FJiig&itttgl am S - 1R2L1917 /// SP 'Mm J mit Beilagen naročnina listu: — gCdo leto * , Klfr-[M* • • • . 5— trt Ida i , . 2-50 *e»ečn®. , j , !•— iuia) Avstrije: —-«do Ido . . ■ 15— INtsamezne Številke — 10 vinarjev. tfrcdnlltvo in npravnlitvo: Maribor «•rolka ulica. S. — Telefon St. 113. I Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. 11 vsak se more M.—18. ure Baron Conrad premeščen, Naš cerar je izdal lastnoročno pismo na načelnika našega generalnega štaba feldmaršah barona Conrada, v katerem mu naznanja, da je nehal biti načelnik avstrijskega generalnega štaba {er da mu bo poveril drugo važno vojaško službo. Za zasluge pa, katere si je stekel za našo ar nad;, mu podeli najvišji avstrijski vojaški red in sieer red Marije Terezije. K temu pripominja vojno nadzorovalni urad: Očividno je, da je namenjen leldmaršal baron Con rad vsled njegovih zaslug za posebno vojaško službo. V odločilni uri je vžival zaupanje cesarjevo in to zaupanje ga bo postavilo na visoko in važno vojaško mesto, ki pa v cesarjevem lastnoročnem pi mu iž vojaških ozirov še ni označeno. PL Arz načelnik našega generalnega štaba. Naš cesar je imenoval generala pehote pl. Arz za načelnika našega generalnega štaba. Arz je bil rojen leta 1857 v Sibinju na Se dmograškem. Leta 1878 je postal poročnik, 1. 1903 polkovnik in načelnik pisarne generalnega štaba na Dunaju. Leta 1908 je postal generalni major, štiri leta pozneje podmaršal. V septembru L 1915 je bil imenovan za generala pehote. Septembra 1. 1914 je prevzel poveljstvo 6 armadnega zbora, ki v bitkah pri Limanovi posebno odlikoval. V pri Gorlicah je bil poveljnik one armadne SKut-ae, ki se je v odlični meri vdeležila da je bila ruska fronta prebita. Imenovan za poveljnika 11. armadne skupine, je prodiral globoko notri v Rusijo. Ko je izbruhnila vojna z Rumunijo. je bil ime novan za poveljnika armade, ki je imela nalogo, istirati sovražnika iz Sedmograške in g' zasledo vati v lastno deželo, katero nalogo je pl. Ar? sijajno izvršil. Pl. Arz velja za enega naših najboljših vojskovodij. Majnovejše avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 4. marca. Vzhodno bojišče. Pri zopetnem naraščujočem mraza slabejša bojno delovanje. Italijansko bojišče. Včeraj zvečer so razrušili oddelki pešpolka št. 24 in c. kr. deželnobrambovskega polka št 20 ja rek in prednje sovražnikove postojanke zraven Gornje Vertojbe in vjeli 47 mož ter vplenili 2 strojni puški. Naša artilerija je uničila muiicijsko skladišče pri Pod Sabotinu. Južno vzhodno bojišče. Položaj je nespremenjen^ Zfajnovejše nemško uradno poročilo. vi., ■ --v- ’ ~ V'' , i. ■ ■ Berolin, 4 marca, francosko bojišče. Megleno vreme je skoro popolnoma zadrževalo belovanje v zmernih mejah; na mnogih mestih so bila lastna podvzetja uspešna. Pri kraju Shilly med Sommo in mestom Havre je bilo vjet h 18 Angležev, ob cesti Etaien—Verdun čez 100 Francozov, na obeh straneh črte Doller—Gornja Alzacija pa 87 Francozov. Vzhodno bojišče. Nobenih posebnih vojnih dogocUov, na celi črti še vedno hud mraz Macedonsko bojišče. Položaj se ni spremenil. Slovensko srednješolstvo na Štajerskem. Številke govorijo; te razpršijo na hip vsa ugibanja in prazna sklepanja. Slišiš vedno v zadnj m času, da prevet- slovenskih