbolj atraktiven ali romantičen, hkrati je dostop do vode neprijeten, ker se takoj začne globina. Lani avgusta, ko je udaril vročinski val, so se na gladini vode pojavile še alge oziroma ciano bakterije. Sicer pa Green lake verjetno še nekaj časa ne bo uradno naravno kopališče, četudi so rezultati analiz kakovosti vode, ki jih naroča občina, odlični. Nobena gramoznica v državi, niti tiste, kjer se gramoz več ne črpa, nimajo statusa kopalnih vod oziroma naravnih kopališč. Kopanje v
kidričevski, kot tudi vseh ostalih gramoznicah v državi, vodotokih in nekaterih jezerih je na lastno odgovornost, so povedali sogovorniki, ki smo jih kontaktirali za pripravo članka.
Po mnenju MNVP ni ovir za športno-rekreacijsko dejavnost
Pravih ovir, da je občina območje gramoznice, kjer so gradbinci gramoz počr-pali, z OPPN spremenila v območje rekreacije, po pojasnilu Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) ni; četudi gre za isto vodno telo oziroma isto površino. Med opuščenim (danes turističnim) delom gramoznice in tistim, kjer je še aktivno črpanje gramoza, namreč ni nobene naravne ali umetne bariere. „Na območju
Foto: CG
Slovenija, Podravje • Novela zakona z napovedanim dvigom trošarin razburja pivovarje
Najbolj na udaru mali pivovarji s periferije
V boju za zmanjšanje porabe alkohola naj bi po predlogu novele zakona povišali trošarine na alkoholne pijače za 25,7 odstotka. To bi ogrozilo številne male pivovarje in bi sprožilo sivo ekonomijo ter še večji uvoz iz tujine. Je predviden ukrep res dobro premišljen?
Predlog novele Zakona o trošarinah predvideva zvišanje trošarine za pivo in žgane pijače za 25,7 odstotka. »Zavedamo se težav zaradi alkohola, a te težave se je treba loti celostno. Zdaj prihaja k nam tuje vino za smešno nizke cene, a brez trošarin, pivovarje pa bodo na ta način dobesedno ubili,« pravi Andrej Sluga, predsednik Združenja slovenskih pivovarjev pri GZS. Na leto se s pivom in vinom pri nas popije okoli osem milijonov litrov alkohola. Največ z vinom, pa vino ne pozna nobene trošarine.
Kupci bodo iskali cenejši alkohol
»Dvig trošarine pomeni, da se bo klasično petodstotno pivo podražilo med 12 in 15 centi v trgovini. Za seboj pa bo to potegnilo sivo ekonomijo, uvoz piva iz tujine, kjer se celotni izkupiček od davka steče v blagajno sosednje države, ljudje bodo začeli piti manj kakovostne znamke, ker so pač cenejše, da o posledicah v celotni verigi, od proizvodnje do gostinstva, niti ne
govorimo,« so povedali na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Po njihovem mnenju bodo slovenski pivci alkohola in piva po dvigu cen raje hodili v tujino, cvetel bo črni ali vsaj sivi trg, bo pa še več preprodaje. Manj bo prometa, manj bo država pobrala od davkov.
Večji pivovarji bodo seveda ob del dobička, a so tudi pomembni zaposlovalci ter ne nazadnje pokrovitelji različnih športov in dogodkov. »Če se bo proizvodnja še bolj selila v tujino, se bo država morala odreči še marsičemu drugemu. Bojim se, da je predlog dviga trošarin nastal na hitro in nekako pod pritiskom. Ideja je prišla iz strateškega sveta za zdravje, ki je moral pokazati, da nekaj dela, in zdaj želi omejiti dostop do alkohola. Pri tem pa so pozabili, kakšne posledice bi to imelo na celotno gospodarstvo. Vina, ki je največji vir alkohola pri nas, pa se niso niti dotaknili,« pravi Sluga.
Pivci piva že zdaj na leto v proračun prispevajo okoli 90 milijonov evrov na leto, pivci vina pa nič. »Razumem, da država potrebuje denar, a ne na takšen način,
Foto: M. Vavpotič
da uniči eno vejo gospodarstva,« še pravi Sluga.
Na udaru bi bili najbolj mali pivovarji, teh
je pri nas okoli sto. To so, kot pravi Sluga, manjša in družinska podjetja, višje cene pa bi jih močno prizadele. »Mnogi še nismo
Tudi po mnenju poznavalcev je sedanja stopnja trošarine na absolutni zgornji meji, že zdaj je za 1,6-krat višja kot v Italiji ali na Hrvaškem ter dvakrat višja kot v Avstriji. Slovenija je po višini trošarine na pivo med evropskimi državami na šestem mestu in daleč najdražja v regiji.
niti izplačali vseh investicij in manj prometa bi pomenilo le njihov konec. Mali pivovarji praviloma prihajajo s periferije, kjer je že tako težje najti delo, v celotni verigi pa bi bilo ogroženih kar 800 delovnih mest. Si to res lahko privoščimo?« se sprašuje Andrej Sluga.
Celotna proizvodnja piva v Sloveniji znaša 2,2 milijona hektolitrov piva. Skupaj ustvarijo pivovarne okoli 192 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. V državno blagajno prispevajo za 89 milijonov evrov iz trošarin, 105 milijonov z DDV in 81 milijonov prek dohodnine ter socialnih prispevkov.
Država želi dobiti na račun višjih trošarin okoli 30 milijonov evrov, pri tem pa se, kot pravi Sluga, ne zaveda, da bi z dvigom trošarin uničevala celoten sektor.
A. Zupančič
petek • 19. januarja 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	7
GREEN LAKE

«Bees

Glede na predčasno prekinitev koncesijske pogodbe bo Občina Kidričevo dolžna odkupiti infrastrukturo, ki jo je v gramoznici Green lake zgradil koncesionar. Vrednost infrastrukture in objektov bo določil cenilec, je pojasnil direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast. Povedalje tudi, da bodo športno-rekreacijsko dejavnost na območju razvijali še naprej, in sicer skupaj z najemniki. „Občina bo koordinirala delo in dejavnost ter z zbranimi sredstvi srbela za nadaljnje investicije," je navedel sogovornik.
Čeprav je pleterska gramoznica še vedno namenjena črpanju gramoza in je po osnovnem prostorskem aktu (OPN) opredeljena kot območje mineralnih surovih, na občini menijo, da bi za del, kjer se gramoz ne črpa, lahko pridobili status naravnega kopališča. „Vso potrebno dokumentacijo smo na ministrstvo za okolje poslali že julija 2021, lani septembra pa ponovni urgentni dopis."
wake parka je bila v preteklosti podeljena koncesija za izkoriščanje proda in peska v skladu z veljavno rudarsko zakonodajo, ki je potekla. Občina je za to območje sprejela prostorski akt, s katerim je namensko rabo prostora iz območja za izkoriščanje mineralnih surovin spremenila v območje vodnih površin in površine za turizem. V bližini so podeljene koncesije za izkoriščanje proda v skladu z veljavno rudarsko in okoljsko zakonodajo. V preteklosti pa je bila pogosta praksa, da so zalite gramoznice po končanem izkoriščanju spremenili v površine, namenjene športu in rekreaciji," so povedali na MNVP.
Občina tista, ki mora stati za zakonitostjo aktov
Kako je možno, da sta na isti vodni površini tako različni dejavnosti, kot sta črpanje gramoza s težko gradbeno mehanizacijo in turizem oziroma rekreacija z vlečnico za deskanje na vodi? „Za sprejem OPN in OPPN je zadolžena občina, ki mora poskrbeti, da je prostorski akt sprejet strokovno in zakonito. Določanje namenske rabe
Podravje, Pomurje, Koroška in Savinjska brez naravnih kopališč
Območje kopalnih voda z uredbo določi vlada. Nazadnje je seznam in pogoje opredelila pred 15 leti (2008). V Sloveniji je 18 naravnih kopališč z 48 lokacijami. Na Gorenjskem so to Blejsko jezero, Šobčev bajer in Bohinjskojezero, na Dolenjskem Krka in Kolpa, Notranjskem Idrijca, v Posočju Soča in Nadiža ter na Primorskem obala morja. Nobena izmed gramoznic nima statusa kopališča, niti Soboškojezero v Murski Soboti. Prav tako je brez statusa kopalnih vod med obiskovalci priljubljeno Velenjsko jezero. „Zakon o vodah sicer določa, daje kopanje splošna raba vode in je dovoljeno povsod, kjer ni izrecno prepovedano in ne le na območjih s statusom kopalnih voda, ki so po Zakonu o vodah varstveni režim (to so območja, kjer se spremlja mikrobiološko kakovost voda). To pomeni, daje kopanje v slovenskih vodotokih, jezerih in morju na lastno odgovornost dovoljeno povsod, kjer ni izrecno prepovedano," so poudarili na Ministrstvu za naravne vire in prostor.
Foto: arhiv ST
Za vlečnico za deskanje na vodi sta občina Kidričevo in koncesionar SRC Pleterje pridobila vodno dovoljenje in soglasje ter gradbeno in uporabno dovoljenje. Žičnica bo glede na objave na družbenih omrežjih nemoteno obratovala tudi letos, saj so že objavili cene kart.
prostora in pogojev za izvajanje posegov v prostor je strokovno delo, ki ga občina opravi v sodelovanju s pooblaščenim prostorskim načrtovalcem. V ta namen se izdelajo različne strokovne podlage, ki utemeljujejo sprejete odločitve. Osnovno načelo urejanja prostora je, da so dejavnosti v prostoru razmeščene usklajeno in da se prepletajo rabe prostora, ki so medsebojno združljive ali ne motijo druga druge. Ob tem se pri prostorskem načrtovanju daje prednost prenovi in spremembi rabe razvrednotenih območij pred novo pozidavo," so navedli na MNVP in dodali: „Ob-močja mineralnih surovin, določena v pro-
storskih aktih, so praviloma namenjena izvajanju dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin. V skladu z Zakonom o rudarstvu se na površinah, ki niso več potrebne za izkoriščanje mineralne surovine, sproti izvajata tehnična in biološka sanacija ter omogoči njihova uporaba za druge namene. Sanacija se navadno načrtuje z OPPN. Zakonodaja omogoča tudi delno sanacijo, to je izvedba le dela predvidenih sanacijskih rudarskih del na določenem območju znotraj pridobivalnega prostora, kadar zaradi postopka izkoriščanja še ni mogoče zaključiti sanacijskih rudarskih del."
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Podravje • Ministrstvo dalo šolam zeleno luč za pregled osebnih predmetov učencev
Šolsko torbo lahko po novem pregleda (vsaj) ravnatelj
Marsikoga je šokirala informacija, da učitelj ne sme učencu pregledati osebnih predmetov, kot sta šolska torba in garderobna omarica. Šola je namreč dolžna upoštevati pravico do zasebnosti posameznika. Po drugi strani pa mora zagotavljati varnost tako učencev kot šolskih delavcev. Šolsko ministrstvo je pred nekaj dnevi vsem slovenskim šolam poslalo okrožnico, v kateri so jasno zavzeli stališče, da se je učenec dolžan podrediti obveznostim oz. dolžnostim, ki veljajo v šolskem prostoru. In ena izmed njih je tudi pregled osebnih predmetov.
»Zavedamo se, da z možnostjo pregleda šolskih torb dajemo šolam velika pooblastila, saj bodo v posameznih primerih s svojim ravnanjem posegale v integriteto posameznika bistveno bolj, kot to izvajajo danes. Zato se moramo vsi skupaj zavedati, da gre za postopek, ki ga šole uporabijo odgovorno, skladno z najvišjimi etičnimi standardi in zgolj v skrajnih primerih, v primerih neposredno zaznane grožnje in ko z drugimi aktivnostmi ne morejo zagotavljati varnosti,« so zapisali v omenjeni okrožnici. Pregled šolske torbe ali drugih osebnih predmetov lahko izvede samo ravnatelj ali oseba, ki jo ravnatelj pooblasti, in na podlagi sprejetega postopka v pravilih šolskega reda. Poleg učenca in ravnatelja oz. pooblaščene osebe mora sodelovati vsaj še ena polnoletna oseba, zaposlena na šoli. To je lahko zaupnik, ki ga izbere učenec, ali oseba, ki jo določi ravnatelj. V tem primeru
je priporočljivo, da je ta oseba svetovalni delavec. Osnovne šole bodo torej morale predhodno tovrstne preglede ustrezno opredeliti v hišnem redu šole. Šolam predlagajo, da se pred sprejetjem internih aktov o celotnem procesu pristopa k zagotavljanju varnosti ustrezno sporazumejo z vsemi organi šole, s starši in učenci z zavedanjem, da gre z vidika varnosti v šolskem prostoru za največje koristi za vse vključene. »Šola mora biti varen prostor za vse, z jasnimi pravili vedenja, pri čemer spodbujamo spoštovanje raznolikosti in medsebojno strpnost,« so še zapisali.
Pregled le v pisarni ravnatelja ali šolske svetovalne službe
Med drugim na resornem ministrstvu poudarjajo, da lahko pregled osebnih predmetov v osnovnih šolah izvedejo iz-
- " —1
V osnovnih šolah lahko učencem po novem pregledajo osebne predmete, vendar samo v primeru suma na nevarnost.
ključno pri učencu, za katerega sumijo, da ima pri sebi predmete, s katerimi bi lahko ogrozil svoje ali življenje drugih oseb, pri čemer je treba spoštovati dostojanstvo učenca. »Cilj pregleda mora imeti jasno opredeljene cilje, kot so preprečevanje vnosov nevarnih predmetov, prepovedanih substanc, orožja ali drugih predmetov, ki bi utegnili ogroziti življenje ali zdravje
učenca ali drugih oseb,« so jasno zapisali na šolskem ministrstvu. Vsak tovrstni pregled mora biti opravljen skladno z veljavno zakonodajo in pravili šolskega reda, postopki pa transparentni, da se ohrani zaupanje med šolo, učitelji, starši in učenci. Pregled mora spoštovati pravico do zasebnosti učenca in ne sme vključevati občutljivih osebnih stvari, ki niso povezane z
varnostjo. »Postopek se izvede v prostoru, ki omogoča zagotavljanje dostojanstva učenca, na primer v pisarni ravnatelja ali šolske svetovalne službe, o vseh podrobnostih pa je treba napisati zapisnik,« so še natančneje pojasnili na šolskem ministrstvu. Osnovne šole morajo nato opredeliti še nadaljnje vzgojne in druge ukrepe.
Estera Korošec
Foto: CG
8 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 19. januarja 2024
Markovci • Pri Forštnaričevih se mizarska tradicija nadaljuje že skoraj 100 let
V tradiciji se skrivajo izkušnje, znanje in kakovost
V družini Forštnarič iz Bukovcev se mizarska tradicija že skoraj 100 let prenaša iz roda v rod. Janez Forštnarič je predstavnik tretje generacije mizarjev, saj sta bila tako njegov dedek kot oče izjemno uspešna v tem poklicu. V vseh teh letih so vedno stremeli k razvoju ter kakovostnemu in uspešnemu delu.
V njihovi mizarski delavnici so vse od ustanovitve na prvem mestu skrb za kakovost izdelkov, dobri medsebojni odnosi ter posvečanje pozornosti znanju in sodobnim tehnološkim rešitvam.
»Moj dedek, ki se je rodil na začetku prejšnjega stoletja, se je izučil za mizarja in leta 1928 postal obrtnik. Prva leta je razne lesene izdelke, predvsem okna in pohištvo, izdeloval v domačem skednju. Va-ščani so lahko pri njem kupili tudi krsto po naročilu. Nekaj let kasneje je postavil manjšo delavnico, kjer je vajeniško dobo prebil moj oče Janez. Za prvi stroj si je denar prislužil v Nemčiji, kjer se je veliko naučil, saj je bila takrat tam mi-
Iščejo mizarje, ki jih ni
»V našem podjetju trenutno iščemo mizarja, kar je skoraj misija nemogoče. Za ta poklic se odloča vse manj mladih, zato imamo precejšnje težave z zaposlovanjem novih delavcev. V preteklosti smo večino naših zaposlenih usposobili sami. Vseh seveda nismo mogli zaposliti, zato jih je kar nekaj šlo na svoje. Prav vsi so danes dobri in ugledni mizarji, kijih stranke cenijo,« je povedal Janez Forštnarič.
zarska dejavnost že zelo razvita,« je povedal samostojni podjetnik Janez Forštnarič, ki je ponosen na svoj rod in družinsko tradicijo. Da bo postal mizar, se je odločil že v četrtem razredu osnovne šole, ko je začel očetu pomagati pri delu.
Po osnovni šoli je izobraževanje nadaljeval na Srednji lesarski šoli in jo uspešno zaključil, svoje znanje pa dodatno izpopolnjeval v očetovi obratovalnici. Tako je bogato mizarsko znanje iz ene generacije prehajalo na drugo. V devetde-
Janez Forštnarič skupaj s tremi sinovi nadaljuje mizarsko tradicijo.
Mizarsko delavnico so v zadnjih desetih letih v celoti posodobili.
setih letih prejšnjega stoletja je uspešno opravil mojstrski izpit. Ponosno pove, da je predstavnik prve generacije mojstrov, ki so ta naziv pridobili po ponovni uvedbi mojstrskega izobraževanja.
Tehnološke posodobitve so nujne
V tistih letih se je Mizarstvo Forštnarič preselilo v sodobno opremljeno obratovalnico na novo lokacijo. Gre za sodobno, okoli 700 m2 veliko delavnico, ob kateri je še lakirnica. V zadnjih desetih letih so veliko denarja namenili posodobitvam, zamenjali so kar nekaj strojev in nabavili viličarja. »Naš, že pokojni oče, nikakor ni mogel razumeti, zakaj bi potrebovali viličarja, saj se je včasih vse brez težav naredilo z rokami. Mi pa bi radi proizvodne procese čim bolj optimizirali in si olajšali delo. Naše delavce želimo
v čim večji meri zaščititi in poskrbeti, da so čim manj fizično obremenjeni. Namesto njih naj težja dela opravijo stroji. Včasih je bilo to delo izjemno garaško, saj je bilo treba les pripeljati do delavnice, ga razrezati in pripraviti na obdelavo,« je dejal sogovornik in dodal, da je v vseh teh letih tehnologija zelo napredovala. Njihova obratovalnica je trenutno ena izmed sodobnejših v Sloveniji.
V Mizarstvu Forštnarič izdelujejo najzahtevnejše pohištvo in opremo po načrtih. Pred skoraj tridesetimi leti so se preusmerili izključno na izdelavo notranjega pohištva, torej kuhinj, dnevnih sob, spalnic ... ter kopalniškega in pisarniškega pohištva. Včasih so veliko izvažali v tujino, v Sarajevu so med drugim izdelali notranjo opremo za tamkajšnji RTV-center, ki so jo tudi sami montirali.
Trije Janezovi sinovi so že četrta generacija mizarjev
Po očetovih stopinjah stopajo tudi Janezovi trije sinovi - najstarejši Jernej, inženir lesarstva, je v podjetju zaposlen že sedem let. Njegov mlajši brat Miha, sicer raču-nalničar, je prav tako zaposlen v domačem podjetju. Dvajsetletni Jan pa je trenutno študent lesarstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in se bo kmalu pridružil očetu ter bratoma. Trenutno je pri njih zaposlenih osem ljudi, od tega trije družinski člani. Oče Janez se namerava čez nekaj let upokojiti, svojim trem sinovom pa bo še vedno v pomoč tako pri delu kot z nasveti. Njegova želja je, da bi se med seboj dobro razumeli, spoštovali tradicijo in podjetje tudi v prihodnje uspešno vodili.
Estera Korošec
Foto: EK
Foto: EK
Majšperk • 12. Antonova prireditev v Stopercah
Domačinom priznanja, nastopajočim klobase
Antonovo je v Stopercah praznik, kajti enemu najbolj priljubljenih krščanskih svetnikov je posvečena tudi farna cerkev. Go-dovnika so Stoperčani proslavili s plesom, petjem, farnim žegnanjem ter seveda z dobro jedačo, pri kateri so imele osrednje mesto klobase. Domačini zanje nimajo posebnega recepta, a zatrjujejo, da so najboljše.
Koliko Antonov, Antonij, Tonetov ali Tončk živi na območju Sto-perc, ni znano, zagotovo pa kakšen več kot v drugih krajih. Razlog gre iskati tudi v farnem zavetniku. Na Slovenskem je sv. Antonu Puščav-
Antonov in Antonij vse manj
Število prebivalcev Slovenije z imenom Anton je 14.762. To ime je po pogostnosti med moškimi imeni na 6. mestu, največ jih je v osrednjeslovenski regiji. Število prebivalk Slovenije z imenom Antonija je 4.065. To ime je po pogostnosti med ženskimi imeni na 66. mestu. S seznama 100 najpogostejših imen novorojenčkov sta imeni Anton in Antonija izpadla že pred desetletji. V letu 2022 so bila največkrat izbrana imena Luka, Nik, Filip ter Mia, Ema, Zala
niku posvečenih 35 cerkva, v Pod-ravju so to cerkve v Stopercah, Cerkvenjaku in Župečji vasi. Sicer pa je Anton Puščavnik zavetnik živinorejcev in marsikje je bila navada, da so na njegov god cerkvi darovali prašičje krače, pleča, klobase s priporočilom za zdravje pri reji prašičev in drugih domačih živali, mladi ljudje so se zatekali k njemu kot posredniku pri izbiranju zakonskega partnerja. Tudi v Stopercah so
nekdaj darovali klobase, in sicer so jih odložili v posebno lino v cerkvi, se spominjajo domačini. Klobase so v Stopercah na antonovo še vedno v ospredju, le da na Antonovi prireditvi, ki jo je letos že dvanajstič priredila domača folklorna skupina.
