Janez Lukač: "Socializem Litiji ni ustrezal." XAGRA'ItJE ZVESTOBO najbolj Ne ck Februarja in marca bo potekala v zasavju velika Zasavčeva akcija, v kateri bomo predstavili Zasavca in izbrali nove naročnike časopisa, zakaj se ne bi na časopis, ki bo izhajal od marca naprej vask teden, naročili? Zakaj bi morali Zasavca vsak četrtek iskati pri prodajalcih, če vam ga lahko prinesejo na dom? In to 10 odstotkov ceneje. NE POZABITE, V ZASAVJU BOSTE BREZ ZASAVCA KOT V SAHARI BREZ VODE. BREZ HECA. Za naročnike (in tudi vse dosedanje) smo pripravili posebno nagradno igro, pri kateri so nam priskočili na pomoč sponzorji. Nagrade so privlačne. Izžrebali jih bomo na javni prireditvi, na kateri ne bo nikomur dolgčas. Prireditev nameravamo pripraviti konec marca. Do takrat torej poteka naša nagradna igra Zasavc nagrajuje zveste. le odslovite naših mladih prijateljev, ki vas bodo v naslednjih dneh obiskali. Z akcijo zbiranja novih naročnikov si bodo zasavski osnovnošolci, ali pa malo starejši, prislužili kakšen dodaten tolar za končni izlet ali drugo pametno naložbo. Torej - ZASAVCEM V BOLJŠE ZASAVJE. NAGRADE za zvestobo Zasavcu 1. Vrednostni bon v znesku 15.000 SIT: TAPI d.o.o., Kisovec 2. 1500kg cementa: ABC TEHNOHIT d.o.o., Trbovlje 3. Telefon Panasonic: EUROTRADE, Zagorje 4. Vrednostni bon v znesku 12.000 SIT: KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o. 5. Darilni paket v vrednosti 10.000 SIT: MERCATOR - SPLOSNO TRGOVSKO PODJETJE d.o.o., Hrastnik 6. Vikend rent-a-car (škoda Favorit): RENT-A-CAR JUVAN, Zagorje 7. Vikend paket za 1 osebo in 2x5 kopanjv pokritem bazenu: MEDIJSKE TOPLICE d.d., Izlake 8-9. Vrednostni bon v znesku 8.000 SIT; Rotex črpalka: ROTEX d.o.o., Zagorje 10. lOOOkg cementa: CEMENTARNA TRBOVLJE d.d., Trbovlje 11. Telefonski aparat Eta 811: PTT PODJETJE TRBOVLJE p.o., Trbovlje 12. Infra svetilka: ULTRA d.o.o., Kisovec 13. Stropna halogenska svetilka: SIJAJ HRASTNIK, Hrastnik 14. Darilni paket v vrednosti 5.000 SIT: TKI HRASTNIK, Hrastnik CwtftòarM JlaWiac ZAGORJE OB SAVI (0601) 61 - 028 ODPIRALNI CAS: delavnik od 8.00-12.00; od 16.00-19.00 sobota od 8.00-12.00 v nedeljo 07.03.1993 od 8.00-12.00 Pražarna kave ALFA 61410 Zagorje, Ulica talcev 15 (nad tržnico) teL: <0601)62409 c/ftj-acaffk i v Odprli smo pražamo kave. Na razpolago'Imamo sveže praženo - kavo zaespresso - metanico pražene kave <• kavo M mas UGODNE CENE IN KVALITETA VAS BODO ZADOVOL/UJE! ' ODPIRALNI ČAS: 9.00-11.30, 16.00-18.00, sobota 9.00-1100 Sf^ù4t^A/^hcC^AlliCt 4f*J4Uw*hl blfiLcZ.. P'UttlihtcM^'lff^ V^CVzJfiti 1uUdM.2fi4AVZ., Àfi4*tl £fi ÀvpU. V- \cjifijj. Ntfrfij 4piCH*CH*l. jt Cile V4pJj(j. LÀfi. 4*fi4. fi jt f4>ft4bi&. ifitefJ*. \j4tkfibc4, fre*t~a vitti*, vfiì*& f*4^c4f*fr, 4M4X.%fiVtdfi*Mj Jfi tfiSi/JC.ilrt^fiuifrfij ^àplfivLtt^C.. Ofr bwl jUvlCfr*. tcMdfrfi 4L 1*t£o&t 4f*****J*fiC. {AVI jtivklkzZfiìMZA. Nfi.**jljt0. fall Ivhfifi, fritti llfoù. Viglili «h. t*fitltHl f\4ljtl frjfifip. Očlfaa 4L tfócAwltyfi. ^CA*fidUfi. ToM t*fi i*fiticm*lcl tu fahfifl. It* fcÀcltA* t^titHL PtAVyfiplfiV 4*fiÀfitjiVfi4*jL 'fótJJtL, fri 41 ji fremati fetawiiviibifitlotlil. Uffithti, dfi. Ut yJ*wiLp*l j i*fi4ltvl tftvuM, fri te. f*eve4t Ìfitt>flìfi.yfi.frt)ij4l2fitAvjt~ \CotvlMt, VifitfifrtiAfifafiLthAtvjfrfi. BeMi&fttfitvl. MfidmPl***»* Republiški štab za Civilno zaščito Republike Slovenije je v okviru praznika CZ v Ljubljani podelili priznanje CZ. Med nagrajenci je bila tudi občinska organizacija Rdečega križa litije, katere predsednik je Karlo Lemut. S tem priznanjem je bila organizacija nagrajena za večletno uspešno delo pri usposabljanju pripadnikov CZ za naloge na področju nudenja prve pomoči, za aktivno delo ob poplavah (leta 19.90 in lansko leto) in za pomoč beguncem na območju litijske občine. Poleg plaket so bili podeljeni še zlati, srebrni znaki CZ. Zlati znak je dobilo gasilsko društvo iz Polšnika in Eva Kovačič iz Jevnice, za prizadevno in dolgoletno delo pri usposabljanju Civilne zaščite. V ogledalu: Barbara Rebolj Foto tedna: Požar v Zagorju Kam z litijskimi odpadki Adijo knapi II Janez Lukač: "Socializem Litiji ni ustrezal." TV spored Gvido Kres čolnari na Savi Grad Medija Glasbena lestvica Zasavca in Kanala 10 Miki Beer in njegova monografija Nataša Bokal in Primož Ulaga o smučanju Iz naslednje številke (izide) * Pogovor z Alojzem Jerajem o razprtijah v trboveljskem političnem življenju. * Bo središče Slovenije dočakalo kronanje slovenskega predsednika? * Bodo zagorsko separacijo res zaprli. * Ivan Poljan je najboljši športnik Hrastnika. Zaradi bolezni je moral prekiniti obetavno športno kariero, v Steklarni so ga dali na čevelj. Najboljši športnik se preživlja s prodajo žetonov v mini kazinu. KOLEDAR DOGAJANJ 22. februarja - Na Izlakah zagorski župan in izvršnik skličeta novinarsko konferenco, na kateri vsem lastnikom zagorskih občinskih obveznic - preko medijev, seveda zagotovita, da te niso ogrožene in da tudi občina še ni povsem na psu. 23. februarja - Trboveljski Narodni demokrati napišejo pismo strankam in sporočilo Predsedstvu občinske skupščine. Od svoje prvotne namere (naj skupščina na dnevni red vendar postavi glasovanje o zaupnici vladi) namreč ne odstopajo. 24. februarja - še ena novinarska konferenca v tem tednu: tokrat v hrastniški Steklarni na temo sanacijskega načrta, ki ga ob sto presežkih uspejo pripraviti skupaj s sindikatom in delavskim svetom. 24. februarja - Popoldanska seja skupščine v Za-goiju - prva pod novim županom (kar se pozna po zakurjeni dvorani ter smetani in čokoladi ob sicer tradicionalni kavici) glede na dnevni red niti ni obetala dolgočasja, a se je z njo zgodilo ravno to. Kaj se dogaj a z nekdaj dokaj konstruktivnimi poslanci? 25. februarja - Po t i. četrti mreži Združenja lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije se ta četrtek od 17. do 17.50 ure že drugič v tem letu odvija pogovor - tokrat iz studia radia Glas Ljubljana z dr. Drnovškom, ki mu lahko prisluhnejo vsi poslušalci teh postaj širom Slovenije. 26. februarja - Prvi del informativnih dni za zasavske osmošolce lepo uspe. Največ zanimanja je za gimnazijo -ekonomsko šolo, pa tudi na zagorski gostinski šoli se odločijo organizirati še en oddelek natakarjev. Menda vsi njihovi dijaki uspejo dobiti tudi službe. 28. februarja - Suša počasi ogroža tudi zasavsko območje. Najslabše je v zagorski občini po obrobnih KS, v Trbovljah pa na Dobovcu. Vsem prizadetim seveda vodo vozijo s cisternami. 29. februarja - Po petkovi šesti seji delničarjev zasavske LB so ta ponedeljek na konferenco vabljeni tudi novinarji, da izvedo, daje LB banka Zasavje d.d. Trbovlje poslovala lani zelo uspešno. • Polona Malorth UJAQ3J00V Barbka Rebolj Barbka Rebolj je pravi srčni spodbujevalec zagorskega Rdečega križa. Kot sekretarka seje zaposlila leta 1986. Že prej je bila član predsedstva in od leta 1961 predsednica Rdečega križa naMlinšah, kjer je doma. Barbka skrbi, da vse akcije potekajo normalno in brez zapletov. Ljudje jo dobro poznajo, saj je zraven pri krvodajalskih akcijah, zbiranju oblačil, solidarnostnih dnevih, tednih boja proti kajenju, mesecih boja proti narkomaniji in alkoholizmu, tečajih prve pomoči za bolničarje. Čeprav vsaka večja akcija prinaša precej dela, se jih spominja predvsem zaradi tega, ker so v njih pomagali ljudem. Še posebej leta 1987, ko je bil plaz v Zagorju, pri poplavah, pri rudarski nesreči v Aleksincu, v vojni v Sloveniji in pomoči beguncem iz Hrvaške in Bosne. Barbka je v svoji pisarni, ki zaradi stiske s prostorom marsikdaj spominja na priročno skladišče, svojevrsten strelovod za marsikatere težave. Pozna stiske ljudi, jih skuša z dobrohotnostjo pomagati reševati. Včasih pa mora požreti od tistih, ki niti niso potrebni pomoči, marsikatero grenko. V letu 1990 je RK pričel s pomočjo socialno šibkih družin v Zagorju. Barbka se spominja, da sta z možem na lastne stroške razvozila božične pakete 76 družinam po župniščih v Čemšenik, Podkum itd. Sedaj beležijo že preko 700 socialno šibkih slovenskih družin. Njen delavnik se skoraj nikoli ne konča ob dveh. Včasih se odpravi domov šele pozno zvečer. Pravi, da rada opravlja to delo, saj drugače ne bi zdržala. V začetku je bilo težko, saj čustveno doživlja svojo službo. Sedaj ima že "utrjeno" kožo. Lanski dopust še čaka. "Saj kar ne morem dopustiti, da bi ljudje ostali sami," pravi. Veliko ji pomeni, da seji ljudje zahvalijo za pomoč. Zagorjani po njenem premalo cenijo delo RK, ker ga ne poznajo dovolj. Poudarila pa je, da s pomočjo aktivistov pri RK ne bi zmogla vsega dela. Katarina Gavranovič ZASA VC Izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Direktor: Tomo Garantini. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzingcr ml. Glavni urednik: Roman Rozina Odgovorni urednik: Marko Planinc. Tehnični urednik: Uroš Klemen. Uredniški odbor: Katarina Gavranovič, Barbara Kus, Ivana Laharnar, Polona Malovrh, Fanči Moljk, Tomi Pucelj, Maja Sevljak, Suzana Sivka. Stane Štcrbucl, Milan Vidic. Oblikovanje in računalniški prelom: Zasavc, Zagorje ob Savi. Tisk: Tika, Trbovlje. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013 (tudi fax), 61-177. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z. dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere sc plačuje 5 odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. B Foto tedna Okrog dveh, 26. februarjaje tulilo v Zagorju. Sirene so opozarjale na požar. Zagorelo je pri kapelici na Selu, ogenj seje razširil na gozd in zajel okrog 4000 kvadratnih metrov površine. Zaradi požara ni bil nihče poškodovan, gasilci so ga hitro pogasili, materialno škodo pa so ocenili na najmanj 30 tisoč tolarjev. Vzrok požara še ni znan. Morda je požar zanetil nekdo iz malomarnosti, ali pa so ga zanetili med igro. To je le eden izmed več manjših požarov, ki so uničevali po Zasavju v preteklih tednih. Suho vreme in veter malomarnost le še razpihujeta. Največkrat pride do ognja zaradi malomarnosti: kurjenja na prostem, igre z vžigalicami, ali pa malomarnega odnosa do električne napeljave v stanovanjih. Doslej sicer ni bilo večjih požarov. Tudi zaradi tega, ker je protipožarna služba v zasavskih občinah dobro organizirana, gasilci (profesionalci in prostovoljci) pa zelo dobro usposobljeni. M.P. Foto: Tomo Brezovar Ob zatonu dneva žena Pompa je konec! Hvala bogu! Končno smo spoznale, da so nam dolga leta metali pesek v oči. Turistične agencije, gostišča in cvetličarne v agoniji ponujajo svoje usluge, da bi vendarle kaj iztržili. Kdo bi jim zameril! Jezne smo lahko le same nase, ker smo se dolga leta topile ob rožicah in "iskrenih" čestitkah ob dnevu Žena. 8. marca smo si lahko privoščile zabavo. Kakšno urico prej smo končale službo, počakale na pogostitev in nato stekle v trgovino, da družina ne bi ostala brez kruha in mleka. Pa tudi skuhati je bilo treba. Kaj neki smo praznovale? Pravico do dvojnega "šihta"?Zadovoljstvo, da smotakozdržljive?Nemalokrat so praznovali moški. Kolegicam je bilo treba čestitati! Me pa smo odhitele v vrtce po otroke. Nekdo je pač moral poskrbeti zanje. Materinstvo je vendar poslanstvo ženske. Nobenega dneva žena ne potrebujemo. Samo partnerje bi bilo treba vzgojiti. Mnogim mlajšim je to že uspelo. Avto vzame tisti, ki ga bolj potrebuje. Skratka, kdor pride prej domov. Tedensko in vsakodnevno čiščenje je skrb vse družine. Vzgoja otrok ni prepuščena le ženski. Gospodarjenje je skupna domena. Če sodite v prvo skupino, je praznovanje dneva žena za vas poniževanje. Če sodite v drugo, ste svoje pravice uveljavile in tega praznika ne rabite. Kako lepši bodo izleti v naravo, ko bodo dnevi daljši in toplejši. Pogovarjali se boste s svojimi otroki, se z njimi igrali. Hvaležni vam bodo. Ni lepšega, kot je zaupanje. V stiskah vas bodo poiskali tudi takrat, ko bosta otroštvo in mladost Že daleč za njimi. In če vam bo mož na cvetočem travniku utrgal poljsko cvetico in vam jo izročil s toplim pogledom, boste vedele, kako prav je, da gre dan žena v pozabo. Manja Goleč Očitno je, da že in bomo vse bolj urejali naše denarne zadeve preko bank. Tako ravna ves sodobni svet. Ljubljanska banka, banka Zasavje, d.d. Trbovlje že nekaj časa dobršen del svoje strategije usmerja na še dosti večje sodelovanje z občani kot tudi na spodbujanje vseh oblik njihovega denarnega varčevanja. Pri temji gre, kot kažejo izkušnje in rezultati prejšnjega leta, omenjena usmeritev dobro od rok. Sredstva prebivalstva so konec lanskega decembra znašala že 1,805 milijarde tolarjev; gre skorajda za podvojitev teh sredstev v primerjavi z letom prej. Tolarska sredstva predstavljajo 48 odstotni delež in v tem okviru so se najbolj povečale hranilne vloge. Spodbudno rastejo devizne vloge in kar je pri tem najpomembnejše: zasavska banka je pred časom dokaj samoiniciativno začela sproščati zamrznjene devizne vloge občanov. Sklenila je še, da bo do konca tega leta, če le ne bo karkoli prišlo vmes, omogočila dvig vseh preostalih zamrznjenih deviz. S tem se nedvomno uvršča na prvo mesto med slovenskimi bankami, ki skuša čimprej odpraviti problematiko teh deviznih sredstev. In ker velja po svetu pravilo: zaupanje za zaupanje, ni naključje, da je kar veliko varčevalcev sproščene devize zaupalo ponovno banki. Bodisi kot vpogledne ali vezane devizne vloge. Lanska sprostitev kreditiranja občanov vseh vrst in uvajanje avtomatov, določitev zelenega pasu v poslovalnicah in še vrsta drugih novosti (uvedba kreditnih kartic, ki pomenijo prihranek imetnikom in ugodnosti, kakršne ne omogoča podobna kartica), so zagotovo vzbudili med ljudmi prepričanjema gre za kakovostne in vsebinske premike, ki jih vsakdanja praksa samo potrjuje. Banka ima v ognju še nekaj zanimivih želez; loteva se postavitve takoimenovanih samopostrežnih informacijskih mest,karbozagotovopripomoglo k še boljšemu obveščanju varčevalcev in okrepilo njihov interes poslovanja v banki. M.V. Informativni dan Informativnega dne, 26. februarja, seje na petih zasavskih srednjih šolah udeležilo precej osmošolcev, največje zanimanje pa so pokazali za trboveljsko gimnazijo - ekonomsko šolo. Ta je za prihodnje šolsko leto za oba programa razpisala po tri oddelke, glede na zanimanje (za prvega se je zanimalo 114 učencev, za drugega pa 140) pa utegnejo v obeh vpis omejiti. Manjši obisk so zabeležili na srednji strojni šoli, ki bo v sedmih oddelkih (po potrebi tudi več) izobraževala za poklice obdelovalec kovin, avtomehanik oz. strojni tehnik. Ob pomanjkanju dveletnih programov je nekaj osmošolk tudi iz oddaljenih krajev našlo pot v Zagorje - v t.i. eksperimentalni program gospodinjskih del (dveletni) in storitev (triletni). Za oba se je zanimalo kakšnih 60 učencev, prostora pa imajo v prvem za dva oddelka in v drugem za tri. Precej učencev (okrog 120) seje zglasilo tudi na zagorski Srednji šoli za elektrotehniko in gostinstvo, kjer so razpisali tri oz. štiri oddelke -glede na potrebe za program natakar letos enega več. A.H. a^c Ekološka pot Dijaki trboveljske gimnazije pod mentorstvom prof. Olge Vahtar hočejo opozoriti širšo slovensko javnost na katastrofalne posledice izkoriščanja naravnih bogastev in dobrin v Zasavju. Zato želijo urediti zasavsko ekološko pot, ki bo pokazala vrste poškodb, področja uničenega gozda, področja, kjer se gozd že regenerira, nadomestne drevesne vrste in grmovnice. Ekološka pot se začenja v Hrastniku takoj za mostom čez Savo, se vzpenja do Drage, B inkoštnega vrha, Račkovega, Galetovega, Prapretna, mimo deponije pepela, Retja na Lakonco, Dobrno, Nežo in se konča pri gimnaziji. Ekološka pot bo podrobno opisana v vodniku; v uvodu bo poseben poudarek na problemu onesnaževanja, ki vpliva na zdravje ljudi, uničuje gozdove in pokrajino. Vsem v premislek. D. L. Preoster davčni primež Čas je za sestavljanje davčnih napovedi za prejšnje leto. Po izkušnjah, ki smo jih pridobili, posebnih težav pri tem ne bi smeli imeti. Vsi, ki imajo s tem preglavice, bodo zopet poiskali strokovno pomoč in jo plačali. Bržčas pa bodo nekatere organizacije pomagale svojim članom, tako kot lani. Posebnih novosti pri izpolnjevanju napovedi ni. Na nekatere pa naj le opozorimo. Neobdavčenih dohodkov pravzaprav ni. Lani jeseni je ministrstvo za finance odobrilo kot olajšave pri odmeri dohodnine nakupe šolskih in učnih knjig ter pripomočkov. Precejšnje olajšave so za invalide. Vsem, ki jim je priznana stoodstotna invalidnost in imajo pravico do tuje pomoči, se jim zmanjša osnova za odmero dohodnine za letno povprečne bruto plačo v Sloveniji. Za 8 odstotkov povprečne slovenske letne plače v lanskem letu se bo zmnašala tudi osnova za odmero dohodn ine vsem, ki so stari 65 let. Še vedno ni odpravljen nesmisel, da se kot obdavčen dohodek jemljejo tudi nagrade za opravljeno počitniško delo in celo obvezno prakso. Zdi se, da smo s tem resnično pretiravali, da zveni že kot kruta, a žal resnična šala. Gre pri tem za svojevrstno kazen dijakov in študentov? Posredno tudi staršev, ker so v prostem času ali med poukom priložnostno ali obvezno delali. Ali ni čas, da premislimo tudi o preostrem davčnem prijemu zoper vse, ki po seštevku vseh prejemkov v letu, za katerega morajo sestavljati davčno napoved, zelo zaostajajo za povprečjem prejetih plač in se zaradi tega res uvrščajo tudi v nižje razrede davčnih obremenitev. Če kaj drži, drži to, da ti s tako podpovprečno plačo komajda preživijo in je zanje tudi samo 19 odstotna obdavčitev svojevrstna kazen. Edina uteha pri tem jim je, da lahko zaprosijo za davčno olajšavo oziroma odpis teh davkov. M.V. Sramotni steber Divje smeti Živimo v tipično potrošniški družbi, v kateri se le malokdo* vpraša, kaj sploh pomeni bogastvo življenja. Odnos do sočloveka je malomaren in površen, odnos ljudi do okolja pa že skrajno zaskrbljujoč. Od kje takšna plitvost v medčloveških odnosih? Je za to "kriva" družba, šola ali družina? Kdo naj bi ljudi naučil vzgoje - odgovornost se samo prelaga iz enih na druga ramena. V Trbovljah pri trim stezi, kjer imajo svoj zeleni kotiček y\ vrtičkarji, so le-ti poskrbeli tudi za bolj "čisto" okolico. V bližnji grapi lahko najdeš vse, od štedilnikov, sodov, akumulatorjev in še bi lahko naštevali. Ne moremo dokazati, da so bile te stvari nekoč last vrtičkarjev, vsekakor pa so zgovoren "material" plastične vrečke in embalaža raznih gnojil, ki( opozarja na nekulturo tamkajšnjih mini kmetovalcev. V Trbovljah in njegovi okolici je mnogo divjih odlagališč’ (preko 20 ali celo 30), kljub temu pa to ni opravičilo za nevednost odgovornih. Zlasti, če so odlagališča v bližini vode. kot je pri trim stezi. Na občini Trbovlje so nam zatrdili, da za to odlagališče niso vedeli, da pa sojih o tem obvestili bližnji stanovalci trim steze že pred dobrim letom dni. Odgovorni so si "problem" takoj ogledali in zagotovili, da bodo komunalci vse počistili, obljubili so tudi table. Vendar, leto je naokrog, smeti še vedno čakajo, tabel, ki bi ljudi opozarjale na nepravo početje, še vedno ni. Jože Medved, ekolog za občino Trbovlje, nam je povedal, da so bila vsa divja odlagališča opremljena s tablami, dobra tretjina je bila sanirana, za ostala pa žal ni bilo denarja. Razumljivo je, da se sanira toliko kot je na razpolago sredstev, oziroma tisto, kar se zdi najbolj kritično. Očitno tudi to ne / drži... C Poleg tega so se vrtičkarji podali še v bližnji gozd in ga potihern oropali mladega drevja. Lahko bi dejali, da podmladka ^M^koraj ni več. Pogled na rneter visoke štrclje, ki molijo v nebo, grozljiv. Ljudje se niti ne prepognejo, da bi odsekali drevo, ll Z.ito ob pogledu na "prelepe" ograje, ki varujejo njihov vrt, ostaneš brez besed. Kje so gozdarji, kje inšpektorji, kdo skrbi ali naj bi skrbel za gozd?! Sankcij ni ali pa se ne izkoriščajo niti tiste, ki bi se lahko. Vsakdo razume, da smo v ekonomski krizi, vendar to ne more in tudi ne sme opravičiti neodgovornega in malomarnega ravnanja tako vrtičkarjev kot tudi odgovornih, ki vse brez besed (kaj šele sankcij) dopuščajo. Grenko, vendar resnično je spoznanje, da naša ekološka zavest še vedno šepa daleč za ostalimi, zlasti zahodnimi, državami. < Pač, tako je, ljudje srno različnih kultur... >, Denisa Hub« apsftJKc a a, 1 JeTKnICE W Li Čuvajmo naravo.Nalzlakahsopredvolilniplakat krajana Janeza Drnovška - Gablca otroci prelepili z veliko risbo in napisom "Čuvajmo naravo". Očitno so se ustrašili, da bo po dveh tretjinah uresničil še zadnjo tretjino prirejenega slogana "Na levo, na desno, na polje.” LU V LDS. Predsednik litijske vlade Slavko Rokavec -Govornik menda navija, da bi se socialisti med različnimi možnostmi odločili za pristopk liberalnim demokratom. Govornik je tako kot prvak liberaldemokracije Janez Drnovšek - Gable pristaš zaprtih sej in čimbolj tajnih gradiv. J PSSSSSt. BivšizasavskiministcrJanczSirše-Sikopa je z ministrskega stolčka presedlal na šefovski stol v Varnostno informativni službi, bolj znani kot nekdanji SDV in še bolj znani kot še bolj nekdanji Udbi. Tistim, ki so zaradi tega presenečeni, naj povemo, daje za uspeh v obeh službah pomemben predvsem dober posluh. Pričakujemo, da bo ena njegovih prvih potez, da bo izpolnil naročilnico za Zasavca. _] Dolgčas Tudi če se ne bi vrnili še k preostalim predsednikom vlad, ne bi ničesar zamudili. V Zagorju Vlado Kojnik - Električar še vedno računa, kdaj bo lahko poplačal obveznične dolgove prejšnje vlade, v Trbovljah seje predsednik Franc Beravs - Iskrica po obveznični blokadi proračuna podal na zasluženo smučarijo v Bohinj, v Hrastniku pa Stane Kim -Formula preračunava, koliko bi lahko prihranili, če bi nameravali natiskati obveznice pa jih potem ne bi. _) Dodatek. Obvezničnim vestičkamje dobro dodati vsaj šenaslednjonepreverjeno govorico. Diplomat in prejšnji zagorski župan Janez Režun - Obveznica je našel tržišče za neprodane zagorske obveznice. V Nemčiji gredo dobro v promet koščki berlinskega zidu, delci Leninovih spomenikov,... L] Parlamentarije I. V Hrastniku izvoljena poslanca Miran Potrč - Računalniška afera in Miran Jerič - Visoko čelo pripravljata učinkovit nastop, v katerem bosta zahtevala, da država začne takoj razreševati ekološke probleme Zasavja. Prebral ga bo Visoko čelo, ker se govor končuje z " ...zaradi teganam lasje ne le sivijo ampak tudi odpadajo." □ Parlamentarije II. Litijska poslanka Metka Kamer - Lukačeva pa je ohrabljcna s tem, da tudi drugi kandidati za podpredsednika parlamenta niso izvoljeni. Če bo šlo tako naprej, bo kmalu na vrsti že drugič. Rihard Majcen - Riko, direktor IGM Zagorje: 'Človek ima lahko težave s srcem tudi zaradi preveč ljubezni, Ko sem po televiziji okrcal Hrvate, ki se gredo nelojalno konkurenco s svojim gradbenim materialom, mi Srbi od vsepovsod pihajo na dušo." ~1 IZStOp I. Bivši poslanec, bivši (tudi litijski) svetniški kandidat in poddirektor izlaškega Elektroelementa Anton E. Schwartzbartl - Morala je zapustil vrste krščanske demokracije. On se že vse življenje tolče z rdečim hudičem, zdaj se ti pa grejo črni hudiči zbratiti z njimi. Če je pa vse skupaj falsifikat, potem so na delu neki tretji hudiči. 