fantov študira, To ni res. Znano je pač, da se jih pri nas mnogo premalo posveti realnim študijam; ni treba dokazovati, da je skrajni čas, da se slovenski naraščaj poprima zlasti višje trgovske in obrtne izobrazbe; številke pa pričajo, da je primeroma tudi malo število slovenskega dijaštva na gimnazijah. Ne govorimo pa o tem, da je izobrazba v kmetijstvu potom šolstva ua Štaj rskem popolnoma nezadostna. Na Slovenskem Štajtrskem nimamo za skoro pol m 1 joaa Slovene v nobene slovenske srednje šole, pač pa ginmaz ji v Celju in Mariboru s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Nemci, ki jili je 67.825, i naj o popolne višje gimnazije v Celju, Mariboru iu Ptuju, ter realko v Mariboru, katere zavode obiskujejo tudi slovenski d jaki. Na teh šolah je bilo leta 19 3-1914 s ovenskih srednješolcev 700, dočim je bilo nemških 885. Na edno srednjo šolo pride na Štajerskem 400.000 prebivalcev slovenske i arodnosti, a na eno šolo samo 17.000 prebivalcev nemške narodnosti. Na 10.000 prebivalcev slovenske narodnosti pride 17 5 slovenskih, na 10.000 prebivalcev nemške narodnosti pa 130 5 nemških srednješolcev. Te številke pa nam razkrijejo ves žalostni položaj bodočega slovenskega uradništva na Slov. Štajerskem. To mora postati drugače! Zanimajo le še podatki o številu dijakov po posamznih razredih srednjih šol. Če primerjaš število sl j venskih in nemških spodnje- in gornje-gimnazijcev, opaziš žalostno dejstvo. V spodnjih razredih je v razredih kakor v Mariboru iu Celju skoro vedno dvakratno Število slovenskega d jaštva, dočim se to razmerje takoj spremeni v gornjih razredih in sicer tako, da je v teh včasih do 2 tretjine Nemcev. Povprečno ne doseže cilja izmed že itak majhnega števila slovenskega dijaštva nad 50 odst., včasih jih pride do mature celo samo nekaj odstotkov, dočim je za nemške dijake tudi v tem oziru ugodnej-si izid. Kdo je kriv tem neznosnim razmeram študirajoče mladine ? Največ zakrivijo to starši sami, oziroma njih namestniki, kijih imajo v varstvu. Polaga se od njih deloma premalo važnosti na vstrajno, marljivo delo in učenje; deloma se jih ne odvrača od raznih privabljivih prilik, ki ovirajo učenje. Krivde pa ne prizanašamo učiteljem in profesorjem. Nekateri preveč učijo s petkami, namesto s razlago. Znaš ali ne znaš, to je gl&vno načelo; prizadevanja in truda da bi se uglo-bila večina učencev v obširno snov, ne poznajo nekat ri gospodje. Brez zamere! Toda ta metoda učenja je dovedla do teh neuspehov, katerih poprej nismo poznali, časi so minili, ko so se profesorji z veliko vnemo brigali za slovenske dijake, kako da stanujejo, kako se hranijo, pod kakim nadzorstvom da so izven šole. To delo ne spada sicer v delokrog državnega uradnika, toda je jako idealno in narodno, ki ga zahteva od vsakega narodni interes. Hvala Boga, še tudi taki profesorji niso izumrli! Na njih požrtvovalnost še stavimo upanje, da se styar obrne na boljše! Naš ministrski predsednik govori. Dne 2. marca je bilo pri ministrskem predsedniku posvetovanje mestnih konzumen tov, kako olajšati ubogim slojem sedanje prehranilne težaze. K posvetovanju ni bil poklican noben zastopnik kmetskih delavcev in interesov kmetskega konzuma. Ministrski predsednik je otvoril posvetovanje z