Folklorna skupina Stoperce deluje pod okriljem Kulturno-pros-vetnega društva Stoperce in letos je zakorakala v 16. leto delovanja. Šteje nekje sedem parov, skupaj z
Foto: Mojca Vtič
Dolgoletna Člana FS Stoperce Staš Frlež in Anita Hronek: »Tako kot pred 16 leti se še sedaj srečujemo na vajah ob nedeljah, trenutno nas usmerja Ksenija Hronek. Želimo si, da bi nam uspelo naše izročilo ohraniti in da bi nam pri tem pomagalo čim več mladih. Folklora ni le ples, je mnogo več - imamo veliko izletov, veselih druženj. Kdor se želi zabavati, naj se nam pridruži.«
Foto: Mojca Vtič
Na 12. Antonovi prireditvi so ob domačinih zaplesali še Člani Folklorne skupine Prosvetnega društva Anice Čer-nejeve Makole, Folklorna skupina Drgoč iz FS Vinka Koržeta Cirkovce ter Folklorna skupina Prekmurje Lendava.
otroki iz etnografske skupine pa se je na odru doma krajanov zavrtelo 24 plesalcev. Po letih se ne razločujejo in so pravi primer medgenera-cijskega povezovanja, ki jih povezuje ljubezen do plesa, petja, dobre družbe. »Ko smo imeli prve vaje, je bila vrsta do Bedrača,« se je pošalil Staš Frlež, ki je član folklorne skupine že 16 let oz. je prve korake naredil kot četrtošolec. V letih delovanja je bila folklora v Stopercah bolj
in manj živa, kot je tudi sicer običajno za življenjsko črto društev, pa vendar so vztrajali in bodo tudi v prihodnje. Letos so prejeli Marol-tove značke, ki jih prejmejo posamezniki za aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske folklorne dejavnosti. Stoperčanom je značke podelila vodja ptujske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Iva Ferlinc. Bronasto značko za več kot pet let delovanja sta prejela Darja in Milan Galun. Za več kot 10 let udejstvovanja oz. srebrno Maroltovo značko je Ferlinčeva izročila: Kseniji in Aniti Hronek, zla-
te značke za več kot 15 let plesa in petja pa so prejeli: Boris Frlež, Staš Frlež, Brigita Lubej Frlež, Terezija Lampret, Cvetka Taciga, Aleš Žni-darko, Petra Habjanič, Roman Lampret, Maja Žnidarko, Ksenija Habja-nič ter Venčeslav Taciga. Zbrane je nagovoril tudi župan Sašo Kodrič: »Današnja prireditev me je spomnila na začetke folklorne dejavnosti v Stopercah in glede na videno in na številčen podmladek sem prepričan, da boste folklorno zgodbo v Stopercah in občini Majšperk peljali tudi naprej.«
Mojca Vtič
petek • 19. januarja 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	9
Sveta Trojica • Očitki, da bo novi vrtec zgrajen na poplavnem območju, ne potihnejo
Soglasje »vodarjev« že od lanskega maja
Davidu Klobasi je na zadnjih lokalnih volitvah ne le uspelo z velikim naskokom premagati nasprotnega kandidata, pač pa tudi sestaviti občinski svet, v katerem sedijo izključno njegovi oziroma NSijevi svetniki. Vladanje v Sveti Trojici v drugem mandatu naj mu torej ne bi povzročalo sivih las, a očitno ni povsem tako, saj je neke vrste opozicijo dobil v skupini občanov, ki se je povezala med seboj v kritiziranju njegovega županovanja in projektov, kijih izvaja. Najglasnejši očitki že vse od napovedi gradnje pred skoraj tremi leti letijo na vrtec ob jezeru.
Kot je znano, gre za arhitekturno edinstven projekt energetsko skoraj povsem samozadostnega objekta z zeleno pohodno streho in pogledom na Trojiško jezero, ki ga bo sofinanciralo šolsko ministrstvo.
Podvojena vrednost investicije
Ob napovedi gradnje so imeli Trojičani tri glavne pomisleke. Prvi se je nanašal na višino napovedane investicije, a je župan takrat napovedal, da bo gradnja stala le dobra dva milijona evrov, o čemer so mnogi zaradi tehnološke zahtevnosti objekta močno podvomili. Drugi pomislek pa je bil namenjen izbrani lokaciji. Zlasti na družbenih omrežjih je bilo namreč takrat zaslediti kritike na račun varnosti in bojazen, da bi lahko kakšen otrok
padel v vodo. Tudi tretji pomislek se je nanašal na lokacijo novega vrtca - nekateri so menili, da dela župan račun brez krčmarja, saj zapravlja denar za projektno dokumentacijo, ki pa pri »vodarjih« ne bo nikdar dobila soglasja, saj da gre za poplavno območje.
Če analiziramo zgoraj omenjene pomisleke, ugotovimo, da so imeli »dvomljivci«, kot jih imenuje Klobasa, glede vrednosti napovedane investicije kar prav, saj je ta do trenutka, ko čaka na gradbeno dovoljenje, z dobrih dveh narasla že na štiri milijone evrov, kar je za največji projekt v zgodovini občine, če mu prištejemo še inflacijo oziroma dvig cen v zadnjih treh letih, tudi veliko bolj realno. Ker se je vrednost projekta tako povečala, zakonodaja narekuje pripravo dodatne
dokumentacije, zato so morali svetniki konec lanskega leta odobriti še pripravo predinvesticijske zasnove in investicijski program z elementi študije izvedljivosti.
Za varnost otrok poskrbljeno
Zaradi bližine jezera pa varnost otrok ne bo ogrožena, saj bodo igralne površine ograjene z varnostno mrežo in pohodna streha oziroma sprehajalna pot v skladu s standardi gradnje vrtcev povsem ločena od otrok. Kot je torej že ob najavi projekta zagotavljal župan in kar je na zadnji seji občinskega sveta potrdila tudi snovalka novega vrtca arhitektka Mojca Gregorski iz podjetja Kontra Arhitekti.
Kaj pa gradnja na poplavnem območju? Največ pomislekov se
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA NARAVNE VIRE IN PROSTOR
DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENI|E ZAVODE Sektor območja Drave
Krekova ulica 17. 2000 Maribor
OBČINA SVliTA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAM
prejeto: 1 2. 05. 2023
Klas m 77 60
T: 02 25C E gp.drs 'flp$HB0ov 3> www dv ¿üíLsl


fpv
Pft'LOGA
¡
-
_i; /]
Številka 35024-98/2023-2 Datum 9 5 2023
Datoteka 35024-98-03-AL mnenje k predlogu Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu jezera pri Sveti Trojici
Direkcija Republike Slovenije 2a vode (v nadaljevanju: DRSV) izdaja na podlagi prvega odstavka 129. člena v povezavi z prvim odstavkom 123. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 - ZDU-10) in 61. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št 67/02, 2/04 — ZZdri-A, 41/04-ZVO-1. 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20 In 35/23 - od! LIS); v nadaljevanju: ZV-1) naslednje:
MNENJE s področja upravljanja z vodami k predlogu Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu jezera pri
Sveti Trojici
Pri pripravi predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu jezera pri Sveti Trojici, ki ga je izdelala družba ZUM d. o. o., Grajska 7, 2000 Maribor, pod št 22009, v mesecu marcu 2023, so biie v celoti upoštevane Splošne in konkretne smernice s področja upravljanja z vodami, zato na predmetni predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu jezera pri Sveti Trojici, izdajamo pozitivno mnenje
Obrazložitev:
Faksimile prve strani dokumenta Direkcije za vode, izdanega 9. maja lani, iz katerega je razvidno, da vrtec ne bo stal na poplavnem območju.
Novi vrtec ne bo stal na poplavnem območju, pač pa na nekoliko dvignjenem terenu ob gozdu pri parkirišču ter usmerjen proti vzhodu, torej proti jezeru in cerkvi svete Trojice.
je vrtelo prav okoli tega, ali bo Direkcija za vode občini Sveta Trojica kdajkoli dala zeleno luč za gradnjo tako občutljivega objekta, kot je otroški vrtec na prav tako občutljivem območju ob jezeru, ki se je lani ob možnem deževju krepko prelilo čez rob svojega nabrežja. Klobasa je ves čas zatrjeval, da vrtec ne bo stal na poplavnem območju, pač pa na nekoliko dvignjenem terenu ob gozdu pri parkirišču ter usmerjen proti vzhodu, torej proti jezeru in cerkvi svete Trojice, a govorice o tem, da obljublja nekaj, kar »ne pije vode«, nikakor niso potihnile. Še več, po družbenih omrežjih in za šankom so se nekateri pridušali, da ne govori resnice, ko trdi, da je pro-
jekt »pozitivno opravil« poplavno študijo.
Z dvomljivci opravil kar online
»Dovolj mi je tega, da se nenehno ukvarjam z obtožbami in prijavami že znane ekipe, ki kon-trira, jemlje energijo in me skuša diskreditirati,« je dejal in objavil faksimile uradnega dokumenta Direkcije za vode, izdanega 9. maja lani. Iz njega izhaja, da »izdelovalec hidrološko-hidravlične oziroma po domače poplavne študije in recenzent ugotavljata, da se predvideni posegi v prostor umeščajo na površinah, ki niso poplavljene«, kar posledično pomeni, da novi vrtec
ne bo stal na poplavnem območju. Ureditveni načrt za območje okrog Trojiškega jezera sicer poleg vrtca predvideva še gradnjo športnega parka in amfiteatra. Odzivi na objavo dokumenta in »obračun« z nasprotniki preko družbenih omrežij so bili različni, ni pa bilo malo takih, ki so županu dobronamerno svetovali, naj obtožbe v prihodnje ignorira, svojo energijo pa raje usmeri v realizacijo projektov.
Klobasa sicer pričakuje, da bo podobnih napadov v naslednjih mesecih še več, saj je napovedal, da se bo na listi NSi na junijskih volitvah potegoval za evropskega poslanca.
Senka Dreu
Foto: DK
Foto: SD
Ptuj • Razpis za delovno mesto direktorja Mestnega gledališča
Srpčič bo ponovno kandidiral
Kar nekaj razpisov za prosta direktorska mesta javnih zavodov, katerih (so)ustanoviteljica je Mestna občina Ptuj, je bilo (in še bo) objavljenih v zadnjem obdobju. Trenutno sta aktualna dva, v teku sta razpisna postopka za izbiro bodočih direktorjev agencije LEA Spodnje Podravje in ptujskega gledališča. Dolgoletni, sedanji direktor gledališča Peter Srpčič je napovedal vnovično kandidaturo.
„Glede na to, da prejemamo najvišje nagrade v državnem in mednarodnem okolju, z odločno najmanj kadrovskimi viri, pa tudi sredstvi, menim, da sem zaupanje upravičil in da vse to zadostuje za mojo ponovno kandidaturo, je svojo namero pojasnil Srpčič, ki dosedanje sodelovanje s ptujsko občino ocenjuje kot korektno. Na zadnjem razpisu pred petimi leti je Srpčič imel štiri protikandidate. Neuradno je slišati, da bo tudi tokrat interes precejšen.
Srpčiču se sicer tretji mandat na čelu Mestnega gledališča Ptuj izteče 1. maja letos. Da bi pravočasno izvedli vse postopke, so na ptujski občini v torek že objavili razpis za prosto delovno mesto. Medtem ko je v primeru Lokalne energetske agenture (LEA) Spodnje Podravje rok za prijavo osemdnevni in se izteče jutri, v soboto, je za gledališče nekoliko daljši, 15-dnevni rok.
Peter Srpčič ptujsko gledališče vodi že tri mandate oziroma 15 let.
Razlika je tudi v samem načinu vodenja postopka, za agencijo LEA je za objavo razpisa in izbiro najprimernejšega kandidata pristojen svet zavoda, ki nato pridobi soglasje mestnega sveta. Za gledališče pa postopek vodi občina oziroma Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki deluje pod vodstvom predsedni-
ka, sicer tudi podžupana Boštjana Šeruge. Postopek je obraten, šele ko člani komisije opravijo svoje delo in izberejo najprimernejšega kandidata, pridobijo mnenje sveta zavoda.
Direktor bo po predhodnem mnenju sveta zavoda imenovan za mandatno dobo petih let.
DK
V preteklem in prihodnjem letuje bilo in še bo kar nekaj razpisov za prosta delovna
mesta direktorjev javnih
zavodov na Ptuju. Novo vodstvo je dobilo ZRS Bistra Ptuj, konec lanskega leta je vodenje prevzel Danilo Čeh. Direktorski stolček Kabelsko komunikacijskega sistema (KKS) Ptuj, ki gaje ustanovila občina, je zasedel mestni svetnik in politik Andrej Čuš. Predvidoma marca naj bi bil objavljen še razpis za direktorski stolček novega »super zavoda« (za turizem, mlade in šport). Sredi leta se namreč mandat izteče Tanji Srečkovič Bolšec, direktorici Zavoda za turizem Ptuj.
Foto: CG
Središče ob Dravi • Spodbuda za dijake in študente
Enkratna žepnina 200 evrov
Vodstvo občine se je odločilo, da za svoje mlade občane ne bo več razpisovalo štipendij, pač pa bodo mednje razdelili 14.000 evrov.
Foto: SD
Središki dijaki in študentje svoje občine po novem ne morejo več zaprositi za štipendijo, lahko pa dobijo enkratno žepnino.
Kot je povedala direktorica občinske uprave Jelka Zidarič Trste-njak, jim iz prejšnjih razpisov ostajata še dva štipendista, ki bosta štipendijo prejemala do zaključka šolanja.
Po novem klasičnih štipendij ne bodo več podeljevali, lahko pa se na razpis za enkratno žepnino kot občinsko spodbudo prijavijo vsi središki dijaki in študentje, ki so v letošnjem šolskem letu vpisani v srednješolski ali študijski program, in to ne glede na povprečno oceno. Edini pogoji za pridobitev žepnine so slovensko državljanstvo, stalno bivališče v občini Središče ob Dravi, prosilci ne smejo biti zaposleni, prav tako ne smejo biti starejši od 26 let niti ponovno vpisani isti letnik šolanja.
Žepnina znaša za vse enako - 200 evrov, vlogo zanjo pa je treba oddati najkasneje do 5. februarja.
SD
10 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 19. januarja 2024
Knjigarnica
Ptice si pripenjam na prsi
Ptice si pripenjam na prsi je naslov odlične pesniške zbirke, ki je noviteta in je prvenka. Ta naslov, te ptice, pripete na prsi, vse to mi je tako blizu te dni. Te pesniške drobtinice, kot da bi kapljale iz srca in duše, ki mi je nekako sorodna, bližnja.
Morda zaradi mrzlih dni, morda, ker toplega sonca ni in vsa jutra opazujem ptice, ki številno frfotajo v krmilnicah pred oknom. In pod njim. In po drevju in grmičevju. Lahko jih gledam uro in več, ko dvigam oči z jutranjega časopisa in me prav nič ne mika branje političnih grdobij, ultra-kapitalističnih izmišljij, nerazumljivih stavkovnih objav, izjav tako imenovane elite naroda, da o drugih nesrečah sploh ne govorim. Ja, kulturi je posvečeno le malo časopisnih strani. Raje berem poezijo, ali poiščem knjigo o pticah in si skušam zapomniti latinska tistih, ki poletavajo okoli hiše: mali detel (Dendrocopusminor), taščica (Erichacusrebecula), močvirska sinica (Paruspalustris), menišček (Parusater), čopasta sini ca (Paruscristatus), plavček (Paruscaeruleus), velika sinica (Parus major), brglez (Sittaeuropaea), domači vrabec (Passerdome-sticus), ščinkavec (Fringillacoelebs), pinoža (Fringillamonti-frigilla), čižek (Carduelisspinus), zelenec (Carduelischolis), lišček (Cardeliscarduelis), dlesk (Ciccothraustescoccothrau-stes) ... To so redne obiskovalke krmilnice, zraven veverice, ki je najhujša požrešnica zraven dleskov. Ponekod se v jatici priklatijo tudi dolgorepke (Aegithaloscaudatus), čopaste sinice (Parvusceistatus), srake (malo jih preganjam, Pica pica), šoje (Garrulusgrandarius). Kar nekaj drobnih pernatih prijateljic korajžno potrka po šipi okna, ko zmanjka sončnic v krmilnici. Sončnice!
Sončnica, vsa nora od svetlobe je naslov knjižne zbirke, ki jo izdaja Književno društvo Hiša poezije iz Ljubljane in je pesniška zbirka Ptice si pripenjam na prsi izšla pod njenim okriljem, v urednikovanju pesnika, literata Ivana Dobnika (več na www.hisa-poezije.si). Kako sem se razveselila te nežne, skrbno zastavljene in oblikovane zbirke pesmi! V tem času in prostoru je branje pesmi Mete Blagšič neprecenljivo. Zelo težko sem izbrala eno izmed štiridesetih pesmi, kajti vsaka ima tisto poetično, zgovorno lepoto: Ko naletava drobna približevanja kot ptice ki iščejo hrano tu zgoraj vidiš dlje prisluhni upočasni tako blizu tako daleč goriš lakotim zaviti kraji v prisluhih položiš moje telo leživa ko naletava sneg
Pesmi so razdeljene v štiri sklope: Nastavki, Odtisi, Čreda, Gnezda. Na strani 53 je natančno, poglobljeno spremno besedo o zbirki Ptice si pripenjam na prsi napisala pesnica, prevajalka, bibliotekarka Lidija Gačnik Gombač.
Dragi bralci, naj vas še ta izbranka povabi k branju in na literarni večer v sredo, 24. 1. 2024, ob 19.30 (Mariborska knjižnica).
Gnezda
pesmi niso krive da obležijo na papirju prinesejo jih ptice iz gozda in želve z otoka
Liljana Klemenčič Ps.: Berite pesmi, kajti časi so resni in stresni!
Ptuj • Literarni večer z Alešem Štegrom
Dvanajst krajev sveta s posebnimi zgodbami
Na prvem dogodku v letošnjem letu so v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju gostili pesnika, pisatelja, prevajalca, urednika Aleša Štegra, soustanovitelja in programskega vodjo Založbe Beletrina, tudi dolgoletnega vodjo festivala Dnevi poezije in vina. Z njim seje o knjigi 12 zgodb, ki so nastale v 12 letih v 12 krajih sveta, pod naslovom Na kraju zapisano, pogovarjala Sanja Selinšek.
Foto: Črtomir Goznik
Z literarnega večera u Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, prvega letošnjega dogodka v tej ptujski kulturni ustanovi, na katerem je Aleš Šteger predstavil svojo knjigo Na kraju zapisano. Z njim se je pogovarjala Sanja Selinšek.
Šteger je predstavitev projekta in knjige obogatil z instrumentom, s katerim burkači na kitajskem podeželju prikličejo ljudi, da pridejo na predstavo, ter kameljim zvoncem.
„Gre za projekt, ki me je ključno oblikoval kot pisatelja. S knjigami se včasih boriš, včasih jim slediš, pri tej knjigi pa je šlo za dolgo obdobje, v bistvu vnaprej načrtovanih 12 let. V letu 2012 sem delal na projektu EPK Maribor kot eden od štirih programskih direktorjev. To je bil zame strašno naporen čas, velik stres, ko sem mislil, da bom kot pesnik in pisatelj usahnil. Ideja se mi je porodila v Rimu, ko sem v izložbenem oknu poleg dragih predmetov videl svoj odsev, v tem odsevu pa tudi romsko družino, ki je prosjačila za menoj, in mimoidoče. Pomislil sem, kako bi to emocionalno nabitost, ki sem jo doživel, ubesedil. Iz te izkušnje je začel rasti ta projekt, pri katerem sem si na začetku zastavil vrsto malih pravil, od katerih nisem odstopil. Prvo pravilo je bilo - pisati enkrat na leto 12 ur. Drugo pravilo pisati v naprej določenem kraju, ki
je bil izbran po osebnih preferencah in v katerem še nisem bil. Tretje pravilo je bilo, da po 12 urah pisanja in fotografiranja to pošljem brez možnosti brušenja, korekcije teksta. Na kraju zapisano je zelo aktivno umetniško, literarno ukvarjanje. Projekt me je prepričal, da vemo bistveno več, kot si dovolimo prizna-
ti, o nekih krajih, v katerih nismo bili nikoli, o ljudeh, ki jih vidimo prvič, o situacijah, ki se nam zdijo kulturno tuje," je povedal Aleš Šteger, ki si je potovanja v te kraje plačal sam. Ne glede na vse, kar se dogaja po svetu, verjame v človeka ustvarjalca, zmožnega sprememb oz. transformacije.
Besedila so poetična, lirična, delno tudi filozofska. Gre za precej nenavadno poezijo, je še pojasnil avtor. Sicer pa poezija ostaja center njegovega ustvarjanja. Njegova zadnja pesniška zbirka, ki je izšla v letu 2023, je izšla pod naslovom Svet je vmes.
MG
Na kraju zapisano je ambiciozen projekt, zasnovan leta 2012. V12 letih je nastalo prav toliko besedil v prav toliko krajih, ki so združeni v lepo oblikovani knjigi z več kot 600 stranmi in fotografijami z enakim naslovom. Gre za kraje, ki nagovarjajo s svojimi zgodbami, kot so: Solovki v Severnem morju, prvi gulag Hergeisa (Somaliland) in White Sands, kjer je eksplodirala prva atomska bomba. To so vse kraji, ki so prepojeni s posebnimi zgodbami. Kako je knjiga nastajala, je Šteger strnil v nekaj stavkih: „Iti tja, biti odprt, pisati, fotografirati 12 ur in po 12 urah vse odposlati. Nič imeti vnaprej pripravljeno, nobenega interneta, nič preverjanja. Vse le neposredno, v živo, nič popravljanja. Zgodbe so nastajale 12 let, ena zgodba vsako leto. Prva izvedba projekta je bila 21. decembra 2012, ko je bil po medijih senzacionalistično napovedan domnevni konec sveta, po majevskih koledarjih pa konec nekega cikla. Teksti so rasli iz občutja tega sveta, ki se zaključuje.«
■\H k'-.,!.,
^fmin.
Foto: Črtomir Goznik
Lenart • V Voličini se še niso poslovili od božičnega časa
Božična vas odprta vse do svečnice
Člani Društva Presmec iz Dolgih Njiv pred cerkvijo sv. Ruperta v Voličini že 20 let postavijo jaslice na prostem.