3 IZStOp II. Tudi neuspešen (tokrat zasavski) svetniški kandidat Alojz Jeraj - Pipa pa seje odločil, da ne bo več hodil na seje trboveljskega parlamenta. Tako se bodo poslej tudi tiste seje, ki bodo izjemoma sklepčne, končale v pol krajšem času kot doslej. □ Naslovnik neznan. Če želite stresti jezo na Delovo zasavsko dopisnico Polono Malovrh - Misteriozno, boste imeli poslej težko delo. Misteriozna se je naveličala jeznih občanov in zamenjala domačo in službeno telefonsko številko ter pisarno. Kot v tisti pesmici: Pokrije oči in reče, me ni! Obvestilo Reda kcija jetrnic naslavlja na vas sledeče obvestilo. Ker so nekateri naši sodelavci prekinili prijateljske odnose, ki smo jih trudoma in dolgo vzpostavljali, In se šli ud in jat drugim službam, Imate priložnost tudi vi. Če so v vaša ušesa zašli glasovi o tem, kar bi zanimalo tudi druge, Če so vaše oči videle, kako nekateri grešijo: naša spovednica vam je odprta na stežaj. Po konkurenčnih cenah odkupujemo karikature in fotografije, govorice in resnice, od Jevnice do Radeč. Delite srečne okoliščine, ki so vas pripeljale v raj prepovedanih sadov, in talente, ki omogočajo kakršnokoli upodobitev tega, še z drugimi. Redakcija jetrnic afa«3C Obveznice... Občinske obveznice in problematika v zvezi z njimi oziroma zdaj že problematika načina in časa izplačevanja zajamčenih OD, pa vprašanje nedoslednosti t.i. 36. člena, zaradi katerega so Laščani že sprožili spor pri ustavnem sodišču, pridružiti pa se jim nameravajo tudi Trboveljčani in še kup nedorečenosti v zvezi z blokado občine ter t.i. finančno izravnavo je bila prva in za povrh nenačrtovana točka dnevnega reda torkove seje trboveljskega IS. Kot so ocenili, je bila po včerajšnjem sestanku z "operativci" Ministrstva za finance in centrale SDK potrebna. Še posebej pred sestankom z ministrom Gasparijem, ki ga napovedujejo ta teden in za katerega po tihem upajo, da bo pokazal kakšno drugačno plat mišljenja od tiste, ki so je bili predstavniki trboveljske občine deležni včeraj. Toje: da Republikam pravi naslov za reševanje trboveljskih zadev. Da je to nihče drug kot - občina sama oziroma LB Zasavje, ki jo je prva sanirala. Reorganizacija osnovnega šolstva postaja po današnji seji spet bližja: v kratkem bo v uradnem listu izšel razpis za izvajalca del, imenovali bodo komisijo, ki bo izbrala najbolj ugodnega med njimi. Javni razpis pa bo - so še sklenili člani IS danes - treba razpisati v zvezi z grosistom, ki bo po novem skrbel za blagovne rezerve namesto sedanjega ABC 1. junij, ki se jim je odpovedal. Glede sečnje gozdov v lanskem letu so se člani IS le seznanili in izpostavili problem gozdarskega inšpektorja, ki ga Zasavje ne premore. Zato ostaja za skoraj 1000 bruto kubičnih metrov nedovoljenih posekov v Trbovljah v letu 1992 za sedaj le evidentiranih, ne pa tudi kaznovanih. P.M. Kaj s separacijo? Z 31. marcem poteče rok, ko bo morala zagorska separacija premoga končati s pranjem premoga. Vodno - gospodarski inšpektor je pranje prepovedal zaradi prevelikega onesnaženja Medije in Save. Pred leti so zagorsko separaijo deloma prenovili, vendar še vedno okrog polovice premoga perejo (ostalo očistijo s suhim separiranjem). Rudnik se je na odločbo pritožil Republiški vodno gospodarski inšpekciji in zaprosil za podalj šanje dovoljenj a za delo. Na separaciji je zaposlenih 80 delavcev. Nekateri bi morali ob zaprtju na cesto, druge pa bi prezaposlili. M.O. Več elektrike iz Trbovelj Napovedi, da bomo to zimo bolj na tesnem z električno energijo, se na srečo niso uresničile. Po vsej veijetnosti predvsem zaradi tega, ker jo industrija še vedno porabi precej manj, kot je predvidevala. K nemoteni oskrbi s te vrste energije je kar dosti prispevala tudi trboveljska termoelektrarna. V prvem letošnjem mesecu so sicer nekaj časa "mirovali", nato pa doživeli dokaj resno okvaro. Kljub temu je objekt dal 48,7 milijonov kilovatnih ur električne energije, karjepomenilo kakih 13 odstotkov manj od načrtovanega obsega. Februarja pa je elektrarna že do predzadnjega tedna dala nad 48 milij ono v kvvh elektrike. Tudi sicer bo drugi letošnji mesec po obsegu gospodarjenja zagotovo eden boljših letos. Poraba premoga je bila v mejah načrtovanih količin. Povprečno so pokurili okoli 2.500 do 3.000 ton kotlovca vsak dan. Z njim tokrat ni nobenih težav, res pa je, da so se zaloge znatno zmanjšale. Termoelektrarna bo predvidoma maja prenehala obratovati, ker so za ta čas načrtovali redna vzdrževalna dela in nekatere druge posege. M.V. Previsoke pokojnine? V Zasavju živi okrog 11.000 upokojencev. V Sloveniji je od pokojnin, izplačanih za lanski december kar 9,65 odstotkov upokojencev vseh dobilo komaj 14.000 tolarjev. Kar skoraj 35 odstotkov vseh upokojencev je prejelo 20.500 tolarjev. Polnih 68,60 odstotkov veteranov dela pa je prejelo do 35.000 tolarjev pokojnine. Le dober poldrug odstotek vseh upokojencev je prejelo nekaj nad 71.000 tolarjev. Številke izvirajo iz statističnih podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po svoje lahko pomenijo odgovor vsem, ki trdijo, da so pokojnine previsoke in niti približno niso enake povprečnim zaslužkom zaposlenih. Če so še vedno sporne tim. posebne pokojnine ali pa morda še tiste najvišje (pogojno), je hkrati potrebno ugotoviti, da predstavljajo sila majhen odstotek. Sicer pa: tudi najvišje redne pokojnine so rezultat višine njihovih zaslužkov v času zaposlitve. Bolj se kaže zamisliti nad podatkom, da kar več kot dve tretjini upokojencev prejema do 35.000 tolarjev. Denar, s katerim se sicer da za silo preživeti, kaj več pa ne. Ni mogoče pritrditi posameznim mnenjem, po katerem naj bi z revizijo pokojninskega sistema višino prispevkov, ki jih posamezniki plačujejo za svojo in druge pokojnine, zamenjal čas delovne dobe. Bolj natančno: na višino pokojnine naj vpliva le delovna doba, ne pa vplačani znesek. Geslo "vsem enake pokojnine" je sprto z logiko sedanjega pokojninskega sistema, ki velja v večini evropskih držav. M.V. Plut na Dobovcu Sredi tedna se je "zeleni" dr. Dušan Plut na povabilo trboveljske VVZ s še nekaterimi predstavniki stranke mudil v Trbovljah. Obiskal je zadnjo skupino predšolskih otrok od 12, ki so letošnj o zimo po teden dni prebile na zimo vanju na Dobovcu. Gre za ekološki projekt, vreden skoraj milijon tolarjev, ki so ga v WZ izpelj al prav z izdatno pomočjo dr. Pluta. Poleg tega so največ prispevali še ministrstvo za delo in Združena lista. Trenutno jim za kritje projekta manjka še 64 tisoč tolarjev, ki jimjih je menda obljubila trboveljska občina. A.H. Prvi zasebni zobozdravnik Očitno se je vojna za zobe, o kateri smo pisali tudi v našem časopisu, na Izlakah razpletla. Jutri, v petek, bosta dr. Biljana Cosič in dr. Vlado Barič odprla v domu Poldeta Eberla Jamskega na Izlakah prvo zasebno zobno ordinacijo v Zasavju. Bazen tudi pozimi Prav prijetno je lahko pozimi tudi kopanje v letnem bazenu. Pravzaprav nekakšni dvoživki, kot so jo uredili na bazenu Forum terma v Rimskih toplicah. Tam so polovico bazena pokrili s kupolo (tudi vhod je pokrit) in omogočili kopanje celo leto. Čeprav je še bolj kot v zaprtem delu prijetno plavanje v odprti polovici, saj je voda dovolj topla, še tako hladen zrak pa ne vpliva na dobro razpoloženje plavalcev. Najbolj pogumni celo skačejo v bazen, čeprav je okolica j zasnežena. ^ »asftC “““ "" — — — — — — — — — — — — Sveta Planina pozimi. foto: Urška Izlakar Novi prostori KS Izlake S 1. marcem se je sedež krajevne skupnosti Izlake preselil v novi Dom društvenih dejavnosti (poleg teniških igrišč). Poleg poslovnih prostorov KS v prvem nadstropju, ki omogočajo tudi primerne pogoje za obstoj morebitne občine Izlake, so v zgradbi še garderobe v upravljanju teniškega društva, ki so namenjene športnikom vseh športnih zvrsti. Preostali del pritličja je namenjen gostinski dejavnosti, ki bo zaživela v začetku maja. Na podstrešju namerava KS odpreti knjižnico in studio za kabelsko televizijo. Na KS smo izvedeli, da sta dva poslovna prostora (pisarni) s souporabo sejne sobe še na razpolago. M.K. Premalo denarja Občina Trbovlje v preteklem letu za KS Klek ni nakazala potrebnih sredstev in tako je bilo opravljenih le nekaj najnujnejših del. K temu spada vzdrževanje cest in zgraditev opornih zidov na obvozni cesti Klek - Trbovlje. Izdelali so tudi že plan za leto 1993, ki obsega: asfaltiranje ceste Izlakar -Potoška vas, postavitev hidranta na Partizanskem vrhu, vzdrževanje vaških in lokalnih cest, ureditev postajališča pri gasilskem domu na Kleku, Kavču in pri Fleretu, nabava gasilskih cevi in ključev za posamezne hidrante v Praprečah, vgradnja kovinskih prečnikov v Praprečah in ureditev vodovoda v Planinski vasi. Predlogov za plan del v tekočem letu je bilo sicer monogo več, a bodo morali zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, še počakati. U.I. Vsestranska ponudba Če kje, potem v gostinstvu velja pravilo: več in vsestransko ponudiš, bolj boš cenjen, raje bodo gostje prihajali. Gostišče pri Vidrgarju v Kandršah je znano po vsestranski ponudbi. Te dni pa sta lastnika ponudila še eno novost, in sicer skrajšano malo šolo za 5. ali druge razrede učencev osnovnih šol. Ponudba obsega tridnevno malo šolo: prvi dan obisk Zasavske gore, vmes bo gozdarski tehnik pripovedoval o flori in favni v tem delu Zasavja, na Zasavski gori ogled cerkve in drugih zanimivosti; drugi dan je namenjen obisku slovenskega geometričnega središča na Slivni, ogled vaške situle, sledil bo ogled cerkve ter unikatnega božjega groba, o čemer bo pripovedoval vaški župnik; zadnji dan pa bi si udeleženci ogledali film o lovu in divjadi ter poslušali lovca o lovu pri nas, ogledali pa bi si tudi lovsko opremo. Za konec bi šli še v Medijske toplice na zimsko plavanje. M.V. Steklar oživel Tovarniško glasilo Steklar, ki je dolga leta živel s hrastniškimi steklarji, potem pa za nekaj časa utihnil, je spet oživel. Izšla je že januarska številka, naslednjo pa že pripravljajo. Urednica Steklarja je Mili Kobal. F. M. Projekt zdrave šole V Evropi nastaja Evropska mreža zdravih šol, kamor so povabili tudi Slovenijo. V mreži lahko sodeluje največ deset šol iz vsake države. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije je poslal informacijo vsem šolam, na podlagi programa pa jih bi izbral deset. Komisija si bi po potrebi posamezne šole tudi ogledala. Predlog svojega programa je poslala tudi hrastniška šola, izidi natečaja pa bodo znani 20. marca letos. F. M. Dokumentarec meseca Februarski dokumentarec meseca na TV Slovenija je bil Piknik, posnet v Domu Tišje v Črnem potoku. Novinarka in scenaristka Alenka Auersperger je v njem prikazala življenje starostnikov in odnos do smrti in rojstva. Z. K. Večja izplačila posmrtnin 25. februarja seje sestal Izvršni odbor Sklada solidarnostne posmrtninske samopomoči Trbovlje. Na omenjeni seji je sklenil, da bo Sklad od 1. marca dalje izplačeval posmrtnino v znesku 45.000 tolarjev za umrlega člana. Za zvišanje izplačil za umrle člane Sklada se je odločil potem, ko je ugotovil, kakšno je finančno stanje. Z začetkom letošnjega leta so namreč vsi aktivno zaposleni in upokojenci plačali članarino za vse leto. Poleg vplačane članarine pa so na račun obresti za vezana sredstva pri banki pridobili tudi nekaj denarja. To dvoje je omogočilo zvišanje izplačil za dobrih 11 odstotkov. Odbor je ugotavljal tudi vprašane nenehnih podražitev pogrebnih storitev, ki so se z zadnjo podražitvijo povečale za 15 odstotkov. Sklad solidarnostne posmrtninske samopomoči Trbovlje je v vseh letih obstoja pomagal s takojšnjim izplačilom posmrtnine za umrlega člana številnim družinam in sorodnikom. T. L Priložnost za inovatorje Po podelitvi priznanja Zasavski inovator se inovatorjem obeta še dodatna priložnost za uveljavitev in promocijo svojih idej. Območna gospodarska zbornica Trbovlje namreč vabi inovatoje, podjetnike, obrtnike in razvojne skupine v podjetjih iz Zasavja, da se prijavijo na javni razpis za mednarodno promocija slovenskih inovacij v letu 1993, ki ga razpisuje Slovenska podjetniška inovacijska mreža. Na ta način želi mreža promovirati nove izdelke, prototipe, tehnologije in storitve, ki še niso bili razstavljeni doma in v tujini. Natečaj, na katerega se lahko prijavijo posamezni inovatorji, podjetniki, obrtniki, razvojne skupine v podjetjih in institutih Republike Slovenije, je razdeljen na štiri kategorije. In sicer: inovacije mladih do 16 let. inovacije mladih do 21 let, inovacije žensk in inovacije ostalih. Predvidene pa so tri oblike promocij: regijske, državne in mednarodne. Prijave na natečaj lahko vpisni obliki še pošljete do 20. marca na Gospodarsko zbornico Slovenije. S.S. Jpsftsc mala tema Še nekaj let nazaj si ljudje v litijski občini niso belili glave z vprašanjem glede odlaganja smeti na lokaciji v Ponovičah. Le nekatere bistre glave so že takrat glodale to kost, ki je danes postala pereč problem. Zakaj? Glavna sta dva vzroka: letos poleti bo sedanja lokacija v Ponovičah dokončno izpolnjena. Inšpekcija pa jo je zaradi absolutne neprimernosti (smeti dobesedno odlagajo v Savo) prepovedala uporabljati. V zadnjih dveh letih je bila deponija dvakrat pod vodo! Skratka, prostora ni, pa tudi če bi bilje ta povsem nesprejemljiv. Poleg tega je lokacija v Ponovičah tudi izredno neestetska, vidna vsem, ki se skozi Litijo vozijo z vlakom ali osebnim avtom. Divja odlagališča Deponija odpadkov za mnoge predstavlja prostor, kamor se vozi smeti, te pa kot vemo kvarno vplivajo na okolje. Tako sc sedaj dogaja tudi z divjimi deponijami. V litijski občini jih je med 200 in 300. Zavirajo razvoj turizma, zastrupljajo podtalne vode, rastline, živali in kvarijo naravno okolje. Svoje strokovno mnenje nam je ob tem povedal Martin Brilej, odgovorni vodja projekta za izgradnjo nove deponije: "Logična in razumna je torej edinole rešitev z eliminacijo divjih deponij in izgradnjo ene same, ki bo zgrajena varno, strokovno, ki bo stalno nadzorovana in bo imela minimalne vplive na okolje. Ti ne bodo niti usodni, niti škodljivi." V Litiji sta trenutno dva "izvora" odpadkov: prebivalstvo ter industrija, predvsem IUV iz Šmartna. Komunalni odpadki se tako odlagajo na nelegalno deponijo na Širjavi v Ponovičah, ki je začasnega značaja in je bila določena kot izhod v sili. S stališča varstva okolja je ta deponija neustrezna zaradi prepustnega terena tik ob reki Savi. IUV Šmartno pa imasvoje industrijsko odlagališče v Rakovniku. Ostala večja naselja v občini so več ali manj vezana na divje deponije v posameznih krajevnih skupnostih. Reševanje V litijski občini je bilo že več poskusov za celovito rešitev odlaganja odpadkov, tako s strani komunalnega podjetja, kot tudi ustreznih občinskih služb. Sklicani so bili številni sestanki, oblikovane različne komisije, podani predlogi pa nikoli niso padli na plodna tla. Ali pa so naleteli na gluha ušesa. Nekaj predlogov je propadlo tudi zaradi nasprotovanja prizadetih krajanov. Tako se z iskanjem novega centralnega odlagališča v občini ukvarjajo že približno deset let. Leta 1985 je področje Litije postalo eno od potencialnih lokacij za novo regijsko odlagališče posebnih odpadkov, pa so to možnost tako organi občinskih oblasti kot tudi Divje odlagališče v okolici Litije. foto: K.Š. krajani odločno zavrnili. V letu 1990/91 je bila zato izdelanaširša temeljita študija alternativnih lokacij za izbor sanitarne deponije odpadkov. Osnovno vodilo pri določitvi lokacije je bila hidrogeologija. V ožjem izboru so naslednje lokacije: Pogonik, Breg pri Litiji, Svibno (Široka dolina) in Hotič (pod Tolstim vrhom). Izbrana sodobna deponija bo morala izpolniti naslednje pogoje: lokacija mora biti na naravno nepropustnih tleh, prostorje v celoti ograjen, naravni vodotoki so ločeni od deponije, deponija mora imeti vhod, kjer se vsi odpadki pregledajo, stehtajo in strokovno odlože po tehnološkem načrtu, deponija ima stalno zaposlene ljudi, ki odpadke sprejemajo, tehtajo, razvrstijo, tlačijo, zasipajo in celoten sistem nadzorujejo, življenjska doba deponije je 20-30 let. Ko je deponija zapolnjena, sc prične postopek zapiranja, sanacije in vzdrževanja, celotna površina potem postane travnik ali gozd, sistematični nadzor nad deponijo pa traja še nekaj let. Izvršni svet občine Litija je na predlog Oddelka za urejanje prostora sprejel predlog za lokacijo v Široki dolini na severni strani Svibna in naročil izdelavo lokacijskega načrta o katerem bodo potekale nadaljne razprave. Kaj preostane? Zavedati se moramo, da bo kljub tehnološkemu napredku deponiranje zaenkrat ostalo glavni način dispozicije odpadkov v občini Litija. Izključena pa ni možnost kasnejše skupne rešitve s sosednjimi občinami ali v okviru širše regije. Pri tem je potrebno poudariti, da tudi drugi načini (sežiganje, kompostiranje) potrebujejo deponijo za ostanke, kajti odpadki se nikoli povsem ne predelajo. Poleg tega so ostlali načini znatno dražji, tako glede investicije, kot tudi glede tekočih stroškov. "Z izgradnjo deponije ne bo rešeno samo odlaganje odpadkov, temveč tudi postavljen celoten koncept ravnanja z odpadki, katerega sestavni del je sodobna deponija", je še dodal Martin Brilej. Maja Sevljak apsttstc ;;; ; m ZAGORJE Ob stimulacijo Poslanci zagorskega parlamenta so se sestali 24. februarja. Družbeno politični zborni bil sklepčen, pa so poslance povabili na sejo še po telefonu. Zadnja seja je bila v decembru in do februarja se je nabralo dobro število zahtevnih tem. Po štirih urah raz prav jebilasejapre ki njena in nadaljevali jo bodo 17. marca. Delegati so poslušali podrobno informacijo o zapiranju rudnika v Zagorju. Sprejeli so pobudo za izdajo zakona o zapiranju rudnikov rjavega premoga, brez katerega bi bilo občini prepuščeno breme 235 let, ki ga sama ne bi mogla rešiti. O obveznicah in Agenciji za razvoj je spet tekla dolga razprava. Poročilo, ki so ga delegati pričakovali, pa dobili šele na mizo, ni uresničilo pričakovanj. Pojavljati so se začeli celo novi dvomi. Delegati so poudarjali, da sc prav zaradi preskopih informacij o delovanju Agencije za razvoj, podjetniških programih ter sredstvih občinskih obveznic, namenjenih financiranju komunalne infrastrukture, pojavljajo dvomi, ki ne omogočajo zaupanja v ustanovljene institucije. "Dobro zaupanje, še boljšakontrola",jcbilo mnenje delegata. Spet je bil sprejet sklep, da mora biti delegatom posredovano zelo podrobno poročilo o poslovanju agencije in plasmaju sredstev za komunalno infrastrukturo. Zagorski poslanci, očitno utrujeni od dolgih razprav, niso bili več sposobni pogledati v osnutek proračunskih številk za to leto. O tem bodo verjetno več dejali uporabniki v enomesečni javni razpravi, poslanci pa takrat, ko bo obravnavan predlog. Na februarski seji je bil od predlaganih tem sprejet tudi osnutek zazidalnega načrta za Turistično rekreacijski center Medijske Toplice. Med delegatskimi vprašanji je bil izpostavljen neurejen prostor pred domom LO in policije, neosvctljenost Šolske ceste v Toplicah in reklamne table, ki so po volitvah ostale neuporabljene. Sprejeta pa je bila tudi pobuda, naj SDK preveri postopek privatizacije vseh zagorskih podjetij, ki so nastala iz bivših družbenih podjetij. Na kritiko, da so poslanci dobili gradivo za sejo prepozno (namesto deset dni so ga sprejeli devet dni pred sejo), pomembne podatke pa so dobili tudi kar na mizo, je novi župan Matjaž Švagan odgovoril s predlogom, da se v prihodnje vsem odgovornim za pripravo gradiv, ki so financirani iz proračuna, odbije 5% pri stimulativnem delu osebnega dohodka, če gradiva ne bodo pravočasno pripravili. Delegati so ta predlog seveda sprejeli. Ivana Laharnar HRASTNIK Premalo denarja Petindvajsetaga februarja je zasedala hrastniška skupščina. Na sej i so po soglasno potrjenem dnevnem redu podali informacijo o sprejetju renominacije proračuna za leto 1992, obravnavali predlog o ustanovitvi novega podjetja za proizvodnjo in predelavo plastičnih in umetnih smol in obravnavali osnutek proračuna občine Hrastnik za leto 1993. Na seji so sklenili, da v prihodnje iz naslova izvirnih prihodkov ne bodo več jemali sredstva za pokrivanje družbenih potreb, saj jim potem primankuje sredstev za dokončanje začetih investicij. V sodelovanju z Modulusom pa občina Hrastnik pripravlja program proizvodnje izdelkov iz kompozitnih materialov. Tu gre za novo podjetje, ki naj bi ga ustanovila občina v sodelovanju z Veplasom in švicarskim partnerjem, pri čemer bi švicarski partner zagotovil stroje, občina pa prostor, ljudi in zagonska sredstva v vrednosti 130 000 nemških mark. Osnovna panoga novega podj etja bi bi la proizvodnja večnamenskega plovila (kajak, čoln, surf in jadrnica), ki bi se v celoti prodal na tujem tržišču. Načrtovali so, da bo proizvodnja stekla že marca letos, vendar ima švicarski partner težave pri prenosu strojev iz Madžarske, kjer so doslej proizvajali plovila. Sredstva, potrebna za začetek delovanja podjetja, bodo zagotavljali iz občinskega proračuna, na seji pa so dali pooblastilo izvršnemu svetu, da še naprej vodi aktivnosti, povezane s tem programom. Obravnavali so tudi osnutek proračuna za leto 1993, pri čemer so poudarili, da so izhajali iz potreb proračunskih porabnikov. Za leto 1993 v Hrastniku načrtujejo posodobitev cest, izgradnjo toplovodnega omrežja in rekonstrukcijo toplarne. Še vedno pa ugotavljajo, da imajo premalo sredstev za sanacijo plazov in bodo zato v projekt vključili Ministrstvo za varstvo okolja, premalo denarja pa je tudi za dograditev objekta Ojstro 2. V Hrastniku ugotavljajo tudi veliko razhajanje med dovoljeno in nujno potrebno porabo proračunskih sredstev zareševanje socialne problematike. Tako bodo v proračunu dali prednost projektom, ki so nujno potrebni. Kljub vsemu se bo občina veijetno morala zadolževati. Vendar je vprašanje, do katere mere. Suzana Sivka LITIJA Boljše možnosti Izvršni svet SO Litija je na četrtkovi seji razpravljal tudi o prostorskih pogojih litijskih družbenih dejavnosti. Poleg ostalih je sprejel sklep, da se prostorska problematika Matične knjižnice dr. Slavko Grum na Parmovi 9 rešuje fazno. Tako bi do konca leta pripravili vso potrebno dokumentacijo, potem pa šli postopno v sanacijo posameznih delov zgradbe. V načrtu so še izgradnja učilnice pri OŠ Šmartno, podružnična šola Savain prostori za GŠ Litija. M.S. H E RA d.o.o. 2000 TRBOVLJE ŽELITE REKLAMIRATI SVOJO DEJAVNOST NA: * LOKALNI RADIO - V ČASOPISIH pokličite Sl 307 ra NOVA LEKARNA V TRBOVLJAH I V četrtek so v centru Trbovelj slovestnootvotili novo lekarno, ki je I plod sodelovanja drogerije Salus in Zasavskih lekarn. Lekarna je v | centru mesta zaradi razpotegnjenosti Trbovelj nujno potrebna. | Odprta bo vsak dan od 7.00-19.00, ob sobotah do 13.00 ure. Še naprej pa bo, zaradi neposredne bližine zdravstvenega doma in bolnice, ■ dežurna lekarna v Zdravstvenem domu Trbolje. Otvoritve se je | udeležila tudi predstavnica Salusa mag. Urbas, ki je dejala, da so v | Salusu ponosni na njihovo že osmo sodobno urejeno lekarno in upa, da bodo ljudje vanjo zahajali tudi po nasvete, ne le po zdravila. I S.S. I Foto: Tone Podbevšek | V Steklarni sto presežkov V tem tednu so v hrastniški Steklarni sklicali dolgo pričakovani pogovor z novinarji, saj so bile še pred mesecem govorice o položaju v tem 1140-članskem podjetju vse prej kot ugodne. Tokrat so glede na številne razgovore s sindikatom podjetja in z delavci povedali naslednje: v obratu embalažnega stekla trenutno še obratujeta dve liniji, odločbe o začasnih presežkih pa je prejelo sto delavcev. Do uresničitve najbolj krutega scenarija - to je začasnega zaprtja omenjenega obrata in 300 oz. 400 presežkov - tako vendarle ni prišlo. Zahvala gre v glavnem izdelanemu sanacijskemu programu, v katerem so po besedah direktorja Stojana Binderja upoštevali tudi socialno varnost delavcev, ne pa le ekonomsko učinkovitost. Glede števila začasnih preseženih delavcev v bodoče so optimisti: upajo, da ne bo preseglo števila sto, medtem ko mimo nekaj trajnih presežnih delavcev vendarle ne bo mogoče iti. A.H. Zasavski Triglav V našem zavarovalništvu je zadnji čas marsikaj novega. Nove so dodatne oblike zavarovanj, ki jih sicer po svetu že dolgo poznajo in so danes nepogrešljive sestavine splošnega zavarovalništva. Pri nas se bodo šele zlagoma razživele, glede na vse druge pogoje in možnosti, zlasti pa stabilizacije gospodarstva. V zasavski območni zavarovalnici Triglav so letos poleg nekaterih drugih sprememb, uvedli dvoje novih zavarovanj: za primer bolezni ljudi, ki gredo na potovanja v tujino in za čas bolezni v