nagovorom, v katerem je povdarjal, da je sedaj prvo vprašanje, kako priskrbeti živila in kako prehraniti posebno uboge sloje. Po vojski bodo nastala druga yprašanja: ljudsko zdravstvo, mladinsko skrbstvo, invalidsko vprašanje, ljudsko zavarovanje, stanovanjsko vprašanje in ureditev produkcije. Glede mladinskega skrbstva je rekel: Glede mladinskega skrbstva nam je z zgledom in navdušenjem pokazala pot Njeno Veličanstvo, naša najmilostnejša cesarica. Ustanovil se bo poseben mladinski urad, kojega delokrog se bo raztezal na vse mladinsko skrbstvo, od varstva dojenčkov do skrbstva za iz šole izstopivšo mladino in do boja zoper podivjanje mladine. In tukaj mi dovolite, da nekaj povem, kar se ne nanaša samo na mladinsko skrbstvo, ampak na vse panoge socialnega skrbstva. Vse to so naloge, ki jih ne more rešiti samo država in ne samo javno življenje, ampak le, ako oba činitelja sodelujeta, je zajamčeno uspešno delovanje. Po tem moramo hrepeneti. Tako se naj na tem polju strne društveno in družabno delovanje v enotnost in se naj združuje z državnim stremljenjem. Cesarice Cite zaklad za mladinsko skrbstvo naj postane središče za javno dobrodelnost v prid tega skrbstva. Nazadnje je ministrski predsednik še govoril o parlamentu. Rekel je: Vlada more ta (omenjena) vprašanja rešiti le skupno z ljudstvom in dovolite mi, da še Vas enkrat s-pomnim na izjavo, ki sem jo podal ob nastopu vlade, namreč da hočemo najti pot do parlamenta. To želim danes ponoviti z od- krito srčnim upanjem, da bo to kmalu omogočeno. * * * Ministrski predsednik Clam-Martinic je prvič govoril, odkar stoji na čelu novega kabineta. Razvil je, kakor se vidi, svoj socialnopolitični program. Kar pogrešamo na njem, je, da se ni spomnil nič onih socialnih vprašanj, ki bodo po vojski trkala na vrata naših kmetskih koč. Kar je rekel glede parlamenta, pač ni drugih težkoč, nego one, katere delajo nemške stranke. Na ti pa se mu ni treba ozirati, kajti državni zbor mora in bo deloval tudi proti njih volji. Ljudstvo želi govoriti po svojih zastopnikih. Zopetno rekviriranje žita, moke in krompirja. Iz\Gradca se nam poroča, da je prehranjevalno ministrstvo določilo, da se po celi državi še enkrat vKi popisovanje in rekviriranje žita, moke, fižola in \rompirja. Kakor nam naš graški poro čevalec pife, se bo popisovanje zalog na Štajerskem Vršilo že v\najbližjih dneh. Komisija. Popisovalhe komisije bodo sledeče sestavljene: zastopnik poliijčne oblasti kot vodja komisije; kot člani pa bodoIprivzeti: župan ali njegov namestnik, nepristransm strokovnjak (ki ga določi okrajno glavarstvo), zaupnik posestnikov, žitni komisijo nar ali njegov zastopnik. Komisiji bodo prideljeni: pisar, oddelek vojaštva in če treba tudi domačini, ki so oproščeni vojaške službe ali izobraženejši vojni vjetniki. \ Plegledovanje. Ko pride komisija v hišo, kjer se bo pregle-dova lo zaloge, se m3ra gospodarja ali njegovega nam estnika najprvo pouriti, zakaj in kako se bo preg ledovalo. Gospodar mora kem siji sam pokazati, kje ima shranjene svoje zaloge Komisija ima pravico, da pregleda vse prostore in shrambe. Pri sedanj etn pregledovanju se bo žito in moko tehtalo, krompir| pa cenilo. Važno je, d a gospodar ali njegov|za3top: ik komisiji natančno prasni, koliko osebije pri hiši, koliko delavcev rabi med letom in lol ko rabi žita, fižola ali krompirja za seme. Pozhgjša pritožbe navadno nič ne pomagajo. Koliko žita, moke, fižola ali stilo? rompirja se bo pu- Z a seme računajo za %ral njive 120 kg žita, (rži, pšenice ali ječmena tri%ne nike, ovsa 5 mernikov), fižola 10% od pridelane množine, krompirja 800 kg (približno 16 mernikov). Gospodar in zastopniki občine naj pojasnijo 'komisiji, da se Pri a^dijenci. 