Že dolgo pa tam ne stojijo več samo jaslice, saj so se hlevčku z leti pridružile tudi druge stavbe in figure. Kot je povedal Igor Vog-rin, predsednik društva, je to bila najprej stara kmečka hiša, sledili pa so kozolec, studenec, hlev, šola, kapela ..., dokler niso ustvarili prave miniaturne božične vasice. Sveti družini, trem kraljem in pastirjem po novem družbo delajo tudi figurice živali, ki so nastale s pomočjo sodobne tehnologije; natisnili so jih namreč s 3D tiskalnikom, nato pa še pobarvali.
»Posebej smo ponosni na strehi hleva in šole, saj smo ju izdelali iz lesenega bobrovca, kar je bilo zahtevno in dolgotrajno delo.« Tudi sicer božična vas, ki se širi iz leta v leto, od članov društva, to deluje že skoraj tri desetletja, terja veliko energije in prostega časa; pred božičem jih v delavnici hkrati neumorno dela tudi deset.
Foto: arhiv društva
V voličinski božični vasi so do svečnice poleg jaslic na ogled še druge miniaturne stavbe, kot so kmečka hiša, hlev, kapela, šola ...
Božična vas bo v Voličini na ogled do svečnice, torej do 2. februarja, ki velja za zadnji dan
božičnega časa. Gre za krščanski praznik, ki je sicer poganskega izvora, svoje ime pa je dobil zato,
ker takrat po cerkvah blagoslavljajo sveče.
SD
petek • 19. januarja 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Juršinci • Ivanka s pomočjo dobrih ljudi do novega doma
V	svojem »fogležu« ima vse, kar potrebuje
61-letna Ivanka Friedel iz Bodkovcev v občini Juršinci letošnjo zimo preživlja v lepo urejenem domu. S pomočjo lokalne skupnosti, številnih dobrih ljudi in donatorjev je prišla do majhnega bivalnika, v katerem ima vse, kar potrebuje za skromno življenje, ki gaje tako ali tako vajena.
Ivanka je živela z mamo v majhni hiški sredi gričevnatih Slovenskih goric. Mama je pred desetletjem umrla, Ivanka je v skromni, bolj slabo urejeni hiši ostala sama. V hiši ni bilo niti stranišča, ker mama ni dovolila, da bi ga naredili. Stranišče sta imeli zunaj, v hiši pa še kahlo. Tudi kopalnice kljub vodovodu v hiši nista imeli. A največji križ je bil z glodavci. Miške so v hišo prihajale z vseh strani, nič ni pomagalo, niti strup, niti pasti, niti mačke je povedala Ivanka, ki je danes več kot zadovoljna, da ima majhen bivalnik, v njem pa toplino doma. Najbolj je vesela kopalnice s tuš kabino in sanitarijami ter pralnim strojem. Ogreva si s klimatsko napravo.
V	bivalnem delu ima tako rekoč mini garsonjero. Prostor, čeprav majhen, je lepo opremljen. V njem so postelja, omara, miza in dva stola, kuhinjski blok ter televizor, ki ga je dobila nedavno. Najraje gleda glasbene oddaje, je povedala, ko smo jo v zimskem popoldnevu obiskali v njenem skromnem domu. Sedela je na postelji, lupila jabolko, nato pa rezala krhelj po krhelj in se z njim sladkala, medtem ko smo kramljali. Na obisk k Ivanki smo šli v družbi juršinske podžupanje Nataše Žajdela Lah, ki je bila pobudnica dobrodelne akcije, s katero so ženici priskrbeli varno streho nad glavo.
Pomoč Ivanki izkazala širša skupnost
„Ivanka živi nedaleč od našega doma. Vsak dan se sprehajam mimo njene domačije in sem opazila razmere, v katerih je živela. Zdelo se mi je prav, da sovaščanki
V svojem »fogležu« - kletki za ptice, kot imenuje bivalnik. Vsak dan si skuha, dan pa začne s kavico ali čajem, kosom kruha, žemljico, včasih tudi s piškoti. Najbolj radostna je, da ima kopalnico in sanitarije. Čeprav ne čisti najbolj rada, je zelo zadovoljna, ko si počisti kopalnico in je ta lepa ter sijoča.
Notranjost bivalnika, ko se je vanj vselila Ivanka.
Mucka nima več
Ivanka seje v bivalnik preselila sama, brez mucka, ki ji je družbo delal pet let. Izgubila gaje prav v času, ko soji urejali nov dom. „Zelo sva si bila navajena. Zvečer je prišel k meni spat. Tukaj gor na roko," je pokazala proti rami. „Sem ga pokrila in je že spal. Ali pa ves čas predel. Pogrešam ga, zdaj mi to manjka, ko ga nimam. Težko mi je bilo, ko sem ga izgubila, nanj sem bila zelo navezana."
pomagamo, v vasi je veliko mojstrov, rokodelcev, ki so zavihali rokave, stopili skupaj in poskrbeli, da je Ivanka danes v čistem in toplem domu. Ivankina želja je sicer bila, da bi ji obnovili majhno hiško, ki je ob tisti, v kateri je živela. Hiška ima en prostor, vendar vanjo zateka in je tudi brez kopalnice. Mojstri so ocenili, da bi obnova tiste hiške stala več kot bivalnik. Tako smo se na občini odločili za nakup bivalni-ka, denar za opremo (6.000 evrov) in komunalno ureditev pa smo zbrali na veliki junijski dobrodelni prireditvi Tukaj sem zate. Ker je nekaj tega denarja ostalo, bomo spomladi pred bivalnikom postavili še nadstrešek. S prostovoljnim delom in donacijami so se izkazali številni posamezniki, društva, podjetniki ... Res smo zadovoljni, da je dobrodelna akcija tako lepo uspela.
Bivalnik pred lvankino domačijo
Foto: Nataša Zajdela Lah
Pomagali so člani vaškega odbora Bodkovci, ki ga vodi Urban Slod-njak. Angažirali so se v Športno-re-kreacijskem društvu Bodkovci pod vodstvom Stanka Vilerja, sodelovali so člani Kulturno-športnega društva (KŠD) Kukava 99 ter nekaj posameznikov iz Juršincev. Podjetje Tames je podarilo klimo, zmon-tiral jo je predsednik KŠD Kukava Simon Šošterič. Pomagal je Rdeči križ s predsednico Ireno Tuš, ki tudi sicer Ivanki velikokrat kaj prinese, med drugim ji je sedaj priskrbela televizor. Za nabavo pohištva za bivalnik pa smo poskrbele Anica Majcen, Polona Berlak in moja malenkost," je povedala Žajdela Lahova in poudarila, da se je zelo veliko pri celotni akciji angažiral juršinski župan Robert Horvat ter prijel za marsikatero delo. Izjemno delo so opravili tudi člani Lions kluba Primus Ptuj. „Ko so slišali, v kakšnih razmerah Ivanka živi, so brez obotavljanja pristopili in pomagali pri zbiranju sredstev. Nato so budno spremljali vso dogajanje in bili zadovolji, ko se je Ivanka preselila v nov dom," je dodala podžupanja.
„Zahvaljujem iz srca, naj vse dobre ljudi spremljata sreča in zdravje," pa so besede hvaležnosti, s katerimi se želi Ivanka danes zahvaliti vsem, ki so ji pomagali.
Po klancih sem in tja z električnim vozičkom
61-letna ženica, ki je s pomočjo dobrih ljudi dobila topel in varen
dom, se zdoma le redko odpravi. Hodi bolj težko, saj se je kar naprej drži kakšna bolezen. Bila je na operaciji kolena, poškodovano ima hrbtenico. Malo je nejevoljna zaradi svojih kilogramov, čeprav jih tudi nima tako zelo preveč.
Odlično ji služi električni invalidski voziček. Povsod se pelje z njim,
čeprav je še sposobna hoditi, a se najraje usede na svoje vozilo in počasi šofira sem ter tja po klancih navzgor in navzdol. Dlje kot do Jur-šincev jo pot redko zanese. Tja gre na pošto, v trgovino in k zdravniku. Na Ptuju drugih opravkov, kot je obisk zdravnika specialista, običajno nima. Zdaj je naročena pri kirur-
Foto: Nataša Zajdela Lah
gu. „To pa grem z avtobusom. Do postaje na vrhu klanca se peljem z vozičkom, tam ga pustim pri sosedih od avtobusne postaje, potem pa z avtobusom do Ptuja. Drugega kot do zdravnika tako ne grem, saj nimam denarja, da bi si kaj kupila. Da bi pa samo gledala izložbe in si delala skomine, pa se mi tudi ne zdi potrebno." Če jo pot v mesto le redko zanese, pa se rada odpravi na obiske do sosedov. Vsak dan si skuha, a mora paziti, da se ne pregreši. Zato kuha bolj dietno, je povedala. „Repo, zelje, kislo juho ... Pa saj je tudi to dobro," se je nasmehnila in se prepustila svoji veliki razvadi. Zunaj pred bivalni-kom si je prižgala cigareto in jo z užitkom pokadila.
Mojca Zemljarič
Od svojega starega doma se je težko poslovila, a je po dveh dneh bivanja v novem domu na starega in življenje v njem kar pozabila. Tako lepo ji je namreč v njeni novi „garsonjeri" sredi Slovenskih goric.
Promocijsko sporočilo
Mesec najbolj ugodnih cen v Qcentru Ptuj
Leto 2024 v največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Ocentru v Puhovi ulici, prinaša obilico zabavnih dogodkov in priložnosti za druženje, že v prvem mesecu pa vas v nakupovalnih ulicah in prodajalnah čakajo izjemni popusti, ki omogočajo še ugodnejše nakupe.
Pa se je začelo! V Bags&More / Office&More že potekajo najbolj pričakovani popusti v letu: zimsko sezonsko znižanje preteklih kolekcij ženskih torbic in modnih nahrbtnikov. Najlepše modne dodatke, ki dvignejo vaš modni stil na povsem novo in trendi raven, zdaj dobite ugodneje. Sezonski popusti so naravnost odlični: -20 %, -30 % in tudi -50 % na izbrane izdelke. Akcija velja od 8. 1. do 31. 1. 2024 oziroma do razprodaje zalog. Popusti se ne seštevajo.
Zima se še ni niti dobro začela, v MANI pa so že pripravili sezonske popuste, s pomočjo katerih boste lahko nakupili zimska oblačila in dodatke za vso družino po neverjetno nizkih cenah. Obiščite prodajalno Mana v Ocentru Ptuj!
Akcija velja od 8.1. do 31.1.2024. V prodajalni Kik vas čakajo prave zimske ugodnosti, veliko izdelkov po izredno ugodnih cenah. Pri njih najdete športna oblačila za aktiven začetek leta, oblačila za otroke, pa tudi pisane otroške pustne kostume.
V prodajalni PittaRosso poteka veliko zimsko znižanje, saj so cene spustili kar do -50 %. Akcija velja do 28.1. 2024, velja pa tako pri nakupu vse zimske obutve kot tudi vseh dodatkov: torbic, denarnic, nahrbtnikov, športnih torb,
kovčkov, šalov, kap, rokavic, pasov, nogavic...
Za bralce Štajerskega tednika velja od 19.1. do 28.1.2024 posebna akcija - geslo "Štajerski tednik" vam prinaša dodatnih -20 % na že tako znižane artikle, zato ga ne pozabite ob nakupu povedati prodajalkam. Pohitite, zaloge zaradi velikega znižanja hitro upadajo. Še danes poiščite svoj najljubši modni kos obutve ali dodatkov v vaši trgovini Pittarosso. Za vse tiste, ki že sanjate o krajšem ali malo daljšem pobegu na lepše, pa bo prava stvar obisk Turistične agencije Playa v Ocentru Ptuj. Izkoristite januarske ultra First minute popuste do 30 odstotkov. Pohitite in si zagotovite najvišje popuste za poletne počitnice. Obiščite Qcenter Ptuj in nakupuj-te po izjemno ugodnih cenah.
Foto: MZ
12 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 19. januarja 2024
Ptuj • Vandalsko uničevanje v Ljudskem vrtu
Komu so bili napoti napisi in koši?
Ljudski vrt je že od nekdaj priljubljeno rekreativno območje Ptuja in okolice. Očitno pa tudi za objestneže, ki si dajo duška nad vsem, kar jim pride pod roke.
Vandalizem na različnih koncih mesta, igriščih, sprehajalnih poteh ... in v Ljudskem vrtu sicer ni nekaj novega. Še največkrat so se vandali znesli nad paviljonom, kjer se je dogajalo marsikaj. Moteči pa so seveda vselej takšni ali drugačni odpadki po veseljačenju.
V zadnjih dneh pa so se neznanci znesli nad napisi o Ljudskem vrtu in smetnjaki, ki so končali v zaledene-lem ribniku.
Ljudje so ogorčeni. Gre za popolnoma nerazumljivo in objestno dejanje. Mimoidoči, številni ljubitelji
te zelene oaze v mestu, upajo, da bodo povzročitelje odkrili in jih kaznovali.
Območje namreč po daljšem zatišju ponovno postaja eno najbolj priljubljenih rekreativnih območij Ptuja, kjer so na voljo športno igrišče, otroško igrišče, trim steza, fitnes na prostem, v sezoni obratuje tudi lokal. Zelo pomembno je, da so odprli sanitarije. Novo podobo v zadnjem času dobiva tudi skate park. Območje je dobilo tudi lične napise (table), s katerih je razvidna predstavitev in pomen tega obmo-
čja, vključno s pojasnilnimi tablami o tem, kaj predstavlja sam ribnik za rastlinski in živalski svet, katere rastline rastejo tu in katere živali lahko opazujemo in spoznavamo. Ljudski vrt je med prvimi v tem okolju dobil tudi malo knjižno hiško, kjer so na voljo za izposojo knjige. Že nekaj let pa gosti udeležence jutranje telovadbe Tisoč gibov. Vsi, ki prihajajo na to območje, si bolj ali manj prizadevajo, da bi ostalo urejeno in privlačno za vse, ki v njem iščejo takšno ali drugačno sprostitev.
MG
l. r
V led ribnika so ujeti ostanki nasilno odstranjenega napisa o Ljudskem vrtu (nekdanji Švicariji nov na začetku 20. stoletja) in deli košev za odpadke.
é
Foto: Črto m i
in ponosu Ptujča-
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Postaviti dodatne koše ali enostavno izvajati pogostejši nadzor
Rešitev, kako preprečiti smetenje, zmanjkuje
Ogromne vreče raznih odpadkov v gozdovih niso prizori iz preteklosti, pač pa kljub mnogim izboljšavam na področju ekologije še vedno (pre)pogost prizor današnjega časa.
V kidričevskih gozdovih se najde marsikaj, od starih, dotrajanih avtomobilskih pnevmatik do kosovnih odpadkov. Tudi na Ptuju stanje ni bistveno drugačno. Najpogostejša točka za odlaganje so seveda nekoliko bolj odročni in manj obljudeni kraji. Ne pa zmeraj. Dokaz tega je stičišče Zagrebške ceste in ceste Ob Dravi, kjer že leta ležijo kupi odpadkov. Pobude o postavitvi dodatnih košev, ki je
bila podana že lani, ne bodo realizirali..
Na ptujski občini namreč pravijo, da so se kljub zavedanju resnosti problema odločili drugače. Prepričani so, da so v zadnjih letih mesto dodobra nasitili s postavitvami novih košev za odpadke, praktično na vseh koncih. Ob tem še opozarjajo, da sama postavitev ne predstavlja večjega finančnega vložka, vzdrževanje in pobiranje smeti pa
da na letni ravni pomenita precejšen znesek, „ki bi ga bilo smiselno porabiti za druge, pomembnejše zadeve. Celovito bomo pristopili k reševanju problematike. Na območjih, kjer košev ni, jih bodo postavili na novo, kjer pa jih je preveč, pa bo treba nekatere tudi odstraniti. S tem bomo racionalizirali sredstva, ki so namenjena za ta del gospodarskih javnih služb."
Dženana Kmetec
Stanje na tej lokaciji se sicer spreminja iz dneva v dan, pogosto odpadke odlagajo tudi delavci, ki se tukaj zbirajo in se skupaj odpravijo na delo proti Mariboru ali Avstriji.
Foto: CG
Spodnje Podravje • Moteči lastniški psi, ki se prosto sprehajajo po naseljih
Srečanje s psom je lahko neprijetno
Po družbenih omrežjih je zaokrožilo pisanje mamice, ki seje preselila na podeželje, njena šoloobvezna otroka pa si zjutraj ne upata na šolski avtobus, saj ju na poti pogosto prestrežejo psi, ki se brez nadzora potikajo sem ter tja.
Včasih, je zapisala, jih je kar za celo skupino, da gre za lastniške pse, pa dokazujejo ovratnice na vratovih večine. »Za zdaj niso napadalni, pa vendar nikdar ne veš, kako se bodo odzvali in kakšni so po značaju. Še odrasel človek se prestraši, če k njemu nenadoma priteče en ali več psov, pa četudi se nato izkaže, da so prijazni. Vprašanje pa je, ali bi bili takšni tudi v primeru, če bi se tam na primer sprehajala s svojim psom. Ker sem v kraju 'novinka', še ne poznam sosedov in ne vem, čigavi so psi, je pa res, da si tudi ne želim konflikta z njimi.«
Zanimivi so odgovori, s katerimi so ji ob njenem strahu za varnost otrok postregli bralci zapisa. Kajti mnogi so ji svetovali, naj se zaradi lastnega dobrega počutja nauči pravilnega vedenja do psov, saj po njihovem redkokateri pes, ki se »prosto šeta po vasi«, napada ljudi, saj da bi se v nasprotnem primeru že zdavnaj odzval kdo drug.
Nikdar brez nadzora
A dejstvo je, da se psi na javnih površinah ne smejo gibati brez
nadzora. Tudi na občino Trnovska vas so prejeli prijavo občana, da se po Bišečkem in Trnovskem Vrhu brez spremstva sprehajata dva lastniška psa, in to na lokaciji, kjer med drugim poteka šolska pot. Zato so v občinski upravi vse lastnike spomnili na odlok o javnem redu, ki med drugim določa, da je zaradi varstva občanov in premoženja prepovedano puščati na javnih površinah ali na javnih prostorih domače živali brez nadzora. Za kršitelje je določena globa v višini sto evrov.
Z lastniškimi psi se sicer ukvarjata dva zakona. Prvi je zakon o zaščiti živali, ki pravi, da mora skrbnik živali z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici.
Globe od 200 do 1.200 evrov
Pes mora biti na javnem mestu na povodcu, če gre za nevarno žival, pa je obvezen še nagobčnik. Z globo od 200 do 400 evrov je kaznovan posameznik, ki tega določila ne upošteva. Drugi je zakon o divjadi in lovstvu, ki psom brez
nadzora prepoveduje prosto gibanje v naravi, lastnik pa je odgovoren za škodo, ki jo njegova žival prizadene divjadi. Psi, ki prosto tavajo po ulicah in vaseh, namreč nemalokrat zaidejo v gozdove, kjer nato vznemirjajo in preganjajo divjad. Lastnika za takšno kršitev
čaka globa od 420 do 1.200 evrov.
Kaj torej storiti, če naletite na psa, ki mu gospodar daje več svobode, kot bi smel? Če poznate lastnika, ga opozorite, sicer pa obvestite pristojno redarsko službo ali policijo.
Senka Dreu
Psi se na javnih površinah nikdar ne smejo sprehajati brez nadzora lastnika.
Na dan Neže (21.) se kuram rit odveže
Danes bo oblačno s padavinami in sneženjem v notranjosti, padavine bodo popoldne od severovzhoda ponehale. Pihal bo veter vzhodnih smeri, ki bo popoldne slabel, na Primorskem pa zmerna do močna burja. Popoldanske temperature bodo od -3 do 2, na Primorskem do okoli 5 °C.
OPOZORILO: Od petka zjutraj do noči na soboto bo na Primorskem pihala zmerna do močna burja.
Napoved za Podravje
Sabota 20.1.	Nedelja 21.1.	Ponedeljek 22.1,
0	Q	(¿3
jasno	delno oblačno	oblačno
Foto: SD
Vir: ARSO
Nogomet
Za zdaj potrjeni Rogina, Čuš, Hren in Lampret
Stran 14
Kegljanje
Poraz kegljačev, remi kegljačic
Stran 14
Strelstvo
V Rušah tekmovanje na svetovni ravni
Stran 15
Judo
Na tekmovanju v Prekmurju in pripravah v Italiji
Stran 15
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • NK Aluminij
tednik
{Poifuíajk nal na íuitounún ífibtu!
RADIOPTUJ
tea. afoietcc
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
»Proti močnim ekipam je dinamika drugačna«
Za nogometaši Aluminija sta prva tedna priprav na spomladanski del sezone v 1. ligi. Oceno je podal trener Robert Pevnik, ki se je dotaknil tudi preizkušenj s Hajdukom in Rudarjem. „Zaenkrat sem z opravljenim zelo zadovoljen, saj vse poteka po načrtu. To velja tudi za prijateljski tekmi s Hajdukom in Rudarjem, ki sta
Jovanovic zaradi bolezni brez reprezentančnega nastopa
Sandro Jovanovic je bil s strani selektorja Matjaža Keka povabljen na reprezentančno akcijo, katere glavni cilj je prijateljska tekma z ZDA. A 21-letni vezist Aluminija z ekipo ni poletel preko luže, saj ga je ustavila bolezen. Smola pa taka ...
Foto: Črtomir Goznik
Robert Pevnik: »Za prizadevnost na pripravah pohvala vsem fantom, še posebej pa mladincem, ki so priključeni članom.«
bili odigrani na zadovoljivem nivoju. Manjkalo je še kar nekaj stvari, ki pa jih bomo preko treningov nadgra-
jevali in izboljševali. Edina ovira je hladno vreme, zaradi česar ne moremo delati na naravni, ampak umetni
Nogomet • NK Aluminij
V šumo prihaja znano nogometno ime
Janez Pišek je nazadnje v Kidričevem nastopil kot igralec Domžal, odslej bo nosil dres šumarjev.
V eni od prejšnjih številk smo že objavili novico, da Daniel Mikolaj Skiba spomladi ne bo več član Aluminija in da se vrača na Poljsko. So pa pri Aluminiju kmalu po prvem odhodu objavili tudi prvi prihod v rdeče-belo ekipo ...