bolnicah. Pripravljajo pa novitete, ki bodo zaokrožile ponudbo. Ker je zavarovalništvo vse tesneje povezano z gospodarski miindrugimi gibanji, ne preseneča ugotovitev, da nekatera zasavska podjetja Triglavu dolgujejo kar znatne denarje. Znatni so tudi dolgovi na račun odobrenih kreditov, zlasti rudnikom. Skupni promet Zavarovalnice Triglav je lani dosegel okroglih 600 milijonov tolarjev, letos bi moral biti precej višji, kar bo odvisno od uresničitve načrtov, ki pomenijo novost na tem področju. Lani so se nekoliko zmanjšala ži v-ljenska zavrovanja, kar je spričo gmotnih težav precejšnjega števila prebivalstva razumljivo. Prejšnjaleta so imeli nekaj izgub zaradi obveznega zavarovanja osebnih in drugih vozil, lani pa so razmeroma uspešno prekrmarili tudi preko teh oblik zavarovanja. Zanimivo je, da obvezno zavarujejo okoli 16.000 vozil v vseh treh zasavskih občinah. M.V. Četrta mreža Zadnji četrtek v februarju so poslušalci lokalnih in regionalnih radijskih postaj širom Slovenije preko t. i. četrte mreže lahko poslušali že drugi pogovor-tokrat so v studiu radia Glas Ljubljana gostili dr. Janeza Drnovška. Ideja o t. i. četrti mreži se je porodila lani, ko so se predstavniki lokalnih in radijskih postaj Slovenije, združenih v okviru Združenja teh postaj, dobili na festivalu v Slovenj Gradcu, in prvič skupno prenašali okroglo mizo s predsednikom Predsedstva RS Milanom Kučanom. Nekaj podobnih poskusov je bilo seveda že prej: tako so leta 91 iz studia radia Trbovlje kar preko nekaj slovenskih radijskih postaj prenašali pogovor z dr. Drnovškom, še nedolgo tega pa iz Ljubljane žrebanje slovenske srečke. Kot prvo oddajo preko četrte mreže oz. kot oddajo, ki naj bi se kot stalna oblika pojavljala vsak zadnji četrtek v mesecu iz določenega studia, pa je obveljal januarski pogovor z Milanom Kučanom iz kranjskega studia. Ta teden so se na Kumu sestali tehnični delavci postaj Združenja, da bi se pogovorili o tehničnem izvajanju podobnih projektov. Kot zagotavljata direktor Radia Trbovlje Marjan Frol in odgovorni za tehniko Jože Naglav, so to šele začetki vzpostavljanja četrte mreže, saj poteka le enosmerno. To pomeni, da stiki oz. komunikacija med studii še ni mogoča - kar pa je njihov cilj v bodočnosti. Zanj bo seveda potrebno precej denarja, saj sedanja oprema dvosmernega sistema ne zagotavlja. Pa še nekaj: ideja pravzaprav ni čisto izvirna. Nekoč je kot idejni projekt t.i. tretje mrežeže obstajala v okviru nacionalnega radia. Na sedanjem tretjem programu naj bi se namreč pojavljale lokalne in regionalne postaje iz vse Slovenije. A. H. Najnovejši kšefti Na Izlakah, na Narofu 18 (bivši Izlaški hram), so s 1. marcem odpirli nov frizerski salon Ivi za ženske in za moške. Lastnica Ivi Košir pred dnevom žena nudi posebo ugodnost brezplačno vodno ali fen frizuro. Plačaj takoj, če ne... Te dni prejemajo tudi zasavska podjetja odločbe o višini davkov za njihove počitniške domove na hrvaški obali. Vedeli smo, da bodo dajatve visoke, za marsikateri kolektiv previsoke, nismo pa bili povsem prepričani, da bodo na Hrvaškem grozili z občutnimi sankcijami zoper vse, ki računov ne bodo takoj poravnali. Trboveljsko podjetje M & D, ki upravlja počitniške zmogljivosti zasavskih rudarjev, je prejšnji teden prejelo odločbo o višini davkov za leto 1993 za dom v Crikvenici. Račun znaša 4,8 milijonov hrvaških dinarjev. Dom ni velik, saj meri le nekaj nad tristo kvadratnih metrov notranjih površin. Preračunano v nemške marke to znese 6.589 mark, vendar jih morajo poravnati v 15 dneh. Potem času crikveniška občina zaračuna 40 odstotne obresti. To pa še ni vse. Če v doglednem času Trboveljčani ne bi računa plačali, si bo občina prilastila del počitniškega doma s hipoteko. Otem, kolikšna bo, za zdaj občina molči. Velja torej eno samo geslo: plačaj, če ne... Ob vsem tem ne bo napak ponoviti, da še vedno velja odločba o prepovedi vselitve počitniškega doma. da še ni urejeno kup formalnosti; v podjetju še danes ne vedo ali bodo lahko, ko bodo dobili dovoljenje za njegovo odprtje, v času poletne sezone zaposlili svoje ljudi ali bodo morali sprejeti na začasno delo domačine oz. hrvaške državljane. Sicer pa čaka to trboveljsko podjetje še druga odločba, ki bo zneskovno dosti večja. Na Rabu ima namreč okoli 3.000 kvadratnih metrov površin. Če to pomnožimo s 24 nemškimi markami, bo račun astronomski. In namesto, da bi v teh dneh začeli objavljati razpisne pogoje in možnosti letovanja, so v tem, verjetno pa tudi v vseh drugih naših podjetjih, ki imajo svoje zmogljivosti na hrvaški obali, v resni zagati: kako oblikovati razpis? Kakšne cene določiti? In ne nazadnje: kdo se bo sploh prijavil za letovanje, če bodo morali vcenooskrbnihdni prišteti vse davke? Milan Vidic E POGLED nega parketa Državni papirji Vjanuarju smo borzne komentarje posvečali dogajanju z delnicami, februar je bil v znamenju slovenskih državnih papirjev. Res je je v začetku februarja povzročila nekaj razburjenja redna delnica SKB, ki se je spet pojavila na borzi in povzročila veliko evforijo nakupov po visoki ceni okrog 20.000 SIT. Vendar jije cena kmalu padla. Na zadnjih borznih sestankih pa se je trend spet obrnil navzgor. Državna obveznica RSL1 jev začetku meseca še kotirala pri tečaju okrog 116 in na obzorju ni bilo videti večjih premikov. "Dvojka" pa je postala center dogajanja predvsem zaradi poskusov države, da bi zvišala tečaj. Čeprav RSL2 ob svoji izdaji konec leta 1990 ni imela pretenzij, da bi postala "imperialna obveznica" (najvplivnejši državni papir) jo je tok dogodkov pripeljal v središče dogajanja. Državno zakladništvo se je namreč trudilo, da bi spravili tečaj RSL2 preko nivoja 90, kar je povzročilo reakcijo pri ostalih borznih hišah. Država je kupovala obveznico tudi nekoliko dražje kot bi to naredil racionalni investitor, tako se je tečaj obdržal okrog 89. Ne smemo pozabiti, da so bili v začetku februarja padajoče usmerjeni tudi tečaji ostalih obveznic, med njimi tudi obveznice Zagorje. Vzrok: visoki R, ko je devizni tečaj zaostajal za revalorizacijo, tako da so tolarske prinašale več kot stabilne obveznice z valutno klavzulo. V drugi polovici februarja je za veliko razburjenje poskrbela obveznica RSL1. Tečaj ji je začel neusmiljeno padati proti 114 in ponovila se je zgodba z Ul d. d. in njenim zvišanjem odkupne provizije. Že v preteklosti je dvignila to provizijo iz 1,5% na 3% od teoretičnega tečaja, po katerem prodajajo obveznico na okencih, potem je provizija preskočila kar na 8,5%. Torej, če ste kupili RSIJ pred enim letom na bančnem okencu po teoretičnem tečaju, ki vam je obljubljal 8% letni donos, ste sedaj pri prodaji izgubili celoletne obresti pa še pol odstotka zraven. Ukrep je bil uperjen proti špekulativnim sprehodom med borzo in bančnim okencem, prizadel pa je predvsem male investitorje. Tečaj RSL1 je padal do nivoja 111. Država je očitno zadnji trenutek spoznala, da je takšno stanje prehudo in povlekla nujne poteze za vzpon tega tečaja. Na zadnjem februarskem borznem sestanku je porastel spet preko 113, karnaj bivsaj malo potolažilo investitorje in jim vrnilo zaupanje v državne papirje. 7m to je poskrbela tudi RSL2, ki je preskočila preko 91. Vendar bodimo realni in priznajmo, da poleg državnih intervencij k temu prispevajo tudi devalvacijska pričakovanja. Trgovanje z vrednostnimi papirji na borzi je na zadnjem sestanku preseglo 2 mio DEM, kar bi lahko bilo že znamenje oživitve trgovanja vpreddevalvacijskempričakovanju glede na drseči tečaj tolarja. Milanova kost Tale čas je tudi čas objavljanja vseh vrst obračunov ter drugega o tem, kako, koliko in kaj smo delali in počenjali lani. To, kar med vsemi drugimi podatki in številkami vzbuja vsesplošno pozornost, so nedvomno ugotovitve o strmem porastu deviacij. Žal se te nadaljujejo v ne zmanjšanjem obsegu in vse hujše so tudi letos. In nič ne kaže, da jih bomo kmalu pregnali iz našega vsakdanjega Življenja in snovanja. Kriminal se je razbohotil, kot nikoli doslej. In ker vsega ne odkrijejo, si ne moremo niti povsem predstavljati, kolikšno škodo nam povzroča. Ptiče smo vsakdanj im ropom, lažjim in hujšim tatvinam, resnim pretepom, kise tu in tam žal končajo tudi z življenji udeležencev in celo naključnim mimoidočim. Doživljamo groba izsiljevanja, netolerantnost je na vsakdanjem pohodu. Zdaj že vsakdo hoče uveljaviti svoj prav in ga razglaša za edino zveličavnega. Drobnih prekrškov skorajda več ne štejemo ali se nam zdijo nepomembni. Toda iz malega vedno zraste veliko. V pobalinski maniri je, vzemimo, nenehno poškodovanje, celo ruvanje prometnih znakov ob cestah, izsiljevanje prednosti voznikov motornih vozil tam, kjer je nimajo, neprestane vožnje pod vplivom alkohola... Če ostanemo samo pri najpogostejših kršilcih prometne varnosti, da drugih sploh ne omenjamo. Premalo nas vznemirja pomanjkanje čuta odgovornosti do vrste drugih pojavov; najraje nič ne vidimo, še manj slišimo, kaj šele, da bi pomagali sočloveku v težavah ali stiskah. V medsebojnih odnosih je prišlo do stopnje, ki nas mora prisiliti k resnemu premišljanju, kaj pravzaprav ukreniti. Bolje rečeno, kje začeti, kako se obnašati, da se prebijemo mimo vseh teh in še drugih čeri, ki hudo načenjajo pravila vsakdanjega obnašanja vseh nas. Nedvomno je vse, karta čas doživljamo, med drugim tudi rezultat velikih sprememb zadnjih nekaj let v družbi. Pogujujejo jih vse večje in globlje gmotne razlike med nami. Žal nič ne kaže, da se jih bomo odkrižali; kvečjemu, to že moramo reči, se bodo poglabljale. In če smemo rahlo pretiravati, moramo postaviti piko na i in povedati, da siti lačnega nikoli ni in ga ne bo razumel ali pa ga bo samo toliko, kot se njemu zdi prav in dovolj. Razlike se začenjajo Že v šolah; danes jih čedalje bolj občutijo revnejši učenci in dijaki. Te razlike med našimi najmlajšimi so že tolikšne, da bi nas morale predramiti. Četudi, to moramo priznati, kaj dosti možnosti za njihovo odpravo ni. Morda pa bomo z nenehnim opozarjanjem nanje vendarle dosegli vsaj to, da jih bomo z vsemi razpoložljivimi možnostmi začeli blažiti. To je najmanj, kar smo dolžni storiti. Milan Vidic Milan Povirk J ^ apatìa . Skoraj bo mimo četrt tisočletja, ko so začeli rudariti na zasavskem koncu. S to starostjo se počasi izteka življenje dejavnosti, na katero so bili ljudje na tem delu ozemlja silno ponosni. Čas sam, ki je nenehno hitel, očitno ni dovolj glasno naznanjal konca, saj je sedanjost v marsičem premalo pripravljena za neboleč preskok v življenje, ki sledi. Od rudnikov rjavega premoga v Sloveniji bodo po letu 2000 kopali premog le še v Hrastniku in Trbovljah. Od knapov smo se v Zasavcu prvič poslavljali pred dvema letoma v naši prvi številki, prav gotovo pa danes nismo poslednjič pred vami s to temo. Do leta 2000 je kljub vsemu le še sedem let. Bodo suha ali debela? Če bo odgovornim uspelo republiko prepričati o nujnosti sprejetja zakona, se vsaj prelomila ne bodo. "Zmajevo kri", tako so v vasi Strahovlje davno tega imenovali nenavadno rudnino, so najprej uporabljali v zdravilstvu. Od leta 1755 dalje tudi v industriji in za ogrevanje. Zagorski rudnik je bil dolgo največji izmed zasavskih, kot prvemu mu je zmanjkalo moči. Slovenska vladaje leta 1990 ocenila, daje potrebno proizvodnjo ijavega premoga znižati iz 1,7 na 1,4 mil-jona ton letno ter doseči družbeno sprejemljivo ceno, 6,5 DEM/GJ. V Rudnikih ijavegapremoga Slovenije so začeli izdelovati variante in se končno odločili za tisto o postopnem zniževanju proizvodnje do konca leta 2000, ko naj bi v igri ostala le še rudnika v Hrastniku in Trbovljah. Tačas pa ostajajo na ramenih občine in RRPS težka bremena, pri razbremenjevanju katerih naj bi sodelovali vsi, ki so energetsko politiko tudi v preteklosti oblikovali in jo vodili ali pa jo še vedno vodijo - zniževanje zaposlenih, tako imenovano prestrukturiranje gospodarstva, zniževanje proizvodnje, zniževanje lastne cene, dvig produktivnosti, področje ekologije - o tem govori projekt zapiranja rudnikov, v občini Zagorje pa še posebej izbija na dan socialna varnost zaposlenih in njihovih družin ter hudi problemi, če bi občina izgubila okoli 600 produktivnih delovnih mest. Še več, predsednik vlade občine Zagorje Vladimir Ko-jnik je na seji skupščine prejšnji teden, ko so bili poslanci seznanjeni z. aktivnostmi, dejal: "Če ne bomo po zapiranju rudnika dosegli rešitve vseh vprašanj, gre zarekul-tivacijo površin, zaposlitev ljudi, pridobivanje novih delovnih mest, usposobitev nekaterih kapacitet, potem bi občina lahko ostala pri reševanju sama. To pa pomeni katastrofo glede na vpliv in pomen, ki ga ima premogovništvo v teh letih in v prihodnje. Za sprejem zakona se zavzemamo zato, da bi zaščitili interese tako, da družba pri tako pomembnih odločitvah ne bo držala rok od sebe." Od 5 do 2 Republiški proračun od leta 1991 dalje zagotavlja sredstva za zapiranje posameznih rudnikov, pa tudi sredstva za zaposlovanje delavcev v premogovništvu. V postopno zmanjševanje proizvodnje, s tem pa zapiranje, so bili zajeti rudniki Laško, Senovo, Kanižarica in Zagoije. Laški in kisovški rudnik so začeli zapirati leta 1991, dela potekajo po načrtih in v juniju letos naj bi bila tudi končana. Proizvodna cena je znižana iz 11 na 8 DEM/GJ. Število zaposlenih seje v dveh letih znižalo za 1287 delavcev in danes je v RRPS zaposlenih še 3250 ljudi. V Zagotju jih dela 567. V naslednjih sedmih letih mora biti skupna številka nižja še za 1250. To pomeni, naj bi po letu 2000 v RRPS delalo še 2000 ljudi, proizvajali bi okoli 1,2 mil-jona ton premoga. Zniževanje zaposlenih je izjemno vi- soko. Doslej je potekalo s pomočjo republiških sredstev, notranjimi napori in s pomočjo naravne fluktuacije, karje pomenilo manj boleč prijem. V prihodnje v RRPS vidijo še najmanj problemov prav s prezaposlovanjem delavcev iz zagorskega rudnika. V sedmih letih bo naravni odliv zaposlenih zabeležil številko okoli 1000, to pa naj bi pomenilo prostor za zagorske rudarje v trboveljski in hrastniški jami. Veliko težje bo v Senovem in Kanižarici, posebej z delavci, ki delajo zunaj jam. V strategiji razvoja RRPS je zapisano, da bo program zapiranja rudnika in prestrukturiranja podjetja uspešno končan, ko bo poskrbljeno za socialno varnost vseh zaposlenih. Pri tem so veliko vlogo namenili Sektorju za prestrukturiranje in alternativni razvoj. Prav ta že beleži velike rezultate, zato ga nameravajo v tem času še okrepiti. Ne brez zakona "Brez zakona pa ne bomo zapirali nobenega rudnika več," je bil odločen direktor RRPS Aljoša Kink. "Tako, kot smo zapirali rudnik v Kisovcu in Laškem, ne želimo več nobenega. Iz republiškega proračuna smo dobili finančno pokrita izvršena fizična dela v jami ter sredstva za revitalizacijo površin, vsa ostala bremena Zakon o zapiranju rudnikov rjavega premoga bo garancija za temeljit in vsestranski pristop k zapiranju rudnika Zagorje in saniranju stoletja trajajočih posledic rudarjenja v tej občini. Zahtevo po sprejetju tega zakona sta sprejela izvršni svet 15. februarja in skupščina v Zagorju 24. februarja letos. Že dan kasneje se je predsednik skupščine Matjaž Šva-gan na Izlakah sestal z generalnim sekretarjem državnega zbora Bogdanom Biščakom in ga seznanil z zahtevo RRPS in občine Zagorje. /tv>wc m inproblemipa so ostali na ramenih RRPS. Če bomo v bodoče kar tri rudnike zapirali na ta način, potem cena za G J ne bo nikoli 6 DEM, pač pabo veliko višja, in potem se bo povečala želja nekaterih, da se z rudarjenjem tu popolnoma preneha." Člani zagorskega izvršnega sveta in poslanci v občinski skupščini so že izrazili zahtevo po sprejetju zakona. Osnutek bodo pripravili v RRPS v sodelovanju predstavnikov zagorske občine, državni zbor pa naj bi ga sprejel že v tem letu. Tako kot so z zakonom zapirali rudnike v Mežici, Idriji in Žirovskem vrhu, naj bi jih tudi v Zagorju, Kanižarici in Senovem. Zakoni sicer ne prinašajo čudežev, zagotavljaj o pa priložnost za opredelitev časovnih, finančnih in socialnih problemov, ki bodo na vrsti prihodnjih sedem do deset let. Usodno leto 2010 Zakon o zapiranju rudnikov ijavega premoga je le ena od rešitev ali pomoči, da bo upravičen obstoj trboveljskega in hrastniškega rudnika. Potreben je tudi hiter odgovor, kaj bo s proizvodnjo električne energije v trboveljski elektrarni po letu 2010. O energetski strategiji Slovenije se še vedno le govori, ni pa še dokončno opredeljena. Po letu 2010 naj bi se iztekla obratovalna doba trboveljske termoelektrarne. Odločitev republike o nadomestnem objektu ali prenovljenem sedanjem bi razrešila prcnckatcro dilemo, saj brez elektrarne tudi proizvodnja premoga ni več potrebna. Rudnik namreč tudi v prihodnje načrtuje odkopavanje srednje kvalitetnega premoga, znane zaloge tega so 58 mil-jonov ton, katerega izraba je najboljša v velikih termoenergetskih objektih. Tega bodo, kot pravijo, sposobni prodajati po konkurenčni ceni glede na ostale energente. Ob tem, ko bi zaloge premoga še izkoriščali, bi lahko še vedno zadržali veliko število delovnih mest, z upoštevanjem tehnoloških dosežkov pa je mogoče zadovoljiti tudi zahtevam varstva okolja. Tek skozi 7 let Skoraj dvajset let je že stara zgodba o zapiranju rudnika, pa tudi v teh dvajsetih letih seje marsikdaj pozabilo, da zapiranje traja dolgo dobo in da morajo ves čas teči aktivnosti za trenutek, ko bo dejanje zaključeno. Ko je na voziček naložena zadnja lopata premoga, se začnejo dolgi tehnični in tehnološki procesi, izstopijo socialna vprašanja, ponujene morajo biti nove proizvodne dejavnosti. Odpre se nov list zgodovine, list, ki ima vsaj takrat, ko se odpre, brezmejne razsežnosti. Težine zapiranja tovarn sicer ni moč zanikati, specifičnost zapiranja rudnikov pa je povsem drugačna. Hitrih, kratkoročnih in površnih odločitev to zapiranje ne prenese. Zato poznavalci radi ponudijo primerjavo, da rudnik ni tovarna. V sedmih letih zapiranja načrtujejo v RRPS 1,2 miljona ton proizvodnje premoga na leto. Pripravili bodo vse dokumente, potrebne za zapiranje rudnikov. Če bo v letošnjem letu republiški proračun zagotavljal sredstva, bodo še letos začeli s hidrogeološkimi raziskavami. Po poldug-em letu teh raziskav bo dana osnova za izdelavo projektne dokumentacije za fizično zapiranje jame. Pod pogojem spet, da bo financiranje zagotovljeno, bo leto 1996 oziroma 1997 tisto, ko naj bi sc dejanska dela začela. Ta pa bodo zahtevala tri do štiri leta in leto 2000 bi pomenilo konec za tri rudnike ijavega premoga. Konec je začetek Leta 1990 so začeli delati novo strategijo razvoja občine Zagoije z ustanovitvijo Agencije za razvoj, načrtovanjem industrijske cone v Kisovcu in sanacijo površin. Predvsem bo nujno nova delovna mesta občanom zagotoviti v lastni občini. Že danes veliko Zagoijanov hodi na delo drugam. Prezaposlitev 600 delavcev zagorskega rudnika v sosednji dve občini bi pomenilo še manj aktivnih zaposlitev doma. RRPS je ob prestrukturiranju ustanovil že 12 družb oziroma hčera, ki poslujejo kot samostojna podjetja. S tem nameravajo nadaljevati. V dveh letih so v Zagorju našli 60 delovnih mest za prezaposlitve, iz virov energetike pa bodo financirani tudi načrtovani projekti v Medijskih Toplicah z 90 delovnimi mesti, industrijsko cono v Kisovcu s prek 300 delovnimi mesti. Energetskemu viru je mogoče ustrezne zahtevke še nasloviti. Seveda ta vir ne bo mogel zadostiti vsem potrebam in je le del novih možnosti. Poleg sredstev matičnega podjetja in družb - hčera ne bo šlo tudi brez sredstev državnega proračuna, sredstev občin, regij in države, namenjenih za spodbujanje podjetništva in razvoj drobnega gospodarstva, sredstev tujih in domačih sovlagateljev ter različnih oblik kreditov. Vse to pa bo terjalo budno aktivnost in prodornost tistih, ki ta čas odgovaijajo za razvoj podjetja in občine. Glavna tema tega trenutka je sprejetje zakona o zapiranju rudnikov rjavega premoga. Brez njega šlo ne bo in tudi ne sme. Cena za vse, karje rudarjenje ponudilo vsej državi, je izjemno visoka, zato brez povračila tukajšnjega razvoja ni videti. Nad razdelitvijo republiških sredstev v RRPS pa bodo seveda svoj vpliv in vpogled zahtevali tudiZagoijani. Če smo v Sloveniji nekdaj radi s prispodobo dejali, da "Sava teče proti Beogradu", in bi zdaj morda ob nerazumevanju države v novi prispodobi obrnili pot v nasprotno smer, proti Ljubljani, bodo Zagoijani vsekakor tisto "Savo”, ki bo tekla iz Ljubljane v Trbovlje, delno zajezili že v Zagorju. Menda novi dobri odnosi med RRPS in občino Zagoije tega ne bodo preprečili. 