1 (Dalje.) Cesaričin obraz pa je tak, da si ga je težko obdržati v spomina. Obdaja ga ve ik venec črnih las, kakor opazujemo to na njenih fotografiab. Ali vzlic temu moramo pripoznati. da nobena objavi je na podoba ne daje tistega kar je resnično. To se pravi: nobena fotografija ni podobna in prepričani smo tudi, da bo slikar, ki bo dobil nalog, to svitlo gospo slikati, jmel jaso težak položaj, napraviti sliko, ki bi bila podobna. Obraz je sam na sebi majhen, in človek bi ga s svojo dlanjo skoro pokril. Zgornjo polovico tvorita dve očesi, ki jako resno gledati v svet. Na celem obrazu pa žsvi vsaka črta zase in kadar visoka gospa govori — opažali smo jo namreč med govorom — se te črte neprestano spreminjajo tako, da ti obraz napravlja od trenoika do trenotka drug vtis Vzlic temu pa se ti zdi kot da bi bil te ljubke in Simetrične poteze že nekje videL Kje je to bilo? Palazzo Barberini? Da. v Rimu je bilo, kjtt* visi na steni R-faelova slika! Će potrebuje toliko in toliko žita, fižola ali krompirja za seihe. Najbolje je, ako posestniki že vnaprej ločijo m odberejo semensko žito in krompir v po sebno ppsodo. Dobro je tudi, ako se komisiji pojasni, da je n. pr. 5 mernikov ovsa za 1 oral za seme daleč premalo. Će bodo kmetje jaro žito tako redko sejali, bo slaba letina. Z a živ e ž se mora pustiti za osebo do nove že|re sledeče množine: 60 kg žita ali 48 kg moke. Ajro ima posestnik več raznovrstnega žita, se mu mora pustiti za osebo 60% (36 kg) pravega žita %>šenice, rži in ječmena) ter 40% (24 kg) koruze ali ajde. Krompirja se mora pustiti za hrano 60 kg za osebo, fižola pa 5 kg. Ovsa se odslej ne sme več pustiti za zmletev. Važno je, da gospodar pojasni komisiji, koliko dninarjev, rokodelcev in , drugih tujih delavcev rabi skozi celo leto in jim mora dati hrano. Glede dninarjev in rokodelcev se sleieče računa: Ako imaš delavca 360 dni na hrani, še ti računa 1 os?ba več, ako pa daš n. pr. delavcem skozi 540 dni hrano, smeš to računati kakor da bi imel dve osebi na dan več na hrani. Pri hi|i je n. pr. stalno osem oseb. Za razna dela pa se rabi tekom leta toliko dninarjev, da znašajo dnine skupno 630 dni. V tem slučaju se mora šteti 2 osebi več, t j. deset oseb Skupno se mera takemu posestniku pustiti za ži-vtž 600 kg žita 480 kg moke. Kar se ne rabi za hrano in seme se mora oddati. Će pa ima posestnik manj zalog in ne%ride na o ebo na dan 60 kg žita ali 48 kg mob4 pa ima za dobo, ko mu zmanjka žita sli Koke| pravico do krušnih kart. Krompirja se mora dru|ini, ki šteje 10 oseb, pustiti najmanj £ 00 kg % Za krmo živini ?se mora pustiti za 1 konja do 1. septembra 1 kg ovsa na dan; za svinje, teleta iu drugo živino ebo četrtino ječmena in eno četrtino koru e, kar se fe je pridelalo (količina z\ seme se mora prej olfteii), grašice