Pri tem so se uresničile napovedi, da bodo poskušali ekipo okrepiti s kakšnim izkušenim in dokazano kakovostnim igralcem, ki bi v prelomnih trenutkih srečanja prevzel odgovornost in vsaj delno razbremenil zelo mlado zasedbo. K sodelovanju so tako privabili Janeza Piška, ki ga
najbolj poznamo kot igralca Domžal, za katere je nastopal od avgusta 2019 do februarja 2023. V zadnjem letu je bil član Borca iz Banja Luke, ki je lani v prvenstvu BiH osvojil 2. mesto, v letošnji sezoni pa po jesenskem delu prepričljivo vodi. Pri Borcu je v spomladanskem delu sezone 2022/23 redno dobival priložnost v prvi postavi, v letošnji sezoni pa se je njegov status v ekipi močno poslabšal in je glede igralnih minut „pobiral drobtinice". Prekinitev pogodbe in vrnitev v Slovenijo je bila tako logična rešitev ...
25-letni Celjan se sicer najbolje znajde na mestu zadnjega zveznega igralca, poznan pa je tudi po močnem strelu. Janez Pišek je celotno mladinsko šolo opravil v Celju, kjer
travi, a tako je sedaj pri vseh ekipah, razen tistih, ki bodo odšle v tople kraje, v Turčijo. Za prizadevnost bi rad pohvalil vse fante, še posebej pa mladince, ki so priključeni članom," je v uvodu povedal Pevnik.
Hajduk je bil za uvodni test zelo zahteven tekmec. „Odigrali smo kompaktno in si kljub porazu pripravili tudi nekaj dobrih priložnosti, kar proti vodilni ekipi hrvaške 1. lige ni zanemarljivo. Upam, da bomo lahko odigrali še več takšnih tekem, saj je dinamika proti tako močnim ekipam drugačna: fantje morajo razmišljati hitreje in prav tako ustrezno hitro odreagirati. Kakšen visok poraz proti takšnim ekipam boli, a zagotovo prinaša napredek," je dejal Pevnik, ki je tudi srečanje z okrepljenim Rudarjem ocenil kot pravi test za prvenstvene obračune: „Zmotil me je le slab uvod v tekmo, prvih 20 minut, česar si ne smemo privoščiti. Smo pa dobro odreagirali in v nadaljevanju prevladovali. Moram pa poudariti, da je ritem dela na treningih v tem obdobju zelo naporen in da posledično noge težko sprejemajo napotke iz glave (smeh)."
Foto: Črtomir Goznik
Miklos Barnabas Tanyi
Ekipi se je priključilo nekaj novincev, opazili smo Janeza Piška in Miklosa Barnabasa Tanyia. „Vidi se, da Pišek v ekipo prinaša dragocene izkušnje, čeprav je še zelo mlad. Ob tem v moštvo prinaša pozitivno klimo, je pozitivna oseba in izjemen profesionalec, zato se bodo lahko mlajši ob njem še hitreje razvijali. Tudi Barnabas je pokazal kakovost. Želja je še, da čim prej podaljšajo sodelovanje z Aluminijem nekateri igralci, na katere resno računamo," je dejal Pevnik.
Težavo predstavlja tudi poškodba vratarja Pridgarja. „Trenutno gle-
de tega še čakamo na podrobnejše preglede, po katerih bo prišlo do odločitve o nadaljnjih korakih. Sem pa glede tega miren, saj imamo v svojih vrstah odlična mlada vratarja, letnika 2005 in 2006 (Jan Petek in Lan Jovanovic, op. a.)."
Naslednjo pripravljalno tekmo bodo nogometaši Aluminija v soboto na domačem stadionu ob 13.00 odigrali s hrvaškim prvoligašem Ru-dešem. Sledile bodo mini priprave v Umagu, kjer šumarje ob treningih čakata prijateljski tekmi s Sarajevom (BiH) in Makedonija Gjorge Petrov.
Jože Mohorič
Nogomet • Jure Matjašič, Rudar Velenje
»Znova uživam v nogometu«
Foto: Črtomir Goznik
je bil programiran za enega od vodij moštva. Prvo priložnost v članski ekipi grofov je tako pod vodstvom trenerja Simona Rožmana dobil že kmalu po dopolnjenih 17 letih. Skupno je v 1. ligi doslej v dresih Celja in Domžal odigral že več kot 200 tekem, še dodatnih 20 pa v članskem pokalnem tekmovanju.
Impresivna je tudi Piškova reprezentančna bera nastopov v mlajših selekcijah, saj je dres z državnim grbom oblekel kar 74-krat:
-	reprezentanca U21 24
-	reprezentanca U19 18
-	reprezentanca U18 15
-	reprezentanca U17 13
-	reprezentanca U16 3
-	reprezentanca U15 1
JM
Jure Matjašič je za ljubitelje nogometa na našem koncu znano ime. Svojo nogometno pot je začel pri Dravi, nato so v Sloveniji sledili nastopi v dresih Zavrča, Domžal, Aluminija in Celja. Vmes se je eno leto dokazoval v MLS v ZDA, v kalifornijskem Sacramentu (2018/19), 'ar|i pa je zaigral tudi v avstrijski 3. ligi za Cleisdorf.
Pred začetkom sezone 2023/24 se je nekoliko nenadejano pojavil v kadru velenjskega Rudarja, ki ga je takrat vodil trener Adnan Zildžo-vič (med drugim je deloval tudi pri ptujski Dravi). Ekipi pod njegovim vodstvom ni steklo po pričakovanjih, zato je po 12. krogu prišlo do spremembe na klopi, vodilni možje so na njegovo mesto pripeljali Simona Se-šlarja (med drugim je vodil tudi Dravo in Aluminij). Ekipa prezimuje na 12. mestu 16-članske lige, na računu ima 19 točk.
Z Juretom smo se pogovarjali po ponedeljkovem prijateljskem srečanju med Aluminijem in Rudarjem (3:0). „Vedno se rad vračam v Kidričevo, kjer imam stare prijatelje, na Aluminij pa imam lepe spomine. Glede tekme lahko rečem, da je bila zelo napadalna z obeh strani. V prvih 20 minutah smo imeli priložnosti za vodstvo z golom ali dvema razlike, a jih nismo uspeli realizirati. Nato smo v prvem polčasu dva prepoceni gola prejeli, v drugem še enega in Aluminij je na koncu zasluženo zmagal," je dejal Jure.
Lani si začel zgodbo v Velenju: kako jo vidiš sam?
J. Matjašič: „Na začetku lanskega leta sem imel kar težko poškodbo
Jure Matjašič je od lanskega avgusta član velenjskega Rudarja.
ramena, potrebni sta bili tudi dve operaciji. Po rehabilitaciji sem zaigral v Avstriji, nato pa je sledil klic iz Velenja. Predstavili so mi ambiciozen načrt, s katerim želijo Rudar znova postaviti na mesto enega večjih klubov v Sloveniji, in hitro smo se dogovorili za sodelovanje. V jeseni se nam ni izšlo po načrtih in željah, kar je botrovalo tudi zamenjavi trenerja. Prišel je Simon Sešlar s širšo ekipo, v kateri je tudi trener vratarjev Aleksander Šeliga. Priprave na pomlad potekajo odlično, ekipa pa za to fazo zgleda zelo dobro. Verjamem, da se
lahko že spomladi v Velenju zgodijo lepe stvari, še bolj pa to velja za naslednjo sezono."
Kako se sam počutiš v tej ekipi?
J. Matjašič: „Gre za zvečine mlado ekipo, nekaj pa nas je tudi izkušenej-ših. Sam se počutim zelo fit, tako da upam še na nekaj sezon igranja na tem ali višjem nivoju. Resnica je, da znova uživam v igranju nogometa in se veselim tekem. Nekoliko je sicer naporna vsakodnevna vožnja do Velenja, a to sprejmem v zakup, saj želim čim več časa preživeti z družino."
Jože Mohorič
14 Štajerski
Šport
torek • 16. januarja 2024
Rokomet • 16. EP, Nemčija 2024
Evropski prvaki prvi ustavili Slovenijo
V	Nemčiji od 10. do 28. januarja 2024 poteka že 16. evropsko prvenstvo, kjer zaenkrat uspešno nastopa tudi izbrana vrsta Slovenije.
V	predtekmovanju je bilo 24 ekip razdeljenih v šest skupin, v odigranih 36 tekmah pa je bilo nekaj presenetljivih rezultatov.
V	prvi vrsti to velja za Španijo, ki se je kot evropska podprvakinja že poslovila od prvenstva. Od reprezentanc iz bivše skupne države so Nemčijo hitro zapustili Srbi, Črnogorci in rokometaši BiH.
Za presenečenje oz. napredovanje v glavni del tekmovanja so v prvi vrsti poskrbeli Avstrijci (trener Aleš Pajovič) in Nizozemci. V zadnjih letih se prav v teh državah v rokomet vlaga vse več denarja, obenem se dela sistematično in nič na „horuk".
V prvem delu so z odlično igro izstopale naslednje reprezentance: Danska, Švedska (branilec naslova), Madžarska in Slovenija. Na prvi tekmi se je naša ekipa še nekoliko mučila proti neugodnim Ferskim otokom (32:29) oz. „Danski 2". V drugi tekmi smo popolnoma nadigrali Poljake (32:25), ki že nekaj let spadajo v tretji elitni rang evropskih ekip. Da so Poljaki tako nizko, je posledica igranja prevelikega števila tujcev v poljski ligi, ki „jemljejo" igralni čas domačim talentiranim fantom. Tekma med Slovenijo in Norveško (28:27) pa nas je spomnila, da se še vedno lahko
Slovenska reprezentanca je doslej v Nemčiji «knjižila tri zamge (s Ferskimi otoki, Poljsko in Norveško) in en poraz (s Švedsko).
kosamo tudi z najboljšimi rokometnimi velesilami na svetu.
Šele na četrti tekmi smo doživeli prvi poraz na prvenstvu. Švedi so bili na začetku tekme zreli za poraz in so se kar sami ponudili na pladnju, saj so zapravili tri sedemmetrovke. V 21. minuti smo še vodili s 6:5, nato pa do odhoda na odmor popolni mrk. Vratar Andreas Palicka nas je ustavil na poti k novemu presenečenju. Skan-dinavci so še enkrat več demonstrirali svojo vrlino, kako uspešno igro v obrambi nadgraditi z uspešno zaključenimi hitrimi protinapadi ali polpro-tinapadi. Glede tega dela igre (in seveda treningov), kako hitro žogo prenesti z ene na drugo polovico, ki mu sledi doseženi zadetek in nato še vračanje v šprintu v obrambo, se že vrsto let velja zgledovati po skandinavskih reprezentancah.
V nadaljevanju prvenstva nas čakajo še tekme proti Portugalski
(petek, 19. 1., ob 15.30), Nizozemski (nedelja, 21. 1., ob 15.30) in Danski (torek, 23. 1., ob 20.30). V trinajstih dneh bo naša reprezentanca odigrala sedem tekem, v primeru uvrstitve v polfinale pa v osemnajstih dneh kar devet tekem. Verjemite, da bodo najbolj srečni tisti rokometaši, ki bodo brez poškodb preživeli to prvenstvo in ne tisti, ki bodo osvojili evropsko krono ... Tak ritem tekem je popolnoma nehigienski in prav čudno je, da glede tega v zaščito svojih igralcev ne dvignejo glasu najmočnejše reprezentance, najboljši posamezniki te panoge oz. klubi, ki znajo po takšnem prvenstvu ostati brez treh ali štirih poškodovanih igralcev. EHF (Evropsko rokometno federacijo), ki organizira največja tekmovanja na Stari celini, že več desetletij vodijo upokojenci in ni čudno, da je rokomet na zemljevidu športov vedno nižje.
Iz skupine A sta moja favorita za polfinale reprezentanci Francije in Nemčije, iz skupine B pa Danska in Švedska. Našo reprezentanco vidim v boju od 9. do 12. mesta, kar je za trenutno stanje slovenskega rokometa več kot odlična uvrstitev. Do konca prvenstva bomo lahko zelo zadovoljni z vsaj še eno zmago (Nizozemska), dve bosta že težko dosegljivi.
Po štirih tekmah si pohvale zaslužita vratarja Klemen Ferlin in Urban Lesjak, v fantastičnega igralca pa je zrasel Aleks Vlah. Borut Mačkovšek na levem zunanjem v reprezentanci že dolgo časa ni igral tako dobro kot na tem prvenstvu. Krilni igralci Gašper Marguč, Domen Novak, Ti-len Kodrin in Staš Jovičič zmorejo še bistveno več. Na črti se je z zelo dobro realizacijo in igro v obrambi izkazal Blaž Blagotinšek. Da še vedno zmore vsaj en polčas, je dokazal Jure Dolenec, ki pa v napadu nima dostojne menjave v Nejcu Cehtetu. Slednji se nikakor ne sprosti v napadu, v obrambi pa igra na visokem nivoju. Miha Zarabec je soliden, Dean Bom-bač pa tudi na tem prvenstvu igra v svojem slogu - odlično ali slabo.
Posebno pohvalo si reprezentanca zasluži za borbenost. Glede tega fantom res nimamo česa zameriti, a do konca so še tri tekme, ki lahko to oceno hitro pokvarijo.
Za konec še nekaj besed o sojenju na EP: vsak sodniški par ima svoje kriterije in iz tekme v tekmo se je treba prilagajati na različne kriterije sodnikov. Še vedno je sporna dolžina napada, prekrški v napadu, kriterij izključitev ... Po doslej videnem na prvenstvu lahko mirne duše rečemo, da sta naša sodnika David Sok in Bojan Lah v skupini najboljših sodnikov na svetu. In tako naj ostane še nekaj let.
Uroš Krstič
Tenis • TK Terme Ptuj
Meh do finala
Nogomet • NK Drava Ptuj
Za zdaj potrjeni Rogina, Čuš, Hren in Lampret
V zadnjem sestavku o ptujski Dravi je novi trener Jura Arsic dejal, da je igralski kader še v sestavljanju. Katera poteze so že bile izvedene, je vprašanje, ki se ponuja samo od sebe ...
„Trenutno je ekipa sestavljena približno 70-80 %, vse pa kaže na to, da bi se lahko ta številka že v kakšnem tednu dvignila do 90 %. Doslej smo vse razgovore opravili z igralci iz Ptuja ali okolice, naša ponudba pa temelji na tem, da jim ponujamo igralski razvoj, obenem pa bodo v naših načrtih dobili vidno vlogo v prihodnosti. Ponujamo jim igranje v ambiciozni sredini, kjer si želimo
napredovanja v vseh segmentih. Igralci, ki so že tukaj, se tega zavedajo, upam pa, da postanemo magnet tudi za ostale," je dejal Arsic.
Nogometaši Drave so priprave začeli kot prvi med tretjeligaši, na prvem treningu so se zbrali v ponedeljek. Tudi z nekaterimi novinci. „Za zdaj so prihod v Dravo potrdili Simon Rogina, Rene Čuš (oba Videm), Nik Hren (Zavrč), Jan Lampret (Mura) in Timotej Angelo Rec (Dra-vinja). Slednji bo za zdaj delal po posebnem programu, saj še ni v celoti saniral poškodbe. Seznam prihodov s tem še ni zaključen, ob še nekaj igralcih iz bližine je želja tudi kakšen izkušenejši igralec. Z Janžekovičem, Erhatičem, Lovenjakom, Rogino in Šalamunom imamo močno os eki-
pe že v tem trenutku sestavljeno, z novinci pa želimo dodati še več energije, kakovosti in že omenjenih izkušenj," je dejal Arsic.
Že v soboto čaka modre prva prijateljska preizkušnja, ob 14. uri se bodo na igrišču z umetno travo na Ptuju pomerili z mladinsko vrsto Aluminija.
Marko Drevenšek: »Jedro NK Drava mora tvoriti mladi domači kader«
Del nove Drave je tudi Marko Drevenšek, ki bo opravljal naloge pomočnika trenerja Jura Arsica.
H	ï.		V H * *	d ^ <£ J	m	
				j— m*.	— IV	
Konec tedna je bil v Murski Soboti odigran turnir za 2. odprto prvenstvo v letošnji sezoni. Med 26 igralci je status prvega nosilca nosil Maks
o I a. -
Maks Meh (levo) je na turnirju v Murski Soboti zaigral v finalu.
Meh, član TK Terme Ptuj. 25-letni Ve-lenjčan je v preteklosti kot priključen igralec že večkrat zastopal ptujsko ekipo, od lanskega leta pa je njen polnopravni član.
V Murski Soboti je bil v 1. krogu prost, nato pa je nanizal tri zaporedne zmage - po vrsti je v dveh nizih premagal Jureta Božiča (ŽTK Maribor), Marka Retelja (Otočec, 8.) in Gašperja Bezjaka (Branik MB, 4.). V finalu je bil njegov tekmec pet let mlajši Aljaž Jeran (Triglav Kranj, 3.), kije slavil z izidom 2:6, 5:7.
Za Meha je to nadaljevanje rezultatov iz konca leta 2023, ko je najprej novembra slavil na turnirju v Celju, v decembru pa je v Medvodah izpadel v polfinalu.
JM
Kegljanje • KK Drava Ptuj
Poraz kegljačev, remi kegljačic
Foto: Črtomir Goznik
Glavni trener Jura Arsič (desno) in njegov pomočnik Marko Drevenšek (levo) v družbi novincev, ki so bili prisotni na sredinem treningu: Anej Kirbiš, Jan Lampret, Rene Čuš in Nik Hren.
„Glavne zasluge za mojo vrnitev v Dravo ima Jura, ki je že v preteklosti večkrat podal pobudo za sodelovanje. V mojih očeh je sedanja zgodba pozitivna, čuti se pozitivna klima in svež veter, kar me je seveda pritegnilo in sem se odločil za vrnitev v klub, kjer sem začel svojo športno pot. Prioriteta bo delo z mladim domačim kadrom, ki mora tvoriti jedro NK Drava," je povedal nekdanji odlični igralec Drave, ki je v dresih Drave, Domžal in Aluminija v 1. ligi in Pokalu Slovenije skupno zbral natančno 250 nastopov (225 + 25).
V spomladanski del sezone 2023/24 v 3. ligi odhajate s poudarjenimi ambicijami o napredovanju v 2. ligo. „To sprejemam kot veliko priložnost tako za osebni napredek pri trenerskem delu kot tudi za izpolnitev želja navijačev Drave. Motivacije nam zagotovo ne bo manjkalo. Načrt dela je sestavljen tako, da s to mlado ekipo že v tej sezoni delamo na čim višjem nivoju, da bi bili v prihodnosti pripravljeni na zahteve v višjem rangu tekmovanja. Ne želimo pa preskakovati stopničk, orientirani smo na vsak posamezni trening, na vsako naslednjo tekmo in tako bo ostalo vse do konca sezone," je dejal Drevenšek.
Doslej si trenerske izkušnje nabiral v domači Gerečji vasi, prihod v ptujski kolektiv je zagotovo stopnička višje. „V Gerečji vasi sem bil štiri leta trener, obenem pa sem še igral. V tem času sem se veliko naučil, predvsem pa sem spoznal, da me trenersko delo veseli. Tukaj bom sedaj osredotočen samo na trenersko delo, izziv pa pod Juretovim mentorstvom sprejemam z odprtimi rokami. Trenutno imam trenersko C-licenco, izobraževanje pa želim v prihodnosti nadaljevati," je zaključil Drevenšek.
JM
Konec tedna se je z 10. krogom začel spomladanski del prvenstev v vseh kegljaških ligah. Obe ptujski ekipi sta gostovali pri ekipah iz Lendave, ki svoje domače tekme že dolgo vrsto let igrata na kegljišču v Radencih. Izkupiček je bil bolj slab kot dober, saj je moška ekipa Drave izgubila, medtem ko je ženski ekipi uspelo izvleči remi.
3. SKL - vzhod (m): Lendava - Drava 5.5:2.5 (3150:2977)
DRAVA: Bojan Krušič 475, Marko Godec 474, Boris Premzl 512, Uroš Krušič 527, Robi Golob 482, Mitja Kramberger 507
Tekma se je začela povsem po željah in načrtih domačinov, saj sta njihova najboljša igralca, Uroš Zadra-vec (554 podrtih kegljev) in Janez Šimon (566), povsem nadigrala Ptu-jčana, ki se na težkem kegljišču (verjetno še težjem od ptujskega v Deta centru, op. a.) nikakor nista znašla. Tako sta prva igralca Lendave svoji ekipi priigrala kar 171 kegljev prednosti. Da bi Dravaši iztržili vsaj točko - na zmago ob tolikšni razliki seveda ni bilo več računati -, bi morali zmagati v vseh štirih naslednjih dvobojih. A ta račun se ni izšel in sledil je poraz. Zmagala sta le Uroš Krušič in najboljši pri Dravi Robi Golob. Še pol točke je uspelo priigrati Borisu Premzlu v dvoboju z Milanom Čehom iz Kicar-ja, ki je pred dvema sezonama še nastopal za barve Drave. Lendava se je z zmago povzpela na vrh razpredelnice, Drava pa si s Prepoljami deli četrto do peto mesto na prvenstveni lestvici.
1.B SKL-vzhod (ž): Lendava - Drava 4:4 (2696:2678)
DRAVA: Nada Fridl 481, Klavdija Kramberger 182 in Tjaša Kramber-ger 188, Milena Štamfer Golob 460, Marjana Šauperl 201 in Lidija Hrenko 192, Marina Kramberger 510, Melita Krušič 464
Tekma ženskih ekip Lendave in Drave je bila v nasprotju z moško tekmo negotova vse do konca, ko se je Ptujčankam celo nasmihala zmaga. Po štirih dvobojih je bil izid dva proti dva. Za Dravo sta zmagali Nada Fridl in Milena Štamfer Golob, domačinke pa so imele 55 kegljev prednosti. Zadnji igralki Drave, Marina Kramberger in Melita Krušič, sta to razliko po 90 lučajih že pokrili,
vendar sta bili domačinki na koncu toliko zbrani, da jima je kljub porazoma v dvobojih razliko v podrtih kegljih vendarle uspelo ponovno prevesiti na domačo stran in tako sta dosegli delitev točk. Najboljša pri Ptujčankah je bila Marina Kramberger s 510 podrtimi keglji. Po tem remiju proti Lendavi Drava ostaja na četrtem mestu tekmovalne lestvice.