235 let je doba, ki ne sme pustiti le bolečih posledic. Ivana Laharnar Foto: Tomo Brezovar 'A&stC m Doma s Save pri Litiji, šolal se je v Ljubljani, služboval prav tako v Ljubljani, 15 let v takratnem ministrstvu za notranje zadeve in na sodstvu, opravil študij na pravni fakulteti in prišel živet nazaj na Polšnik, kjer je zdaj že 25 let. Vmes je bil v Beogradu generalni sekretar zvezne skupščine in kasneje 10 let poslanec. To je najbolj kratek življenjepis 62-letnega Janeza Lukača, enega najbolj znanih Litijanov, ki veliko raje kot o sebi govori o Polšniku, Litiji, slovenski državi. V Beogradu sem služboval do propada Jugoslavije. Na volitvah, ki jih zdaj že imenujemo prve pluralne volite, semkandidiral skupaj s še petimi kandidati in uspel. Bil sem izvoljen za poslanca zbora občin republiške skupščine. Takrat ste bili član socialističnestranke... Bil sem. Deloval pa sem le na Polšniku in se povezoval s socialisti v Litiji, s posamezniki. V tistem času, ko je nastajala pluralna družba, smo v Litiji avtohtono zgradili vizijo socialne demokracije, take, kot je v svetu, vendar z vsemi problemi teh krajev. Zajeli smo vse od kmetijstva, varstva okolja socialnih pravic, vsekakor pa smo na prvo mesto postavili samostojno Slovenijo, odcepitev od Jugoslavije in postavitev pravne, neodvisne in samostojne države. Potem pa so med nami, ki smo ta program avtohtono in pred socialistično stranko sprejeli, nastopile razlike. Na ustanovnem kongresu socialistične stranke sem skušal uveljaviti program, kije nastal na tem koncu, na začetku Zasavja. Pa ga niso sprejeli. Celo obratno, kongres se je uprl našim zahtevam. Bili so za konfederacijo, niso sprejemali načel socialne demokracije. Pri glasovanju smo bili preglasovani. Tisti, ki smo sodelovali pri oblikovanju našega programa, nismo imeli nobenega motiva, da bi v Litiji postavili stranko, ki ne bi imela ničesar skupnega z našim programom. Tu se je začel moj spor s socialistično stranko in od tu njihov očitek, da sem deloval v skladu s programom Demosa. Vendar sem vseskozi le uresničeval program, na podlagi katerega so me volilci izvolili. Najprej sem deloval preko Demosa, nato pa prestopil v Ljudsko stranko, kije bila najbliže našemu programu. Zdi se, da zna ta stranka okoli sebe zbrati vse tiste, ki niso zadovoljni s svojo stranko... SLS ima v osnovi krščanski etos, kije doma v vsakem slovenskem domu, in ima ljudskost. Napačno je pojmovati, da se le levica bori za delavske pravice. SLS je vse storila, da bi zaščitiladelavcakot delojemalca, pa pri zaščiti družbene lastnine, pri kateri mora participirati. Če bodo hoteli biti ljudje zvesti svojim načelom, bodo morali slej kot prej vstopiti v ljudsko stranko. Stranka, pravite, se zavzema za kmeta in delavca. Pa vendar skoraj ni revnih kmetov, medtem, ko je revnih delavcev kar precej. Revnihkmetov trenutno v Sloveniji mogoče res še ni. Če pa se bo nadaljevala takšna kmetijska politika, s tem liberalnim anarhizmom, ki ga zganja Kračun, potem bomo kmalu imeli propadle kmete. Kmete, ki ne bodo mogli konkurirati na trgu. SLS ima v programu, kako ohraniti kmeta, vas in podeželje. Pa vendar je čebula v Avstriji cenejša, česen na Madžarskem... Veste, vse zahodne države imajo za kmetijstvo zaščitno politiko in z njo ščitijo kmete. Ko so Avstrijci izvažali meso v Slovenijo, so zanj dobili izvozne stimulacije. Kako naj se s takšnimi meri slovenski kmet? Strinjam pa se, daje v našem kmetijstvu treba še veliko, zlasti vzgojnega dela. Naše mleko je dražje tudi zato, ker ga kmet pri eni kravi pridela polovico manj kot na Nizozemskem, je pa zato veliko bolj kvalitetno. Koliko strank je v litijskem parlamentu? Šest. In kako se povezujejo, sklepajo koalicije? Slišati je, da sta se zdaj izoblikovala dva med seboj sprta tabora. V litijski občini jebil izvršni svet oblikovan po sporazumu vseh strank ne glede na njihovo moč. Zavedali smo se, da moramo iskati tiste rešitve, ki so najboljše, ne glede na stranko. Po ponovni oživitvi je socialistična stranka nekako povzela levo pobudo in spor je nastal pred samimi volitvami, ko si je začela prilaščati vse dosežke, za katere smo prispevali vsi. Izdala je časopis, v katerem so bile slike vseh objektov, cest, ki pripadajo vsem, tistim, ki so v Ljubljani vrata odpirali, tistim, ki so drugje zbirali denar, tistim, ki so delali doma. To pa so bile vse stranke. Takrat je nastala levica, od takrat naprej se sklepajo koalicije. Nekateri se povezujejo trdneje, drugi od projekta do projekta. Da bi lahko sodelovali pri razvoju litijske občine so se začeli intenzivneje povezovati krščanski demokrati in SLS. Ne združevati, pač pa povezovati za reševanje litijskih problemov. Kje so potem litijske perspektive? Litijaje v zadnjih letih zgradila svoj center. Poleg trgovskega je nastajal tudi upravno sodni center. Toje nastalo iz potrebe: Ljubljana je daleč, z Zasavjem Litija ne najde nič skupnega, z Dolenjsko pa še manj, čeprav je velik del občine odprt proti Dolenjski. Litija je ob toleranci vse periferije precejšen del sredstev vlagala v razvoj mesta. Po mojem je «m sleherni občan, tudi tisti, ki živi že blizu Sevnice, spoznal, daje treba zgraditi center, v katerem bo človek urejal stvari na sodoben način. Litija je bila zadnja leta ves čas v samoprispevkih, v vseh krajevnih skupnostih: od prostovoljnega dela, kar je drugje že zamrlo, do vsega drugega. Litijske vasi so bile zelo zaostale v primerjavi z ostalimi slovenskimi in šele v zadnjih letih so se z vsemi napori približale slovenskemu povprečju. Ali so bili to res vsi viri ali ni priskočilo na pomoč tu in tam še kakšno podjetje? Podjetja komaj sama živijo, vedno so na meji rentabilnosti, ob tem smo po nepotrebnem kakšno podjetje tudi izgubili. No, v podjetjih so marsikdaj tudi čudno gospodarili. Z gospodarstvom imamo sploh težave. V Litiji je najbrž tako kot v Zasavju. Tudi v Litiji seje razvijalo tisto, kar je bilo moderno vprejšnjem in začetku tega stoletja: predilstvo, lesna industrija, usnjarstvo. V občini ni bilo nobene inovativnosti, imeli smo celo župane, ki so se v Litijo vozili v službo, nikoli pa nihče ni razmišljal, da bi se Litija lahko razvijala tudi kot obrobno središče, kjer bi lahko bila tudi modema industrija. Lokalno vodstvo nikoli ni imelo posluha, znanja in vizije. Kaj torej razvijati v litijskem gospodarstvu? Litij a mora v urbanemdelu, kjer je industrij a, razviti ob predilski tudi tekstilno vejo. Zakaj je Litija razvijala le predilnico ne pa tudi tkalstva, s katerim bi danes, če ne drugega pa z lohn posli, lahko delovala na zahodnih trgih? Zato ker tisti, ki so vodili to tovarno niso bili dovolj inovativni in o tem niso razmišljali. Ampak zakaj predilnico, tkalnico in druge manjše stvari, če pa si lahko v enem poslu velik in uspešen? Tudi jaz sem tako razmišljal, dokler nisem zvedel, da ima v Evropi vsaka pametna in modema tkalnica svojo predilnico. To je tako povezan proces, daje tudi cenovno najboljše, če je skupaj. In še druge panoge? Druga je lesna industrija. Ta ima zaledje. Toda ne za prodajo hlodovine. Lesna industrija mora poiskati, nekaj tega že ima, visok končni izdelek za nemškega proizvajalca, s katerim pa mora poiskati tudi način zadokapitalizacijo za posodobitev. Za takšno proizvodnjo je lesa tu okoli dovolj. Tretje pa je usnjarstvo. V usnjami so nekoč že imeli direktorja, ki je imel vizijo in je skrbel za razvoj, vendar pa so ga odžagali in danes je uspešen krznar, ki bo postal v tem delu Evrope zelo poznan. Palatinus? Da, Palatinus. Kaj pa kmetijstvo? Struktura tega kmetijstva bo čez nekaj let idelana za razvoj biodinamične proizvodnje hrane. Samo majhna kmetija lahko to počne. In samo tako hrano bodo petičneži kupovali. V Ameriki takšno proizvodnjo hrane na veliko subvencionirajo. Naši kmetje imajo vse za takšno proizvodnjo. Potrebno je le še vedeti, kdaj so kakšne zvezde prav postavljene. In to se da naučiti. Ob biodinamični hrani želi živeti petični svet. Petičnega svetapaječedalje več. V Polšniku seje v zadnjih letih zgradilo toliko novega, kot se prej ni v 40 letih... To velja za celo Litijo. Šele v zadnjih letih so prevzeli vodenje ljudje, ki imajo vizijo in inovativne sposobnosti. In prav imate, da gre za40-letni zaostanek. Litija je bila pred vojno srez, imela je svojo sodnijo, svoje vse, niti tega niso znali ohraniti župani, ki so se v Litijo vozili, ali tisti, ki so jih postavljali zato, ker so bili naši. Zdi se, da seje v Litiji največ gradilo, ko so bili težki časi. Ali ni to... Paradoks? ...znak nekega poguma in uporništva? Reciva raje znanja in razumevanja. Rast in razvoj pa pospešuje tudi večstrankarski sistem. Socializem Litiji ni ustrezal? Ko je imela Litija idealne pogoje, da razvije moderno industrijo, se to ni zgodilo. Razvijala je le tisto industrijo, kjer je potrebna fizična sila, In to je velik greh prejšnjega litijskega vodstva. Litija ni naredila ničesar, da bi doma zadržala svoj umski potencial. Zdaj, ko so se zadeve začele spreminjati, pa je prepozno. Potrebno je dobiti nekoga, ki ima kapital, mu ponuditi pogoje. In zato se zdaj dajemo. Moja koalicija hoče, da se razširi IS s človekom, ki bo skrbel samo zato, da išče potencialne lastnike, podjetnike, družbe, ki bi jim dali na razpolago, kar imamo mi v občini in bi imel pri nas prednost pred drugimi. Litija se trudi. V ta trud spadajo tudi spori, nastajajo različne koalicije. Vse to pa zato, da se izkaže, kaj je potrebno danes, kaj jutri, toliko tega se bomo odrekli na račun onega. Za naprej kaže, da bo moral sam razvoj centra nekoliko zaostati, oziroma se počasneje razvijati kot okoliški kraji, da se bodo lahko posodabljali tudi ti. Mogoče bo zato zdaj nekaj časa konflikt, pravzaprav dialog med mestom in vasjo. Vendar pa ljudje morajo spoznati, kaj je zdaj pomembno. Kaj ima prednost. Še eno vprašanje: kakšen je odnos Litijanov do NOB-eja? Litija išče svoj praznik, kar pomeni, da s Tišjem ni zadovoljna, ali pa ga hoče imeti v kombinaciji še z drugimi dogodki, ki so za Litijo pomembni. In Litija bo morala najti obeležja, ki bodo vsesplošna. Stane Šterbucl Kaj pa načrt lokalne SRiiiotiprRvc? Moje mnenje je drugačno kot je mnenje drugih, tudi v moji stranki. Vseskozi trdim, da bi bila za Polšnik zabloda, če bi se zdaj, ko je skupaj z drugimi razvil Litijo, temu odrekel in začel razvijati svoj center, To bi bila krivica. Do ljudi, ki so dozdaj urejali svoje zadeve in bi jih morali še enkrat. Tudi ni premoženja, ki bi bilo last te male občine. To je drugače kot v Avstriji. Avstrijske občine so tudi bogate občine. Imajo svoje gozdove, imajo svoje o brate, neprem ìénine i n od tega dobivajo dohodek. Pri nas tega ni. Pri nas smo poskušali s skladom kmetijskih in gozdnih zemljišč. Imajo naj ga tudi občine... ... ampak občinam pripada zelo malo... Ja, občine ne bodo nič več kot so zdaj krajevne skupnosti. Nekateri menijo, da se bodo sredstva delila po različnih kriterijih, glede na razvitost, zaposlenost... Ja, vendar v kasnejšem obdobju, ko se bo Slovenija izkopala iz recesije. Do takrat pa bo to vse skupaj životarjenje. Ob tem pa je bolje združevati vse potenciale. Do takrat bi bilo zelo krivično enostavno reči tem hribovskim krajem, nate zdaj pa imate tu svojo občino. In zdaj nas ne briga nič več C Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20 Julija 2c, 61410 Zagorje Telefon/fax: 0601 61 611 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldatomi, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje,... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scaneiji, modemi, diskete, pokrivala, zaSč. filtri,... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX,... SOFTWARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slov. knjig za nekatere produkte! rekreacijski center 14. oktober hrastnik VAS VABI NA: - KOPALIŠČE S SAVNO, SOLARIJEM TER MASAŽO odprto vsak dan: 9h-l2h; I6h-2lh -ŠPORTNO DVORANO S TENISOM -KNJIŽICO Z VIDEOTEKO vsak dan od lih - I9h za dodatne informacije pokličite na telefon: TELEFON: 41 134 41 354 (bazen, telovadnica) ZAGORJE Kidričevo 17 KONČNO TUDI V ZAGORJU ! SPECIALIZIRANA TRGOVINA Z METE RS KI M BLAGOM IN MODNIMI DODATKI žcn/ki in mo/ki Frizer/ki /aIon OD PRVEGA MARCA DALJE VAS VABIMO V NOVI FRIZERSKI SALON NA IZLAKE. OBIŠČITE NAS ENKRAT IN VRAČALI SE BOSTE ZNOVA ... VABLJENI ! ! DELOVNI ČAS: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9h DO 18h SOBOTA OD 7h DO 12h. KOŠIR IVI N A R O F 18 IZLAKE ZLATAR ZLATAR V V MEŠIČEK JOŽE UL 1, JUNIJA 11, 61420 TRBOVLJE, Telefon (0601)21 159 NUDIMO: mm. tn iBfcbm nokit popravila sfetcg) m srebrneg) nakita - zamenjava ali predelava staregp nakita ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU ŽENAJ 8.00-12.00, ,6.00 19.00. SOBO,* 8.00 12.00, ČETRTEK: zaprto Servisni dei časopisa v tedniku povečujemo kar na osem strani. Na petih boste lahko prebirali televizijski program. Zaenkrat objavljamo oba programa slovenske televizije in prvi program hrvaške. Tiste, ki jih v zasavskih občinah in liliji vidimo. Poleg tega seveda objavljamo tudi programe lokalnih televizij - trboveljske in litijske. Tu je še program Radia Trbovlje. Ko se bo vidnemu polju priključila še kakšna televizijska postaja, bomo poskrbeli tudi za te programe. "Zaenkrat ne objavljamo programov satelitskih postaj, saj bi pomenilo to preveč prostora v časopisu. Te programe prepuščamo specializiranim revijam. Menimo, da je bolje, da objavimo program lokalnih medijev, kijih drugje ne najdete. V servisnem delu bomo objavljali tudi povabila na različne prireditve, spored kinematografov, novosti v knjižnicah, rojstva, godove, informacije o porokah, kakšno svetovalno drobtinico, pa seveda horoskop. In nuile oglase, ki so s kupončkom Zasavca še vedno zastonj. Mabimo vse prireditelje, da nas obveščajo o svojih namerah vsaj teden dni pred izidom časopisa. Tako bomo lahko o njihovi prireditvi obvestili bralce pravočasno. Morda bo obvestilo vplivalo na obisk na prireditvi. Pa še nekaj. Prav gotovo se bomo nekaj časa še lovili pri objavljanju TV sporeda, saj dobimo informacije precej pozno. Upamo, da nam boste morebitne napake dobrohotno odpustili. HOROSKO M0JI30JI0H Zasavc SOBOTA 9.00 VIDEO STRANI 9.10 RADOVEDNI TAČEK: Žoga 9.30 A. Lindgren: ERAZEM iiiii IN POTEPUH, otroška nadaljevanka (1/5) 6.3.1993 10.0S 10.20 11.05 13.00 13.05 13.45 14.55 15.20 16.50 16.55 17.00 17.10 18.00 18.45 19.00 19.12 19.22 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 20.20 20.30 H.C.Andersen: DALEČ OD DVORCA -KAKOR NAPRAVI STARI, JE VEDNO PRAV (2/3) TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike KRVNI BRATJE, ameriški film POROČILA TEDNIK, ponovitev VIDEO STRANI FILMSKO POPOLDNE - POPOLNA TUJCA, ponovitev ameriške nanizanke 20/28) POLETEL BOM, ponovitev ameriške nadaljevanke, 1/21 POSLOVNE INFORMACIJE EP VIDEO STRANI TV DNEVNIK 1 POTOVANJE PO ČLOVEŠKEM TELESU, Inemska poljudnoznanstvena serija (5/8) RPL TV MERNIK RISANKA ŽREBANJE 3X3 TV NOCOJ EPP TV DNEVNIK 2, VREME ŠPORT EPP UTRIP EPP ONA + ON 21.30 EPP 21.35 S.De Abreu: NA DNU, brazilska nadaljevanka (1/5) 22.30 TV DNEVNIK 3, VREME 22.53 ŠPORT 23.08 EPP IN EP VIDEO STRANI 23.13 TV JUTRI 23.15 SOBOTNA NOČ ... VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA, ameriška risana serija (21/26) 10.20 DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, ameriška nanizanka, 18/20 10.45 KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja za otroke 12.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 13.00 POROČILA 13.05 OPERNE ZGODBE IX.: TRUBADUR 13.55 VIDEOSTRANI 16.00 ŠPORTNA SOBOTA 19.00 Werner Fend: MOJA KNJIGA O DŽUNGU, §M nemška poljudnoznanstvena serija (21/27) 19.22 TV NOCOJ 19.24 EPP 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 19.59 EPP 20.05 ROJSTVO EVROPE, angleška dokumentarna serija : : (5/7) 21.00 SLOVENSKI MAGAZIN 21.30 POGLEJ IN ZADENI 22.30 TV JUTRI 22.35 SOVA ’ALO’ALO, angleška : : : nanizanka, 1/18 ODLETEL BOM, ili ameriška nadaljevanka, : :: : . .. 2/21 POLETNI LJUBIMCI, WMM ameriški film 1.25 VIDEO STRANI HTV 1 7.55 TV SPORED 8.00 TV KOLENDAR 8.10 POROČILA 8.15 SUKA NA SUKO, ponovitev 9.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 10.30 "PARLAONICA" 11.30 ČAROVNIJA 11.55 TV SPORED 12.00 POROČILA 12.05 OBSTATI V DIVJINI (1/8) 12.35 HAGGARD (6/7) 13.00 ZABAVNA ODDAJA (HTF) 13.45 RISANKA 13.55 POROČILA 14.00 POZDRAVI IZ DOMOVINE 14.30 BEVERLY HILLS (22) 15.15 ŠIBENIK-VODICE, dokumentarni film 16.00 POROČILA 16.05 TV SPORED 16.10 RISANKA 16.15 TELEVIZIJA O TELEVIZIJI 16.45 TURBO UMACH SHOW 18.00 POROČILA 18.05 TV IZLOŽBA 18.20 SANTABARBARA (344) 19.05 V ZAČETKU JE BILA BESEDA 19.15 RISANI FILM 19.22 EPP 19.27 NOCOJ 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.00 TV TEDNIK 20.15 EPP 20.20 BLUE LIGHTING, avstralski film (89’) 21.50 DOPOLNILO 22.00 MILAN GRLOVIČ ALI USODA NOVINARJA, dokumentarna oddaja 22.30 EPP 22.35 TV DNEVNIK 2 22.55 EPP 23.05 SUKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V NEMŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA 00.00 SEN BREZ MEJA KANAL 10 TRBOVLJE 13.30 KORISTNE INFORMACIJE 14.00 OTROŠKI PROGRAM 16.00 100 NA URO,mladinski program 17.00 SATEUTSKI PRO GRAM RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 GLASBENI COCTAIL 16.00 SOBOTNO POPOLDNE 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 SOBOTNO POPOLDNE 18.00 ČESTITKE IN ŽELJE POSLUŠALCEV 19.00 SLOVO afssfijc M NEDELJA SLOVENIJA 1 8.40 VIDEOSTRANI 8.50 OTROŠKI PROGRAM 8.50 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.35 J. Jemec: SOLZA POLNA SMEHA, LG MB 10.20 SILAS, nemška nadaljevanka (12/12) 10.45 Werner Fend: MOJA KNJIGA O DŽUNGU, ponovitev nemške pol judnoznanstvene serije (21/27) 11.05 SLOVENSKA LJUDSKA 1 GLASBILA IN GODCI 11 30 OBZORJA DUHA 12.00 BEGUNCI TU, Z NAMI 12.30 DOMAČI ANSAMBLI, : Ansambel Toneta Kmetca 13.00 POROČILA 13.05 ONA + ON, ponovitev 14.05 VIDEO STRANI 14.45 FILMSKO POPOLDNE 14.45 'ALO ALO, angleška nanizanka, 1/18 15.10 ODLETEL BOM, ameriška nadaljevanka, 2/21 16.00 SOFIJA IN CONSTANCA, angleška nadaljevanka, 5/ 6 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 16.5$ EP VIDEO STRANI 17.00 TV DNEVNIKI 17.10 SCHEIDUNG A LA CARTE, nemški film 16.40... 19.05 RISANKA 19.17 SLOVENSKI LOTO 19.22 TV NOCOJ 19.24 EPP 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 19.S9 EPP 20.05 ZRCALO TEDNA 20.20 EPP 7.3.1993 20.30 21.30 2135 22.10 22.15 22.38 22.40 24.10 ■ 8.00 8.10 9.10 10.05 1135 13.00 13.05 14.10 14.10 14.40 14.55 15.55 16.10 17.55 19.22 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 22.20 22.25 NEDEUSKIH 60 EPP Življenje z druge plati: KAKO NAS VIDIJO ŽIVAU, angleška poljudnoznanstvena serija (4/6) EPP in EP VIDEO STRANI TV DNEVNIK 3, VREME TV JUTRI ŠPORTNI PREGLED, 30’ + 2XR (Bled, Rogla)- PO 30' VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 VIDEO STRANI POGLEJ IN ZADENI S.De Abreu: NA DNU, brazilska nadaljevanka, 1/5 MOSTOVI DIVJI PONY, kanadski film POROČILA VIDEO STRANI ŠPORTNA NEDELJA Rogla- alp.pokal,teki,po snod sob. Bled, EP v keglj. pon. iz sobote Morzine-s VSL Ž,posn (sn opoldne) LJ-Rally (posn.od pet+sob) 1. kolo DP v NOG, posn. od sobote K F za E P rokometu moški, Slovenija: Litva, prenos TV NOCOJ EPP TV DNEVNIK 2, VREME ŠPORT EPP ČAJ V SAHARI, ameriški film TV JUTRI SOVA DRUŽINA ADDAMS, ameriška nanizanka, 16/16 (cb) ODLETEL BOM, ameriška nadaljevanka,3/21 HIŠA IZ KART, finska nadaljevanka, 1/5 0.30 VIDEO STRANI HTV 1 8.25 TV SPORED 8.30 POROČILA 8.35 TV KOLENDAR 8.45 SUKA NA SLIKO, ponovitev HUCKLEBERRY FINN IN PRIJATE Ul, 22/26 RISANKA POROČILA DRUGA POSTNA NEDEUA, prenos iz siboniske katedrale 11.25 TV SPORED 1130 MUZIKANTJE II, oddaja narodno glasbe 12.00 POROČILA 12.05 SADOVI ZEMUE 13.00 MIR IN DOBRO 13.30 PALČEK DAVID, risana j serija (9) 13.55 A TALE OF FOUR WISHES, -- ameriški TV-fiim za otroke 14.35 RISANKA 14.55 TV SPORED 15.00 OPERA BOX 15.30 POROČILA 15.35 DRUŽINSKI ZABAVNIK 1730 FAST AND FURIOUS, WMM ameriški film 18.35 DOPOLNILO 18.50 ZAJČJE ZGODBE (1) 19.15 TV FORTUNA 19.24 EPP 19.27 NOCOJ 19.30 DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED EPP LUDWIG, serijski film (3/5) San Remo: FESTIVAL ITAUJANSKE POPEVKE, posnetek EPP DNEVNIK 2 EPP SUKA NA SLIKO POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU POROČILA SEN BREZ MEJA TV SIGNAL LITIJA 8.30 VKLOP 9.00 INFORMATIVNA ODDAJA 9.30 STO NA URO, glasbena . oddaja 10.30 RAZVEDRILNO-INFORMATIVNE ODDAJE LOKALNIH TV SLOVENIJE, TELE TV KRANJ 11.15 ODJAVA 16.00 RAZVEDRILNI PROGRAM RADIO TRBOVLJE 8.00 8.45 9.30 10.00 10.45 11.00 12.00 12.30 12.45 13 00 14.00 18.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE IZBOR POPEVKE TEDNA EPP GOST TEDNA OBVESTILA IN EPP NEDEUSKI INFORMATIVNI PRO GRAM IZBOR VIŽE TEDNA EPP OBVESTILA ČESTITKE POSLUŠALCEV NEDELJSKO POPOLDNE SLOVO 1030 10.30 11.00 1130 12.30 13.00 13.05 13.55 14.00 14.00 14.25 15,10 PONEDELJEK 8.3.1993 SLOVENIJA 1 VIDEO STRANI TELOVADKA, francoska nadaljevanka, 5/10 FORUM, TV MERNIK NEDEUSKIH 60 DOMAČI ANSAMBU, Ansambel Toneta Kmetca POROČILA ROJSTVO EVROPE, ponovitev angleške dokumentarne serije (5/7) VIDEO STRANI FILMSKO POPOLDNE DRUŽINA ADDAMS, ameriška nanizanka, 16/16 (cb) ODLETEL BOM,ameriška nadaljevanka, 3/21 JEZEBEL, ameriški film 16.50 POSLOVNE 2130 MEDNARODNA 11.30 ŠPORTNI PREGLED + INFORMACIJE OBZORJA 13.00 Bled, Rogla 16.55 EP VIDEO STRANI 22.10 EPP + EP VIDEO STRANI POROČILA 17.00 TV DNEVNIK 1 - slovenska 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 13.05 VIDEO STRANI kronika 22.38 ŠPORT 15.00 VEČERNI GOST, ponovitev 17.15 RADOVEDNI TAČEK: Zrak 22.43 TV JUTRI 16.00 UTRIP, ponovitev 17.35 PET PRIJATEUEV, 22.45 10000 OBRATOV, 16.15 ZRCALO TEDNA, ponovitev angleška nanizanka (4/13) gospodarska oddaja 16.30 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 18.00 REGIONALNI STUDIO 23.15 BRANE RONČEL IZZA 17.00 DOBER DAN, KOROŠKA MARIBOR ODRA 17.30 OBZORJA DUHA, 18.45 EPP ... VIDEO STRANI Ulil ponovitev 18.50 19.15 1932 16 ČRK, TV igrica RISANKA 18.00 18.45 ALTER EPP TV NOCOJ 1035 VIDEO STRANI 18.50 4X4 1934 EPP 10.35 ZNANJE ZA ZNANJE, učite 19.22 TV NOCOJ 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME : se z nami 1934 EPP 19.55 ŠPORT 10.50 SLOVENSKA UUDSKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 20.05 SEDMA STEZA 11.15 GLASBILA IN GODCI 19.55 ŠPORT 20.25 EPP EURORITEM, ponovitev 18. 19.59 EPP 20.30 TUJI SHOW lil! oddaje 20.05 PO SLEDEH NAPREDKA afsfistc m m mrnSm BI 2045 ZNANOST, 12. oddaja 21.05 Dinko Simunovič - Dr. Nikola Vončina: TUJEC, nadaljevanka HTV (1/3) 22.05 GLASBENI UTRINEK 22.30 TV JUTRI 22.35 SOVA NAJSTAREJŠI UMOR, angleška nanizanka, 1/6 Šijij&SS:* ODLETEL BOM, ameriška nadaljevanka, 4/21 HOLLYWOOD SE JIH Hill SPOMINJA, ameriška liliji dokumentarna serija, 9/14 0.35 VIDEO STRANI 7.45 TV SPORED 7.50 TV KOLENDAR 8.00 DOBRO JUTRO HRVAŠKA 10.00 POROČILA 10.05 VELIKI VRTILJAK 1040 PESMI IN ZGODBE ZA VAS ■ ■ ■ 1 TOREK 945 VIDEO STRANI 9.35 TELOVADKA, francoska nadaljevanka,6/10 10.05 ALTER 10.50 SLOVENSKI MAGAZIN 11.10 POTOVANJE PO |l|l; ČLOVEŠKEM TELESU, nemška poljudnoznanstvena serija (5/8) 12.00 PO SLEDEH NAPREDKA 12.30 ZNANOST, 12. oddaja 13.00 POROČILA 13.05 MEDNARODNA OBZORJA, ponovitev 13.45 VIDEO STRANI 14.45 FILMSKO POPOLDNE 14.45 NAJSTRAŠNEJŠI UMOR, angleška nanizanka, 1/6 15.15 ODLETEL BOM, ameriška nadaljevanka,4/21 16.00 HOLLYWOOD SE JIH SPOMINJA, amriska ilil dokumentarna serija,9/14 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 16.55 EP VIDEO STRANI 17.00 TV DNEVNIK 1 - slovenska kronika 17.15 A. Undgren: ERAZEM IN POTEPUH, otroška nadaljevanka (2/5) 17.45 H.C. Andersen: DALEČ OD DVORCA-CESARJEVA NOVA OBLAČILA,3/3 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 EPP 18.50 16 ČRK, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 1944 EPP 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 19.59 EPP 10.45 DRUŽBA 11.00 NARAVA: Črnogorski in belogorski gozd 11.15 TV LEKSIKON 11.30 AU STE VEDEU? (4/8) 11.45 MALA KINOTEKA: "Očala-n "Bela mis- li.«) TOČNO OPOLDNE 13 JO MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 SUKA NA SLIKO, ponovitev 14JO SPET SE BOMO SREČAU (5/13) 15.45 THE BIG BLUE 16.00 POROČILA 16.05 SPOZNAVAJMO HRVAŠKO 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN NJENI LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 POSILSTVO-VOJNI ZLOČIN, dokumentarna oddaja 1845 SANTA BARBARA (345) 18.18 RISANI FILM 13.22 EPP 1347 NOCOJ 18.30 TV DNEVNIK 1 13.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.00 EPP 20.05 HRVAŠKA IN SVET 20.50 NAŠE MESTO, ameriški film 2240 DOPOLNILO 22.30 EPP 22.35 TV DNEVNIK 2 22.55 EPP 23.00 SUKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V NEMŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA 00.00 SEN BREZ MEJA TV SPORED ZA TOREK KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 20.05 ŽARIŠČE 22.30 TV JUTRI 20.35 EPP 22.35 SOVA 20.40 GLASBA, SHOW IN V AVTOBUSU, 7, epizoda CIRKUS angleške nanizanke 21.40 NEBESA MORAJO ODLETEL BOM, ameriška iilii POČAKATI, angleška Sii nadaljevanka, 5/21 dokumentarna serija (1/4) x;x:x:x:::x:x CIKLUS J.LGodard: 22.10 EPP IN EP VIDEO STRANI MADE IN USA. francoski film 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 1.10 VIDEO STRANI 22.38 ŠPORT PHQI OVNA RHP7A 22.53 TV JUTRI 7.45 TV SPORED 22.55 OMIZJE 7.50 TV KOLENDAR ... VIDEO STRANI 8.00 DOBRO JUTRO, x':‘x HRVAŠKA n 10.00 POROČILA 10.00 VIDEO STRANI 10.05 MOJE TELO: Kosti in 10.10 4X4 illll okostnjak 10.40 SEDMA STEZA 1040 SNOVI OKOU NAS IN 11.00 Dinko Simunovič-Dr. :x:::x:::::::xvx NJIHOVE SPREMEMBE :*&xj>xjx;x Nikola Vopčina: TUJEC, 10.45 BIOLOGIJA: Dedovanje nadaljevanka HTV (1/3) 11.05 TV LEKSIKON: Gobe 23 12.00 TUJI SHOW 11.15 AMERIŠKI ANGLEŠKI 13.00 POROČILA :x;x:x:x:x:::x ■vXvXvXv.v JEZIK 13.05 VIDEO STRANI 11.30 MAU SVET 15.40 SOBOTNA NOČ, 12.00 TOČNO OPOLDNE mm ponovitev 13.30 MONOFON 18.00 SPREHODI PO STARI 14.00 POROČILA Iilii LJUBLJANI, ponovitev (6/ 14.05 SUKA NA SUKO, ponovitev iilii 9) 14.50 SAM SUBOTA (5/6) 1845 JIRI ANDERLE 15.45 THE BIG BLUE 18.45 IZ ŽIVLJENJA ZA 16.00 POROČILA ŽIVLJENJE, Prisluhnimo 16.05 SPOZNAVAJMO iilii življenje Iilii HRVAŠKO 19.22 TV NOCOJ 1645 MALAVIZIJA 19.24 EPP 17.30 HRVAŠKA IN NJENI 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME X-X-X-XvXv LJUDJE 19.55 ŠPORT 18.00 POROČILA 19.59 EPP 1845 SANTA BARBARA (345) 20.05 F. Giroud: MARIE CURIE, 19.18 RISANI FILM liiiiii francoska nadaljevanka (3/ 19.22 EPP iiiiiiii 6) 19.27 NOCOJ 20.55 OSMI DAN 19.30 TV DNEVNIK 1 21.45 NOVOSTI ZALOŽB 19.55 ŠPORT 21.55 SVET POROČA 19.58 VREMENSKA NAPOVED iilii do 19.00 slovenski program 1 radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20.15 100 NA URO, ponovitev 2140 VIDEO GROM, oddaja iilii Kanala A 22.50 SATELITSKI PROGRAM RADIO TRBOVLJE 1460 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 ŽELEU STE JIH SLIŠATI 16.00 SNOOPY 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 POVABILA IN INFORMACIJE 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 ODDAJA O KULTURI 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO 9.3.1993 20.00 EPP 20.05 OBLAKI DIMA, dokumentarna oddaja 21.00 U KRUPNOM PLANU, kontaktna oddaja 22.30 EPP 22.35 TV DNEVNIK 2 22.55 EPP 23.00 SUKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA 00.00 SEN BREZ MEJA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACUE iiiii (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20.15 KONTAKTNA ODDAJA 21.15 SATEUTSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 20.30 VKLOP 21.00 PONOVITEV NEDELJSKEGA III1I PROGRAMA 23.00 ZA LAHKO NOČ RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LESTVICA SLOVENCA 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO SREDA 9.50 VIDEO STRANI 10.00 TELOVADKA, francoska SoŠSSSŽ nadaljevanka, 7/10 10.30 SPREHODI PO STARI LJUBLJANI, 6/9 11.00 JIRI ANDERLE 11.10 F. Giroud: MARIE CURIE, francoska nadaljevanka, 3/6 12.00 NOVOSTI ZALOŽB 12.10 OSMI DAN 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 ŽIVLJENJE Z DRUGE ssrv;.; PLATI, Kako nas gledajo ;'x'SwS-> živali, angleška poljudnoznanstvena serija igijŠSSSŠ (4/6) 13.45 VIDEO STRANI 14.15 FILMSKO POPOLDNE 14.15 VAVTOBUSU, ponovitev 7. epizode angleške nanizanke 14.40 ODLETEL BOM, ponovitev ameriške nadaljevanke, 5/21 15.25 Ciklus filmov J.L.Godard: MADE IN USA, ponovitev francoskega filma 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 16.55 EP VIDEO STRANI 17.00 TV DNEVNIK 1 - slovenska kronika 17.15 KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja za otroke 18.45 EPP 18.50 16 ČRK, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.24 EPP 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT ■ ■ ■ 1 ČETRTEK 10.30 VIDEO STRANI 10.40 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.25 Film tedna, Loraldia: EL TIEMPO DE LAS FLORES, spanski film 13.00 POROČILA 13.05 VIDEO STRANI 13.55 FILMSKO POPOLDNE 13.55 BUNTZ Z BEVERLY HILLSA, ameriška nanizanka, 11/13 14.20 ODLETEL BOM, ameriška nadaljevanka, 6/21 15.05 DON'T CRY IT’S ONLY THUNDER, ameriški film 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 16.55 EP VIDEO STRANI 17.00 TV DNEVNIK 1 - slovenska kronika 17.15 ŽIVŽAV 19.59 EPP 20.05 ŽARIŠČE 20.35 EPP 20.40 Film tedna, Loraldia: EL TIEMPO DE LAS FLORES, spanski film 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22JJ8 ŠPORT 22.43 TV JUTRI 22.45 EPP IN EP VIDEO STRANI 22.50 AKCENT 23.