pa dve tretjini pridelane množine. SJpnjskega boba se ne bo rekviriralo, ampak sa ga b® popolnoma prepustilo za krmo. i * Mel žito se šteje: pšenra rž pira, ječmen, oves, soržica ali druge mešanice žitnih vrst, a,da in koruza. Prosa ni treba o d d a JSa t i m se tudi ne bo vštelo v količino, ki se pusti posestni ku za ž vež. Med stročnice se računa %fižol, g a šiča in leča. Zabele in mesa se pri sedanjem re-kviriranju ne bo .ne popisovalo in ne odvzemalo. Toliko v pomirj ne, ker so med ljudstvom v tem oziru vazširjene razne krive govorice, Komisijam je naročeno, da morajo zfljodmi prijazno postopati in jim deti potrebnih pojasnil. Za vojake. Za nakup novih časnikov so poslali: č. g. Kosi, župnik pri Sv. Lenarta, 10 K. č g. Tomšič, c. in kr. vojni kurat v Mariboru, 20 K, Neimenovana 2 K, č. g. Fr. Sinko, kaplan v Teharjih, 5 K. Prebrane knjige, časopise in časnike pošiljajte na naslov. stopiš prednjo, Se neh te sam sebe vprašaš: Kaj je staknil nebeški Rafael na tem obratu ? Prvi hip se ti podoba niti lepa ne zdi; pozneje pa. če se v-globiš v sliko, te navdihne harmonija, ki diha v nepopisni ljubkosti iz tega obraza. »La fornarina« se imenuje Rafaelova slika. Ko smo gledali Njeno Veličanstvo, spominjali smo se sl ke v palači Barberini v Rimu! Sicer pa nikar ne mislite, da je veličastna go spa samo mila in ljubka. Kakor rečeno, kaže se tudi kot prava cesarica in občutili smo to vsi, ko je energično stopala ob strani svojega presvitlega so proga. Nekoliko je gotovo podobna svoji stari ma ten Mariji Tereziji, ki je svoj čas bila jako odločna regentinja v Parmi. Njeno Veličanstva se je pri deputaciji za vse zanimalo. Ko smo jo gledali ob strani Njegovega Veličanstva, smo bili prepričani, da spada tu sem, in nikamor drugam. Včasih je še prej stavila vprašanje nego cesar. 01 ljubljanskega župana je hotela vedeti, koliko časa je roslanec in koliko župan. Šele potem je začel preš vitli cesar sam izpraševati ter se je pred vsem zanimal za aprovizacijo. Ko je dobil povoljne odgovore, je izrazil nasproti županu svoje zadoščenje. Nato je cesar Karel z veliko vnemo pohvalil Zentralstelle für Soldatenlekture, Dunaj IX. Cani-siusgasse 16, ali na naslov: Militärseelsorge, Lir 26, Vojna pošta 385. Pri obeh naslovih s pripombo: Milodari za vojake poštnine prosto. Za nadaljne prispevke prosi. Dr. M. Slavič v Mariboru. Spor z Ameriko. Razmerje med Avstrijo in Ameriko še je vedno neizpremenjeno. Avstrija še ni odgovorila na a-meriška vprašanja glede nekaterih potopitev in pa podmorskega boja. Nasprotje proti Nemčiji pa je zaradi izdanega pisma na Mehiko zelo narastlo. Wilson je s tem, da je ukradel to diplomatično pismo, premagal opozicijo, ki se je vzdigovala proti njemu. Do vojske med Nemčijo iu Ameriko pride gotovo, toda treno-tek napovedi je za Ameriko težaven, ker ni pripravljena in bo njen vstop v vojsko le majhnega u-pliva na splošen položaj. Nemčija je imela za vsak način pravico, da si za slučaj vojske z Ameriko poišče zaveznikov in je vsako tozadevno razburjenje le umetno narejeno. Amerika oboroži svoje trgovske ladje. Severoameriška spodnja zbornica je dne 2. marca sprejela p.edlog, po katerem se da predsedniku Wilsonu pravica, oborožiti trgovske ladje. Za predlog