2. liga OTS Maribor
V	tem tednu se nadaljuje tudi tekmovanje v 2. ligi OTS Maribor, v kateri nastopa druga moška ekipa Drave. Ekipe so štiričlanske, dvoboji pa se igrajo samo na število podrtih kegljev, ne na set točke kot v državnih ligah. Po jesenskem delu je v 10-članski ligi Drava 2 z 12 točkami na 2. mestu za Krilatim kolesom 2 s 16 točkami. Ptujčani so šestkrat zmagali in doživeli tri poraze. V ekipi nastopajo Janez Čuš, Pavle 1 lic, Stane Kralj in igralci iz prve ekipe, razen štirih, ki so na osnovi lanskih rezultatov „zaprti igralci" in ne smejo igrati v nižji ligi (Golob, Premzl, Krajnc in Krušič). Vodja ekipe je Janez Podgoršek, jeseni se je ekipi pridružil še Janez Še-ruga. V prvi tekmi spomladanskega dela, ki je bila odigrana v ponedeljek, pa je debitiral šele 16-letni Jaka Ljubeč, sin Milene Štamfer Golob, članice ženske ekipa Drave. Mladi kegljač je bil tudi član ekipe GO.PREMIJA, ki je zmagala v ekipnem delu prvenstva Mestne občine Ptuj v lanskem decembru.
V	ponedeljek je Drava 2 premagala ekipo Lokomotive 4 iz Maribora z rezultatom 5:1 (1948:1864). Prav Janez Šeruga in Jaka Ljubec sta prijetno presenetila, saj je prvi podrl kar 524 kegljev, drugi pa v svojem debiju zanj odličnih 474. Oba sta premagala svoja nasprotnika, tretjo zmago pa je prispeval Janez Čuš, medtem ko je brez zmage ostal Pavle Nič.
David Breznik
Foto: arhiv Kegljaškega kluba Drava Ptuj
Jaka Ljubec
petek m 19. januarja 2Q24
Šport, rekreacija
Štajerski	1S
Atletika • Miting v Novem mestu
Močan miting, dobri rezultati Ptujčanov
Strelstvo m ISSF Grand Prix 10 m Ruše 2024
V	nedeljo je v Olimpijskem centru v Novem mestu potekal mednarodni miting, na katerem je nastopilo več kot 300 atletov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in BiH. Na njem se je predstavila tudi šesterica atletov AK Ptuj (Maja Bedrač, Veronika Domjan, Maja Kostanjevec, Taja Pucko, Marcel Mere in Blaž Jurgec), ki je s svojimi nastopi pokazala visok nivo pripravljenosti.
V	članski konkurenci je zmago vknjižila Veronika Domjan v metu krogle, dosegla je rezultat 12,61 m. Maja Bedrač je v skoku v daljino z rezultatom 6,06 m zasedla 2. mesto, s šest centimetrov daljšim poskusom je bila boljša le Urša Matotek (Dolenjske Toplice). Tretja članica ptujske vrste, ki se je uvrstila na zmagovalne stopničke, je bila Taja Pučko v troskoku (12,09 m). Zasedla je 3. mesto, zmagala pa je Neja Filip (MASS) z zelo dobrim izidom 13,90 m.
V	teku na 200 metrov sta se predstavila Maja Kostanjevec med dekleti in Marcel Merc med fanti, oba sta zasedla 6. mesto.
Veronika Domjan
Namizni tenis m Turnir v Lenartu
Darko Drčic pred vsemi
V Lenartu je potekal zanimiv turnir v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo 35 igralcev. Ti so bili v predtekmovanju razdeljeni v osem skupin s po štirimi oz. petimi igralci. V nadaljevanju je šlo na izpadanje, za uvrstitev v finale so bile potrebne še štiri zmage. To je uspelo Darku Dr-
Darko Drčic (drugi z leve) je zmagal na turnirju v Lenartu.
Športni napovednik
Rokomet • 1. A SRL (ž)
9. KROG: Z'dežele - ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož (v nedeljo ob 16.00 v dvorani Golovec v Celju)
Futsal • 1. SFL
RAZPORED 14. KROGA, V PETEK OB 20.00: Bronx Škofije - Oplast Kobarid, Dobovec - Dobrepolje; OB 20.30: Siliko Vrhnika - Sevnica, Meteorplast Šic bar - THE Nutrition Extrem.
Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž)
11. KROG: ŽOK Ptuj - Slovenj Gradec (v soboto ob 17.30 v dvorani Gimnazije Ptuj).
Kegljanje • 3. SKL - vzhod (ž)
11. KROG: Drava - Lokomotiva 2 (v soboto ob 14.00 na kegljišču Deta centra).
Mali nogomet • Liga MNZ Ptuj, veterani
V nedeljo bo v dvorani Center potekal zaključni turnir veteranov v zimski ligi MNZ Ptuj. V rednem delu je 1. mesto s 13 osvojenimi točkami zasedla ekipa ŠD Selan (finalni turnir bo začela s tremi točkami), drugi so bili z istim številom točk igralci KMN Tomaž (1 točka) in tretji z 9 točkami veterani ŠD Hajdina (0). Razpored zaključnega turnirja, v nedeljo, 21. 1.:
-	ob 16.00: ŠD Hajdina - ŠD Selan
-	ob 16.40: KMN Tomaž - ŠD Hajdina
-	ob 17.20: ŠD Selan - KMN Tomaž
JM
V Rušah prestižno tekmovanje na svetovni ravni
V konkurenci starejših mladincev je nastopil Blaž Jurgec v teku na 60 metrov z ovirami. Blaž je zmagal z izidom 8,77 s.
Izstopajoči izid mitinga je dosegel Žan Rudolf (Mass), ki je v teku na 1000 metrov s časom 2.21,84 za več kot dve sekundi popravil prejšnji državni rekord, ki ga je lani postavil Vid Botolin (Kladivar).
JM
čiču in Juretu Pejovniku. V finalu sta uprizorila zanimiv in izenačen dvoboj, ki se je končal z zmago Drčiča z izidom 3:2.
Vrstni red: 1. Darko Drčič, 2. Jure Pejovnik, 3. Janez Pejovnik, 4. Darko Fijavž...
JM
Minuli konec tedna je v Rušah, v odlični domači izvedbi Strelskega društva I. Pohorski bataljon Ruše, potekalo najprestižnejše tekmovanje ISSF Grand Prix - 3. Velika nagrada in jubilejna, 30. izvedba mednarodnega strelskega tekmovanja, ki je v Slovenijo znova privabilo množično udeležbo tridesetih reprezentanc. V 28-članski slovenski reprezentanci, ki se pripravlja za februarski nastop na evropskem prvenstvu v madžarskem Gyôru ter se bori za točke svetovne jakostne lestvice, s končnim ciljem uvrstitve na 01 Pariz, sta se predstavila tudi Ptujčana Majda Raušl in Sašo Stojak ter ormoški strelki Urška Kuharic in mladinka Eva Petek.
V	Rušah članski nastopi v slovenski reprezentanci niso prinesli želenega preboja v finale, navdušili pa so slovenski mladinci, ki so osvojili zlato in srebrno odličje ter si pristreljali skupaj osem nastopov v finalu. Po koncu velikega in izvedbeno zahtevnega tekmovanja, ki Slovenijo postavi na organizacijski zemljevid Svetovne strelske zveze - ISSF, je bil z izvedbo tekmovanja in dosežki mlade slovenske reprezentance zadovoljen tudi predsednik domačega društva in Strelske zveze Slovenije Ljubo Germič.
Sašo Stojak in Majda Raušl v zahtevni svetovni konkurenci na 33. in 27. mestu
V	moški konkurenci s pištolo je najboljšo slovensko uvrstitev dosegel Jože Čeper, ki je s 567 krogi osvojil 25. mesto in za finalisti zaostal za deset krogov. Preostala Slovenca, Ptujčan Sašo Stojak (94, 94, 94, 94, 93, 93) in Bojan Fras, sta s 562 krogi osvojila 33. in 34. mesto. Najboljši kvalifikacijski rezultat je dosegel turški strelec Yusuf Dikec s 585 krogi, po finalu pa se je zanesljive prestižne zmage veselil slovaški strelec Juraj Tuzinsky. Vodilni po kvalifikacijah je ostal brez odličja na četrtem mestu.
V	ženski konkurenci s pištolo je
Gases for Lî>
Är
Foto: Strelski klub Ptuj
Ptujska strelca Sašo Stojak in Majda Raušl sta nastopila na jubilejni, 30. izvedbi mednarodnega strelskega tekmovanja v Rušah ter osvojila 33. in 27. mesto. Izkušena ptujska strelka Majda Raušl ima v bogati tradiciji mednarodnih tekem v Rušah med vsemi Slovenci največ nastopov.
ptujska strelka Majda Raušl s 556 krogi (91, 95, 93, 95 89, 93) zasedla 27. mesto. Med Slovenkami je najvišjo uvrstitev dosegla najmlajša članica Manja Slak, ki je s 565 krogi (95, 91, 96, 96, 92, 95) osvojila 18. mesto ter za finalistkami zaostala za pet krogov, Anja Prezelj je s 562 krogi osvojila 22. mesto. Najboljši kvalifikacijski rezultat je s 579 krogi dosegla grška strelka Anna Korakaki, olimpijska prvakinja iz Ria de Janeira, ki se je na koncu veselila tudi prestižne zmage po finalu.
Slovenke brez vidnejših uvrstitev - Urška Kuharič na 43. mestu
V ženski konkurenci s puško, kjer ima Slovenija najkonkurenčnejšo zasedbo strelk, je najvišjo uvrstitev dosegla rezervistka Sonja Benčina
(626.7) s 25. mestom, za osmerico finalistk je zaostala za tri kroge. Preostale Slovenke so se uvrstile v drugo polovico nastopajočih, med njimi ormoška strelka Urška Kuharič s 624,4 kroga na 43. mesto, Klavdija Jerov-šek s 623,0 kroga na 51. mesto, bridko razočaranje pa sta doživeli Živa Dvoršak (621,8) in domačinka Urška Hrašovec (621,5), ki sta se uvrstili na 54. in 56. mesto.
V	kvalifikacijah je najboljši rezultat dosegla južnokorejska strelka Eun-seo Jo s 631,8 kroga, korejske strelke pa so bile najbolj dominantne, saj so se kar štiri prebile med osem finalistk. Največ zbranosti in natančnosti je na koncu pokazala poljska strelka Aneta Stankiewicz (630,6), ki je slavila prestižno zmago pred Nemko Anno Janssen (630,8).
V	moški konkurenci se je med Slovenci najvišje uvrstil mladinec Luka Lukic, s 627,9 kroga na 19. mesto in
za finalisti zaostal za poltretji krog. Najboljši kvalifikacijski rezultat je z izjemnimi 634,4 kroga dosegel srbski strelec Lazar Kovačevic, ki pa je nato v finalu ostal brez odličja na petem mestu. Dvojno zmago sta slavila nemška strelca Maximilian Ulbrich in Maximilian Dallingerr.
Zmaga za mladinko Hano Strakušek in srebro za Maksimilijana Žarica
V nasprotju s svojimi članskimi reprezentančnimi kolegi, ki so dosegli najvišje uvrstitve z dosežki svojih najmlajših članov Manje Slak in Luke Lukica, pa so v Rušah navdušili slovenski mladinci, ki so dosegli osem uvrstitev v finale in osvojili dve odlič-ji. Za zlat lesk je s puško poskrbela mladinska državna rekorderka Hana Strakušek (619,8), ki je v kvalifikacijah dosegla peti najboljši rezultat, nato pa zablestela v finalu in dosegla svojo največjo zmago v karieri. Blizu osvojitve odličja je bila tudi Nika Skubic (619,8) na četrtem mestu, 7. Tjaša Kužnik (618,6). Ormoška strelka Eva Petek je z rezultatom 611,2 kroga ostala med Slovenkami brez finala na 10. mestu.
Med mladinci sta si finalni nastop pristreljala Maksimilijan Žaric (615,6) s petim rezultatom kvalifikacij in Gašper Judež (609,4) z osmim. Po finalu je zmago slavil najboljši kvalifikant, Madžar Aron Racz (628,5), ki je v napetem zaključnem dvoboju ugnal najboljšega Slovenca Žarica za vsega šest desetink kroga. Slednji je po svojem največjem uspehu v karieri Sloveniji priboril še drugo odličje, s čimer so se Slovenci med štirinajstimi osvajalci odličij uvrstili na visoko tretje mesto, za Armenijo in Nemčijo.
Ta konec tedna sledi četrti turnir prvoligaškega tekmovanja v Ormožu, nato pa v naslednjem tednu reprezentanca odhaja na ISSF Svetovni pokal v Kairo in na mednarodno tekmovanje v München.
Simeon Gönc
Judo m Pokal Beltincev, priprave Lignano 2024
Na tekmovanju v Prekmurju in pripravah v Italiji
Na mednarodnem prvenstvu za Pokal Beltincev v Murski Soboti, ki je štel za slovenski pokal v judu v starostni skupini do 12 in 14 let, je iz Judo kluba Drava Jakob Jus Kozel z dvema zmagama osvojil prvo mesto v kategoriji do 60 kg med mlajšimi dečki (U-12). Tretje mesto je med starejšimi dečki (U-14) z dvema lepima zmagama zasedel Matevž Križan v kategoriji do 46 kg, prav tako tretje mesto pa je zasedla tudi Elin Slana med starejšimi deklicami do 44 kg. S sedmimi mesti so se iz ptujskega kluba morali zadovoljiti Žane Zupane do 42 kg pri starejših dečkih, Neža Vindiš Markež pri starejših deklicah v kategoriji nad 63 kg in Neo Voršič pri mlajših dečkih do 29 kg.
Na Pokalu Beltincev je nastopilo 247 tekmovalcev in tekmovalk iz 32 klubov in šestih držav (Slovenija, Hrvaška, Avstrija, Madžarska, Bolgarija in Srbija). Pogled na nastope mladih predstavnikov Judo kluba Drava Ptuj je podal trener Vlado Čuš: »Naši mladi judoisti kažejo velik napredek in verjamem, da nas bodo ob nadaljnjem prizadevnem delu na treningih v letošnji sezoni še velikokrat razveselili."
Tri medalje za
/• »V »V	I
Gorišničane, dve za Ormožane
Na Pokalu Beltincev so se med dobitnike medalj vpisali tudi mla-
Foto: Judo klub Drava Ptuj
Skupinska fotografija ptujskih judoistov na pripravah v Italiji: Andi Karameta, Tadeja Simonič, Anej Hrženjak, Maruša Frank, Aneja Vidovič, Mai Pak, Jaka Založnik in trener Vlado Čuš.
di predstavniki Judo kluba Ormož in Judo kluba Gorišnica. Prvi so iz Murske Sobote domov odnesli dve srebrni medalji, potem ko sta drugi mesti zasedla Sergej Kaučič v kategoriji nad 66 kg in Tevž Škvorc v kategoriji do 34 kg - oba v U14.
Tri medalje so osvojili mladi člani Judo kluba Gorišnica. Do srebrne medalje je v kategoriji do 50 kg v U14 prišel Jakob Horvat. Bronasti medalji sta si priborila v U12 v kategoriji do 38 kg Aljaž Horvat in v U14
v kategoriji do 55 kg Gaj Purgaj. Iz gorišniškega kluba je na Pokalu Bel-tincev tekmoval še Patrik Svit Vin-kovič.
Priprave Lignano 2024
Judoisti ptujske Drave so se tudi letos udeležili mednarodnih reprezentančnih evropskih priprav v italijanskem Lignanu v prvem tednu januarja 2024. Udeležba je bila rekordna, saj je na tatamije vsak dan
stopilo blizu tisoč judoistov in judo-istk v kadetski, mladinski in članski starostni kategoriji. Priprave sta strokovno letos vodila olimpijska prvaka Ilias Iliadis iz Grčije in Ole Bischof iz Nemčije. Ob spremstvu glavnega trenerja Vlada Čuša so se priprav v Lignanu iz Judo kluba Drava Ptuj udeležili Andi Karameta, Tadeja Simonič, Anej Hrženjak, Maruša Frank, Aneja Vidovič, Mai Pak in Jaka Založnik.
David Breznik
16 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 19. januarja 2024
Šolski šport • Nogomet, dekleta
Šolski šport • Odbojka, dekleta
V	v
OS Poljčane slavila pred OS Hajdina Napredovala dekleta s Spodnje Polskave
V dvorani OŠ Ljudski vrt je v organizaciji Zavoda za šport Ptuj v sredini januarja potekalo območno tekmovanje v nogometu za starejše učenke letnika 2009 in mlajše. Nastopile so najboljše ekipe iz ptujskega, ormoškega in bistriškega območja.
Med štirimi ekipami, ki so se pomerile po sistemu „vsaka z vsako", je bila najuspešnejša vrsta OŠ Kajetana Kovica Poljčane, ki je slavila na vseh treh srečanjih. Drugo mesto je zasedla vrsta OŠ Hajdina, ki je edini (minimalni) poraz doživela proti tekmicam iz Poljčan. Na polfinalni turnir se je uvrstila zmagovalna ekipa OŠ Kajetana Kovica Poljčane.
Rezultati: OŠ Ljudski vrt - OŠ Velika Nedelja 0:4, OŠ Hajdina - OŠ Kajetana Kovica Poljčane 0:1, OŠ Velika Nedelja - OŠ Kajetana Koviča Poljčane 0:1, OŠ Ljudski vrt - OŠ Hajdina 1:3, OŠ Hajdina - OŠ Velika Nedelja 3:2, OŠ Kajetana Koviča Poljčane -OŠ Ljudski vrt 4:1.
Foto: Črtomir Goznik
Zmagovalna vrsta OŠ Kajetana Koviča Poljčane
Vrstni red:
1.	OŠ Kajetana Koviča Poljčane
2.	OŠ Hajdina
3.	OŠ Velika Nedelja
4.	OŠ Ljudski vrt
UR
Ekipa OŠ Hajdina je osvojila drugo mesto.
Šah • Državno prvenstvo OŠ
Maks Mai Kokol državni prvak, Tilen Kovačec tretji
V organizaciji ŽŠK Maribor Poli-gram in Zavoda RS za šport Planica ter pod okriljem Šahovske zveze Slovenije, se je zaključilo posamično državno prvenstvo za osnovne šole. V štirih kategorijah za dekleta in fante je skupaj nastopilo 186 mladih iz 120 slovenskih osnovnih šol, kar je le eden manj od lanskega leta, ko jih je nastopilo 187.
Tudi zastopstvo osnovnih šol iz ptujskega območja je bilo manjše za enega predstavnika v primerjavi z lanskim letom, vendar je 12-članska delegacija iz osnovnih šol Cirkovce, Breg, Corišnica, Hajdina, Kidričevo in Ljudski vrt svojo nalogo opravila več kot odlično. Najboljši med njimi je bil učenec OŠ Hajdina Maks Mai Kokol, ki je v najštevilčnejši skupini fantov do 12 let osvojil prvo mesto in naslov državnega osnovnošolskega prvaka za leto 2024. Maks je po štirih krogih zbral štiri točke in zavzel prvo mesto, ki ga je obdržal vse do konca. Ob tem je kot deseti nosilec med drugim premagal 3., 5., 6. in 8. nosilca, s prvim nosilcem, ki je imel rating višji za kar 541 točk, pa je re-miziral. In prav to je bilo odločilno za končno zmago. S tem je za dve mesti izboljšal rezultat iz lanskega leta, ko je bil tretji.
Njegov uspeh je dopolnil Tilen Kovačec iz OŠ Ljudski vrt Ptuj, ki je kot deveti nosilec v konkurenci fantov do 15 let osvojil tretje mesto in s tem bronasto medaljo. Še po sedmem krogu je bil Tilen na 11. mestu in nič ni kazalo na tak uspeh. Vendar mu je z dvema zmagama v zadnjih dveh kolih uspelo nadoknaditi zaostanek. Posebej pomembna je bila zmaga
v zadnjem krogu proti 3. nosilcu in tako je tudi on krepko izboljšal uspeh iz lanskega leta, ko je bil osmi.
Svojo uvrstitev iz lanskega leta je za kar osem mest izboljšala tudi najmlajša, 9-letna Zarja Gomboši iz OŠ Breg, ki je v konkurenci deklet do 12 let osvojila odlično 7. mesto. Velja izpostaviti še učenki OŠ Gorišnica Niko Korez in Ajdo Vodušek, za kateri je bil to krstni nastop na državnih prvenstvih, ki pa sta ga opravili odlično.
Pri nekaterih »Ptujčanih« se je poznal prehod v višjo starostno kategorijo, zato so dosegli morda nekoliko manj od pričakovanj. Bodo pa imeli možnost »popravnega izpita«
V Cirkovcah je potekalo območno tekmovanje v odbojki za starejše učenke letnika 2009 in mlajše. Nastopili sta po dve ekipi iz bistriškega in ptujskega območja, uspešnejši pa sta bili prvi. V finalu je ekipa OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava tesno ugnala ekipo OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica in se uvrstila v če-trtfinale državnega tekmovanja.
Rezultati: OŠ Cirkovce - OŠ Pohorskega odreda SI. Bistrica 1:2, OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava - OŠ Kidričevo 2:0;
tekma za 3. mesto: OŠ Cirkovce -OŠ Kidričevo 2:0;
tekma za 1. mesto: OŠ Pohorskega odreda SI. Bistrica - OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava 1:2.
Vrstni red:
1.	OŠ A. Ingoliča Sp. Polskava
2.	OŠ Poh. odreda SI. Bistrica
3.	OŠ Cirkovce
4.	OŠ Kidričevo
UR
Foto: Črtomir Goznik
Zmagovalna ekipa območnega tekmovanja u odbojki: OŠ Antona Ingoliča Spodnja Poiskana

; a.......h,: ^
Í	j	. / % uk r-' P^jiJ
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Drugo mesto je osvojila ekipa OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica.
med 26. februarjem in 1. marcem na standardnem mladinskem državnem prvenstvu, ki ga bo organiziralo Šahovsko društvo Ptuj, saj bodo lahko nastopili v svojih starostnih kategorijah.
