$! #  # Premišljujem Kristusa kot Bo`ji kruh, ki ga lomimo, kot popolno zaupanje ~loveku, kot popolno ljubezensko izro~itev Cerkvi, kot neuni~ljiv temelj medsebojne edinosti. En Kruh, ena daritev, najpopolnejša, najsvetejša, najbolj ljube~a, eno srce Darujo~ega. In vprašanje vsakemu: @eliš dati svoje srce v Mojega? Kakšna nedoumljiva skrivnost je Evharistija! »da bi bili eno…« ??? poljubi kri` za zajtrk in re~i Kristusu na njem da Te gane opoldne zve~er boš obedoval njegove sadove in si pono~i za`elel, da bi jutri vse opravil še bolj gore~e - !& # Pogleda sta se nama ujela na dvignjenem kosu Kruha. Oltar najsvetejše daritve je postal ogledalo, na katerem sem prepoznal najino izbiro. Pot popolnosti. Kadar nama bo te`ko, se spomniva, da gledava tolikokrat skozi iste o~i najbolj dragocen trenutek zgodovine: Bog v kruhu postaja ~lovek in nama prinaša `ivljenje. ??? vrsta la~nih med njimi kakšen sit kdo drug prestradan te`ko pri~akovan gri`ljaj od pamtiveka sanjan kos kruha po`irek vina vse ostane isto vse se spremeni   $" kos kruha ki ga dvigaš zate `ivljenje in mo~ za drugega silna norost meni še vedno in spet nedoumljiva skrivnost ??? momljaje mlaskam mle~no cede~e se milosti Bo`jih misli jezik jecljaje pre`vekuje ubesedovanje iz ve~nosti zvene~e Modrosti klokotajo~e pretakanje sladko hranljivih sokov skozi srebajo~a ušesa pomirjujo~e bo`a presušene brbon~ice hrepene~e duše (srce se predaja ugodju prehranjevanja s cvetenjem prve Besede poln `elod~ek se zadovoljno smeje in zahteva še ve~) ??? strast Ti manjka tisti @go~e š~egetajo~i po`ar v srcu ki ognjevito bliska iz Tvojih o~i in puha s toplo sapo ob `are~ih besedah strast do `ivljenja do dihanja in gibanja do gledanja in okušanja do poslušanja in molitve gore~nost za Gospoda bo pou`ila vsak podarjeni trenutek Te naredila apostola ??? vse poti ena smer iztegnjene roke na kri`u Tvoj pogled moj poljub krvave~im ranam norost Ljubezni edini smerokaz  # $# # vzemi me, Gospod neob~utljivega nepozornega negotovega neodlo~nega vzemi da bom Tvoj rahlo~uten ob drugih buden za lajšanje stiske z vero v Usmiljenje pripravljen dati `ivljenje vsak trenutek v svojo Besedo me vzemi &&& moral bi iti v puš~avski pesek pogledati @ivljenju v o~i in potem po dolgem ~asu priti nazaj umreti v naro~ju pogleda ki bo videl zaklad tiste neznansko rodovitne tišine no~ poje tihi drget umiva ostanke dneva koš~ek upanja svileno zacvete ~ez samoto popotnika pijem srebrno studen~nico zvonjenja jutranje zarje sem bos in preskrbljen &&& kar imaš moraš dati sonce `alostnemu oblake na modrem nebu trzljaj bele ro`e slepemu komaj slišen poljub vetra gluhemu '"   kar si prejel moraš podariti moraš moraš ~e no~eš ostati zaprt v svojo pravljico in nesre~en ustvarjen si da se daješ brez pla~ila in uradnih ur tretji dan ti bo vse povrnjeno &&& sto triinpetdeset pesmi razli~nih nosim v svojih sopihajo~ih prsih izjokal izpel iz`ivel izmolil izgovoril bi jih rad a mi ostane le eno ta trenutek edino potrebno '" &&& Napisal bi Ti pesem. Namesto moje roke bi bo`ala Tvoj nasmeh. Podaril bi Ti cvet. Spominjal bi Te na vonj po sve`em jutru. Pri`gal bi Ti lu~ko. Temnim ve~erom bi pozlatila hrepenenje. Dobro poglej. V drobnem trenutku, še preden se z mislijo dotakneš prebujenega srca, najdeš darilo: med ven~nimi listi bele lilije tiste besede.