so glasovali 403 poslanci proti pa 13. V predlogu ni točki, ki bi dajala Wilsonu pravico, da se uporabiti še tudi kaka druga sredstva. Senat je sklepal o predlogu v soboto, dne 3. marca. O izidu glasovanja v senatu še ni poročila. Ni pa nobenega dvoaa da bo predlog sprejet od obeh zbornic! Ameriško vojno posojilo. Severoameriški senat je dne 2. marca sprejel predlog, da se najame 835 milijonov dolarjev posojila. Od teh se da 115 milijonov Wilsonu na razpolago za hitrejšo zgradbo ladij in 35 milijonov ža pomnoženje število P-čolnov. Senat je enoglasno glasoval za predlog, da se črta določilo, po katerem , so se mednarodni spori v Severni Ameriki morali „ poravnati potom posebnih razsodišč. Amerika si naroča topove. Iz Pariza se poroča, da je vlada Združenih držav Severne Amerike razpisala dobavo 2750 topov. Sodi se, da so naročeni topovi namenjeni za oboroževanje trgovskih ladij. Nemčija in Mehika. Ameriški list »Associated Press« priobčuje besedilo navodil, ki jih je dal nemški državni tajnik Zimmermann dne 19. januarja nemškemu polaniku Eckardtu v Mehiki. Nemčija je ponudila Mehiki zvezo, ako bi vsled poostrenega podmorskega boja prišlo do vojske med Severno M-biko in Nemčijo. Nemčija je baje med drugim ponudila Mehiki, da »Cesarjevičevo« pehoto, pešpolk št. 17. Pri koncu je dr. Tavčar pripomnil: »Cela Ljubljana je navdušena radi Cesarjeviče-ve pehote, Vaše Veličanstvo pa naj mi najmilostlji-veje dovoli, da smem dostaviti, da smo Ljubljanča-nje tudi na svoj drugi polk, to je naš ljubljanski domobranski polk št. 27, ponosni!« Cesar je milostljivo končal razgovor: »Ja, es sind zwei herrliche Regimenter !« Ta razgovor med cesarjem in ljubljanskim županom smo znova priobčili, ker svoj čas objavljena poročila obeh ljubljanskih dnevnikov niso bila točna. Tudi so se gotovi krogi zgražali nad tem, da je žur-an baje proti predpisom etikete v razgovor postavil domobranski pešpolk. Vsaj dopisnice, ki so prihajale na magistrat, so župana grajale in ne samo župana, tudi njegovo ženo. Ker nam cenzura v tem pogledu ne daje proste roke, menimo, da smemo vendar zastopati m-nenje, da ni nič nedopustnega, če se v Ljubljani navdušujemo za »Cesarjevičevo« pehoto, če pa smo na drugi strani tudi ponosni na naš domobranski polk št. 27! (Dalje prlhodnjiß.) * ti '1 II (M^rsiaaisan waltsctaft' in Graz. 5. marca 1917. m m h m z ». ji pripomore do vrnitve izgubljenih dežel: Nove Me hike, Teasa in Arizone. Nemčija je baje tudi ja-ponsko hotela pridobiti za vojsko zoper Zedinjene države. Nemška ponudba Mehiki izdana. Nemška vlada vlada izjavlja, da je sredi meseca januarja res naročila svojemu poslaniku v Me hibi naj ponudi Mehiki zavezništvo Nemčije. Skupno bi se naj bojevalo in skupno sklenil mir. Nemčija Mehiki denarno podporo ter ji pomaga do osvojitve nekdaj izgubljenega ozemjla Naj bi se me-hikanski predsednik tudi obrnil do Japoncev, ter prevzel vlogo posredovalca med Nemčijo in Zedinjenimi državami. Mehikanski predsednik naj se obvesti o tem, da bo poostreni podmorski boj v nekaj mesecih prisilil Anglijo k miru. Nemška vlada domneva, da je bila ta njena nota, ko je šla skozi severoameriško ozemlje, izdana. Na ta način je bila severoamerička vlada obveščena o ponudbi Nemčije Mehiki in