Na tokratnem osnovnošolskem državnem prvenstvu se je na seznam dobitnikov 12 medalj vpisalo 12 šol -nobeni šoli ni uspelo osvojiti več kot eno medaljo. Po zaslugi Maksa in Tilna sta šolam iz ptujskega območja pripadli dve, med štirimi najboljšimi s po eno zlato medaljo pa je tudi OŠ Hajdina.
»Izredno sem ponosen na vse mlade, ki so nastopili na tokratnem osnovnošolskem državnem prven-
Maks Mai Kokol (levo) in Tilen Kovačec s trenerjem, MM Danilom Polajžerjem
stvu. Vsi so tudi člani Šahovskega društva Ptuj, kar je velik društveni potencial. Pohvalo si za igro in borbenost zaslužijo prav vsi, posebej seveda nosilca medalj. Če bi mi pred prvenstvom kdo ponudil tak razplet, bi ga gotovo z veseljem sprejel z ozirom na konkurenco in prehode v višje starostne kategorije. V njihovih uspehih se odraža širša podpora staršev, ravnateljev šol in tudi ŠD Ptuj. Prepričan sem, da se bomo po mladinskem državnem prvenstvu čez dober mesec dni veselili njihovih novih uspehov,« je bil vidno zadovoljen njihov trener in predsednik ŠD Ptuj MM Danilo Polajžer.
Vrstni red dekleta U12 (47): 1. (1.) Ema Jakša (OŠ dr. Vita Kraigherja) 8,5, 2. (36.) Mara Predin (OŠ Bojana Ilicha Maribor) 7,5, 3. (4.) Zarja Skarlovnik (Prva OŠ Sl. Gradec) 6,5 ... 7. (3.) Zarja Gomboši (OŠ Breg Ptuj) 6 ... 12. (5.) Vita Prelog (OŠ Markov-ci) 5,5 ... 21. (21.) Nika Korez 5 ... 34. (46.) Ajda Vodušek (obe OŠ Gorišni-ca) 4 točke ...
Vrstni red fantje U12 (52): 1. (10.) Maks Mai Kokol (OŠ Hajdina) 7,5, 2. (1.) Leonard Belyaletdinov (OŠ Za-gradec) 7,5, 3. (7.) David Krstič (OŠ Kolezija) 7 ... 12. (13.) Maksim Kaiser (OŠ Kidričevo) 5,5, 13. (14.) Tibor Ve-ber 5,5 ... 32. (20.) Svit Gomboši (oba OŠ Breg Ptuj) 4 točke ...
Vrstni red dekleta U15 (38): 1. (1.) Anja Beber (OŠ Antona Globočnika Postojna) 9 točk (edina osvojila vse možne točke), 2. (4.) Lina Javornik (OŠ Dušana Flisa Hoče) 6,5, 3. (6.) Iva Kampuš (OŠ Janka Modra) 6,5 ... 12. (12.) Arandjela Horvat 5 ... 15. (14.) Alisa Beranič (obe OŠ Kidričevo) 5 točk ...
Vrstni red fantje U15 (49): 1. (1.) Jernej Kozlovič (OŠ Koper) 8,5, 2. (2.) Maks Veselič (OŠ Riharda Jakopiča) 7,5, 3. (9.) Tilen Kovačec (OŠ Ljudski vrt Ptuj) 6,5 ... 23. (17.) Tom Crnjakovič (OŠ Cirkovce) 4,5 točke ...
Silva Razlag
Planinski kotiček
Ratitovec - Altemaver, 1678 m
27. 1. 2024
Obsežna visoka planota nad Selško dolino, Ratitovec, ima značilnosti prave gore. Južna in vzhodna pobočja strmo padajo v dolino, severna se stopijo z Jelovico, zahodno se Ratitovec povezuje s Spodnjimi Bohinjskimi gorami. Vršna pobočja so gola in zelo razgledna. Julijce s Triglavom imamo kot na dlani, prav tako ostale sosednje gore, bližnje ali malo bolj oddaljene ne zaostajajo v svojem razkazovanju. Ratitovec sestavljajo štirje po višini skoraj enakovredni vrhovi. Obiskali bomo Gladki vrh, kjer stoji planinska koča, najvišji Altemaver (žig Slovenske planinske poti) in vzhodni Kosmati vrh. Pozimi je Ratitovec med bolj obleganimi vrhovi, vendar njegova južna stran za vzpon ni najugodnejša, zato se bomo nanj podali z vzhodne strani. Ne glede na lahkotno pot previdnost zaradi snega pri vzponu ni odveč.
Na pot se bomo podali ob 5.00 s parkirišča pod gradom.
Strošek planinskega izleta je 28,00 € (oz. je odvisen od načina prevoza). Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do torka 23. 1. 2024, oz. do zasedbe prostih mest. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: SI00 20240127, namen Ratitovec.
Vrnitev na Ptuj bo med 19.00 in 20.00. Planinski izlet vodita Katarina Bezjak in Miran Ritonja.
Samoborsko gorje in Puntarski Cesargrad
Sobota, 27. januar 2024
Ptujski planinci vas tudi letos vabimo na posebno planinsko doživetje. Podali se bomo v Hrvaško Zagorje in se udeležili pohoda ob 451. obletnici velikega kmečkega upora, ki bo potekal iz mesta Klanjec na Cesargrad. Da bomo ustrezno pripravljeni za pravo planinsko puntari-jo, se bomo dopoldan podali na planinarjenje po Samoborskem gorju. Pot nas bo vodila v Hrvaško Zagorje, med prijazne ljudi in zanimive kraje. Pridružite se nam.
Udeleženci pohoda se zberemo v soboto, 27. januarja, ob 7.00 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo popeljali do kraja Rude. Pot nas bo najprej vodila čez Ptičji vrh do planinskega doma Železničar na Oštrcu. Po daljšem počitku za malico se bomo podali na vrh Oštrca (753 m), od koder se odpira prelep razgled. Sledil bo sestop mimo planinskega doma Ivica Sudnik nazaj v Rude in prevoz do mesta Klanjec, kjer se bo začel pohod v počastitev obletnice velikega kmečkega upora. Skupaj s kmečkimi uporniki se bomo podali do gradu Cesargrad, kjer bo prikaz začetka upora. Po bitki bo v planinskem domu druženje z zakusko in zabavo ob zvokih domačega Buna benda. Sledil bo sestop v Klanjec in vrnitev v Ptuj.
Strošek izleta znaša 18 EUR. Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do torka, 23. 1. 2024. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: SI00 20240127, Cesargrad. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
petek • 19. januarja 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Kaj bomo danes jedli
SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK
kisla repa, krvavice	gobova juha z ajdovo	korenčkova kremna	piščanec z brokolijem,	cvetačna juha, zeljne	ričet s prekajenim	španska krompirjeva
	kašo, pečena bedrca,	juha, slivovi cmoki z	zeljna solata	krpice, zelena solata	mesom, marmeladne	tortilja, zelena solata
	pečen krompir, stročji	drobtinami, jabolčni			palačinke	s koruzo
	fižol v solati	kompot				
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Piščanec z brokolijem
•	500 g piščanca
•	poper po okusu
•	sol po okusu
•	1 žlička origana
•	1 žlička sladke rdeče paprike
•	4 žlice olivnega olja
•	1 brokoli
•	za preliv:
•	2 žlici masla
•	3 žlice moke
•	500-600 ml mleka
•	sol po okusu
Piščanca narežite na manjše kocke, mu dodajte sol, poper, origano, papriko in 2 žlici olivnega olja ter dobro premešajte z žlico. Stresite v rahlo naoljen pekač. Brokoli razrežite na manjše cvetke, potresite ga s soljo in poprom ter dodajte 2 žlici olivnega olja in dobro premešajte. Enakomerno ga razporedite na piščanca v pekaču.
Za omako maslo stalite v ponvi, dodajte moko in malo popražite. Zalijte s 500 ml mleka in z metlico dobro premešajte, da ne nastanejo grudice. Solite po okusu. Kuhajte, dokler se ne zgosti. Masa ne sme biti gosta kot puding, ampak bolj tekoča, zato po potrebi dodajte še malo mleka. Z omako prelijte brokoli in meso ter pokrijte z aluminijasto folijo. Pecite 30 minut pri 180 °C. Odstranite folijo in pecite še 10 minut, da se na vrhu naredi skorji-
H^ejt H
Španska krompirjeva tortilja

•	100 ml olivnega olja
•	400 g krompirja
•	1 čebula
•	5 jajc
•	0,5 žličke soli
•	3 ščepce popra
Krompir olupite in narežite na majhne koščke. Čebulo olupite in drobno sesekljajte. V večji ponvi na srednji temperaturi dobro segrejte olivno olje. Na segreto olje stresite koščke krompirja in sesekljano čebulo, temperaturo nekoliko znižajte
in zelenjavo dušite približno 20 minut v pokriti ponvi. Med dušenjem večkrat premešajte. Krompir mora postati mehak in praviloma ne sme porjaveti.
V večjo skledo ubijte jajca in jih z ročno metlico rahlo razžvrkljate ter jih začinite s soljo in poprom. Krompir dajte v posodo k jajcem in dobro premešajte. Iz ponve odlijte odvečno maščobo, ostati mora samo za 2 žlici olja. V ponev vlijte jajčno mešanico in na zmerni temperaturi pecite 3 do 5 minut, dokler jajca na spodnji strani ne zakrknejo. Potem na ponev postavimo narobe obrnjen večji krožnik (ki pokrije celo ponev)in nanj zvrnite tortiIjo. Tor-tiljo vrnite v ponev, da je tista stran, ki je bila prej spodaj, sedaj zgoraj. Ko se tortilja zlato rjavo obarva tudi na drugi strani, jo stresite na velik servirni krožnik in pustite najmanj 5 minut počivati.
Ormož • Na Kogu v znamenju čurk, kislega zelja in domače žlahtne kapljice
Zlatih kar 12 vzorcev čurk
Tradicionalna kogovska Čurkarijada, ki jo pripravlja Društvo Antonovanje na Kogu, je letos postregla s 25 vzorci različnih kašnatih klobas.
Letos jih je v ocenjevanje prineslo 15 proizvajalcev, ki večinoma prihajajo iz Prlekije, nekaj pa tudi iz drugih krajev Slovenije. Tudi tokrat sta curke ocenili dve komisiji: strokovna pod vodstvom Petra Pri-božiča, vodje ptujskih kmetijskih
svetovalcev, in komisija potrošnikov. Pod drobnogled so vzeli štiri bele, sedem sivih in 14 črnih kašnic, na koncu pa mednje razdelili 12 zlatih, deset srebrnih in tri bronasta priznanja ter eno priznanje za sodelovanje. Vse ocenjene dobro-
te so lahko nato na odprti kuhinji v šolski telovadnici skupaj s kislim zeljem poskušali tudi obiskovalci Čurkarijade, ki so to tradicionalno zimsko jed ob glasbi in folklornih plesih poplaknili še z odličnimi ko-govskimi vini,
Hkrati je potekala tudi otroška Čurkarija, ki sta jo vodila Center za družine Ormož in Mladinski center Ormož, ki delujeta pod okriljem Ljudske univerze Ormož, podelili pa so tudi nagrade 16. likovnega natečaja Gudeki s Koga, na kate-
Foto: arhiv društva
Komisija (in obiskovalci) so lahko poskusili kar 25 vzorcev čurk različnih proizvajalcev.
Foto: arhiv društva
Na Čurkarijadi 2024 na Kogu je bilo tudi letos veselo in okusno.
rem so s svojimi risbicami in fotografijami sodelovali otroci iz vrtcev in osnovnih šol. Najboljše tri je komisija izbirala v štirih kategorijah, in sicer za malčke v vrtcu ter za učence vsake triade.
Organizatorji so veseli, da je prireditev lepo uspela, ne nazadnje je čurka tudi po zaslugi Čurkarijade postala bolj prepoznavna in cenjena. Gotovo spada med redke mesne jedi, ki imajo tudi čisto svojega mesarja - to je namreč Matjašek I. Kogovski, poleg tega pa se ponašajo tudi s svojo himno. Bese-
dilo zanjo je napisal prleški pesnik Marko Kočar, poje pa jo kantavtor Tadej Vesenjak. Pred Čurkarijado je v dvorani KS Kog potekala okrogla miza z naslovom Čurke: raziskovanje kulinaričnih možnosti in razvoj turističnega potenciala. Na njej so udeleženci skozi primer dobre prakse s Koga predstavili razvoj in promocijo čurk v zadnjih 15 letih ter razpravljali o tem, kako bi lahko temu kulinaričnemu izdelku dvignili tržno vrednost in ga izkoristili tudi v turistične namene.
SD
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 12. januarja 2024
Ptuj • Zbornik Ptuj v 16. stoletju razkriva veličastno preteklost in bedo današnjega mesta
»Ptuj je danes le še bleda senca nekdanje veličine«
Foto: Črtomir Goznik
Naše starodavno mestece Ptuj ima vsaj, kar se raznolikosti, pestrosti in razgibanosti zgodovine tiče, vse, kar imajo veliki. V primerjavi z ostalimi slovenskimi mesti pa bi morda celo lahko trdili, daje prvi med enakimi.
Dr. Dejan Zadravec, urednik zbornika: „Ptuj je bil v celotnem prvem tisočletju našega štetja in še nekaj naslednjih stoletij najpomembnejši kraj na prostoru današnje Slovenije. V začetku drugega stoletja je dobil mestne pravice, kar pomeni, da je zagotovo najstarejše štajersko mesto, zelo verjetno pa tudi slovensko."
„Če pa ni, pa si to čast, vsaj po mojem mnenju, deli le z Ljubljano. Po drugi strani pa lahko opazimo, da kakršnakoli sijajna, veličastna, zanimiva zgodovina dejansko še ne zagotavlja sijajne sedanjosti oz. sijajne prihodnosti. Med in mleko nista nekaj, kar bi se venomer in z lahkoto delilo. V uspeh je vedno treba vlagati izjemno veliko truda in nemalokrat potočiti tudi veliko krvavega potu. Na Ptuju se je ta hipotetičen neskončno dolgo delujoči stroj začel ugašati že dolgo
nazaj, tam nekje v 17. stoletju oz. v drugi polovici zgodnjega novega veka. Nekajkrat se ga je že poskušalo vrniti. Tudi vladarica Marija Terezija je to poskušala sredi 18. stoletja, ampak v večini primerov relativno manj uspešno, bom rekel celo neuspešno. Ptuj je tako danes le še neka bleda senca svoje nekdanje antične, srednjeveške in delno zgodnje novoveške podobe. Tudi njegova mestna veduta ni več takšna, kot je nekoč bila, je že kar načeta, mestoma škrbasta," je v
uvodu na predstavitvi zbornika Ptuj v 16. stoletju, Zbornika referatov ob 510. obletnici nastanka ptujskega mestnega statuta iz leta 1513, povedal urednik Dejan Zadra-vec.
Superlativi preteklosti
Ptuj je bil v celotnem prvem tisočletju našega štetja in še nekaj naslednjih stoletij najpomembnejši kraj na prostoru današnje Slovenije. V začetku drugega stoletja je dobil mestne pravice, kar pomeni,
da je zagotovo najstarejše štajersko mesto, zelo verjetno pa tudi slovensko. V 9. stoletju je imel že dve cerkvi, prvi in edini dve na današnjem območju Slovenije, ki sta pisno izpričani v virih iz 9. stoletja. Leta 1376 je mesto dobilo ptujski statut, ki je prvi in najstarejši znani celinski statut kateregakoli celinskega mesta. Zelo donosna mednarodna trgovina z živino, voli in kožami iz Ogrske v Benečijo pa je zaslužna, da je bil Ptuj v 15. stoletju že eno najbogatejših mest v neki širši okolici.
Prviizvozniki so bili usnjarji
Ptuj je bil na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek, to je v 16. stoletju, v čas izdaje drugega ptujskega mestnega statuta, precej bogato mesto, z dobro razvito mestno upravo, mestno infrastrukturo, ki je že bil nekaj stoletij v zasebni lasti Salzburških nadškofov. Znotraj mestnega obzidja je stalo okrog 180 hiš, marsikatera je bila obdana s kakšnim pomožnim lesenim gospodarskim
poslopjem in vrtom. V mestu je živelo okoli 1.500 prebivalcev. Ti so se v večini ukvarjali z obrtjo in trgovino. Obrtniki, nekateri med njimi že združeni v cehe, so povečini izdelovali izdelke in opravljali storitve za mestno in okoliško prebivalstvo, z izjemo usnjarjev, ki so bili že izvozno naravnani. Dokaz za to, da je bil Ptuj dejansko res izvozno naravnan že v tistem času, je Zadravec našel v obsežnem spisu oktobra leta 2023, ko je evidentiral gradivo komende Velike Nedelje. Med trgovci v tistem času velja
Največji otroški žur s Čuki in Ribičem Pepetom
Karnevalsko dvorano bo zavzelo tradicionalno otroško rajanje. Kurentovanje je osrednji pomladni kul-turno-etnografski festival nacionalnega pomena, edinstveno in najbogatejše mednarodno pustovanje v Sloveniji. V pustnem času bogato dediščino Ptuja z okolico, ki je zakoreninjena v poganski mistiki kurenta in preostalih etnografskih likov, dopolnjujejo atraktivne znamenitosti in ponudba regije, sodobna kulinarika ter vrhunski izbor vin. V soboto, 10. februarja, bo potekal sobotni pustni korzo. Povorka našemljenih meščanov ima svoje začetke že v letu 1873 in predstavlja živ dokaz, kako globoko je pustovanje zakoreninjeno v življenje mesta Ptuj. Isti dan ob 17. uri se na Mestnem trgu na Ptuju obeta pravi nočni spektakel s krampusi, kurenti in koranti. Noč ima namreč svojo moč, tudi za pusta. Na karnevalsko okrašene ulice Ptuja bo privabila številne skrivnostne like in pričarala spektakularno
igro teme ter svetlobe. Med priljubljene in nepogrešljive pustne like spadajo tudi Kurike in piceki - fantiči v pisanih trakovih in perju. V piceka se našemi fantič - obleče se v bele hlače in zgornje oblačilo, speto okoli vratu, ki spominja na staro žensko spodnje krilo, v katera so se pred desetletji piceki tudi oblačili. Obraz si namaže z barvicami, na glavo pa si povezne stožčasto kapo iz papirja, ki je bogato okrašena s pisanimi trakovi. Picekzajaha palico, ki ima na sprednjem koncu preprosto izdelano kokošjo glavo, zadaj pa je pritrjen šop kokošjih peres. Kura ima veliko valjasto in na koncih zašiljeno telo iz lahkega ogrodja, prekrito s papirjem ali blagom ter oblepljeno s perjem. Na sprednjem delu je iz lesa ali kartona izrezana kokošja glava, zadaj pa rep iz perja.
Lokalna pustna posebnost so tudi dor-navski cigani, v katere se že nekaj desetletij šemijo skorajda vsi vaščani Dornave in okoliških vasi. Predstavljajo
Foto: Črtomir Goznik
se kot vedeževalci, brusilci nožev, muzi-kanti, kurji tatovi in podobno. S svojim radoživim obnašanjem in slikovito opremljenimi vozovi vnašajo v pustni utrip nemir, prežet s humorjem in igrivostjo.
V četrtek, 8. februarja, bo karnevalsko dvorano zavzela največja otroška zabava, na katero otroci nestrpno čakajo že celo leto - tradicionalno otroško rajanje skupaj s Čuki in Ribičem Pepetom.Čuki
so si kljub dolgoletni prisotnosti na sceni in s številnim uspešnicam najodmevnejši projekt prislužili ravno z otroško pesmijo Ko ko ko, ki ima na kanalu You-Tube že več kot 11 milijonov ogledov in je tudi slovenski videospot z največ ogledi. Seveda pa mlado in staro navdušujejo tudi s številnimi drugimi glasbenimi uspešnicami, ki se vrstijo druga za drugo. Med njimi je zagotovo tudi uspešnica Ribič Pepe, posneta za istoimensko oddajo, katere avtorje Jože Potrebuješ. Ravno ribič Pepe se bo s svojim Kaka-dujem pridružil skupini, skupaj pa bodo poskrbeli za nepozabno pustno rajanje za naše najmlajše.
Najcenejše vstopnice za Kurentovanje 2024 lahko kupite na entrio.si, bencinskih servisih OMV in vtrafikah 3DVA.
Organizatorji: Radio-Tednik Ptuj, Event 24 in Arena Sava Campus Ptuj
SAVA medir 24 t radioPTUJ Štajerski TEDI
.•i.""'	4
VSTOPNICE: ENTR O
wwwntrío «.i OMV
petek • 19. januarja 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Foto: Črtomir Goznik
Zbornik na temo Ptuj v stoletju izdaje drugega mestnega statuta odstira nov pogled na čas, ko je nastajal, prav tako pa je odličen pripomoček pri njegovem razumevanju. Njegov izid je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS. Zbornik je poklon ptujskemu mestnemu statutu iz leta 1513, katerega original hrani Zgodovinski arhiv na Ptuju. Statut obsega 207 členov. Mestna uprava je z drugim statutom dobila znatno večje in ostrejše kompetence. Zelo pomemben je tudi sklop, ki se nanaša na delo mestnega sodišča, volitve sodnika, mestnih svetnikov, četrtnih mojstrov, raznih uradniških služb, njihove prisege in dolžnosti, ki so se nespremenjene ohranile vse do jožefinskih reform, ko je bila leta 1787 ukinjena stara mestna uprava in je mesto prvič dobilo župana.
omeniti kramarje, tudi že kakšnega trgovca z železom, najštevilčnejši in najbogatejši pa so bili ti mednarodni trgovci z voli in kožami. Materni jezik prebivalcev je bil takrat še po večini nemški in slovenski. Po verski pripadnosti pa so bili vsi katoliki. Judje so bili tik pred koncem srednjega veka oz. 15. stoletja izgnani iz Štajerske. Zadnja omemba je iz leta 1404.