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 10.00 VIDEO STRANI 10.10 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE, Prisluhnimo : SS;: : : tišini 10.40 W.A. Mozart: REQUIEM. Orkester SF 11.35 NEBESA MORAJO POČAKATI, angleška dokumentarna serija (1/4) 12.00 GLASBA, SHOW IN CIRKUS 13.00 POROČILA 13.05 VIDEO STRANI 16.00 OMIZJE, ponovitev 18.00 BEVERLY HILLS, ponovitev AMERIŠKE RISANKE (10/ 22) 18.45 TURIZEM 19.00... 19.22 TV NOCOJ 19.24 EPP 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 19.59 EPP 20.05 ŠPORTNA SREDA 22.20 GLASBENI UTRINEK 22.30 TV JUTRI 22.35 SOVA BUNTZ Z BEVERLY HILLSA, ameriška nanizanka, 11/13 ODLETEL BOM, ameriška nadaljevanka, 6/21 23.45 VIDEO STRANI 10.3.1993 HTV 1 7.45 TV SPORED 7.50 TV KOLENDAR 8.00 DOBRO JUTRO HRVAŠKA 10.00 POROČILA 10.05 Slavonski pisci: ANTON MATIJA RELKOVIČ in MATKO PEIČ 11.05 TV LEKSIKON 11.15 AMERIŠKI ANGLEŠKI JEZIK 2 11.30 M ARI ANNE, risana serija Issi! (11/13) 11.55 TV SPORED 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 SUKA NA SLIKO, ponovitev 14.50 SAM SUBOTA (6/6) 15.45 THE BIG BLUE 15.00 POROČILA 15.05 SPOZNAVAJMO HRVAŠKO 16.35 MALAVAZIJA 17.30 HRVAŠKA INNJENI LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 W.Fend: MOJA KNJIGA O DŽUNGU (10/27) 18.25 RISANKA 18.35 SANTA BARBARA (347) 19.18 RISANI FILM 19.22 EPP 19.27 NOCOJ 19.30 TV DNEVNIKI 19.55 ŠPORT SS&SSS 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.00 EPP 20.05 NA JUGU MOJE DUŠE, psssSiš nemški film 21.35 GLASBA 21,45 KLATIM SE IN SNEMAM: /; ! Hrast in okoli njega 22.30 EPP 22.35 TV DNEVNIK 2 22.55 EPP 23.00 SUKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V NEMŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA 00.00 SEN BREZ MEJA TV SPORED ZA ČETRTEK 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 sioVenski program radia BBC Lon- don 19.30 SATEUTSKI PRGRAM 20.15 REZERVIRAN ČAS 21 45 SATELITSKI PROGRAM 19.00 VIDEO STRANI RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN lili INFORMACIJE 16.00 KONTAKTNA ODDAJA 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO 11.3.1993 22.35 SOVA 11!!! HIS & HERS, ameriška nanizanka, 1/13 ODLETEL BOM, ameriška iiiii! nadaljevanka, 7/21 23.45 VIDEO STRANI 18.00 REGIONALNI PROGRAM MARIBOR 18.45 EPP 18.50 16 ČRK, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.24 EPP 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.5S ŠPORT 19.59 EPP 20.05 ŽARIŠČE 20.35 EPP 20.40 F. Huby: LJUBEZENSKA PREIZKUŠNJA, nemška nadaljevanka (6/7) 21.30 TEDNIK 22.10 EPP IN EP VIDEO STRANI 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.38 ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA 22.53 TV JUTRI 22.55 PANEL ... VIDEO STRANI 10.05 10.15 10.45 13.00 13.05 16.25 17.25 18.00 18.45 19.17 19.22 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 22.10 22.30 SLOVENIJA 2 VIDEO STRANI TURIZEM ŠPORTNA SREDA POROČILA VIDEO STRANI AKCENT, ponovitev SVET POROČA, ponovitev VIDEOŠPON ŽE VESTE MAJHNE SKRUVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV TV NOCOJ EPP TV DNEVNIK 2, VREME ŠPORT EPP NIKO GRAFENAUER, umetniški večer GLASBENI UTRINEK TV JUTRI 7.45 7.50 8.00 10.00 10.05 10.30 11.00 11.15 11.30 12.00 13.30 TV SPORED TV KOLENDAR DOBRO JUTRO, HRVAŠKA POROČILA ZGODOVINA GEOGRAFIJA TV LEKSIKON Kinematografske teme -filmski žanri NEMŠKI JEZIK 3 POVEJTE Ml, KAJ NAJ DELAM (3) TOČNO OPOLDNE MONOFON aasfisc 144)0 POROČILA 14.05 SUKA NA SLIKO, ponovitev 14.50 INSIDE STORY (1/6) 15.40 THE BIG BLUE 16.00 POROČILA 16.05 SPOZNAVAJMO HRVAŠKO 16.35 MALA VIZIJA 17 30 HRVAŠKA IN NJENI LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 IZ SVETA ZNANOSTI 18.35 SANTA BARBARA (348) 19.18 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 19.22 EPP 19.27 NOCOJ 19.30 TV DNEVNIKI 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.00 EPP 20.05 POSLOVNI KLUB 20.50 AU ME JE KDO ISKAL? 21.35 EKRAN BREZ OKVIRJA 22.35 TV DNEVNIK II 22.55 EPP 23.00 SUKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA 00.00 SEN BREZ MEJA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London SATEUTSKI PROGRAM j ŠPORTNI ČETRTEK (Nov ice, Rokomet, Avtotimes -oddaja Kanala A) C ca 22.00 SATEUTSKI PRO GRAM RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SREVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 RADIO NA OBISKU 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 VIŽE ZA VSAKOGAR 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 UTIJSKO OKENCE 19.00 SLOVO PETEK SLOVENIJA 1 9.30 VIDEO STRANI 9.40 TELOVADKA, francoska ggi nadaljevanka, 8/10 10.10 VIDEOŠPON 10.55 NIKO GRAFENAUER, umetniški večer 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA 13.15 VIDEO STRANI 14.50 FILMSKO POPOLDNE 14.50 HIS AND HERS, ameriška . nanizanka, 1/13 15.15 ODLETEL BOM, ameriška ■ nadaljevanka. 7/21 16.00 VRNITEV NA OTOK ZAKLADOV, angleška . nadaljevanka, 6/10 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 16.55 EP VIDEO STRANI 17.00 TV DNEVNIK 1 -SLOVENSKA KRONIKA 17.15 HUCKELBERY FINN, angleška nadaljevanka, 1/26 17.35 PRVI USPEHI: FANTOM PLEŠE Tina Majcen 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 EPP 18.50 16 ČRK, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.24 EPP 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 19.59 EPP 20.05 FORUM 20.20 EPP 20.30 LE PROFESSIONEL, Sigi» francoski film 22.10 EPP IN EP VIDEO STRANI 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.38 ŠPORT 22.43 TV JUTRI 22.45 INTERVJU ... VIDEO STRANI TV SLOVENIJA 2 11.00 11.10 11.40 12.70 13.00 13.05 15.40 16.40 17.30 18.00 18.45 XvIvXvXvX; 19.00 19.22 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 22.10 22.30 22.35 VIDEO STRANI ŽE VESTE 10000 OBRATOV, gospodarska oddaja F. Huby: LJUBEZENSKA PREIZKUŠNJA, ponovitev nemške nadaljevanke, 6/7 POROČILA VIDEO STRANI SP V UMET.DRS.(M), ponovitev OSMI DAN, ponovitev ALPE-DONAVA-JADRAN TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SE Z NAMI EURORIZEM, 19, oddaja TV NOCOJ EPP TV DNEVNIK 2, VREME ŠPORT EPP STUDIO CIT1Y GLASBENI UTRINEK TV JUTRI SOVA POPOLNA TUJCA, ameriška nanizanka,21/28 ODLETEL BOM, ameriška 11.00 11.15 11.30 12.3. 1993 iiiii nadaljevanka. 8/21 GOODBYE PORK PIE, gigli novozelandski film 1.25 VIDEOSTRANI HTV 1 TV SPORED TV KOLENDAR DOBRO JUTRO, HRVAŠKA POROČILA PIXEL ANTIKA V SREDOZEMLJU: Platon in Atlantida, izbor iz tujega programa SOCIOLOŠKI TV LEKSIKON NEMŠKI JEZIK 4 HRVAŠKE ZGODBE IN NOVELE, E. Kumičič: Začudeni svatje, 2, del TOČNO OPOLDNE MIKSER M POROČILA SUKA NA SLIKO, ponovitev INSIDE STORY (2/6) THE BIG BLUE POROČILA TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA (23/26) MALA VIZIJA HRVAŠKA IN NJENI LJUDJE POROČILA DUHOVNI KUC MORJE SANTA BARBARA (349) EPP NOCOJ 19.30 19.55 19.58 20.00 20.05 20.40 23.05 23.10 23.30 00.15 00.20 00.30 TV DNEVNIK 1 ŠPORT VREMENSKA NAPOVED EPP FILM-VIDEO-FILM SONČEVO CESARSTVO, ameriški film EPP TV DNEVNIK 2 SLIKA NA SLIKO POROČILA V NEMŠKEM JEZIKU POROČILA SEN BREZ MEJA ■1 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program : : radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20.15 INFORMATIVNI PRO « GRAM (Novice iz občine), oddaje Kanala A (moda kulinarika, ples) 21.30 SATEUTSKI PROGRAM 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE :X:X:X:X;X;X: INFORMACIJE 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 GLASBENE NOVOSTI 16.00 POVABILA IN INFORMACIJE KAM OB 16.45 17.00 19.00 KONCU TEDNA OBVESTILA IN EPP MLADINSKI VAL SLOVO •;x;:[x;:|x::>;::x::;:::: telefon: (0601) 61 013, 61177 ....;..:,»„i................ ....... SESfiC KINO PROGRAM Trbovlje - Delavski dom 5. -8.3.: Osmi potnik - 3. del (am. akcijski), pet., ned. in pon. ob 17.00. in 19.00. 9. -11.3.: Živa bomba (am. akcijski), tor. do čet. ob 17.00. in 19.00. Zagorje - Delavski dom 4.-7.3: Bob Roberts (am. politična satira), čet. in pet. ob 19.00. , sob. in ned. ob 17.00. 6. -9.3.: Divja orhideja - 2. del (am. erotična drama), sob. do tor. ob 19.00. 10. -11.3.: Osmi potnik III. del (am. fantastika),sre. in čet. ob 19.00, Hrastnik - Delavski dom 4.3. : Jekleni trikotnik (am. vojni) ob 19.00. 6.-8.3.: Krvavi denar (am. akcija), sob. in ned. ob 17.00. in 19.00. , pon. ob 19.00. 10.-11.3.: Gladiator (am. akcija), sre. in čet. ob 19.00. Kino Dol pri Hrastniku 6.3. : Jekleni trikotnik (am. vojni) ob 18.00. 12. marca od 9. do 18. ure. KONCERT Hrastnik: V delavskem domu bo 9.3. ob 19.30. koncert Moškega pevskega zbora Svobode I. Kot gostji bosta nastopili Monika in Alenka Hericko s citrami. Trbovlje: 10.3. ob 18.00. bodo v dvorani Glasbene šole Trbovlje učitelji Glasbene šole Trbovlje pripravili koncert. Nastopili bodo v komornih skupinah in kot solisti. Izvedli bodo dela klasikov. Trbovlje: 12.3. zvečer bo v Delavskem domu celovečerni koncert Mladinskega pevskega zbora Trbovlje pod vodstvom Ide Virt. PRIREDITVE Zagorje: 6.3. ob 20.00 v stekleni dvorani Delavskega doma Smučarski klub Zagorje (alpska sekcija) organizira smučarski ples z ansamblom Čuki. Trbovlje: 6.3. ob 20.00 vavli Delavskega doma prireja Rokometni klub Omnikom Rudar 17. tradicionalni rokometni ples. REKREACIJA RAZSTAVA Zagorje: V Knjižnici Zagorje so pripravili razstavo starih razglednic Pozdrav iz zasavskih krajev. Odprta je vsak dan do Izlake: V telovadnici na Izlakah se je s 1.3. ponovno pričela tel ovadba za vse pri staše aerobike. Vaje so ob četrtkih ob 19.30. ŠPORT Rokomet Hrastnik: 6.3. ob 19.00 (športna dvorana) TKI Hrastnik : Radeče papir (2. liga) Šah Trbovlje: 6.3. se bo pričela mladinska šahovska šola pri Šahovskem klubu Rudar. V šolo se kandidati lahko prijavijo pri organizatorju ali pa pri mentorjih v Osnovni šoli Trbovlje v pedagoških enotah. OBČNI ZBOR Trbovlje: 5.3. ob 17.30 v restavraciji hotela Rudar redni občni zbor Planinskega društva Trbovlje. Gore: 7.3. ob 10.00. bo v planinskem domu na Gorah občni zbor Planinskega društva Dol pri Hrastniku. DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo - 24 urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 41-006), Trbovlje (tel.: 21-222) in Zagorje (tel.: 61-644). Zobozdravstvo: Dežurne zobne ambulante so med tednom v vseh treh zdravstvenih domovih od 7. do 19. ure. Ob sobotah v Trbovljah in Hrastniku od 7. do 13. ure. Lekarna: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110). Veterinarska služba: Zagorje, Trbovlje, Hrastnik - 4.3. je dežurni veterinar Liza Pokorn, dr. vet. med., od 5. do 11.3. je dežurni veterinar Marko Kastelic, dr. vet. med. Dodatne informacije na številki 985. KNJIŽNICA ZAGORJE Novosti: 1. De Angelis, B.: Skrivnosti o moških, ki bi jih morala poznati vsaka ženska; 2. Natek, K.: Države sveta 1993; 3. Zadravec, J.: Na gredicah moje dežele; 4. Šumi, N.: Po poti baročnih spomenikov Slovenije; 5. Štih, B.: Kulturni večeri Bojana Štiha v hotelu Slon; 6. Lipičnik, B.: Vsak človek ima probleme - le skupaj imamo rešitev; 7. Lobnik -Zorko, A.: Priporočila za zeleno gospodinjstvo; 8. Slovenijaproti Jugoslaviji; 9. Širovnik, A.: Za ovinkom zakona; 10. Stopar, P.: Versailles pozimi. LJUDSKA KNJIŽNICA HRASTNIK Novosti s področja jezikoslovja: 1. Golob, B.: Dežela slovničarija; 2. Sršen, J.: Jezik naš vsakdanji; 3. Kocjan - Barle, M.: Abeceda pravopisa; 4. Reynolds, M.: Italjanščinavtreh mesecih; 5. Debenjak, D.: Veliki nemško - slovenski slovar; 6. Kunaver, D.: Angleška slovnica; 7. Kušče - Zupan, S.: Naravno učenje tujih jezikov; 8. Žagar, F.: Slovenska slovnica injezikovna vadnica; 9. Grad, A.: Slovensko-angleški slovar; 10. Grad, A.: Angleško - slovenski slovar. iiliil illlilllll V Hrastniku sta 13. Hrastniku Biserna poroka v lili februarja slavila 60. obletnico sklenitve zakonske zveze Ljudmila in Anton Kunst iz Hrastnika. Še vedno pri močeh in dobre volje sta biserni jubilej proslavila v krogu družine in Številnih prijateljev. Na slovesnosti ob njunem življenjskem jubileju je spregovoril predsednik občinske skupščine Leopold Grošelj In jima zaželel še veliko zdravih, mirnih in zadovoljnih let. Zagorje okrog 1920. affiate Pogubna lepota Lepota! Kdo vse ni pisal o njej! Misleci, pesniki, pisatelji... Umetnost in lepota hodita Z roko v roki. Z njo se srečujemo od trenutka, ko se začnemo zavedati svojega bivanja. Za otroka je najlepše tisto, kar mu daje zavetje in toplino. Mladostnika privlači zunanjost. V svoji zaslepljenosti ne vidi ali pa noče videti lepote, ki je v človeku. Z leti spoznamo, da lepota ni nekaj, kar zaznavajo naše oči, ampak tisto, kar sprejemamo nekaj s svojimi čustvi. Prijatelj umetnik mi je nekoč dejal, da je tudi kamen na cesti lep, če ga pogledaš s prijaznimi očmi. Tudi pri estetskem oblikovanju arhitektov so okusi različni. Marsikdo zažari, ko se mu oči ustavijo ob hiši, ki s svojo drugačnostjo prav izzivalno kaže svojo podobo. Spet drugi se nasmehnemo ob ekshibicionizmu arhitekta. Pustimo tuje okuse, saj ni rečeno, da so ravno naši najboljši. Govoriti o funkcionalnosti javnih zgradb pa je nekaj drugega. Ravne strehe sodijo v kraje z malo padavin ami alina območja, kjer dostikrat piha močan veter. Za poplave v vrtcu na Logu torej niso krivi izvajalci gradbenih del. Prelepe stopnice ob Poslovni stavbi v Hrastniku so pobrale svoj davek. Marsikdo jo je na gladki površini poceni odnesel. Ne pa občanka, ki se je leto dni zdravila zaradi nesrečnega padca. Zdaj so stopnice manj sijoče, korak pa varen. Na ploščice so položili gumiran predpražnik. Pred kratkim so v Ljubljani na Mestnem trgu 23 odprli Šolski epicenter Slovenije. S kolegico sva se udeležili predstavitve novih učbenikov. Ob vstopu sva bili prijetno presenečeni. Vsejebilosvetloin estetsko. Pri steklenihvratih, ki vodijo proti majhni sejni sobi, je stala uslužbenka in vsakega prijazno opozorila naj pazi na stopnico čudne oblike, ki nima (po nestrokovnem mnenju) prav nobenega pomena. Pogovor s predavateljico v lepem ambientu je bil koristen, sproščujoč in poučen. Boleč pa je bil odhod. Prav zaradi tiste stopnice čudne oblike je kolegica ostala v Ljubljani. Z rešilcem so jo odpeljali na travmatološko kliniko. Kdo ve, kako dolgo bo čutila posledice zaradi neke arhitektke, ki je uporabnikom prostorov zabičala, naj ničesar ne spreminjajo, dokler se ne vrne iz Londona. Upam, da je ne bodo ubogali. Arhitekti, saj niste bogovi! Manja Golac Kdo praznuje? Marec 4. Kazimir (Miran, Mišo, Mirko), izp. iz kazi - kaziti, uničevati, uničiti + mir; 5. Evzebij (Zebo, Zebi), izp. iz Evsebij - tisti, ki je pošten, eusebes - pošten; Hadrijan (Hade, Hadek, Jadran), lat. Hadrianus, Adrianus - izp. iz Adria; 6. Stanko (Cene. Niko, Stanko, Staško), izp. iz Stanimir, Stanislav, iz glag. stati, postati + mir (slava); 7. Tomo (Tomi, Tomko), izp. iz Tornaž, it. Tommaso iz gr. Thomas - dvojček; Cita (Citka, Cica, Citica), it. Zita iz. kor. zitella - deklica, punčka. 8. Janez (Jan, Jani, Jano, Janko) izp. iz Januarij, lat. Ianuarius - tisti, ki pripada Janušu, Ianus je rimski Bog sonca in svetlobe; Nada (Nadica) iz sam. nada -upanje; Mednarodni dan žena; 9. Frančiška rimska (Fani, Fanica, Nina, Franja), fr. Frančiško - svoboden; Gaj (Gaja, Gajo), lat. Gaius - sladek; 10. Makarij, gr. Makarios - blažen, srečen; 40 mučenikov. Naša bodočnost Rojstva v trboveljski porodnišnici od 18. februarja dalje: 20. februarja: Ana Eleršič, sin Miha (Sevnica); Darinka Rajlinger, hči (Zagorje); 21. februarja: Natalija Bajec, hči Marija (Litija); 22. februarja: Bernarda Medved, sin Andraž (Litija); Ibrahima Ekič, sin Edin; 24. februarja: Maša Jaklič, sin Urh (Trbovlje); Marinka Krnc, hči Anja (Sevnica); 25. februarja: Ana Simončič, sin Tomaž (Radeče); 26. februarja: Jasna Klajnšek- Crnkovič, sin Rok (Trbovlje). Iskreno čestitamo! HOROSKOP OVEN Počitnice ste resnično potrebovali. Čeprav ni bilo vse, kot ste želeli, ste zadovoljni. Malce manj trdoglavosti vam bi naredilo življenje še lepše. Pismo. BIK Čeprav ste rekli, da tega ne boste več delali, ste besedo pojedli. Še sreča, da vas tisti, ki stejim obljubili, niso vzeli resno. V službi vam pripravljajo presenečenje. DVOJČKA Kaže, da vam ni nikoli dolgčas, saj se okoli vas vedno kaj dogaja. Ko se boste odločili izreči pomembne besede, bi bilo prav, da bi bili sami s partnerjem. Njegovo reagiranje bi vas lahko presenetilo. Pa ne prijetno. RAK Nikar ne tarnajte, da ste nezadovoljni z življenjem, storite kaj, da se bodo stvari spremenile. Preveč pričakujete od slučajnosti, premalo naredite za to, da bi bilo kaj drugače. LEV Ko ste ostali sami, ste šele občutili, kako prijetno je to. Otresli ste se spon, ki so vas vezale, in naredili boste nekaj, kar si že dolgo želite. DEVICA Valentinovo je že zdavnaj mimo in preživeli ste ga tako kot običajno kljub vašim velikopoteznim načrtom. Boljše je najprej skočiti in šele potem reči hop. TEHTNICA Potrebni ste počitka, ne sprejmite vabila sorodnikov, da bi proste dni preživeli z njimi. Gotovo imajo kaj za bregom in vaš počitek bi se spremenil v vse prej kot mirne marčevske dni. ŠKORPION Nekaterih stvari še vedno ne morete pozabiti,čeprav je od takrat preteklo že veliko vode. Bodite karakter in začnite znova. Marec je prava priložnost za to. STRELEC Preveč se družite z ljudmi, ki so že nekajkrat pokazali, da niso vaši prijatelji in vam ne želijo dobro. Čas je že, da začnete ločevati zrnje od plev. KOZOROG Spet se je obrnilo tako, da boste lahko pokazali, kako pametni in močni ste. Samo pazite, da vas kdo ne odkrije in ne ugotovi, da se kitite s tujim perjem. VODNAR Čeprav ste mislili, da ne bo šlo, vam je uspelo in tudi ta vikend ste preživeli v harmoniji in lepem razpoloženju. Zvezde vas imajo še naprej rade - čakajo vas prijetni dnevi. RIBI Nevarnost je minila in spet ste svobodno zadihali. Upate, da bo vse po starem, čeprav vasje tega, kar prihaja, strah. Na dveh stolih je naporno - pazite, da ne obstanete na tleh. Saša 1__________; EH is r———————————————————i Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le ■ | priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, * I Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male | ■ oglase, kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja, saj lahko sicer | | pride do nepotrebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. Prosimo, 1 I da ne pišete več kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera povabila | ■ , ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo objavljali. Omrežne | J skupine 0601 ne pišemo posebej, skupino omenjamo le takrat, ko * I je ponudnik iz druge omrežne skupine. *.------------------------...._______J GRADBENE PARCELE, STANOVANJA V ZAGORJU prodamo starejšo hišo z vrtom in dodatno parcelno številko na sončni legi, primerno za obrt. Tel.: 061-484-078 (popoldne) ali 063-858-535 (popoldne od 16. ure dalje). AVTOMOBILI IN DELI PRODAM Golfa JxD let. 86, prevoženih 84.000, bele barve za 10.700 DEM. Tel.: 61-559. PRODAM APN 4. Cena 300 DEM. Tel.: 65-149. STROJI KIPERBUSH, malorabljen. temno tjav s pečico ugodno prodam. Tel.: 22-655. UGODNO prodam barvni TV, ekran 54 cm, star dve leti. Tel. : 26-050, 26-055. PRODAM traj no žarečo peč Plamen - Magma 7 staro 2 leti. Tel.: 77-136. UGODNO prodam tiskalnik. Borut Markošek. Petelinkarjeva 7. Kisovec. PRODAM za samo 530 DEM Tehnics ojačevalec Su. v. 470 star le nekaj dni. Tel.: 41-102. ZAPOSLITEV REDNO ali honorarno zaposlimo zastopnike za prodajo eksluzivncga programa "Slovenske knjige". Pisne prijave na naslov: Slovenska knjiga. Litijska 33, 61000 Ljubljana. ČE STE brez službe in bi radi izboljšali svoj položaj, se javite za zastopnika Slovenske knjige. Inforni acijepo telefonu. Tel.: 064-733-349 (ob torkih in vikendih po 20. uri). IŠČEMO nove komercialne zastopnike spodročja Zasavja za popis in pobiranje prednaročil pri izdelavi novega poslovnika Pirš. Zaželjen avto in telefon. 063-885-238. NUDIM vam kompletno vodenje vaših poslovnih knj ig po konkurenčnih cenah. Tel.: 23-675. ŽIVALI PRODAM perzijske mucke z rodovnikom. Vse so modre barve. Tel.: 43-039. RAZNO PRODAM novo SAT anteno (premer 80 cm, 100 prog., stereo zvok) z montažo za samo 600 DEM. Tel.: 62-292. PRODAM pohištvo in 3600 kg premoga zaradi selitve. Miro Čember, Vodenska 43, Trbovlje. V DESETIH urah tisoč mark. Te.: 62-143 za brezplačni mali oglas 5 Tekst................................. O ....................................... išv 2 U ....................................... >. Moj neslov: 3 N ...................................... Naročilnico oddajte najkasneje do 10-3.1993. CVETLIČARNA DALIJA, Zagorje ob Savi: ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU ŽENA. LEKARNA CENTER Trg revolucije 28 - A LEKARNA CENTER v središču Trbovelj, nasproti Ljubljanske banke. 