Leta 1555 konec skoraj 700-letne vladavine salzburške nadškofije
Največja sprememba, ki je Ptuj doletela v 16. stoletju, je bila menjava lastništva. To se je zgodilo poleti leta 1555, ko je postal dežel-no-knežja last; posplošeno državna last. Ptuj je bil do tega časa vseskozi v lasti salzburške nadškofije. Večina drugih sprememb pa je neposredno povezana z nevarnostjo
pred Turki oz. obrambo pred Turki. V 16. stoletju je opaziti zelo povečan kontingent vojakov na Ptuju, prav tako pa je prišlo do prave gradbene mrzlice. Leta 1585 so v štajerski deželni ustanovi od treh meščanov kupili hiše, jih porušili, na mestu današnje tržnice zgradili proviantno hišo, skladišče za živež, ki je bil namenjen vojakom. Znatne spremembe je doživel malce višje ležeči ptujski grad. Večino teh gradbenih del so opravljali italijanski gradbeniki in nekateri med njimi so se odločili, da bodo ostali na Ptuju. V tem času so primat nad zelo donosno mednarodno trgovino z živino prevzeli italijansko govoreči trgovci iz Benečije. Prav tako je zaslediti povečano število italijansko govorečih menihov v obeh samostanih. Po mestnih ulicah in trgih se je poleg nemščine in slovenščine zdaj začela v večji meri razlegati italijanščina.
Tudi katoliška verska skupnost je v tem stoletju izgubila svoj monopolni položaj. V zadnji četrtini 16. stoletja se je kar precej razmahnila protestantska verska skupnost, obdržala se je do 20. oz. 30. let 17. stoletja.
„Objava izjemno zanimivih prispevkov je še toliko bolj zaželena, saj bomo na tak način popularizirali mestni statut 1513, ki se je leta 2022 vpisal na Nacionalno listo Spomin sveta - Unesco in na ta način še dodatno pridobil pri svoji dragocenosti. Drugi ptujski mestni statut predstavlja enega izmed najpomembnejših arhivskih dokumentov, ki ga hrani Zgodovinski arhiv na Ptuju, ter izjemno pomemben vir o zgodovini mestne uprave na območju med Alpami, Donavo in Jadranom," pa je povedala direktorica Zgodovinskega arhiva Ptuj Katja Zupanič, tudi urednica zbornika.
Drugi ptujski mestni statut spisali v dvajsetih dneh
Prvi je prispevek častne meščanke Ptuja in dolgoletne ptujske arhivistke, še vedno zelo prizadevne raziskovalke ptujske preteklosti Marije Hernja Masten z naslovom Ptujski mestni statut 1513. Z njim se je ukvarjalo kar nekaj raziskovalcev preteklosti. Kot zadnja dva pa sta se z njim izčrpno ukvarjala M. Hernja Masten in dr. Dušan Kos. Vsebuje zelo podroben obdobja, v katerem je statut nastal, tudi prihod novega, starega, mestnega gospoda nadškofa Lenarta, na Ptuj. To je bil triumfalni prihod, prijahal je na konju čez ptujski most do Mestne hiše, kjer je sestopil s konja, nagovoril množico. Mestnim uradnikom je naročil, da spišejo nov mestni statut, v manj kot 20 dneh ga je imel pred seboj. V tako kratkem času pa zato, ker so imeli na razpolago še statut iz leta 1376.
Ob primerjavi členov obeh statutov je Marija Hernja Masten ugotovila, da se ogromno členov iz prvega statuta pojavlja tudi v drugem. Drugi ptujski mestni statut je bil v veljavi 42 let, do leta 1555, ko je salzburški nadškof po skoraj 700-letnem vladanju Ptuju kot njegov mestni gospod to funkcijo izgubil.
S protokoli sej mestnega sveta branjevka zavijala svoje izdelke
Zadravec je podal analizo stanja o ohranjenosti virov za ptujsko zgodovino v 16. stoletju. Skupaj je
v devetih arhivih našel le 103 dokumente, ki vsebujejo podatke o Ptuju v 16. stoletju, od tega je le 56 takšnih, ki so tudi nastali na Ptuju. Glavni razlog za to je po njegovem mnenju kulturna neozaveščenost dela prebivalstva. V najpomembnejšem viru za ptujsko zgodovino, v protokolu sej mestnega sveta je na notranji naslovni strani leta 1852 Franc Vrbnjak zapisal, da je ta protokol takrat kupil od nekega meščana, najmanj tri ali pa več pa si jih je pridobila ptujska branjevka, ki je imela stojnico pod ptujskim gledališčem in jih je že vse raztrgala in
porabila za zavijanje izdelkov, ki jih je prodajala.
Graja gre predstavnikom mestne oblasti, županu, mestnemu svetu, tajniku, ki je bil verjetno pristojen za arhiv, da so dovolili, da se je kadarkoli ptujsko mestno gradivo izneslo iz arhiva, bodisi iz arhiva v Mestni hiši ali kjerkoli je že bil ta. V drugem delu svojega prispevka pa je Dejan Zadravec izpisal vse pomembne podatke o Ptuju v 16. stoletju, da bodo vsi prihodnji raziskovalci, ki jih bo ta tema zanimala, našli podatke na enem mestu.
MG
Slovenija • Veganskemu izzivu se vsako leto priključi vsaj 1.000 Slovencev in Slovenk
Izbrati veganski burger (z okusom po piščancu) je etična odločitev
Ponedeljki, začetki mesecev ali novo leto so običajno časovni mejniki za nove začetke, zaobljube po večji športni aktivnosti, prenehanju kajenja, varčevanju... ali za odločitve glede sprememb prehranjevalnih navad in s tem veganstvo, menijo v Slovenskem veganskem društvu, ki že 11 leto prireja veganski izziv. Letno se izziva udeleži okrog 1.000 Slovenk in Slovencev, ki se vsaj za en mesec odpovejo mesu, mesnim izdelkom in drugim živilom živalskega izvora.
Zakaj se pridružiti izzivu in zakaj je bolje uživati veganski burger z okusom piščanca kot dejanski pi-ščančji burger, pa odgovarja Matevž Jeran iz Slovenskega vegan-skega društva.
»Vegani postanejo vegani, ker nočejo škodovati živalim. Gre torej za etiko in ne za sam okus živil, gre za željo narediti nekaj dobrega za okolje, za svoje zdravje,« pojasnjuje Jeran. Vegani se namreč ne odločijo zgolj za prehrano, temveč tudi za življenjski slog, ki naj bi odražal etične in okoljske vrednote. In k odločitvi za veganstvo slovenske državljane vsak januar spodbuja Slovensko vegansko društvo z ve-ganskim izzivom.
»Oseba se prijavi na strani našega društva in od dne prijave na elektronsko pošto prejema izobraževalna gradiva, praktične napotke glede kulinarike, za vsak dan prejme primere obrokov za zajtrk, kosilo in večerjo. Nekateri se prijavijo zgolj zato, da prejmejo nove
n

«•c
¡K^iu.
¿¡g»
recepte ali ideje zanje,« je pojasnil. V prvih dveh tednih januarja so v društvu zabeležili že nekaj manj kot 800 prijav, pričakujejo pa, da bo udeležencev izziva v januarju vsaj 1.000. Ob tem imajo udeleženci izziva možnost pridobiti brezplačno podporo mentorjev, nutri-cionistov, torej prehranskih svetovalcev. Spletna oblika izziva sicer poteka skozi celotno leto, vendar pa vegansko društvo v okviru ve-ganuarja, kot meseca novih začetkov in novoletnih zaobljub za boljši svet, prireja še številne dogodke v živo, bogate nagradne igre ter spletne delavnice in izobraževanja.
Za veganstvo se po oceni Jerana odloča vse več ljudi, čemur sledi tudi ponudba. »Pred 20 leti je bilo težko dobiti tofu, beljakovinsko živilo, ki je lahko odličen nadomestek mesa, danes je ogromno izbire vnaprej pripravljenih veganskih jedi. Morda še preveč, kajti imamo zdrave in nezdrave imitacije,« priznava ter dodaja, da so zaradi

Ponudba veganskih izdelkov je čedalje bogatejša in tudi cenovno dostopnejša
razširjenosti izdelkov ti postali tudi cenovno dostopnejši.
Da je trend veganstva (in vegetarijanstva) v porastu, kažejo tudi prilagoditve velikih prehrambnih velikanov, ki so temelje postavili na predelavi mesa. Na primer lani je z zelenjavno klobaso presenetila Perutnina Ptuj, asortima mesnih namazov pod blagovno znamko Argeta je z veganskimi dopolnila tudi
družba Atlantic Droga Kolinska.
In kje v tej zgodbi je lokalna pridelava zelenjave in sadja? »V ospredju je sedaj promocija vegan-stva, dolgoročni cilj pa je seveda tudi povečanje samooskrbe na področju zelenjave in sadja. Imamo projekte trajnostne prehrane in kmetijstva, cilje in želje, da se kmetijske subvencije, ki sedaj podpirajo živinorejo in pridelavo krme
za živali, preusmerijo v pridelavo hrane neposredno za ljudi. Ko se bo kmetijska politika spremenila, bomo lahko pridelali več zelenjave in sadja. Trenutno pa je žal samooskrba z mesom večja kot z zelenjavo in sadjem.«
A za zdaj nič ne kaže v prid povečanju samooskrbe z zelenjavo in sadjem, čeprav se o tem govori že vsaj dve desetletji. Uvoz se je v
Foto: Mojca Vtič
zadnjih 20 letih celo podvojil, samooskrba z zelenjavo pa je po ocenah Kmetijskega inštituta Slovenije v letu 2022 znašala skromnih 38 %, medtem ko z mesom 87 %.
Leta 2022 so podjetja uvozila za 190.000 ton zelenjave, od tega 48 % ali 91.000 ton sveže, največ paradižnika, čebule, paprike, solate, lubenic, melon, kumar in zelja.
Mojca Vtič
20 Štajerski
Za kratek čas
petek • 19. januarja 2Q24
KIKS, NAPAKA
DEBELEJŠA KLOBASA Z NADEVOM IZ DROBNO SESEKLJANEGA MESA IN MAŠČOBE
PRELAZ MED ŠVICO IN ITALIJO
REKA V RUSIJI, DESNI PRITOK VOLGE
VARNOSTNI SVET
OSTRA-NJEVALEC SNEGA Z LOPATO
POKRAJINA VZAHODNI FRANCIJI
AVTOR: TOMAŽ KRAU
PROSTOR ZA PEVCE IN ORGLE V CERKVI
TRPE2NA TKANINA ZA LOVSKE OBLEKE
NAŠA OPERNA IN POP PEVKA
PROSTOVOLJNO DANA POSTREŽ-NINA
ŠKOTSKA SORODSTVENA SKUPNOST
OTOK MED ITALIJO IN KORZIKO
CHAPLINO-VA2ENA
ALKOHOLNA PIJAÍA
DONAVSKA OŽINA NA BALKANU
BRNEČ ZVONEC FRANCOSKI SLIKAR GAUGUIN
NAŠ JEZIKOSLOVEC (KAREL) LUTKAR MAJARON
NAŠ IGRALEC (IVO)
AMERIŠKA IGRALKA (LISA)
ŠIBASTA VRBOVKA NASA RTV SPIKERKA (IDA)
VPREŽNI DROG PRI VOZU
25. IN 15. ČRKA
DOBA
GORSKA RASTLINA Z MODRIMI CVETI
LIMONIN EKSTRAKT V PRAHU
PEVEC MEGLIČ
EGIPČANSKI MITOLOŠKI PTIČ
PADALKA AVBELJ
JOPIČ
GUMIJAST ČOLN ZA SPUSTE PO REKAH
PRVI ŠKOF SPOJINA KAKE ELEMENTA DRŽAVE S KISIKOM
GORSKA REŠEVALNA NAPRAVA SLAVILNA PESEM
VOŠČENA PREVLEKA NA LISTJU ZELEZOV OKSID
NORVEŠKA IGRALKA ULLMANN SPODNJI DEL SODA
SKLADATELJ ŽGUR
ERBIJ
ENKRATEN SPREJEM ZRAKA ZA POTOP
ERITROCIT
ŠUMNIK INVOKAL
NAJNIŽJI
ROB STREHE
VENO TÄUFER AM. MODNI KREATOR (CALVIN)
NEKDANJA PLAVALKA ISAKOVIČ
LASTNOST ČLOVEKA, KI KRČEVITO JOKA
Cerkev Čudodelne Matere Božje in svete Marjete se nahaja v središču naselja. Znamenito dvostolpno baročno romarsko in župnijsko cerkev so gradili med letoma 1744 in 1754 na mestu, kjer je poprej stala poznogotska cerkev svete Marjete. Zaradi izjemne arhitekture, bogate opreme, fresk in razgibane fasade je ena najpomembnejših sakralnih kulturno-zgodovinskih spomenikov na Štajerskem.
Tedenski horoskop

j
OVEN
(21. S. - 20. 4.)
Izzivi se bodo stopnjevali v vseh študijskih dejavnostih in izpopolnjevanju znanja. Odkrili boste, da je vaše življenje kot skrinja in da se celo življenje lahko učite. Pravilno je, da si stvari zapisujete, saj boste spoznali, da so to večne modrosti. Ljubezen: spremlja vas tišina.
BJk> BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Na delovnem mestu vas bo spremljalo delo iz preteklosti. Odločali se boste zelo hitro in drzno, a popazite, da ne bo prehitro. Ljubezen bo nekaj prijetnega in končno boste ugotovili, da znate ljubiti. V vaše življenje bo prišla oseba, ki bo kot sonce. Vzeli si boste tudi čas zase.
cO-
TEHTNICA
(23. S. - 23. 10.)
Raziskovalna žilica vam ne bo dala miru in vrtali boste toliko časa, dokler ne pridobite informacij. Močan pečat vam dajejo komunikacija in intelektualni izzivi. Počasi se daleč pride in tega se boste v tem času zavedali. Razreševati boste morali zadeve iz preteklosti.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.]
Svojo srečo boste iskali povsod in jo naposled našli v svojem srcu. Čarobne trenutke sreče
lahko občutite v zakulisju svojega doma. Pravzaprav bo za vas to ploden in ustvarjalen čas, primeren za kakšne novosti in spremembe. V ljubezni vas čakajo lepi trenutki.
j/fl DVO5JC2I0A6.)
A
Imeli boste dve izbiri in se odločili za pravo. Na delovnem mestu bo precej pestro in ambiciozno. Morali boste narediti načrt in selekcijo. Zapisujte si notranje občutke. Srčni izvoljenec vas bo povabil na večerjo in vam izpovedal ljubezen.
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.)
Finančno boste nekoliko bolj zanihali. Pomembno je, da se naučite varčevati in da v tem tednu ne sklepate tveganih poslov. Dogajale se bodo prijetnosti in imeli boste srečno roko pri nakupih. Če sodelujete poslovno z osebo, ki je nasprotnega spola, se obetajo ugodnosti.
AVKSIN - snov, ki pospešuje večanje rastlinskih celic, PARABOLOID - ploskev, pri kateri imajo preseki obliko parabole ali elipse, PRIMAS - naslov za vodilnega škofa kake dežele
Markovci • 31. Fašenk bo organizacijsko izvedlo podjetje Iven Plus
Občina bo za izvedbo zagotovila 11.000 evrov
V Korantovi deželi so že v teku priprave na 31. fašenk. Etnografski dogodki bodo potekali med 2. in 12. februarjem. Na pustno soboto bodo organizirali povorko, ki vsako leto v Markovce privabi veliko obiskovalcev od blizu in daleč.
Markovska občina je organizacijo Fašenka ponovno zaupala podjetju Iven Plus iz Bukovcev, ki se je tudi prijavilo na občinski javni poziv. V slednjem so natančno opredeljene zahteve občine. Največji poudarek je na izvedbi tradicionalne pustne povorke, ki zajema predstavitev skupin pred občinsko stavbo. Izvajalec mora po koncu povorke izbrati 10 najizvir-nejših pustnih skupin in jim podeliti denarne nagrade v skupni višini 6.000 evrov. Od tega zneska bo polovico zagotovila občina, preostalo pa izvajalec. Občina Markovci bo še dodatnih 8.000 evrov namenila za pokrivanje stroškov priprave in izvedbe tradicionalne pustne povorke. Slednji zajemajo stroške pogostitve pustnih skupin ter stroške spremljevalcev za nemoten potek in varnost prireditve, ozvočenje ... Po besedah župana Milana Gabrovca je pustna povor-ka izjemno pomemben dogodek za ohranjanje in razvoj kulturne dediščine, etnografskega izročila, pustnih običajev, šeg in navad, ki imajo za njihovo občino neprecen-
T
V Markoucih že izdelujejo tradicionalne pustne okraske,
Ijivo veljavo ter kulturno vrednost.
Letošnji fašenk se bo začel z Bičovim pokom, 2. februarja, ob polnoči, in sicer pred občinsko stavbo. V nedeljo, 4. februarja, bo
predstavitev etnografskih likov na občinskem parkirišču. Osrednji dogodek, tradicionalna pustna povorka, bo na pustno soboto ob 13. uri. Pisana kolona najrazličnej-
Sejem korantovih zvoncev
Etnološko društvo Markovci letos organizira drugi sejem kravjih korantovih zvoncev, ki bo ta petek, 19. januarja, v Gasilskem domu Markovci. Na sejem lahko vsak prinese rabljene zvonce in jih tam proda. Prav tako bo na prodaj drobni fašenski material, kot so biči, duhi, gamaše in razni spominki.
ših maškar svojo pot začne v Za-bovcih in jo nato v zelo počasnem tempu nadaljuje proti občinski zgradbi. Za markovsko povorko je znano, da vsako leto traja več ur, sodelujoči se namreč vsakih nekaj metrov ustavijo, poklepetajo z gledalci ali pa se okrepčajo pri domačinih. Po zaključku povorke se vse sodelujoče skupine odpravijo v karnevalsko dvorano, kjer jih pogostijo. Izbrani izvajalec pa mora poskrbeti tudi za organizacijo in izvedbo zabavnoglasbenega programa.
Estera Korošec
(21. 6. - 22. 7.)
RAK
Vzeli si boste čas za prijatelje in uživali v oazi življenja. Pred vami je teden sreče in imeli boste možnost, da se vam bo izpolnila kakšna srčna želja. Dogodkov ne boste smeli prehitevati. V ljubezni boste oddajali neko magnetično energijo. Dobro se z dobrim povrne.

V)
r LEV
Jp] (23. 7. - 22. 8.)
Kljub navideznemu pomanjkanju časa si naredite življenje lepo in prijetno. Sprva boste imeli pomisleke, toda ljudje vam bodo povedali, da ste se v pozitivnem smislu spremenili. Z vami je nekdo, ki vam nudi čustveno podporo. Navezovanje kontaktov vam bo šlo odlično od rok.
DEVICA
(23. B. - 22. S.)
Razpeti boste med delovnimi obveznostmi doma in finančnimi pogledi na delovnem mestu. V vas bo močna vera in tako se bodo zadeve odvijale s svetlobno hitrostjo. V ponedeljek se bo izpolnila neka zadeva, ki jo že dolgo pričakujete. Odzovite se vabilu v naravo.
KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.
Občutila se bo potreba po varnosti in zanesljivosti. Čeprav boste prepričani, da ste s svojo preteklostjo opravili, se vam bodo določeni vzorci vračali. Svoje notranje občutke si zapisujte in tako vam bo mnogo lažje. Finančno boste cveteli in odlične iztočnice vas čakajo v službi.
VODNAR

(21. 1. - 1B. 2.)
Postanite zelo samozavestni in se plemenito soočite z dobrodelnimi zadevami. Okrepila se bosta duh prijateljstva in harmonija romantike. Odločna energija vas zaznamuje v pogledu službe, dobro vam gredo od rok delovne obveznosti. Počasi se vendarle daleč pride.
RIBI
(19. 2. - 20. 3.)
Odločili se boste in na poslovnem področju naredili spremembo. Morda bo to le korak naprej, ampak istočasno vas označuje jeklena volja. Vsekakor bo spodbudno, da si vzamete čas zase, da se odpravite v naravo in da telovadite. Trenutki sreče pridejo tedaj, ko boste pripravljeni.
petek • 19. januarja 2Q24
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
DOMINKO ptuj
Potrebuje vaš avto tehnični pregled, registracijo in letno vinjeto?
V Dominku Ptuj lahko dobite vse, vinjeto pa vam morda kar podarimo.
Vsakteden v januarju bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo pri nas opravili tehnični pregled, in jim podarili letno vinjeto.

<
Vabljeni na Tehnične preglede in registracije vozil Dominko!
TEHNIČNI PREGLEDI DOMINKO, Zadružni trg 8, PTUJ.
Tel.: 02 788 11 75
BRANA
slovenska tedenska ^ revija A
OCE BOŽIDAR PREVC NE SKRIVA PONOSA
"udi Nika je poletela v višave
MARCEL ŠTEFANČIČ JR. SPET V POGONU
Z novo oddajo v novo sezono
TIMI ZAJC SE JE POPOLNOMA RAZNEŽIL
Nič ne bi imel proti dojenčku
MATIJA VASTL IMAVELIKOSREČO
Kolikor vlog, toliko življenj
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR.
BERNARDA OMAN Če si poln ]eze in žalost», ti nobena lepotna pomoč ne koristi
DR, UROŠ AHČAN Svet fe že
v popofnem
moralnem
polomu
TOMAŽ IN 'SAPA | /£B KAVČIČ	/M
MANJKAJO Ml TRENUTKI Z NJO. A SO NENADOMESTLJIVI
MANCA KOŠIR
«UCSIOINOSTI If) PANIČNIH NAPADOV J£ BILO KAR NEKAJ
1
$|MIGOJ Novolelne zaobljube so jpočna silo freiviocnosii
BRANJE Z ZANOSOM
ZE V PRODAJI
KER POZNAM SMRT, SEM ZALJUBLJENA V ŽIVLJENJE
PETEK
2. 2. 2024
j*
¿y
/
hWr^^j^miie


CAMPUS SAVA PTUJ
SAVA MGDIfi 24 (CCradioPTUI Štajerski
ZAVAROVALNICA	-	«V	-»
VSTOPNICE:
ENTRfo lil ÍÜ
www.entrio.si OMV
AVA PTUJ
SOBOTA 3. 2. 2024
m¿V • :
k u rim tm^ije
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 19. januarja 2024
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom ter nudimo kombi prevoze do 1,5 tone. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a. Tel. 031 733 112.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
FASADE, izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. Tel. 041 226 204.