2 ^ KDAJ? Vsak dan od 7 -19. ure, ob sobotah od 7 -13.ure. LEKARNA CENTER - Lekarna prijaznih ljudi. Brez utrujajočega čakanja v vrsti... na voljo vsa zdravila na recept, vse ostale lekarniške storitve, zelena zdravila, preiskušena kozmetika farmacevtskih tovarn, elastične nogavice, povoji,... in še in še. J ^ Pričakujemo vas in vam želimo obilo zdravja! LEKARNA CENTER apsAj KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) > PRODAJNI CENTER, Trg revolucije 26 (Kupola) > POSLOVALNICA HRASTNIK, Aleša Kaplje 6 t VACRO d.o.o. • EXPORT - IMPORT • ZASTOPSTVO • POSREDNIŠTVO Kešetova 4 0601/24 373 Trbovlje <% EKSKLUZIVNI PROGRAM SAMSUNG AVDIO, VIDEO, HI-FI, TV primer BTV 37CM 500 DEM BTV51TTX 660 DEM STOLP MAX 340 650 DEM Mercator - Splošno trgovsko podjetje Hrastnik,d.o.o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1 3< d° 20.3.1993 °d ZNIŽANJE cen Protivrednost menjalniški tečaj na dan plačila. ■ V BLAGOVNICI MERCATOR STP HRASTNIK ETAŽA I., II., III.; ■ POSLOVNA ENOTA Z GRADBENIM MATERIALOM IN ■ POSLOVALNICA 23 DOL PRI HRASTNIKU POD UGODNIMI KREDITNIMI POGOJI! Se priporoča! M - STP Hrastnik ALEŠ MRAVLJE ZLATAR JUWELER 61410 Zagorje o/S. Cesta 9. avgusta 108 -PRODAJA71 ArrGA IMSRfBPMrGAMAKITA - POPRAVIIA . IZ Dl JAVA PO MARCÒ U IM ZAMIMJAVA STARFGA 71 ATA Iskrene čestitke ob dnevu žena! DCLOVMIČAS: ponedeljel: zcipplo; 1 »*!: 15.30-18.30; sredi - pelpt: 9.00-12.0C/I5.30-I8.30 setok: 9.00-12.00 SE PRIPOROČAMO! SOTLAR m: PRSI OČNJAK MESTO V ra» SOGLASNIKI ZASAVC JE. NAS ČASOPIS AVTOR: KARU DREMEL PRVI DEL MUS-ICE m V BESEDI KATJA t J/ > PRIHOD V PROSTOR ČUTNOST ODSLEJ VSAK TEDEN MED VAMI > NADALJE- VANJE GESLA > A TRI ČRKE. V ceNZU ri OTOK V JADRANU v' v v SREDIŠČE VRTENJA ŠUMENJE, SLAP JUŽN0- JAPONSKI OTOK PLES T MATESu/ GLAS,ZVOK — V STAROGR. MIT. 0OG SMRTI FINSKI ATLET NORMI KEMIJSKI ZNAK ZA BIZMUT NEMŠKI DRAMATIK (ERNST} S«A LESENA NAPRAVA ZA PRANJE Zita MESTO NA GRŠKEM OTOKU KE-FALLINtA STARI SLOVAN 1 ČASOVNA ENOTA MELODU A_ JAPONSKA DRSALKA (MlDORl) LAKOTA UROŠ LIPUŠČEK francoski PISATELJ (EMILE) Ml PLESALEC NA VRVI LILI N0VY KEMIJSKI 7NAK 2A KALIJ PASTIR OVNOV OTOK V PRE-SPANSKEM JEZERU VRSTA POVRTNINE OLIMPIJSKE IGRE PODTALNO DELOVANJE < E < p» UBITI IT. POLITIK MORO “lutkar “ MAJARON iWj _ STAR NAZIV ZA INDIGO 7ENONOVA FILOZOFSKA SOLA 8kac&a SLOVENI SKi Slikar 1 FRANCE) PAVI GENERALNI SEKRETAR OZN CTRYGVE) KNAP VRSTA GLASBILA Siili 7 ’ KEM. ZN A a ZA ŽVEPLO :jo2e) RIMSKA ŠTE VILKA 450 SUŽENJ KITAJSKO BRENKALO KRALJEVIČ 12. MARAB MARATE* MESTO V NIGERIJI PEVEC PESTNER • ZADETEK. PRI NOGOMETU ZGODAJ ZRELO SADJE MESTO NA PORTUGALSKEM u KRILO RIMSKE KONJENICE KEMIJSKI ZNAK ZA KISIK PERZIJA AMPER IME PREBIVALCA PO KRAJU tekstilna surovina TRSKA. POLENOVKA AMERIŠKI VESOLJEC (STUART A.) VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE Nagradna križanka DRAGI REŠEVAL C/ Odslej bo križanka v Zasavcu "na sporedu" vsak teden. Seveda je nemogoče, da bi jo reševalci poslali tako hitro, da bi rezultate žrebanja objavili že v naslednji številki. Zato bomo rešitve objavljali v naslednji številki, nagrajence pa čez štirinajst dni. Križanke morate poslati na uredništvo v slabem tednu. Upoštevali bomo vse, ki bodo prispele v uredništvo do naslednje srede (tudi tiste s poštnim žigom srede). Rešitev nagradne kriianke pošljite do 10.3.1993 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Zlat prstan. Zlatar Novak Vladimir.C. 9. avgusta 1, Zagorje; 2. nagrada: S rebrn prstan. Zlatar Novak Vladimir, C. 9. avgusta 1, Zagorje; 3. nagrada: Popravilo zlatega nakita, Zlatar Novak Vladimir, C. 9. avgusta 1, Zagorje; 4. nagrada: 1 kg Salamurina 5. nagrada: Kapa Zasavca Nagrajence kriianke iz četrtega Zasavca bomo objavili v naslednji številki. Hvala za razumevanje! Uredništvo Rešitev nagradne križanke 4/93 SLA, ALASKA, ŠPORTNIK, OS. ZASAVJA, AKT, S, B, KK, ANGKOR, VIOLA, EARN, AORTA, ENGELS, GIAP, NO, TADEJA, ELDA, ABAK. ORA .M ALIN, JR, DAMA. VINO, STO, ANATOM, N, HRUST. PLIN, RP. I, ROTAR, ALS, JZ, PSI, OPAST, ORIENT, RIBERA, RIM, URBAR, VRAZ, RESJE, TARIM, AKRA, ANTAL, AKABA. ZLATAR NOVAK VLADIMIR G 9. axqrusta 1, 61410 Zagorje - PRODAJA - ROČNO IZDELAN NAKIT - PREDELAVA ZLATEGA NAKITA — E3 - America press -“=^^— Hitro in kričeče - avto show v Chichagu Hitri in izstopajoči avtomobili so zopet v modi, je bilo sporočilo, ki so ga ameriški in drugi svetovni izdelovalci avtomobilov izrekli na 85. tradicionalnem chichaškem Avto showu, veliki razstavi, kije druga največja na svetu, takoj za tisto v Detroitu. Na razstavi, ki je te dni potekala v Chichagu, so si obiskovalci lahko ogledali kompletno serijo najnovejših ameriških in drugih avtomobilov svetovnih proizvajalcev, tovornih avtomobilov, športnih vozil in avtomobilov prihodnosti. Razstavljenih jih je bilo več kot 1000. Največji proizvajalci (Chrysler, Oldsmobile, Buick, Ford, Cadillac, Shevrolet, Honda, Toyota, Audi, BMW,...) in drugi so skušali kar najbolje predstaviti svoje stvaritve in jih seveda tudi prodati. Vse več pozornosti so začeli namenjati varnosti, zato ima velika večina novih avtomobilov na prednj ih sedežih zračne vrečke. Čeprav je bila tolikšna pozornost namenjena varnosti, pa je oblika še vedno tista, ki privlači potrošnike. Veliko novih avtomobilov je zelo žive barve, saj seje izkazalo, da ljudje radi vzbujajo pozornost s svojimi kričeče obarvanimi konjički. Veliko je oranžno-rdeče barve, pojavlja pa se tudi kričeče oranžna in pistacio-zelena barva. Modna barva tega leta je škrlatna in smaragdno oz. temno zelena. Kakor avtomobili, so bile različne tudi cene. Daleč najdražji avto, kije bil kdajkoli predstavljen na chichaškem Avto showu, je bi Grx interceptor. Vreden je 1.8 milijona dolarjev. Tommy Moses, kije ustvaril Interceptor, je dejal, daje to edini avto te vrste in bo edini tudi ostal. Je umetnina, namenjena človeški domišljiji. Avto je črne barve in zgrajen tako, daje na prvi pogled težko reči kaj je spredaj in kaj zadaj. Ima 375 konjskih moči in dobesedno golta bencin. Pred Interceptorjem je bil najdražji avto Rolls Royce. Najcenejši avto na razstavi pa je bil Hyundayev Excel, vreden 6.454 dolarjev. Skratka, najnovejša vozila tega leta, vroči modeli avtomobilov, ki jih bo mogoče kupiti v letu 1994 in avtomobili prihodnosti, ki so se bohotili na ogromnem razstavnem prostoru zgradbe McCormick ob Michiganskem jezeru v Chichagu, so predstavljali velik izziv in burili domišlijo vsem, ki so si razstavo ogledali. Katja Božič 4) V današnji številki pričenjamo objavljati serijo zapisov Petra Feštanja, kije zbral vtise s popotovanja po Egiptu. Še posebej zanimivo je bilo seveda v glavnem mestu te afriške države Kairu. "Ladies in gentleman, pristali smo v Kairu, prestolnici Egipta, ura je 18.35, temperatura zraka 7 stopinj Celzija, dežuje." Kljub temu, da so mi na egiptovski ambasadi v Tunisu zatrdili, da lahko dobim vizo na letališču v Kairu, sem rahlo dvomil, da bo šlo brez problemov. Po pregledu potnega lista so me najprej odpeljali v tranzit, kar je pomenilo, da ne morem vstopiti v državo. Po dolgotrajnem prepričevanju in zasliševanju pa so me končno spustili in dali vizo. Vsedcl sem se na avtobus, kije peljal v center Kaira - Midan Tahrir. Občestvo na avtobusu je v rumeni razsvetljavi luči izgledalo kot vreme. Mokri in kisli obrazi sopotnikov niso ravno prepričljivo razglašali po celem svetu poznano egipčansko gostoljubnost. Mimo sem presedel vožnjo ali bolje povedano, glisiranje po temnih ulicah Kaira. Cesta je bila kot plitva reka, saj Kairo nima zgrajenega sistema odvodnjavanja. Na zadnji postaji sem se prepustil deročemu toku ljudi, ki je drl proti izhodu in me izpljunil iz avtobusa. Midan Tahrir je največji in najbolj prometen trg v dvanajstmi-lijonskem mestu. Vanj je stlačeno vedno z avti zabito križišče, majhen park z bazenčki, velika avtobusna na eni in minibusna postaja na drugi strani trga, taksi postaja in podhodi za pešce. Pod trgom pa je postaja podzemne železnice. Z ene strani je obdan s polkrožno verigo visokih kolonialnih stavb, nakatere so po zahodnih vzorih navešeni neonski propagandni napisi, z nasprotne strani pa je odprt proti Nilu in z večpasovno cesto povezan prek otoka Zamalika z levim bregom Nila. Če si prvič v veliko in hrupno mestu, kot je Kairo v deževni, hladni noči, ne veš, da večina voznikov v neznosno gostem prometu sploh ne vozi s prižganimi lučmi. Vozniki ne trobijo zato, ker bi bili nestrpni in nevzgojeni. Spoznaš, daje varneje iti čez cesto, če ne gledaš semaforjev in ko otovorjen. Z 20 kilogramov težkim nahrbtnikom nisi ravno simbol hitrosti, zato potrebuješ železne živce in veliko sreče, da prideš živ in brez pretresov do izbranega cilja. Le malo razdražen sem našel poceni prenočišče v centru mesta. Hotel v 3.nadstropju bi sicer moral nositi napis, ki bi opozarjal, da je bivanje v njem hazard z zdravjem, vendar... Ali lahko doživiš Kairo, če živiš v sterilno čistem hotelu? Ne verjamem. Dobil sem sobo z zamašenim straniščem, umivalnikom in tušem. Zamašeno stranišče mi ni vzbujalo apetita po kakšnem umivanju. Odločil sem se, da bom nekaj dni, kolikor sem želel ostati v Kairu, smrdljiva packa. Prav tako nisem zaupal sivo-rjavi belini rjuh na postelji, tako da sem lepo razgrnil spalno vrečo. Zlezel sem vanjo in se potuhnil v upanju, da me nadležni posteljni insekti ne bodo našli. Hupanje pod oknom meje vrglo iz spalne vreče in takoj sem preveril, ali so me našle posteljne stenice ali bolhe. Sledi nočnih obiskovalcev nisem našel, zatorej sem vesel skočil v cunje in se namenil v mesto po opravkih. Peter Feštan) .. '; m > Ste se že kdaj meseca februarja peljali s čolnom po Savi? Se ne? Potem vam povem, daje kljub mrazu, le nekaj stopinj nad ničlo je bilo in sončnim žarkom, ki so tu in tam le pokukali izza hriba, vožnja sila zanimiva. Sprašujete zakaj? Enostavno! To so čudoviti trenutki, ki jih preživiš v mirni naravi skupaj s pticami - kormorani, ki nedaleč stran lovijo ribe in jih potem obžrte puščajo na savskem obrežju, z mrčesom, ki te obletava od trenutka, ko sedeš v čoln ter malimi in velikimi ribami, ki se svobodno gibljejo po rečnem dnu, kot da bi se še nikoli nobena ne ujela. Pa naj bi bilo še enkrat tako hladno, znova bi se odpravila s čolnarjem in ribičem Gvidom na popotovanje po Savi od Zgornjega Hotiča do Spodnjega Loga. Tisto februarsko nedeljo, ko so sončni žarki trudoma prebijali sive oblake, sem se odpeljala h Kresovim na Zg. Log. Manjša vasica nedaleč stran od Litije je prijazno vabila. Tu stanuje Gvido Kres, edini izdelovalec lesenih ribiških čolnov v Zasavju. "Ja, še pred leti nas je bilo kar nekaj, danes pa sem edini. Napravil sem jih že 26 in še naprej jih bom delal. Zase, za prijatelje in za ribiške družine," pravi Gvido. Izdelovalec čolnov je tudi strasten ribič. Že 28 let je član Zavoda za ribištvo Ljubljana. Pred 31. leti pa je v Kobaridu napravil izpit za čuvaja in ribogojca. O navdušenju do rib je povedal: "To je družinska tradicija. Za ribištvo in izdelovanje čolnov sta me navdušila moj oče in stric Ernest. Z njima sem prekrižaril v glavnem vse slovenske reke, pa tudi na Hrvaškem smo bili. Najprej sem jima samo pomagal, potem pa sem se preiskusil še sam." Pred hišo sem videla dva že dokončana čolna. Eden je stal blizu vhodnih vrat, drugi pod streho gospodarskega poslopja, v delavnici nasproti hiše pa se je v kopici lesenih ostružkov bohotilo ogrodje tretjega. Koliko napora in natančnosti je potrebno. Samo majhna malomarna napaka in delo bi bilo zaman. Ampak to napako bi pri Gvidu zaman iskala. In je tudi nisem, ker meje radovednost gnala naprej. Vprašanja so sc porajala kar sama od sebe. Kakšen les je potreben, zakaj tisto železno okovje, kakšne morajo bili mere čolna in kako gaje sploh moč ukriviti? "Za izdelavo ribiškega čolna potrebujem precej star smrekov les, da sc hitro posuši in ne napoji z vodo. Sicer pa mora biti takšen čoln vseskozi v vodi, drugače bi bilo moje delo povsem zastonj. Jemanje čolna iz vode in spet nazaj se ne obrestuje. S tem bi naredil več škode kot koristi. Mere so pa različne. Čoln, kije primeren za ribiški odlov morabiti dolg vsaj 5 metrov in širok 110 cm. Višina čolna je 42 cm. Veliko delaje s sprednjo krivino. Ko čoln primerno ukrivim, ga v takšnem položaju pustim vsaj še dva ali tri dni. Na koncu naredim še obrobne, okrasne letve." Gvido pa ne izdeluje samo ribiških čolnov, ampak tudi del ribiške opreme. Kupi material, vabe pa izdela sam. V spodnjih kletnih prostorih hiše ima sobico s pravim ribiškim bogastvom. Na stenah visijo številne palice, v omari je nekaj parov velikih zelenih škornjev, pa brezrokavnik za muharjenje ter mnogo malih in velikih vab za ribe. "Resje, če hočeš biti dober ribič moraš imeti tudi dober ribiški pribor, brez njega bo ulov slab. Jaz imam sicer kar lepo opremo, ampak vedno bi rad kaj novega. Nikoli je ni zadosti." Vaba za velikega sulca je bila gotova. Meseca februarja je namreč odprt lov na to ribo in skupaj sva jo odšla lovit. Morda bo pa le najina. Kdo ve? Najin čolnič seje nežno pozibaval, sc upiral vodnim tokovom, ribe pa niso in niso hotele prijemati. "Ni bilo sreče, voda po tem sušnem obdobju ni dovolj globoka. Sulc pa je riba, ki sc zadržuje ob obrežju v globokih vodah. Treba bi ga bilo poiskati. Pa tudi struga Save seje spremenila." Gvidova trofeja je bila prav ta velika riba iz družine postrvi. Ujel jo je, ko je bil star devet let, težka pa je bila prav tako devet kilogramov. Pravi, da tega ne bo nikoli pozabil. Pa tudi sicer ga na ribolov vežejo lepi spomini. Njegov album je poln slik z mnogih ribolovov v domačih in tujih vodah. "Reka je moj drugi dom, ribolov pa strast, ki seje ne bom nikoli odrekel. Naj bo sneg ali mraz, s čolnom vedno zabredem v valove reke." Tudi najin čolnič je še zadnjič zabredel vanje in se počasi približal obrežju. Le še izkrcala sva se in na reko sc je začel spuščati mrak. Tekst in foto: Maja Sevljak adatte ssw^/ mm wsmmmm WT " <* t Grad pred 1944. V vasi Podlipovica pri Izlakah so danes ruševine, ki le borno spominjajo na nekdanji grad Medija, ki je omenjen že sredi 14. stoletja. Kasneje, v 17. in 18. stoletju je bil rodbinski grad Valvasorjev. Edini opis domačega gradu je spisal prav Janez Vajkard Valvasor, kije tudi pokopan v tamkajšnji družinski grobnici. Ob gradu je bil hlev, nad njim kašča, zraven kapela, v njej pa grobnica. No, lastniki so se menjavali, a kljub temu so grad in pripadajoči objekti zadnjo vojno dočakali v dokaj urejenem stanju. Leta 1911 je takratni lastnik, Franc Celestina, posestvo prodal Andreju Grobljarju. Ta gaje 1926. leta daroval sinu Dioniziju, čigar dediči so lastniki grajskega področja še danes. Od leta 1935, ko seje le-ta smrtno ponesrečil, je posestvo upravljala žena, tri hčere pa še živijo in so vseskozi spremljale usodo gradu. Tri sestre torej; Andreja, Jelena in Natja. A pravice do lastništva posesti še niso našle. Ne samo to. Partizani so leta 1944 grad minirali, ostala je le grajska kapela in nekaj ruševin. Od 1946 pa do dveh let nazaj, jim je vse pobrala agrarna reforma. Boji za pridobitev tistega, kar jim pripada pa se še niso končali. Kot da se ne ve, čigavoje. Pravzaprav se s tem v zvezi pojavi kar precej vprašanj. Nemalo nejasnosti ponuja že samo rušenje gradu. Natja Grobljar, poročena Bregar, nikoli ne bo pozabila tistega novembra leta 1944: "V gradu je stanovalo 14 družin. Bilo je čisto, urejeno, v glavnem so bile rudarske družine. Dokaj dobro so bili preskrbljeni s hrano in kurivom. Na vsem lepem pa sem od nekoga zvedela, da bodo grad minirali. Postavila sem si na izbiro: ali preprečiti rušenje ali pa rešiti čimveč ozimnice." Storila je oboje. Ponoči seje s kolesom odpeljala v Zgornjo Slivno. Na Oberziji, Zelencu in vsi ostali mostovi so bili porušeni. Tako so preprečili, da bi Nemci hitreje napredoval i. Pot je bila slaba še zato, ker je bila preprečena s posekan im drevjem. Šla je do komandanta kamniško-zasavskega odreda in mu skušala dopovedali, koliko družin je v gradu, daje zima huda in kam bodo vsi ljudje šli. Pa sploh zakaj vse to. Dosegla je samo to, da seje obdržala kapela, ki je bila uporabna za verske obrede. "Hitela sem domov, vzela voz in sredi dneva odvažala, kar seje pač dalo. Mati ni razumela, kaj počnem. A bila sem najstarejša, nisem hotela obremenjevati obolele matere in mlajših sestra. Tudi sije težko predstavljati, kakšne zime so bile včasih," pripoveduje Natja, "sto metrov od gradu sem stala in gledala, kako je naenkrat vse izginilo. Bilo je strašno." Grad Medijo je porušila skupina minercev kamniško-zasavskega odreda pod vodstvom Alojza Žužka - Tarzana. Stanovalci so svoje imetje nosili kar na dvorišče, travnik, v hosto. Ni bilo dovolj časa, da bi vse prenesli ven. Tudi nihče ni vedel, kje bodo zvečer spali in kje prezimili. V gradu je bila še Valvasorjeva soba s stilno omaro, biljardom. Medijski grad so porušili v času, ko so bili tod gospodarji partizani, bilo je že polosvobojeno ozemlje, ko ni bilo večjih nemških hajk. Štab je kljub temu v odločitvi vztrajal. Le od kje seje znašla ta odločitev? "To je nesmiselno," pravi Natja, "od nekje, baje je neka kurirka v štab prinesla senzacionalno vest, da bo na gradu nemška postojanka. Raznorazni obveščevalci so prinašali poročila iz doline. Niso si vzeli čas, da bi novico preverili. V štabu so se ustrašili in dali povelje. Sicer pa se to ni nikoli pojasnilo. Tega tudi nima smisla preganjati. Grad Medija je bil pač žrtev vojne." Kapela je bila opremljena z oltarjem, klopmi in vsem ostalim do leta 1972, ko seje začel vandalizem. Razsuli so okna in ves inventar, tudi grobnico so odprli. Menda so iskali dragocenosti. Prejšnjo kamnito ploščo je po obnovi zamenjal lesen pokrov. "Javili smo miličnikom," omenja Natja Grobljar, "a niso reagirali. Postavili smo tablo, s katero smo opozarjali na kriminal. A table so vse po vrsti izginjale. Po časopisih so nas vlačili kot malomarne lastnike, nihče pa ni niti mignil, da bi se barbarsko ropanje ustavilo. Pa še to: dokler denacionalizacija ne bo rešena, niti naše ni. Še vedno iščemo odvzeto, tisto, kar smo dobile že 1935. leta." Grad po 1944. Danes. Najprej sojih preganjali Nemci, s sestro sta bili v taborišču, potem jim jo je zagodla nova Jugoslavija, zdaj pa posestva prav tako ne morejo dobiti nazaj. Mlini počasi meljejo. Zob časa je načel grajsko kapelico, treba bo misliti, če drugega ne, na čuvanje kulturne dediščine. Petra Radovič Foto: Branko Klančar Začetek Pozd ravljamo vas v novi Zasavčevi rubriki o delu društev, ki si je prislužila svojo stran. Bili smo prijetno presenečeni, ko smo v registrih društev po občinah rideli številko -vpisanih jih je več kot sto. Menda vsa ne delajo več, veliko pa je vendar občanov od Litije do Hrastnika, ki svoj čas in voljo namenjajo najrazličnejšim druženjem. Vabimo vse organizatoije v društvih k sodelovanju. Sporočite nam čimveč zanimivega o vaši dejavnosti, povabite na svoje prireditve tudi tiste, ki še niso z vami, ali posredujte kakšno sporočilo. Vaše obvestilo pa moramo imeti v uredništvu pravočasno - 14 dni pred načrtovanim datumom prireditve. Prisrčno vabljeni! Društvo ledvičarjev V začetku decembra lani je bila v Trbovljah ustanovna skupščina Društva ledvičnih bolnikov Zasavja. Društvoje prostovoljno, v njem se združujejo ledvični bolniki iz Zasavja, zdravstveno osebje, svojci bolnikov in drugi, ki želijo postati njegovi člani. Trenutnoje včlanjenih 34 bolnikov in osebja dializnega oddelka trboveljske bolnice. Predsednik DLB Zasavja Mihajlo Kičanovič vabi, da se v društvo včlanijo še svojci bolnikov, zelo veseli bodo tudi drugih. Kot pravi predsednik DLB Zasavja je namen ustanovitve in delovanja večja možnost vplivanja na uveljavitev sodobnih načinov zdravljenja bolnikov, ki so jim odpovedale ledvice, predvsem uveljavitev transplatacije. Cilj društva je tudi obveščanje ljudi o zdravem načinu življenja, pravilni prehrani, pomoč pri rehabilitaciji; predvsem bodo pomagali k prilagoditvi na drugačen način življenja novim dializnim bolnikom. Skušali bodo vplivati na skupnost za pomoč pri nakupu sodobne medicinske opreme, materialov za zdravljenje zdializo in zdravil. In skrbeli za druženje ledvičnih bolnikov in povezovanje z zdravimi osebami. Društvo zato Planinske prireditve Zasavska planinska društva, ki so povezana v Meddruštveni odbor zasavskih PD in PZS med najbolj aktivnimi. To kažejo v različnih oblikah: oskrbovanjem planinskih domov, z društvenim delom, markiranjem poti, vzgojo in izobraževanjem, alpinistično dejavnostjo, številnimi izleti, varstvom narave in okolja, gozdarstvom, kulturno propagandno dejavnostjo... V letošnjem koledarju planinskih akcij so si zasavska planinska društva zadala obilo dela. V januarju je PD Kum že izvedlo 11. pohod na Kum, PD Bohor pa družinsko novoletno srečanje na Bohorju. V februarju je PD Zagorje pripravilo 5. spominski pohod "Po poteh I. štajerskega bataljona" iz Zagorja na Zasavsko goro. Člani PD Bohor bodo 6. marca priredili planinski ples v Senovem, 14. marca bo PD Laško organiziralo 9. marčevski pohod na Šmohor, 28. marca pa PD Brežice pohod po brežiški planinski poti. 1. maja bo PD Trbovlje organiziralo prvomajsko srečanje na Mrzlici, PD Laško pa na Šmohorju. 9.maja bo PD Bohor iz Senovega pripravilo na Bohorju jezikovo nedeljo, 30.maja pa bo PD Dol pri Hrastniku organiziralo srečanje planinske mladine na Gorah. 13.junija ho dan zasavskih planincev na Kopitniku v organizaciji PD Rimske Toplice, 23 .j unija pa PD Kum pripravlja na Kumu kresovanje. Sto družin se bo na Mrzlico v organizaciji PD Trbovlje odpravilo 26.junija. Tam bo 14. avgusta dan trboveljskih planincev, 29.avgusta pa bo Kurnska nedelja pod vodstvom PD Kum. Srečanje Savinjčanov in Zasavcev bo 19. septembra na Mrzlici. V oktobru bo PD Bohor-Scnovo organiziralo kostanjevo nedeljo na Bohorju, 24.oktobra pa PD Brežice pohod po poteh Brežiške čete. 14. novembra bo srečanje na Martinovo nedeljo, organizatorje PD Brežice. Z baklami bodo 4. decembra odšli na II. nočni Miklavžev pohod na Mrzlico planinci v organizaciji PD Trbovlje. Isti dan bo PD Laško ponudilo na Šmohorju domače koline na planinskem plesu. 