PVC okna, vrata, senčila
KOLOFON
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com info@oknavrata.com
DO KONCA JANUARJA
ZIMSKA AKCIJA DO 20% GOTOVINSKI POPUST
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-3 5. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
PRODAM ječmen in suho koruzo v jumbo vrečah. Tel. 041 848 359.
PRODAMO 180-190 kg prašiča domače reje (kuhana hrana). Tel. 02 777 89 11.
V OKOLICI Ptuja, Markovcev in Vidma pri Ptuju vzamem njive v najem. Dobro plačilo. Tel. 041 258 832.
NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, naročila sprejemajo po telefonu 040 531 246. Možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23.
OSEBNI STIKI
Z DOBRIM namenom iščem prijazno, resno dekle 40-54 let za trajno, pošteno razmerje. Tel. 041 529 658.
Rova Reha
www.novareha.si
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
PRODAMO - STANOVANJSKO HISO V SAKUSAKU, letnik 1965, skupne površine 224 m2, zemljišče 1200 m2, Cena: 199.000,00 EUR. Kontakt: 041 684 075
RF/MAX
J POETOV IO
02/620 88 16 www.re-max.si/Poetovio
^HDČITE ŠTAJERSKI TED^II«^ BITEAmAČNO ^AGRAod

■ ííSSa^S^I'í
Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
injfr V p
Postanite novi naročnik Štajerskega tednika in prejeli boste privlačno darilo za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot. Pravokotni pekač 7L iz borosilikatnega (kaljenega) stekla in Magic pekač za muffine, za 6 kosov.
Nagrado lahko prevzamete v tajništvu Radia Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3 na Ptuju, vsak delavnik med 7.00 in 15.00.
Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 34 16. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina
petek • 19. januarja 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	23
Ni res, da sta odšla - nikoli ne bosta! Ujeta v naša srca z najlepšimi spomini spremljata vsak naš korak v tišini.
SPOMIN
Jože Brglez
7. 12. 1934-12. 12. 2021
Marija Brglez
28. 1. 1945-19. 1. 2022
IZ KIDRIČEVEGA
Minevata dve leti žalosti in bolečine, odkar sta na hitro in tiho zapustila ta svet. Hvala vsem, ki z lepo mislijo, cvetom ali svečko počastite njun spomin.
Hčerki Lili in Evelin z družinama
Tvoj glas se več ne sliši, a besede tvoje v nas živijo, med nami si.
ZAHVALA
V 94. letu se je poslovila naša draga mamica, babi, prababi, tašča, teta, botra
Kristina Zupanič, rojena Meško
Z ZGORNJE HAJDINE 170
Zadnje slovo je bilo v ponedeljek, 8. januarja 2024, na hajdinskem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vsa sožalja, za vse podarjeno. Hvala govornici Silvestri Brodnjak za sočutne besede slovesa, Urošu Sagadinu za odpete pesmi, trobentarju za odigrano Tišino, g. kaplanu Primožu Lorbku za opravljen cerkveni obred in ganljive besede v slovo. Hvala pogrebnemu podjetju Mir in Društvu upokojencev Hajdina. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste bogatili njeno življenje. Hvala vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali, še zlasti v zadnjem letu njenega življenja, ko je potrebovala največ pomoči. V naših srcih ostajajo ob slovesu odpete melodije. Babici v slovo. Hvala ti, mama, hvala. HVALA TI ZA VSE, od vseh nas.
Vsi tvoji
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
SPOMIN
17. januarja je minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša draga
Marija Kozoderc
IZ ŽUPEČJE VASI 58
Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižgete svečko in postojite ob njenem grobu.
Tvoji najdražji
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ostala je samo praznina, žalost in bolečina.
SPOMIN
Danes, 19. januarja, so minila štiri leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Štefan Vidovič
S POBREŽJA 74, VIDEM PRI PTUJU
Hvala vsem, ki se ga spominjate in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči. Le tvoj nasmeh v srcih še živi, in nihče ne ve, kako zelo boli.
SPOMIN
Danes mineva 10 let, odkar se je poslovil naš dragi
Janko Kukovec
IZ BUKOVCEV 158
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Tvoji: žena Danica, sinova z družinama, mama in ata
Na podlagi 32., 33., 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP) ter 16. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za turizem, kulturo, šport, medgeneracijsko sodelovanje in socialno varstvene storitve Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/2023 in 41/2023) svet javnega zavoda Zavod za turizem, kulturo, šport, medgeneracijsko sodelovanje in socialno varstvene storitve Dornava objavlja
JAVNI RAZPIS ZA PROSTO DELOVNO MESTO DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA ZAVOD ZA TURIZEM, KULTURO, ŠPORT, MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE IN SOCIALNO VARSTVENE STORITVE DORNAVA za mandatno obdobje 5 let
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
•	ima univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo oziroma magisterijem oziroma magistrsko izobrazbo družboslovne ali humanistične smeri - raven 7,
•	ima najmanj sedem let delovnih izkušenj in izkaže strokovno poznavanje področja dela zavoda,
•	aktivno obvlada slovenski jezik,
•	ima državljanstvo Republike Slovenije,
•	ne sme biti pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ne sme biti obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev,
•	zoper njega ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Zaželeno je, da ima kandidat znanje vsaj enega tujega jezika. Direktor bo imenovan za mandatno obdobje pet let. Direktorja po predhodnem soglasju ustanoviteljice, Občine Dornava, imenuje svetzavoda. Kandidat za direktorja je dolžan ob prijavi na javni razpis priložiti življenjepis ter vizijo poslovnega in programskega razvoja zavoda za mandatno obdobje. Kot delovne izkušnje se šteje delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista stopnja izobrazbe in čas pripravništva v isti stopnji izobrazbe, ne glede na to, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu. Za delovne izkušnje se štejejo tudi delovne izkušnje, ki jih je kandidat pridobil z opravljanjem del na delovnem mestu, za katerega se zahteva eno stopnjo nižja izobrazba, razen pripravništva v eno stopnjo nižji izobrazbi. Kot delovne izkušnje se upošteva tudi drugo delo na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira. Delovne izkušnje se dokazujejo z verodostojnimi listinami, iz katerih sta razvidna čas opravljanja dela in stopnja izobrazbe. Prijava kandidata mora vsebovati:
•	dokazilo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katerega mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbeter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena,
•	opis delovnih izkušenj, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja glede zahtevanih delovnih izkušenj,
•	izjavo kandidata, da je državljan Republike Slovenije,
•	potrdilo, da ni pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev,
•	potrdilo, da zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
•	izjavo, da za namen tega razpisnega postopka dovoljuje Občini Dornava pridobitev podatkov iz prejšnje točke iz uradne evidence.
Pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba priporočeno poslati v zaprti ovojnici z označbo: »Za javni razpis direktor javnega zavoda« na naslov Javni zavod Zavod za turizem, kulturo, šport, medgeneracijsko sodelovanje in socialno varstvene storitve, Dornava 135a, 2252 Dornava s pripisom NE ODPIRAJ, in sicer v roku 15 dni po objavi.
Prijava se šteje za pravočasno, če je oddana na pošto priporočeno najkasneje zadnji dan roka za prijavo.
Kandidati bodo o izbiri direktorja pisno obveščeni v zakonitem roku. Dodatne informacije o izvedbi javnega razpisa je mogoče dobiti pri Nataliji Ko-vše, v. d. direktorice, na tel. 02/ 754 01 llalina natalija.kovse@dornava.si. V besedilu javnega razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.
Svet javnega zavoda Zavod za turizem, kulturo, šport, medgeneracijsko sodelovanje in socialno varstvene storitve Dornava
IARNUŠ -dfa OKNA VRATA d.o.o.
pve OKNA, V K ATA, SENČILA
www.roletarstvo-arnus.si
02 788 5417 041 650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
Štajerski
v digitalni knjižnici:
.dlib.s
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na vaju
ostaja in živi, ker dom je prazen, saj vaju v njem več ni.
SPOMIN
Neža Cafuta
20. 1. 2023
Jožef Cafuta
2. 8. 2004
KRCEVINA PRI VURBERGU 123A
Mami mineva leto, očetu pa 20 let, odkar sta tiho zaspala. Hvala vsem, ki se ju spominjate. Vajini najdražji
PETEK 19. januar 7:30 Glasbena osmica 7:55 Otroški kotiček 4. o>
fdaja
8:30 Zogarija 4. oddaja 9:00 Fufsal magazin S10E13 9:25 Iz dežele ob Muri 87. oddaja 9:40 Cista umetnost - januar 0:00 Tele M	'
0:25 Utrip Ormoža 1:25 Glasba za vse 2:00 Ptujska kronika 2:25 Portat 2:45 Pogled nazaj 3:10 Obzornik TV Dravograd 4:05 Klepetalnica: Mitja Slavinec 4:35 Tele M ' 5:05 Videostrani 8:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.) 18:55 Pomurski tednik 19:35 Cista umetnost - januar 20:00 Ptujska kronika 20:25 Portal
20:45 Obzornik TV Dravograd
21:35 n--l-J----:
22:00 22:25 22:50
'.*: (g)
PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA
NEDELJA 21. januar 7:30 Glasbena osmica (tuja) 7:55 Otroški kotiček 6. oddaja 8:25 Zogarija 4. oddaja 8:55 Kurentova svatba 10:10 Utrip Ormoža 11:10 Pogled nazaj 11:35 Cista umetnost - januar 12:00 Pregled tedna 12:30 Porfal
12:50 Iz dežele ob Muri 87. oddaja 13:05 Glasba za vse 13:35 Tempo 7. oddaja 14:05 Klepetalnica: Dubravka Sekoranja 14:40 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Pogled nazaj 18:50 Glasbena osmica (slo.) 19:20 Pomurski tednik 20:00 Pregled tedna 1 Porfal
20:30 F
20:50 Obzornik TV Dravograd
nazai ;a kronika utsal magazinS10E13 (lepetalnica: Dubravka Sekoranja
21:40 Tadej Toš in ogrevanje 22:00 Ptujska kronika 22:25 Cista umetnost-januar
23:20 Tempo 7. oddaja 23:50 Dober večer 01:00 Videostrani SOBOTA 20. januar 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Otroški kotiček 5. oddaja 8:25 Zoaarija 4. oddaja 8:55 Fufsal magazin S10E13 9:20 Po kurentovi deželi 11:10 Pogled nazaj 11:35 Cista umetnost-januar 12:00 Pregled tedna 12:30 Porfal 12:50 Glasba za vse 13:20 Utrip Ormoža 14:20 Iz dežele ob Muri 87. oddaja 14:35 Klepetalnica: Dubravka Sekoranja 15:10 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:50 Pomurski tednik 19:30 Pogled nazaj 20:00 Pregled tedna 20:30 Porfal
20:50 Obzornik TV Dravograd 21:40 Tadej Toš in ogrevanje 22:00 Ptujska kronika 22:25 Cista umetnost-januar 22:45 Tempo 7. oddaja 23:15 Dober večer 00:25 Videostrani
22:45 Dober večer 23:35 Zvesti tradiciji, zazrti v prihodnost 00:50 Videostrani PONEDELJEK 22. januar 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Otroški kotiček 14. oddaja 8:30 Zogarija 4. oddaja 9:00 Utrip Ormoža 10:00 Tele M 10:25 Preglednik Tele M 10:50 Iz dežele ob Muri 87. oddaja 11:05 Klepetalnica: Dubravka Sekoranja 11:35 Cista umetnost - januar 12:00 Pregled tedna 12:30 Porfal 12:50 Glasba za vse 13:20 Pogled nazaj 13:45 Obzornik TV Dravograd 14 35 Tele M 15:00 Preglednik Tele M 15:30 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:50 Pomurski tednik 19:30 Pogled nazaj 20:00 Seja MS MO Ptuj 21:35 Pregled tedna 22:05 Porfal
22:25 Cista umetnost-januar 22:50 Ptujska kronika 23:15 Dober večer
00:25 Videostrani_
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi,
ker dom je prazen in molči.
OSMRTNICA
V 78. letu je umrla mama, babica in tašča
Jožefa Miletic - Aža
IZ ZAVČEVE ULICE 26, PTUJ
Pogreb bo v petek, 19. januarja 2024, ob 13. uri na ptujskem pokopališču.
Žalujoči: Dejan, Barbara, Rosa, Zoran, Lara, Renata in Anej
r
f	* spomeniki
amnosek gi
Boštjan ZEMLJAK s.p. stopni
Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584965
PE DELAVNICA - LANCOVA VAS 2 B e-mail: kamnosestvo.zemljak@gmail.com
www.kamnosestvo-zemljak.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Ptujska televizija PeTV, T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv	telemach rt 1 [■ ll.l i.tl ijfaj» jj|¡
mo|da.5egulo@radi<Hednik.sl, tel. 02 749 34 16 ali mar|ana.plhler@radio4ednlk.si,
tel. 02 749 3410, za večje objave predhodna pokličite.
Štajerski TEDNIK
24 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 19. januarja 2024
Slovenija • Bosanski planinski konj spada med naše avtohtone pasme
Ogrožena Krpanova Kobilica
Ptuj • Razstava 30 let Zveze veteranov vojne za Slovenijo
Naj ne bo pozabljeno
V Sloveniji imamo 14 avtohtonih pasem domačih živali, ki so vpisane v register Javne službe Razstava v trgovsko-poslovnem centru Supernova na Ptuju na 17 panojih predstavlja delo nalog genske banke v živinoreji.	Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) v 30 letih, na kateri so se njeni snovalci osredo-
točili na prikaz najpomembnejšega dogajanja v tem obdobju.
Na pobudo predsednika ZVVS Ladislava Lipiča so jo pripravili Vlado Žgeč, Marjan Toš, Mitja Janko-vič, Slavko Malešič, Ladislav Lipič in Zvezdan Markovič iz Slovenske vojske. Prvič so jo postavili oktobra leta 2023, ko je Zveza veteranov vojne za Slovenije tudi praznovala 30 let.
Razstava, ki potuje po Sloveniji, je razdeljena na več poglavij. Predstavlja Zvezo in ustanovni zbor, dosedanje predsednike in generalne sekretarje, delovanje praporščakov, priznanja, delo s svojci padlih v vojni za Slovenijo, obeleževanje Dneva veteranov in drugih dogodkov. Predstavljeno je tudi delo z mladimi. Razstava prikazuje tudi sodelovanje veteranskih in domoljubnih organizacij kot tudi bogato dejavnost ZVVS. V okviru publicistične dejavnosti
Foto: Črtomir Goznik
V avli trgovsko-poslovnega centra Supernova na Ptuju je na ogled razstava 30 let Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Na fotografiji člani OZZVS Ptuj: Janko Kocmut, Vlado Žgeč in Darko Skok.
Kobilica Martina Krpana, najslavnejšega slovenskega tihotapca soli, ki je avstrijskemu cesarju pomagal premagati Brdavsa, naj bi bila predhodnica današnjega bosanskega planinskega konja.
pa si prizadevajo za povečano vedenje javnosti o dogodkih v času vojne in osamosvajanja. O svojem delu pišejo v glasilu Veteran.
Aktivni so tudi na mednarodnem področju in po svoji huma-
nitarni dejavnosti, s katero želijo omiliti razmere za življenje ljudi doma in v tujini. Obiskovalcem razstave predstavljajo tudi shemo svoje organiziranosti.
MG
Med njimi je poleg kranjske čebele še pet pasem ovac (jezer-sko-solčavska, oplemenjena je-zersko-solčavska, bovška, istrska in belokranjska pramenka), štiri pasme konj (lipicanski, slovenski hladnokrvni, posavski in bosanski planinski) ter po ena pasma goveda (cikasto), prašičev (krško-poljski), koz (drežniška) in kokoši (štajerska).
Bosanski planinski konj se je kot najznačilnejši tip majhnega konja na Balkanu na tem seznamu znašel pred dvema letoma, kot že ime pove, pa pasma prihaja z območja bivše Jugoslavije, natančneje Bosne in Hercegovine. Njegova reja se je razširila predvsem v hribovita območja, v Sloveniji pa naj bi se po besedah Metke Žan, strokovne sodelavke genske banke, ki deluje
v okviru oddelka za zootehniko na ljubljanski biotehniški fakulteti, pojavil že v 16. stoletju, in to s prihodom Uskokov, beguncev pred turško okupacijo.
Ta robustna in trdoživa žival je bila idealna za tovorjenje blaga na težko dostopnem in neoblju-denem terenu, saj lahko nosi kar tretjino svoje teže, pomembno vlogo pa je odigrala že v obdobju rimskega cesarstva in v času av-stro-ogrske monarhije, kakor tudi v vojnah.
Posebej zanimivo pa je, da naj bi najslavnejši slovenski tihotapec Martin Krpan, znameniti lik iz pripovedke Frana Levstika, sol tihotapil na hrbtu svoje Kobilice, predhodnice današnjega bosanskega planinskega konja.
Pasma je danes uvrščena med
kritično ogrožene, kar pomeni, da so rejci v skladu z ohranjanjem genetske pestrosti pri plemenjakih avtohtonih pasem upravičeni do vsakoletne enkratne podpore za plemenjake. V letu 2022, podatka za lani namreč še ni, je takšno podporo za sedem živali prejel en slovenski rejec.
SD

OKNA, VRATA & , GARAŽNA
www.naitors.si
NAIiORS„
Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031703 204 Gorišnica 1. GoriSnica
, -Vra se ie kosmati dobiček „na}stare]s\ obrtrvic
Odkar se dep^a,se^za^rai
•„\cVer za kidanje lanskega snega? Kda^omencanm—
."„ramiotankočutmpotota.
Hudiče te peče zgaga, pruui]
„Kai west.
AfORBWWWB»
<x><xxxxxxxxxxx><x><x><x><>^^ Nagradno turistično vprašanje
Na sejmu Alpe-Adria več
Cy
V	pustni prestolnici Slovenije in tega dela Evrope je že čutiti, da se bliža najbolj nori čas v letu, ki ga najbolj pristno doživlja prav Ptuj z okolico. Prva otvoritvena povorka, na kateri se tradicionalno predstavljajo etnografske maske, bo že 3. februarja, ko bo Ptuj gostil 19. tradicionalno Obarjado Lions kluba Ptuj, največjo dobrodelno prireditev v tem času v Sloveniji.
Nezadržno pa se bliža tudi osrednji turistični sejem v Sloveniji, sejem Alpe-Adria, ki letos poteka pod naslovom Skočimo v naravo, na katerem se bo letos predstavilo že več kot 100 turističnih društev iz vse Slovenije in 31 srednjih šol, ki sodelujejo na mednarodnem festivalu Več znanja za več turizma. Mladi letos ustvarjajo na temo Okusni izdelki, torej kulinarične spominke. Turistična društva bodo svojo dejavnost in turistične prireditve na osnovi kulturne in naravne dediščine, kar je tudi tema 13. izbora nagrade Jakob, predstavila v Srebrni dvorani. Obiskovalcem sejma bodo ponudili ideje za preživljanje zelenega, aktivnega in zdravega turizma. Ptujčani pa jih bodo povabili tudi na ptujske pustne prireditve, ki bodo letos potekale od 3. do 13. februarja. V času sejma Alpe-Adria bo potekal tudi 17. klasični sejem gastronomije in hotelirstva v okviru GASTexpo.
V	ptujskih galerijah in razstaviščih so te dni odprli že prve razstave v novem letu, ki vabijo ljubitelje umetnosti, da si jih ogledajo. V Galeriji Luna pa razstavlja Milan
Jerič, ki je na ptujskem ex-temporu Karneval 2023 prejel nagrado Galerije Luna. Jerič svoja slikarska dela in risbe predstavlja na razstavah doma in v tujini od leta 1980. Danes ob 19. uri pa bo v KPC Majšperk predpremierna projekcija dokumentarnega filma V mojih sanjah rase vsako noč drevo režiserja Vida Hajnška, ki se je tudi podpisal pod scenarij skupaj z Andrejem Nagodetom. Sestavljen je iz zgodb preteklosti in sedanjosti, vezanih na Haloze in Haložane. Izhodišče za filmsko pripoved so fotografije Stojana Kerblerja, poezija avtorjevega dedka Franceta Forstneriča in pripovedi ha-loških protagonistov in protagonistk različnih generacij. Film je nastal s finančno pomočjo Slovenskega filmskega centra in MO Maribor.
Tudi dvajseto obletnico vstopa Slovenije v EU bodo v TD Ptuj, skupaj z osnovnimi in srednjimi šolami ter Vrtcem Ptuj, ob podpori MO Ptuj,
obeležili z že tradicionalno prireditvijo Spoznavajmo države EU. Ta bo 10. maja na Mestnem trgu, če bo vreme slabo pa pod arkadami minoritskega samostana. Na vsakoletni prireditvi aktivno sodeluje okrog 300 mladih z mentorji. V letošnji temi se bodo v okviru posvojenih držav poglobili v naravne vire in njihovo ekologijo. Predstavitev pa bodo izvedli na stojnicah in na odru.
Kip sv. Jurija datira iz časa okrog leta 1380. V tem času, leta 1376, je Ptuj dobil tudi svoj prvi mestni statut. Usoda kipa je bila skozi stoletja dokaj žalostna. Leta 1988 so ga dokončno vrnili v proštijsko cerkev. Izdelan je bil njegov odlitek, ki je sestavni del muzejskih zbirk v ptujskem gradu. Leta 1971 je bil kip sv. Jurija uvrščen med najpomembnejše takratne jugoslovanske umetnine. Razstavljen je bil tudi v Parizu, na veliki razstavi o umetnosti nekdanje Jugoslavije. Nagrado za pravilen odgovor o tem, iz katerega leta datira kip sv. Jurija, bo prejela Mira Sok (Sodinci). Danes sprašujemo, kdaj so v ptujskem gradu odprli stalno glasbeno zbirko. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj (termalni park). Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika do 26. januarja 2024.
Zbirka glasbil v ptujskem gradu ima od leta 2000 status nacionalnega pomena.