12.decembra bo PD Litija organizirala XIII. pohod na Tišje. Poleg teh prireditev bodo zasavska planinska društva pripravila še številne druge, predvsem izlete na različne vrhove. Tine Lenarčič Vesti iz društev Dohodnino smo lani prvič prijavili. Pojavljalo se je mnogo vprašanj, kaj in kako je s prijavami, kaj z olajšavami... Društvo upokojencev iz Trbovelj bo tudi letos svoj im članom nudilo pomoč. Od 1. do 31 .marca bodo na voljo strokovne moči na sedežu društva v dopoldanskih urah. Vsak član DU Trbovlje, ki bo želel, da mu pomagajo pri izpolnitvi obrazca naj si v knjigarnah te obrazce kupi. Poleg obrazca mora predložiti potrebne listine oz. potrdila o prejeti pokojnini in morebitnih drugih dohodkih v letu 1992, pa različne račune in potrdila za uveljavljanje zmanjšanja osnove za odmero dohodnine. T.L V Sloveniji delujejo tudi manj razširjena kulturna in duhovna društva. Eno od njih, Društvo za zavest Krišne, sc je predstavilo v litijski dvorani na Stavbah v torek, 16. februarja. Člani društva so s predavanjem, diapozitivi, pesmijo in glasbo prikazali svojo dejavnost, prisotne pa so še pogostili z vegetariansko poslastico. Prireditev je organizirala litijska knjižnica. J.K. Dom pod Javorjem potrebuje oskrbnika. Trenutno je dom odprt vsak dan od 1L do 17. ure (razen ob ponedeljkih), vendar je to le začasna rešitev. ABC Agrohit že išče primernega najemnika, ki bi v oskrbovanje prevzel Dom pod Javorjem. T.L pričakuje vsestransko pomoč. Tadeja Suša Po zasavski transverzali Se nekaj tednov in spet bodo oživele znane in neznane planinske poti. Zasavcant smo kar dobri pohodniki, čeprav v planinskih drustvfo pravijo, da bi se morata pes hoja spet prebiti med prve rekreativne discipline. Svoj cas se bolj kot danes je bila med Zasavci, pa tudi ljudmi s sosednjih območij, zelo priljubljena Zasavska planinska pot. Oo konca prejšnjega leta jo je prehodilo nad 6.000 ljudi, odraslih in mladih. Njen začetek je v Kumrovcu, od tam pa se vije v zahodni smeri cez Bohor, Lisco, Veliko Kozje. Nato prečka Savinjo in se nadaljuje cez Kopitnik, Gore, Kal, Šmohor, Mrzlico, Partizanski vrh ter Zasavsko goro skozi Vače na Slivno do Miklavža, gre cez Savo, se spet povzpne na Jance se spusti v vzhodni smeri mimo Šmartnega na Polsnik h Podkum ter konca na Kumu, V vseh omenjenih postojankah si pohodniki pritisnejo štampiljko v svoje izkaznice, za uspesen pohod pa prejmejo posebne značke. Med sedanjimi pohodniki je veliko taksnih, ki so ze nekajkrat sli po tej poti in vselej znova odkrivajo zanimivosti in lepote teh krajev. Priključite se jim zdaj, ko prihaja v dezelo pomlad in ko se bo narava spet odela v zeleno in bodo trate porasle s cvetjem... assise Mladim Zasavcem Kratkih novic z zasavskih šol ni pa ni. Pa vam ponuja Miš-maš telefonsko številko, če ne utegnete pisati. Lepe načrte za pisanje imajo na šoli Ivana Cankaija v Trbovljah, kjer so vedno zelo pridni. Objavlj amo tudi avtogram simpatičnega pisatelja izPrekmuijaFerijaLainščka, ki se je podpisal prav za vas. Vi pa preberite kakšno njegovo knjigo - predvsem starejši Mišmašarji. Pa pišite ali pokličite - zdaj smo tednik. V Hrastniku so imeli v prejšnjem tednu dva naravoslovna dneva. Sedmošolci so se pogovarjali o aidsu, gledali filme o njem, vpisovali podatke o razšiijcnosti po svetu in pisali domišljijske spise. Šestošolci na Dolu in v Hrastniku pa so se posvetili prehrani mlečnih izdelkov in mleku. Pripravili so okusne napitke in sirova nabodala. V trgovinah pa so primerjali cene in ugotavljali založenost. Vodili sta jih učiteljici Darja Markelj in Mili Gornik. Rifle in Danijela KojeRifle sredi februarja obiskal dolske šolarje, je najbolj zažgal s skečem o pijancu, ki gaustavi policistka. Noče pihati, noče dati krvi, tudi po ravni črti noče hoditi, saj komaj stoji. Ob zaključki prizora Rifle reče: "No, zdaj sem spet trezen. Kar naporno je igrati pijanca... Bo še kdo kaj vprašal?" Danijela iz tretjega razreda se ni dala kar tako odpraviti: "Ampak jaz bi pa vseeno rada, da greste po tejle ravni črti..." Nekoč in danes Obiskala sem staro mamo Rezi. Povprašala sem jo, kako so živeli takrat, ko je bila še majhna. Povedala mi je veliko zanimivega. V družini so bili trije otroci. Igrač niso imeli. So se pa znali lepo igrati drug z drugim. Tudi prepirali se niso veliko. Ker ni bilo denarja, so poleti hodili kar bosi. Če pa so šli kam na obisk, je mama obula sandale, pozimi pa gojzaije. Največkrat so jedli krompir, fižol, zelje ali repo. Meso so dobili le ob nedeljah in praznikih. Tudi strojev ni bilo. Prali so na roke, likalnik je bil na oglje. Čeprav je bilo včasih drugače kot danes, se mama zelo rada spominja mladih dni. Ines Sačič, PEA Hohkraut, Trbovlje Najljubše igrače V začetku februarja smo v tretji številki Zasavca objavili nekaj zapi sov trboveljskih prvošolčkov o najljubših igračah. O medvedku Franciju, ki joka, je pisal tudi Jernej Funkel, pa je tiskarski škrat pojedel njegovo ime. 6A -013 ______________twvm vota/ 6. y V' C e bi bil(a) pisateljica) Če bi bila pisateljica, bi pisala za otroke. Knjigo bi pisala ponoči, popoldan pa bi preverjala svoje besedilo v knjigi. Vsebina bi bila smešna, ilustracije pa prijetne. Naslov knjige bi bil Lopova Ricko in Bicko. Knjiga bi opisovala njune dogodivščine. Vendar mislim, daje knjigo zelo težko napisati. Jana Naraglav, 4.h Pisal bi o potovanju v neznane kraje, kjer se med potjo dogaja veliko dogodivščin. Vsebina knjige ne bi bila nikoli žalostna. Osebe v knjigi bi bile otroci, ki se nikogar ne bojijo. Knjigo bi pisal ponoči, kadar ne morem spati. Rok Lenart, 4.h Pisala bi za otroke. Mogoče bi napisala kaj za starše. Pisala bi zgodbe o živalih in dogodivščinah. Otroci imajo živali radi in tudi jaz jih imam. Že zdaj pišem zgodbe in pesmice. Nato jih pretipkavam in popravim. V se zložim v knj ižico in spnem. Te knjižice hraniva pri babici. Živana Milovančev, 4.h Strune so v prostoru zazvenele povsem drugače kot na prostem, kjer je Helgate igral doslej. Zazvenele so tako, da so možje drug za drugim odstavili kozarce in si pomenljivo popravljali klobuke... Odlomek je iz knjige Ferija Lainščka, ki je bila knjiga leta 1991. Katera? Rešitev poiščite na tej strani. JfSftyC r> Izolski Faraoni so pred petindvajsetimi leti začeli z glasbeno kariero in skupaj s Kameleoni, Kalamari, Five Fans,.. in drugimi bendi uveljavili Obalo kot slovenski Liverpool. Leta 1988 so izdali prvo kaseto s preprostim naslovom Faraoni, sedaj pa so ob petindvajsetletnici izdali tudi drugo kaseto in CD ploščo z naslovom Tu je moj dom. Njihova skladba Sonce sreče pa seje uvrstila med finaliste za izbor slovenske predstavnice za Evrovizijski festival. Faraoni obstajajo že 25 let, ali v isti zasedbi? Vseh petindvajset let ne, za zadnjih 12 let pa bi lahko rekli, da smo v isti zasedbi. Razen Claudia, ki je k skupini prišel pred tremi leti. Spremljate Oliverja Dragojeviča, ki je znan po svoji zahtevnosti... Resje znan po zahtevnosti in skromno povedano je izbral nas, ker to delo kar dobro opravljamo in je zadovoljen z nami. Sicer pa z njim nastopamo že 13 let in smo kar zadovoljni z njim. Ste ena prvih rock skupin v Sloveniji... Smo med prvimi skupinami v Sloveniji, ne bi pa nas zapečatil z rock, čeprav še vedno igramo tudi rock. Celo na naši zadnji kaseti in CD-ju To je moj dom so pesmi, ki so malo rock obarvane, nismo pa več prava rock skupina. Igramo malo vsega. In kako se je glasba v času 25-tih let spreminjala? Kot vsaka druga stvar se je tudi glasba tokom let spremenila. Skušali smo slediti vsem trendom, ki so se pojavljali na tržišču. In ravno to je bil eden izmed razlogov, da smo do pred nekaj leti sami zelo malo ustvarjali, ampak smo bolj imitirali in posnemali svetovne hite ter se s tem predstavljali publiki. Nismo pa imeli neke lastne proizvodnje. Kje v Sloveniji ste najbolj priljubljeni? Tržišče smo zožali na Slovenijo, prej smo precej nastopali po celi Evropi, vse do Skandinavije. Z Oliverjem pa smo bili na gostovanju v Kanadi in Ameriki. Sedaj smo svoje delovanje usmerili na Slovenijo, kajti najlepše je biti doma. In kako je v Zasavju? Danes (pogovarjali smo se na pustno soboto) smo prvič tu, nastopali bomo v Zagorju v Delavskem domu. Pred tremi leti pa smo nastopali v Ribčah, ki so tu blizu. Suzana Sivka lfiilìi in sovraži Kar precej let ježe minilo in precej vode je preteklo, odkar je Izšla zadnja plošča skupine Vidcoscx. Takrat smo še lahko govorili o skupini, danes bi bilo bolj prav, če bi rekli trio. Videosex sedaj sestavljajo Iztok Turk, Anja Rupel in Nina Sever, zapustil pa jih je Janez Križaj, ki se je posvetil delu z drugimi skupinami. Zaplul je namreč v producentske vode. Za Videosex smo prvič slišali na Novem rocku 1983, torej pred dobrimi 10 leti. Vedno sem bil prepričan, da velja pesem Moja mama, ki sojo zaigrali na Novem rocku, za njihovo največjo uspešnico. No, Anja, s katero sem se pogovarjal, mi je povedala drugače: "Ja, kaj pa vem. Mogoče v Sloveniji. Naš absolutno naj večji hil pa je bila prav gotovo pesem Tko je zgazic gospodu Mjesec. Na pamet jo je znala praktično vsa publika v Jugoslaviji, kije prihajala na naše koncerte. Veš, v drugih republikah smo bili takrat še bolj popularni kot tukaj." Tudi sedaj jih pogosto vabijo na koncerte, posebej na Hrvaško, pa zaenkrat s tem ne bo nič. Videosex ima čisto drugačne načrte. Kmalu bodo posneli video spot za pesem Snip-snap, njihov prvotni cilj pa je prodor na zahod. Zato so besedila na CD v angleščini, slovenski teksti so dodani zaradi našega tržišča. Lede je na novi prošči Ljubi in sovraži napisala Anja. Po njenih besedah so besedila nastala povsem spontano. S ponovnim snemanjem priredb starih slovenskih pesmi pa trenutno ne bo nič. Razmišljajo sicer o CD-ju z največjimi uspehi, vendar je vse še tako daleč. Na koncu sem Anjo vprašal tudi o njenem delu na Kanalu A v oddaji Vidcogroin. Pri usklajevanju dela s skupino in televizijo ni nobenih problemov. To, da je tudi sama pevka, pa je pri intervjujih kvečjemu prednost. Tomaž A. Štojs — Eurosong 93 V soboto, 27. februarja, smo na slovenski TV lahko spremljali izbor slovenske popevke za Evrovizijo, ki bo konec aprila na Irskem. Zmagala je popevka Tih deževen dan 1 Xbanda, kateri je tudi trboveljska žirija podelila največ točk. Zasedala je na Radiu Trbovlje. Drugo mesto je po mnenju te žirije zaslužila pesem Naj ljubezen združi vse ljudi (Duo Regina). Na 3. mesto so uvrstili duo E.T. in pesem Svet za oba, A. mesto pa prisodili pesmi Ti si ti, ki jo je odlično zapela Alenka Godec. Peto mesto v Trbovljah je odnesla Tina Dominika Kozariča. Žirijo so sestavljali Jože Naglav, Vanda Kopušar, Luka Pišljar, Sanda Hribar in predsednik Tomaž Štojs. Za pravi Ino točkovanje je skrbela Nataša Bolčina-Žgavec. Vsak član žirijeje glasoval po lastni presoji, kljub temu so si bili v točkovanju precej enotni. Tomaž Štojs je glede zmagovalne pesmi optimističen in meni, da se bo pesem v stilu ritma latina na Evroviziji dobro uvrstila. D.H. asftsfc Občasno, če nam bo to seveda dovoljeval prostor, bomo na teh straneh objavljali tudi kakško novičko ali dve iz sveta filma. Saj veste, tako malo stvari je, ki vam lahko olepšajo dan, da se moramo sleherne med njimi krčevito oprijemati. Drugače se sčasoma prelevimo v mor-bidnecinikeali apatične flegmatike. NE ZAUPAJTE VSEM LEPIM ŽENSKAM. Znoriš. Tip, ki je zrežiral T otal Recai 1 (tu mi ši čnjak Ami, nekaj časa sploh ni Arni, potem pa se najde) in Robocopa (kjer policaje po klinčni smrti zmontirajo v robote), nas je spet vrgel v stanje duševne zmedenosti. Beseda seveda teče o Paulu Verhovenu in njegovem zadnjem filmskem podvigu pri nas prevedenem v Prvinski nagon (v originalu Basic Instinct). Film zagotovo ne bo všeč zagrizenim privržencem Agathe Christie, ali pa Edgarja Wallacea, ker tudi na koncu (če že ne boste obnemeli) ne boste mogli reči: "Ha! Saj sem vedel(a), takoj sem vedel(a), daje butllertista morilska svinja!". Kadar si hočem ogledati kakšen nov film. me najbolj vržejo s tira recenzije, kjer lahko prebereš konec (Marcel je včasih res žleht) ali pa tiste, ki film samo hvalijo. V prvem primem filma sploh ne grem gledati, v drugem pa sem običajno razočaran. Zato naj bodo tole samo navodila za gledanje, da bi za plačano vstopnico čimveč iztržili. Vse to pišem,kerse bo marsikomu konec zdel nedorečen, če ne bo v kritičnih trenutkih popolnoma zbran. Svetoval bi vam, da na začetku filma usmerite pozornost na oprsje postavne blondinke, ki telovadi na enem frajerju v postelji. Ti balkončki vam bodo namreč pomagali identificirati morilca, če boste na koncu v dilemi. Paše ena stvar... Kaj pravite, ali nas skozi ta (hmmm detek-tivsko-erotični) thriller vodi razum policaja ali njegov prvinski nagon? Tomi Pucelj Skupina Orlek se pripravlja na snemanje svoje druge kasete. Glasba ter teksti so v glavnem že pripravljeni, uspelo pa nam je zvedeti, da naj bi del materiala posneli v studiu Zlati zvoki v Kisovcu, del pa v novomeškem Metulju. Naslova kasete vam na žalost še ne smemo izdati, zaupamo pa vam lahko, da bo na kaseti ob že znani pesmi Če si brezposeln tudi predelava Slakove Vinske trte ter med drugim tudi pesem, ki se ukvarja s problematiko mamil... Letos mineva tudi 25 let od začetka delovanja primorske skupine Faraoni. Ko so Faraoni s svojo kariero šele začenjali, so Kameleoni že osvojili takratno jugoslovansko občinstvo. Njihov prvi nastop je bil v začetku leta 1968 v Ljubljani na prireditvi Kitariada. Več preberite na sosednji strani... Novo kaseto pripravlja tudi skupina Panda. Od prvotne zasedbe je v skupini le še šef, klaviaturist ter pisec pesmi Andrej Pompe, dve leti pa s skupino nastopa pevka Suzana Werbole, ki je zamenjala Suzano Jeklič. Obljubljajo glasbo, kakršne smo od Pande že vajeni - torej zelo dober komercialni pop. 25 let na glasbeni sceni pa praznuje tudi Edvin Fliser. Ob tej obletnici je izšla kaseta z naslovom Ljubezen in prijateljstvo, na njej pa so evergreeni svetovne glasbene scene, dodana pa je tudi pesem Heal thè world pevca Michaela Jacksona. V slovenščini ta pesem nosi naslov Lepši svet si želimo vsi. Ob zabavni glasbi pa Edvin vse pogosteje prepeva tudi z narodnozabavnim ansamblom Mak. Lavrita Batagelj, ki se je mnogi spominjajo kot prikupne pevke skupine Ringlšpil, seje od skupine dokončno poslovila ter odšla v Anglijo na izpopolnjevanje angleškega jezika. Še predenje odšla, je s skupino posnela pesmi Ker si strl mi srce, To je raj ter 89-65-89. Upamo lahko, da bodo te pesmi ostali člani uvrstili na njihovo novo kaseto, ki jo pripravljajo. Zlatko Dobrič je pustil stalno službo ter se podal v profesionalne vode. Okrog pusta je imel Zlatko obilo dela, saj je nastopal širom po Sloveniji, prednost pa so tokrat imeli otroci, saj je nastopal predvsem po šolah. TAŠ LESTVICA ZASAVCA in ODDAJE 100 NA URO Ljubitelji televizije najbrž dobro poznate mladinsko oddajo 100 na uro, ki jo predvaja Kanal lOvTrbovljah vsako soboto ob 16.00, vsak ponedeljek ob 20.00 pa je ponovitev oddaje. V njej si lahko mladi vsakič ogledajo tudi rubriko "Štiklc”. To je lestvica, v kateri se zavrti pet video-spotov, vsak teden pa dobijo tudi zmagovalni "štiklc" tedna. Od te številke naprej bomo to lestvico objavljali tudi na naših straneh, seveda pa nam lahko tudi pišete in glasujete za posamezne pesmi. Današnjo lestvico si lahko ogledate v soboto, 6. marca. Zmagovalec prejšnjega tedna: BOB MARLEY - Iron lion zion Predlogi za ta teden: CHARLES & EDDIE - Would I lie to you ČUKI Krokodilčki GENESIS I can't dance ROXETTE- How do you do Glasovnica Glasujem za Moj naslov: Glasovnice čimprej pošljite na uredništvo Zasavca, C. zmage 33, Zagorje. m *3,! j|® Kultura in GEOSS Od leta 1986 potekajo ob slovenskem | kulturnem prazniku tudi prireditve v geometričnem središču Slovenije. Ob letošnji je bil slavnostni govornik dr. Dimitrij Rupel, spregovoril je o zgodo- I Tako pravi Nikolaj Beer, slikar, svobodni umetnik, rojen v Prekmurju, j vinski Potl Slovencev do danes, v živi na Izlakah. Sliko nariše, da najde sebe. Da čuti, kje je. Založba ■ . , ............... , ------- . _ _ _ ■ in gledališka igralka Mila Kačič, oktet kulturnem programu so nastopali pesnica EWO je z njim izdala svojo prvo monografijo, zdaj jo pripravljajo o | Dcscti hrat iz Črnuč Zasavski rogisti in grafiku Berniku in kiparju Begiču. Velika monografija bo posvečena | pevski zbor Lipa z Vač. Pripravili so tudi slikarju Gabrijelu Stupici ob 80-letnici. Miki, kot ga še kličejo, je I razstavo likovnih del. Kot vedno, so umetniški vodja slikarske kolonije Izlake - Zagorje, mentor zagorske I prireditev nadaljevali v prostorih osnovne skupine Dom, član Društva slovenskih likovnih umetnikov. V * šole Vače. Tamje bil.še »govor o aktualnih „.. . . . , . , . , .1 vprašanim slovenske kutlure, ki ga je monografiji je zaobseženo njegovo skoraj dvajsetletno samostojno povezovala domačinka Mili Rogelj. V ustvarjanje, od Akademije dalje. Slike prenašajo njegove misli; z j pogovoru so sodelovali: Mila Kačič, dr. 1 I Dimitrij Rupel in dr. Matjaž Kmecl. J.K. 40 let pevcev j Svobode II Mešani pevski zvor Svoboda II v | Trbovljah je s koncertom (26. februarja) v | domu Svobode II svečano proslavil svoj | jubilej. Pod vodstvom Helge Briner so | zapeli narodne in umetne pesmi. V drugem | delu koncerta seje predstavil ŽPZZora iz j Čcmšenika, ki ga vodi Tadeja Suša. Čestitk J in dobrih želja pevkam, pevcem, zborovod-J kinji sedanje in generacije preteklih let, ni ■ manjkalo. I Od priprav zbora ob ustanovnem občnem ■ zboru Svobode II so pod vodstvom prof. I Staneta Ponikvaija februarja 1953 začeli z I rednimi vajami. Sprva je zbor štel le 12 | pevk in pevcev. Od prvega javnega | koncerta, novembra istega leta, so | napredovali številčno in kakovostno. | Predstavljajo se z vsakoletnim koncertom, , .. . ,, ~ vi .. i * T.|z veseljem nastopajo ob raznih prilikah, kratim: Vas na Goričkem, Kukeč, Tri ■ . , . . , ... . .... x . « praznikih, sodelujejo na pevskih revijah, jablane, Pobe, Nitva, Cma zemlja. Blato, I , ... .. , J , ,-v , .... ■ tckmovaniih, šolah i.Wwn.k ra,d„„i, poti, drevesa, hiše, nebo, zemljo zliva v nov | organizem, v nov pulz sončnih barv. Med akti so posebni Akt z mačko, Skica I____________________________ za 'Večer' in Jutro. In ne gre samo za to, da I mcja. Program je čedalje zahtevnejši, -vernika vodi k Besedi, k edinemu pravemu si model ogleduje, temveč gre še za krutost I njimi je preko 400 nastopov in prepetih viru spoznanja in odrešenja," komentira opazovanjasamegascbe.kipresegakrutost I prav toliko pesmi. Dosegli so precejšnje pogleda. I uspehe na tekmovanju rudarskih pevskih Knj iga, monografija, kije izšlaob podpori I zborov (prvo mesto), zveznem tekmovanju Petrola - Trgovine Ljubljana, ETI I (drug° mesto), sc uveljavili na različnih Elcktroclcmcntad.d. Izlake, Skupščinobčin I revijah. Tesne dolgoletne stike gojijo z Zagorje in Murska Sobota, je vsekakor | zamejskimi pevskimi zbori v Italiji, Avstriji obsežna študija in pregled Bcerovih del, | 'n Madžarski (Porabje) in s pevci na razstav, nagrad. Vredno jo je vzeti v roke. | Slovenskem Javorniku. Petra Radovič I Tine Lenarčič Foto: Branko Klančar | gesto, potezo, barvo. Sprva so ga navdihovali Španci, učil seje vsega. Iskal je izrazna sredstva, se najdeval v odzivanju na različnosti okoli sebe. Njegovo slikarstvo je lahko krog, stvari se nekje začenjajo in hitijo k svojemu koncu. Oblike so različne, hitijo za mislimi, se dohitevajo. Poniknejo v izpoved. Kot sam meni, seje zdaj našel: "Ugotoviš: To si pa ti." Monografija je izšla na sto straneh, poslikanih je prav tako več kot sto njegovih del. Likovni kritik, Lev Menaše, o njem piše takole: "Beer je človek nasprotij in temeljna funkcija njegove umetnosti je, da ta nasprotja, splošna in osebna, sintetizira in razjasnjuj e." Njegov Kristus ni večzgolj trpin, podobo je obdal z napisom: "Pazi se, pazi, Gospod vidi." Slike imajo svoja sporočila. Eno pomembnejših del je avtoportret, naslikan na časopis, športno stran. Eksistenčni prostor je tu ustvarjal navzven, govori o izginjanju umetnika za svojim delom in predstavlja slavospev magiji slikarskega ustvarjanja. Beer nad svoje podobe slika napise. "Absolutna prednost besede pred podobo torej predvsem pomeni, da je podobo mogoče opravičiti samo takrat, kadar likovnih razstavah, planinskih večerih, od leta 1986 sodelujejo na reviji pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva pod geslom Pesem ne pozna Menaše, "Med gledalca in med podobo postavlja pregrado Besede, ki podobo s svojo prisotnostjo postavi v drugotno vlogo." S slikami se spominja tudi otroških doživetij, njiv, Goričkega. Svet, v katerega se vedno znova vrača. Prevladujejo svetle, nekje temne barve, opazuje naravo, kjer 'sonce vzhaja in zahaja', tako se vrača h ::. : i.SŠS* Ili; ZABEL (7/0 HRASTNIK V hrastniški knjižnici so zbrali za preteklo leto zanimive podatke. Imajo 29.500 knjig (lani sojih kupili 1050), 59 raznih revij in časopisov, 780 video in avdio kaset (lani sojih kupili 626). 25.000 obiskovalcev sije izposodilo 60.000kosov navedenega. Izvedenih je bilo 80 raznih prireditev - ogledi knjižnice, razstave, ure pravljic, kvizi..., ki jih je obiskalo 1230 ljudi. Duo Hip - hop in ansambel Rojal sona Dolu in v Hrastniku za pustno nedeljo poskrbeli za zabavo otroških šem. Glede na število maškar lahko sklepamo, da bo letina dobra. F.M. TRBOVLJE Samo Jurečič, Trboveljčan, amaterski slikar, ki je dokončal študij primerjalne književnosti, ima od 12. do 28. marca razstavo slik v galeriji Didier Morlevcillc v Salzburgu. V naselju Sallaumines pri restavraciji Lazarevacje 19. februarja nastopila skupina kurentov iz Podgrada. Nastop je organiziralo Gostinsko podjetje Rudar, ki sodeluje s turističnim društvom v Podgradu že vrsto let. Sicer pa je bilo tudi v Trbovljah za pusta organi ziranih vrsto plesov, maškerad in srečanj v Delavskem domu, hotelu Rudar, naPlanini, v osnovni šoli, na Kleku, pa še kje. Na dobrodelnem koncertu, ki je bil 27. februarja v domu Svobode II., sta nastopila vokalna skupina Corona in komorni zbor Emanuel iz Celja. Celoten dohodek od koncerta je šel v korist Karitas in za potrebe Varstveno delovnega zavoda v Zagorju. Prireditev je organizirala trboveljska Stranka krščanskih demokratov. T.L. ZAGORJE V Delavskem domu Zagorje je bila 2. marca v okviru filmskega gledališča na programu ameriška erotična kriminalka Prvinski nagon (Basic Instinct). Film sije ogledalo precej obiskovalcev, ki so bili s filmom zadovoljni. Tudi v knjižnici Zagorje so za preteklo leto zbrali statistične podatke. Knjižni fond zagorske knjižnice obsega 37.000 enot. Lani so kupili 1312 novih knjig, 61 zvočnih kaset in 58 različnih revij in časopisov. Knjižnica je v lanskem letu izposodila 67.553 enot, obiskalo jo je 20.964 bralcev, na novo pa se jih je vpisalo 386. Sredstva za nakup novih knjig sta omogočila Občina Zagoije (459.100 SIT) in Republika Slovenija (919.174 SIT). K.G. Litija V litijski in šmarski knjižnici so ob torkih, vsakih štirinajst dni, ure pravljic za otroke od 4. do 10. leta starosti, ki jih pripravlja pravljičarka Vanja. V februaiju so otroci lahko poslušali pravljice Katkin Mucek in Mišek iz stripov, prva marčevska pravljica ima naslov Mame ni doma. Pustna sobota je v litijski športni dvorani prinesla obilo veselja mladim obiskovalcem pustnega Živ-žava. Prireditev seje pričela s povorko po starem delu Litije do športne dvorane, kjer so se predstavile vse tradicionalne slovenske pustne maske (kurenti, piceki, laufarji, polhi idr.). V pustnem shovvu so sodelovali: Don Juan, Heidi, Plesna šola Urška, domače plesne skupine F, Žu-Žu, Rondo, in vsi nastopajoči v povorki. Otroci so ustvarjali v likovni delavnici. Organizatorja sta bila Košarkarski klub in Dragica Turudič. V šmarski dvorani so na pustno soboto pripravili skupen koncert pevci dveh stoletnih zborov iz litijske občine. Večerje bil šalj ivo obarvan. Šmarski Zvon je tokrat prvič nastopil pod vodstvom zborovodkinje Minke Celestina, Lipo pa vodi Ivan Kolar. V poročni dvorani bogenšperskega gradu je bil 22. februarja koncert domače skupine Kapela La Chateliere, ki igra art rock glasbo. To je bil njihov drugi koncert v občini. Nastopajo po manjših klubih v Sloveniji. Pripravljajo tudi izdajo CD. Litijska glasbena šola je pripravila avdicijozapevcev deškem pevskem zboru, ki ga bo vodila Helena Fojkar. J.K. Grajska kapela V Zagorju so prejšnji teden govorili o oživitvi kapele ob Medijskem gradu. Pred dvema letoma je bila obnovljena, v njej pa ni zaživel program, ki so ga načrtovali. Že obnovljeno je žal spet načel zob časa, kar je gotovo krivda izvajalca del. Lep objekt tako blizu zasavskih centrov ostaja kulturno, umetniško in turističnonedoživet. Zagorski izvršni svet bo imenoval komisijo, ki bo pripravila program oživitve. I.L Iščemo ulične prodajalce časopisa na območju HRASTNIKA, LITIJE 1§I£ in ZAGORJA. Delo )e dobro honorirano!!! mmmmm CENIK EKONOMSKO - PROPAGANDNIH STORITEV mmr 1.300.00 1.600.00 2.500.00 3.000,00 1.100.00 TRG SVOBODE Ila, 61420 TRBOVLJE tekst z enot TEL- (0601) 21 35*. 22 «56: (*c (0601) 21 228 tekst z dven UKV 103,9 MHz STEREO tekst z dverr PRESNEMA CENA CEST 2. KOMERCIALNI OGLASI tekst do 20 besed vsaka nada^na beseda 3. OBJAVE tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 4. ZAHVALE tekst do 40 besed vsaka nadaljna beseda 5. OSMRTNICE 1.000,00 50,00 400,00 20,00 5.000,00 100,00 1.500,00 CENIK VELJA OD 1.2.1993 DALJE k.______... ISSI SPOŠTOVANE BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO Za radio Trbovlje najbrit kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, daje oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa še dve uri dlje. Kljub temu, da to že veste in da poznate naš program, je jasno, da ima vsak človek rad kaj takega pri roki, zato v tej številki ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) začenjamo oddajati ob 14.00 in končujemo ob 19.30. Vse te dni od pol štirih do štirih prenašamo oddajo na sporedu vsak dan, razen ob petkih, sobotah in nedeljah ob 14.30 in 18.30 (ali 18.45). širše informacije pa pripravljamo ob 17.30. Ob nedeljah je informativni del strnjen med 11.00 in 12.00. O nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. RekJamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP storitve so čez teden ob 14.45; 16.45; 17.45; in 18.45 uri in ob nedeljah ob 8.30; 9.45; 10.45; 12.30 in 12.45 uri. Čestitke in želje pa za vas predvajamo ob ponedeljkih (18.35), četrtkih (17.00), sobota! po 13.00 uri. Ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 poslušate Snoopyeve igrice, od šestih dc o kulturi — ;—*/- g-- ~~ r--v—” i. v*;w livi■ i » .\j\jfy sobotah (18.00) in nedeljah uri. Ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 poslušate Snoopyeve igrice, od šestih do pol sedmih oddajo , torek je večidel namenjen športu in glasbi, sreda je običajno kontaktna (tokrat nas tudi pokličite po telefonu 22-056), tričetrt ure pa je namenjena upokojencem. Ob četrtkih se odpravimo kam med Bobnom in Zvaruljami, kasneje gremo še v Litijo. Petek je rezerviran za mlade, sobota in nedelja sta za vse, predvsem za one, ki čez teden ne utegnete. Ob nedeljah se nas sliši med osmo uro zjutraj in šesto popoldne. V prvem delu vam natrosimo informacije o dežurnih trgovinah, prireditvah, izletih, glasujete lahko za popevko in nam še kaj poveste, ob desetih je na sporedu oddaja Gost tedna, ob enajstih informativni blok, od 12.00 do 12.30 je Še glasbena oddaja Viža tedna, potem EPP blok in ob 12.45 obvestila, kijih ob delovnih dneh slišite ob 16.45. Od enih pa do šestih oddajamo zabavno-kontaktni program, v katerem so v prvem delu želje in čestitke, nato horoskop in zanimivosti. Ob 14.45, 15.45 in 16.40 poteka radijska prodaja. V zadnji dajemo prostor ' gostu ah dogodku in vašim glasbenim željam, ki jih v živo sporočite po 16.00 uri na naš telefon (0601) 22-056. Glasba za vsako uho in vsako razpoloženje je moto glasbenih redaktorjev. Za pester, aktualen, kontakten in kvaliteten informativni program pa se za vas trudijo naši novinarji in sodelavci radia. RADIJSKI POZDRAV, SLIŠIMO SE VSAJ JUTRI, ČE NE ŽE DANES! Na Zasavčevem športnem žuru v Hrastniku je bila gostja naša najboljša smučarka Nataša Bokal. Nataša, ki ji zadnje čase sreča ni naklonjena, je prišla v Hrastnik z berglami in opornico na nogi. Spremljal jo je njen trener Jože Drobnič, za seboj pa sta imela kar naporno dvodnevno turnejo po Sloveniji. Vendar ji poškodba in utrujenost nista vzela dobre volje in je brez težav odgovorila na nekaj vprašanj. Kako je z nogo? Glede na samo poškodbo in napovedi je v redu, tudi zdravljenje poteka zelo dobro. Bili ste kar dvakrat težko poškodovani in zato za nekaj časa izločeni iz tekmovanj. Kako to vpliva na športnika? Sedaj mi je veliko lažje kot ob prvi poškodbi. Ekipa namreč tekmuje in trenira naprej, sam pa se počutiš doma kar nekako pozabljenega. Sedaj pa me moj trener pride večkrat obiskat. Kakšen je vaš pogled (smučarke) na svetovno prvenstvo na Japonskem? Prvenstvo je zelo ponesrečeno, tako z vremenom kot z neprimernimi progami. To pa mi je tudi v zelo veliko tolažbo, ker nisem tam. Tudi rezultati so zelo nepredvidljivi. V vrhu je veliko outsiderjev, saj pogoji za vse tekmovalce niso enaki. Ali lahko zase poveste, kaj bi dosegli na prvenstvu, če bi se ga lahko udeležili? Moji rezultati na začetku sezone so bili dobri. En mesec sem trenirala s fanti v Ameriki. Ti treningi so bili zelo naporni, zato sem bila na prvih tekmah utrujena a sem vseeno dosegla dobre rezultate. Višek svoje forme sem sicer načrtovala za svetovno prvenstvo. Rezultate je sicer težko napovedati, lahko pa rečem, daje bil moj načrt za to sezono medalja. Smučate zase oziroma v lastni ekipi, kako poškodba vpliva na sponzorstvo? Ko smo prišli iz treninga v Ameriki, so vsi ponujali pomoč, sedaj po treh mesecih pa že mnogi dvomljivo gledajo. Nekateri tudi dvomijo, da bom še smučala. Vseeno upam, da bom zbrala dovolj denarja, da bom lahko trenirala in tekmovala naprej. Kaj počnete sedaj, ko ne tekmujete? Cel dan imam zase, razgibavam se doma in na ortopedski kliniki, kjer delam vaje. Kdaj vas lahko spet pričakujemo med vrati? Julija, avgusta nameravam začeti s prvimi treningi in tako upam, dabom sodelovala že na prvih tekmah svetovnega pokala v prihodnji sezoni. Suzana Sivka Foto: Branko Klančar Primož Ulaga je prav gotovo eden najboljših smučarskih skakalcev pri nas. Če to ni trenutno, je prav gotovo bil še kakšno sezono ali dve nazaj. Na Zasavčevem žuru v hr ast niški športni dvorani se je kar spoprijateljil s Hrastničani. Posebej steklarji,ki somu obljubili poseben izdelek, ko bo prišel spet naokrog. Z njim smo se pogovarjali med sprejemom župana v hrastniškem hotelu Jelka. Vaša športna kariera jev rahlem padcu. Greto pripisovati novostim v skakalnem športu ali drugim vzrokom? "V” slog prav gotovo zelo negativno vpliva. Sedaj je že druga sezona, ko ni nobenega pravega rezultata, vendar bo vse odvisno od konca sezone, ko je finale v svetovnem pokalu v Planici. Če bom do takrat dosegel rezultat, bom najbrž še vztrajal, drugače pa bom še razmislil o tem. Kaj bo Primož Ulaga počel po končani karieri? Zanima me mnogo stvari, ki bi jih rad počel. Rad bi bil trgovec, zanima me vse, kar je povezano s trgovanjem, npr. športni marketing. Vendar pa je vse to povezano z gospodarstvom. Problemi vseh športnikov so sponzorji, da ni denarja, da je slabo organiziran marketing... Do sedaj je pri nas prevladovalo mnenje, da se športu samo pomaga, v svetu pa je šport zelo dobro sredstvo za zbliževanje poslovnih partnerjev, itd. Ste že skakali v Kisovcu? Ne. Bil pa sem tam, ko so novo skakalnico gradili in mislim, da sojo zelo fino naredili. Strah? Skakanje je zelo lep šport, če je lepo vreme in idealni pogoji. Takrat lahko le tehnična napaka pri opremi povzroči napako in padec, česar se seveda vsi bojimo. Drugače pa se ti ne more nič zgoditi, ker imaš že toliko skokov za sabo in si toliko treniran, da točno veš, kaj moraš narediti. Problemi se začnejo pri vetru in sneženju. Tam pa se lahko marsikaj zgodi. Vendar je to šport, ki se dogaja v naravi in tisti, ki več "riskira" potem tudi več "profitira". Kako napovedujete nastop naših na SP v Falunu (pogovarjali smo se pred prvenstvom op.p.)? Rekel bi, daje skakanje ekipe na dosti visokem nivoju, ni pa enega, ki bi odstopal in jih vlekel naprej. Lahko bi dosegli rezultat med najboljših šest, za obrambo naslova svetovnega prvaka pa mislim, da ne skačejo dovolj dobro. Primoževa napoved je bila povsem točna. Barbara Kus Foto: Branko Klančar ■l ipaxtni Ljubitelji nogometa bržčas nestrpno pričakujejo nadaljevanje prvoligaškega prvenstva. Uvodno spomladansko kolo bo na sporedu že to nedeljo, v Zagorju pa bodo gostovala Živila iz Naklega. Cilj edinega zasavskega prvoligaša je obstanek v elitni nogometni konkurenci. Visoke načrte imajo tudi v trboveljski Orii Rudarju. Njihova želja je znana -povratek v prvo ligo iz katere ipatinč CaK v trboveljskem nogometu, vendar pa njegova naloga zaenkrat še ni določena. Zamenjava Slavka Iveziča z Ivom Jekošom v Omnikom Rudarju je bila kot kaže zelo uspešna. Trboveljski rokometaši so po dolgih letih znovazmagali v Ajdovščini, nato pa doma ugnali še Dobovo, tako, da so trenutno uvrščeni na 6. mestu. To pa je trenutno najugodnejša uvrstitev saj se vsi izogibajo mestom št. 4, 5 in 8, ki rr?t t 1 G * t i - * ! « mm t 'zyn 't' * ■ ‘ ■ * ,». t « * f 'f , i •>/ '' . ■-/>. V v • V -V . 0 so lani prvič v zgodovini kluba izpadli. Minuli vikend so Trboveljčani preživeli na vikend pripravah v Novi Gorici. Z njimi je bil tudi dosedanji trener Zagorjanov Vinko Žibret, ki bo znova delal v play off-u pomenijo igranje z državnim prvakom iz Celja. Zasavski drugoligaški derbi med Zaščito iz Zagorja in TKI Hrastnikom so zasluženo dobili Dolani. Zagorjani imajo trenutno še dve točki več, a težji razpored v zadnjih treh kolih. Po zmagi Velike Nedelje proti Krškemu, sta za obe zasavski ekipi najbrž rezervirani 3. in 4. mesto. Trboveljska smučarja Aleš Sopotnik in Maša Medvešek sta se udeležila članskega državnega prvenstva, ki so ga izvedli v Mariboru in na Rahtelu. Aleš je v slalomu osvojil 19., smuku 24., superveleslalomu 28. mesto, v veleslalomu pa je odstopil. Maša pa je bila 11. v veleslalomu, 14. v smuku in super G -ju, v slalomu pa je ostala brez uvrstitve. V 7. kolu prve slovenske strelske lige je trboveljski AH premagal Kranj s 1713 : 1653. Najboljši posameznik je bil Sašo Korbar (576 krogov), kije v torek odpotoval na Madžarsko, kjer bo tekmoval kot član slovenske državne reprezentance. Končalo se je občinsko prvenstvo Trbovelj v kegljanju. Med posamezniki je prvo mesto osvojil Jože Dolanc, drugi je bil Oto Goljuf, tretjipaRobiNovak. Na kegljišču v Hrastniku pa poteka občinska liga za neregistrirane igralce. V disc iplini 6x 120 lučajev tekmuj e 7 ekip. Trenutno vodi ekipa hrastniškega Rudnika pred Sijajem, Podpornimi člani in Kemično. Sledijo pa še Tim Laško in Mesečina. O rezultatih trboveljskih karateistov na turnirju na Ravnah smo že poročali. Posebno nagrado za najboljša trenerja pa sta tam zaradi uvrstitev tekmovalcev prejela njihova trenerja Borut Markošek in Bogdan Simerl. 20. februarja sta Dušan Košir iz Trbovelj in Andrej Kitcman preplezala ledeni slap v Prisojniku višine 130 metrov in z oceno IV+. Najboljši trboveljski rokometaš, ki si trenutno služi kruh v Franciji, Jani Čop je pred kratkim dobil naraščaj. Z ženo Meto sta dobila hčerko, Jani pa je prav zaradi tega odpovedal svoj nastop za slovensko reprezentanco, ki se bo ta vikend pomerila z Litvo v borbi za nastop na Evropskemprvenstvu. Seveda mu čestitamo in vsem trem želimo veliko sreče. Kisovško streljanje Člani SD kisovec so bili minuli konec ledna kar precej zaposleni. Člani so tekmovali v Zidanem mostu, kjer so gostitelje iz Rečice pri Laškem premagali za 27 krogov. Najboljši posameznik je bil Kisovčan Zvone Pograjc, ki je zadel 546 krogov. S to zmago imajo člani v II. državni ligi s standardno zračno puško 4 zmage in 3 poraze. Počivali niso tudi njihovi pionirji. V Kisovcu so merili svojo natančnost skupaj s SD Rudnik iz Hrastnika in ugotovili, da so Hrastničani vendarle boljši. Najboljša posameznika sta bila Danijel Gole (Rudnik) in Dejan Matjan (Kisovec). Člani pa so tekmovali tudi s serijsko zračno puško. V goste so prišli strelci SD Poštar iz Ljubljane. Domačini so zmagali z zelo dobrim rezultatom - 1330 krogi medtem, ko so jih gostje zadeli le 1156. Kisovčani so tako dosegli že 5. zmago. R.Z. Hrastničani najboljši V hrastniški športni dvorani so minuli vikend odigrali prvi malonogometni turnir za pokal KRC-a. V dveh dneh je ob velikem zanimanju gledalcev merilo moči 14 ekip, ki so v prvem delu turnirja tekmovale v štirih skupinah, po dve najboljši iz vsake skupine pa sta sc uvrstili v četrtfinale. Posebno zanimiva sta bila finalna obračuna, kjer so zmagovalca odločili šele kazenski streli. Prehodni pokal KRC-jaje zasluženo prejela ekipa NK Hrastnik. Najboljši so poleg pokalov prejeli še praktične in tudi denarne nagrade. Rezultati: Četrtfinale: Briševo (Trbovlje) - Mesarstvo Koprivnik (Hrastnik) 7:1, ŠD Čeče - NK Hrastnik ):4, Steklarna Hrastnik - Malo po malo (Trbovlje) 1:14, Izlake - Bistro Cerar (Trbovlje) 3:4. Polfinale: Briševo - NK Hrastnik 0:2, Malo po malo - Bistro Cerar 4:2 Za 3. mesto: Briševo - Bistro Cerar 4:5 (1:1) Finale: NK Hrastnik - Malo po malo 4:3 (1:1) J.P. - rezultati m Trboveljčani končno zmagujejo Omnikom Rudar : Italco Dobova 23:19 (ii:ll) Dvorana OS, gledalcev 600, sodnika Krasna in Vodopivec oba iz Ajdovščine. Omnikom: Krauthaker, Jug, Medved 1, Sečki, Privšek 4, Vrbnjak 8, Raušl, Senčar, Mašič 6, Stojakovič 2, Voglar 2, Senica. Itako: Marcola, Kovač, Avsec, S.Deržič 1, I.Deržič 4, Glaser 9, Krajnc 1, Paukovič 2, Kopnič, Večerič, Žibert, Kuhar. Igra domačih še zdaleč ni bila tako prepričljivo boljša od igre gostov, kot to kaže rezultat. Vse do zadnjih desetih minut je bil rezultat izeneačen in domači nikakor niso mogli povesti za več kot dva gola. Omnikomovci so delali vse preveč napak v obrambi, ki jih je ospešno popravljal tokrat razpoloženi vratar Uroš Senica, še več pa v napadu, kjer so domači žoge gostom takorekoč podarjali. Z igro proti predzadnji Dobovi nikakor ne morejo biti zadovoljni, kljub vsemu pa je med Trboveljčani po prihodu Iva Jekoša na trenersko klop v igri opaziti nekaj več sproščenosti. B.K. Boleč poraz Litiianov Presad Litija : Hubelj Ajdovščina 21:22 (11:11) Športna dvorana, gledalcev 500, sodnika Jug (Celje ) in Jeglič (Ljubljana). Presad Litija: Ulčar, Špclič 3, Gorišek, Maček 5, Kogovšek 2, Čotar 4, Počervina 4, Gradišek, Mandelj 2, Plcšnik 1, Doblekar. Hubelj: Krt, Vidmar, Likar 2, Boršo, Lapajne 4, Murn, Bodiroža 4, Leban 5. Bcšir 7, Turk. Obe ekipi sta tekmo začeli oslabljeni, saj zaradi poškodb nista igrala odlična Kolar (Presad) in Kalin (Hubelj). Igra je bila povprečna, rezultat pa kar 19-krat izenačen. Presad tokrat ni imel igralca, ki bi vodil ekipo. Ko so uspeli premagati obrambo gostov pa je žogo prestregel odlični vratar gostov Turk, kije bil prav gotovo najzaslužnejši za zmago gostov. D.R. Zasavski derbi Dolanom Zaščita Zagorje : TKI Hrastnik 19:24 (9:11) Športna dvorana Trbovlje, gledalcev 200, sodnika Humar iz Kranja in Rakovec z Golnika. Zaščita: Šuštar, Ribarič, R.Ule, Žibret 8, A.Ule 6, Lipovšek 2, Fabjan, Kirn, Tauš 2, Drobnič, Šikovec 1, Marinčič. TKI: Premec, Žagar 3, Bekavac 1, Dečman 1, Šutar 5, Vidmar 3, Plevnik, Moljk 2, Oblak, Šeško 9, Špajzer, Škalički. Dolani so imeli ves čas tekme vajeti skrbno v svojih rokah in so z dobro postavljeno obrambo 5-1 učinkovito pokrivali Zagorjane. Le-ti se niso mogli prebiti mimo nje, kadar pa so se, je bil na pravem mestu vratar Mirko Škalički. Na drugi strani se Dolanom ni bilo težko prebiti mimo precej razpuščene obrambe Zagoijanov. Seveda ne moremo mimo poraznega sojenja obeh sodnikov. Sicer pa je bila tekma zanimiva in na trenutke tudi groba kot se za zasavski "djarbi" tudi spodobi. B.K. Lestvica 2. Mae Krško 25, Velika Nedelja 23, Zaščita Zagorje 20, TKI Hrastnik 18, Krog 16, Celje 14, Radgona 14, Radeče papir 10, Ormož In-vest 6, Polet 4. Litijani naprej Presad Litija : Nova oprema 22:19 Športna dvorana Litija, gledalcev 600, sodnika Jeglič in Korič, oba iz Ljubljane. Presad: Ulčar, Špelič 3, Maček 3, Kogovšek, Čotar 3, Počervina 6, Kolar 2, Mandelj 4, Plcšnik 1. V tekmi za uvrstitev v finale pokala Slovenije je Počervina 3 sekunde pred koncem uspel doseči odločilni gol. Tako so Litijani iz nadaljnega tekmovanja izločili Slovenjgrajčane, pri katerih je bil najuspešnejši Leve s 7 zadetki. Nasprotnik Presada v polfinalu bo Kolinska Slovan. Litijani se pripravljajo Po mesecu dni priprav za pomladanski del prvenstva v 3. SNL - zahod so tudi nogometaši Litije odigrali prvo prijateljsko tekmo. V Kresnicah so premagali domačega Apnarja s 3:2 (2:0). Strelca za Lilijane sta bila Gnjatič 2 in Poglajen. Litijani bodo do začetka prvenstva (20.3.) odigrali še nekaj prijateljskih tekem. Trenirali bodo doma, kjer imajo celo možnost večernih treningov. Uprava kluba na čelu z Mirtičem, trenerja Sivko in Tišler ter igralci obljubljajo, da se bodo poizkusili enakovredno vključiti v boj za prvo mesto in napredovanje v II. SNL, čeprav vedo, da jim bo to v primerjavi s finančno precej močnejšimi klubi (Finali, Bilje, Tabor 69) zelo težko. Vendar moštvo, ki ima v svojih vrstah igralce, kot so Fele, Čarman, Mele, Gnjatič in Props, na klopi pa strokovnjaka kot je Franci Sivko, gotovo še ni reklo zadnje besede. D.R. Kolo presenečeni V litijski občinski ligi v malem nogometu so igralci Inženiring Šarbeka izgubili pevo točko. S Stavbami so igrali 2:2. Preseneča tudi poraz drugouvrščene ekipe Salomonovega oglasnika in remi tretjeuvrščene ekipe Rostfrei BC. Še vedno pa so te ekipe na vrhu lestvice z veliko možnostmi, da tam tudi ostanejo. S.K. Prijateljske nogometne tekme EE Zagorje : Svoboda Kisovec 1:0 (Razboršek) Gorica : Oria Rudar 1:1 (Jesih) Litija: Apnar 3:2 (Gnjatič 2, Poglajen). PLAVANJE Prvenstvo Slovenije za kadete in mladince Kadeti: 50 prosto: m: 1.J.Melon (KK), 3. A.Fabjan (DRT); ž: l.Omejec (TK), 8.KJordan (I)RT). 100 prsno: m: l.G.Govše (LL), 3.MJazbec (DRT); ž: l.Otnajec (TK), 2,Zor (DRT). 100hrbtno:m: l.Dežman (FR) 3. A.Fabjan, 6,MJazbec (oba DRT); ž: 1. Ličar, 3.K.Jordan (obe DRT). 200 mešano: m: 1.Mankoč (IL), 4. A.Fabjan (DRT); ž: l.Omejec (TK), 2. K Jordan, 4.Ličar, 6.Zor (vse DRT). 200 prosto: m: 1. Majdič (IL), 4. A.Fabjan (DRT);ž: l.Brežnik(OSO),6.Zor (DRT).200hrbtno: m: l.Dežman (FR), 4. A.Fabjan, 5.M.Jazbec (oba DRT); ž: 1.Ličar, 3.KJordan, 6,Grobljar (vse DRT). 100 delfin: ž: 1 Roš (NC), 2. Ličar, 5Jordan, 8,Zor (vse DRT). 400 mešano: m: l.Majdič (IL), 5. MJazbec (DRT); ž: l.Omejec (TK), 2.Ličar (DRT). 100 prosto: m: l.J.Melon, 2. A.Fabjan (DRT); ž: l.Brežnik (OSO), 8.KJordan (DRT). 200 prsno: m: l.G.Govše (LL), 4. A.Fabjan, 5. MJazbec (oba DRT); ž: l.Omejec (TK), 2.Zor (DRT).200delfin: m: l.Poje(IL), 8,Ogrizek (DRT); ž: 1.Ličar, 2Jordan (obe DRT). 4x200 kravl: m: 1.Ilirija, 6.DRT; ž: 1.Olimpija SO, 2.DRT. 4x100 kravl: m: 1.Ilirija, 8.DRT; ž: 1.Olimpija SO, 4. DRT. 4x100 mešano: m: 1.Ilirija, 5.DRT; ž: l.DRT. Zmaaa Dadas Rudarja Dadas Rudar: Tekstina 6:2(5362:5160) Možgon : Marc 925:820, Burja : Bratina 854:916, Novak : Kompara 909:843, Goljuf : Turk 894:943, Golič : Curk 881:825, Stoklas : Ristič 899:832. V tekmovanju končnice državnega prvenstva za uvrstitev od 1. do4. mesta so kegljači Dadas Rudarja dosegli lepo zmago proti Tckstini. SEMI CONTACT Na prvem turnirju za državno prvenstvo v semi contactu v dvorani Tabor v Mariboru je preteklo soboto nastopilo 108 tekmovalcev iz desetih klubov. Zagorjani so se dobro odrezali z dvema prvima, štirimi drugimi in tremi tretjimi mesti. Rezultati: pionirji do 40 kg: 1.Posavec (Ptuj), 3.Rozman (Zagorje); mladinci do 71 kg: l.Mars, 2.Kalšek (oba Zag.); do 79 kg: 1.Miklavčič, 2.Potočnik, 3. Urbanija (vsi Zag.); mladinke: 1. Štiglic (MB), 2.Pavlič (Zag); člani do 74: 1. Korataj (Ormož), 2. Železnik (Zag.); članice: 3. Bučevec (Zag.) Za Zagorjane so nastopili še Emir Abdič, Metod Dolšina, Igor Vidrgar in Iztok Draksler. Promet 23. februarja ob 10.55 uri je vozil M.M. s Čemšenika po lokalni cesti Jesenovo -Kotredež v nepreglednem ovinku po levi polovici cestišča. Nasproti je pripeljala F.Š., prav tako s Čemšenika. M.M. je čelno trčil v njeno vozilo. Na srečo ni bil nihče poškodovan, škoda pa je približno 100 tisočakov. 25. februarja je voznica V.V. v Trbovljah izsilila prednost vozniku B.M..Pri tem je vozilo B.M. odbilo še v avto M.B. Škodaje ocenjena na 100 tisočakov. 25. februarja je H. J. zaradi prehitre vožnje (brez vozniške) trčil v parkiran osebni avto na Ulici 1. junija. Škoda: 200 tisočakov. 26. februarja ob 14.20 uri je voznica A.B. iz Zagorja vozila z jugom proti centru Hrastnika. Na prehodu za pešce pri Steklarni je na prehod z njene desne strani stopila štiriletna deklica. Voznica jo je zadela in zbila po vozišču. Deklico so s poškodbo lobanje in ledvic od peljali v trboveljsko bolnišnico. Fotografija Branka Klančarja je nastala malo po nesreči. Kradejo kot srake Še vedno beležijo v Zasavju veliko majhnih kraj. Tako so 25. februarjaobvestili policiste v Trbovljah, da je neznanec odpeljal tovorno prikolico za osebni avto. Naslednji dan pa so trboveljske policiste obvestili, da je nekdo s parkiranega avtomobila ukradel anteno za CB postajo. V noči na 24. februar so v Zagorju trije mladeniči K.O, B.P. in D.S. storili kar sedem kaznivih dejanj. Vlamljali so v avtomobile in kradli dele motornih vozil. Med 19. in 24. marcem je neznanec vlomil v barako na Selu v Zagorju in odnesel motorno žago. Med 18. in 24. februarjemje neznanec z delovišča ob železniški progi v Rcnkah in odnesel plinski jeklenki. 27. februarja pa so policisti ugotovili, daje nekdo vlomil v kiosk M.K. iz Zagorja. Spet požari Prvega marca ob 11.15 uri je zagorelo v stanovanju Marije Juvan iz Kisovca na Trgu pohorskega bataljona 5. Do požara je prišlo zaradi kratkega stikanaTV sprejemniku. Škoda znaša okrog pol milijona sit. Isti dan je ob 19.45 uri pričel goreti kozolec, last Dušana Kolenca iz Ceste 9. avgusta 33. Kozolec je pričel goreti na slemenu, točen vzrok pa še ni znan. Tudi škode še niso ocenili. Goreč kozolec je fotografiral Tomo Garantini. Marke je pospravil B.L. si je 17. decembra pri B.Z. sposodil denar za nakup 150 nemških mark. Doslej mu B .L. ni vrnil ne denarja ne mark. Ob izposoji pa mu je to seveda obljubil. Zaradi goljufije gaje B .Z. prijavil in o dolgu se bosta odslej pogovarjala na sodišču. Prepir Ločitve prinašajo različne življenske travme. Tako je 24. februarja ob 12.35 uri M.H. pred vrtcem na Dolu pri Hrastniku počakal bivšo ženo M.T. in ji vzel njunega otroka. Med zmerjanjem jo je tudi udaril. Zaradi takšnega obnašanja se bo zagovarjal pred sodnikom za prekrške. Seveda pa to ne bo nič pomagalo otroku, ki namesto starševske ljubezni gleda prizore, zakaterc ponavadi mislimo, da se dogajajo le v filmih. Aufbiks o» Prav prijetno seje včasih poveseliti. Če je družba jC dobra, se veselje hitro prenaša. Tako so mislili 24. februarja tudi žurerji v stanovanju K.S. na Trgu svobode v Trbovljah. Navili so glasbo "do daske”, se veselili in si mislili, da so sosedje hvaležni, ker jim ni bilo treba vrteti svojih kasetarjev. Nehvaležni sosedje so jih prijavili in možje so glasbo utišali. Fičko na parkirnem prostoru pred Hoganom v Zagorju seje 25. februarja obregnil ob neznanca. Ta provokacije ni mirno požrl in nesrečnemu ličku odtrgal kljuki obeh vrat. Brczkljuki fičko je otožno čakal lastnika, kije bil mimogrede ob štiri tisočake. o, V Metulju v Zagorju je prišel 25. februarja ob devetih zvečer krepko nagačen Zagorjan M. K. Bilje v družbi prijateljev. Z zahtevano dozo mu niso postregli. Užaljen seje spravil na inventar, kot bi bil ta kaj kriv njegovemu počutju. Seveda so ga umirili, svoje postopke pa bo razlagal na pristojnem mestu. Če ima hudič mlade, gre vse narobe. Obveznice, jP blokada proračuna, zajamčene plače ubogih uradnikov, sedaj pa še lo. V Bcvškcm so pričeli odpadati betonski deli slavoloka in napis srečno. Kaj bo s Trbovljami, če bodo še ob slavolok in srečno, nam niti naša vcdcžcvalka ni vedela povedati. lili!! : ffi:l= «!:'.......... SE M ZAVAROVAN PRi TRIGLAVU in koristi "S,.«»..——» MALGAJ mrrnmm RENAULT Sl ŽELITE NOV RENAULT, PA NE VESTE KAKO? ..v:®?; ■0 -y. ... .'. " ®;'lPr 1 , :■' ' Krediti AVTOSERVIS MALGAJ so prava priložnost za to. Prodaja: 0601/24-031, servis: 0601/21-525 * • __W 1!$» I ^ S NISSAN SERVIS C. Heroja Vasja 8, 61252 MORAVČE tel.: 061/731 143; fax. 061/731 143 QUGODNI KREDITNI POGOJI za nakup vozil Sob nakupu vozila lepa nagrada ©POOBLAŠČENI SERVIS ©REZERVNI DELI in DODATNA OPREMA •___________________________________'______________________________ _____________________________________: IO ljubljanska I Celje - skladišče D-Per 6/1993 n* m r 5000006276,5 Banka Zasavje d.d., Trbov,JV COBISS o e: Podjetniki, obrtniki, trgovci, gostinci lil .a: IjuUli&iisUš v pojdite v korak s časom - ^.. m . ... .... ■ ...... ... .. ... .. .......... . c liuUliKUEks bai«,a ..C tiMH,;- ì;:ì;:ìAli: / : ::, SŽilivSvivS^iv : : : PLAČILNA KARTICA LJUBLJANSKE BANKE - KORAK PRED KONKURENCO - ~ c Ijublj&iudtS bauUu UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi Neprelclicno naročam časopis ZASAVC. Ime in priimek:. , . ............................... rrtesto.................... postna St............... ulica...................... telefon................. datum...................... lastnoročni podpis......... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trim—ftno. polletno (n*tre*no obkroži) ZASAVC NAGRAJUJE ZVESTOBO Izpolnite naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje. Nudimo vam tri oblike plačevanja: vsak mesec sproti tekočih cenah, trimesečno zajamčeni ceni v začetku in polletno po zajamčeni ceni v začetku polletja.