sicer predno je Wilson prekinil zvezo z Nemčijo. Italijansko bojišče. Na celi črti manjši boji. Dne 3. marca so naši pri Gornji Vertojbi na Goriškem razrušili Italijanom prednjo postojanko. Tudi na Tirolskem smo dosegli več delnih uspehov. Zahodno od A^iaga smo dne 2. t m. vdrli v sovražni jarek, posadko pa v-j jeli. Artilerija na obeh straneh živahno delaje. Kedaj bodo pričeli Italijani z ofenzivo? Iz Rima se poroča, da velika, resna italijanska ofenziva v Trentinu pred sredo spomladi (meseca aprila) ni mogoča. . - ■ .t ■■■>___'V ______ ■ Rnsko. bojišče; Rusi so se na črti južno od ga Iške me;’e pričeli živahno gibati. V ozadju se opaža v« liko premikanje rnskih čet. V moldavskem goro ja in v južnem kotu Bukovine Rusi zaporedoma napadajo z velikimi silami. V odseku Mesticane-ti so dne 1. marca jurišali Rusi nič manj nego petkrat a šobili odbiti. Tudi ob Narajovki Stohoču in ob Naroš-kem jezeru se vrste obojestranski napadi. Nikolaj Nikolajevič vrhovni poveljnik na rusko-rumunski fronti »Rusko je Slovo« piše, da bo veliki knez Nikolaj Nikolajevič prevzel vrhovno poveljstvo nad rusko-rumunsko armado. Dosedanji vrhovni poveljnik na tej fronti, general Brusilov, je še vedno težko bolan. Prihodnjo veliko rusko spomladno ofenzivo bo torej vodil ruski veliki knez Nikolaj Niko lajevič. Kje bodo Rasi pričeli ofenzivo? Rusi pošiljajo iz Osrednje Rusije večje množine vojaštva v ozadje bojne črte med vzhodno Galicijo in izlivom Donave. Vojni strokovjaki sklepajo, da sedanji ruski napadi v Bukovini ia v moldavskem gorovju svedočijo, da hočejo Rusi udreti znova čez Karpate na Ogrsko in hočejo obenem zopet nazaj priboriti izgubljene rumunske pokrajine. Na ta način bi si Rusi radi odprli pot v Bolgarijo. Ramansko bojišče, O rumunski armadi precej časa ni bilo ne duha ne sluha. Zadnje dni pa se poroča, da so pričeli posamezni rumunski oddelki, katerim poveljujejo večinma ruski častniki, napadati naše postojanke. — Na ruski in rumunski fronti je nastopil zopet hud mraz. M Stran S. važnejših vojnih dogodkov. Kaj naj pomeni zbiranje 7—800,000 mož francoskih Čet ob francosko švicarski meji, bo pokazala bližnja bodočnost. f v v sr£k Francosko feojlip Vsled neugodnega meglenega vremena nobenih Macedonsko bojišče. Razven topovskih bojev ob reki Strumi nobenih važnejših vojnih dogodkov. Politične vesti. Predrznost. Naša mamka »Marburgerica« poroča rada ^sodnih razpravah, pri katerh so pri zadeti Slovenci, in pripomni, če le more, zlobno: »Zločinec je šekel, govoril slovenski!« Nam ne pri-ha na um, da bi pregrešnike in zločince zagovarjali, pa naj §o cigani ali Slovenci ali Huzuli; vsak narod šteje tudi grešnike. Skrajno krivično pa je, nalašč sramotiti kak narod zato, ker mu pripada kak ničvrednež. Ako »Marburgerica« ne bo opustila tega zlobnega početja, bomo ji vračali z enako mero in poudarjali nemštvo nemških zločincev. — Kaki strašni umori so se baš v zadnjih mesecih dogodili na Gorjem Štajerskem! Zločinci so seveda govorili — nemški, a kdor bi zato sramotil Nemce v celoti, bi bil prav tako brezobzir než, kakor tisti, ki iz enakegi povoda sramoti Slovence. Še vedno proti Slovencem. Predsednik graški ?a sodišča dr. Pitreich se očividno nič ni naučil iz vojske. V novoimenovano izpraštvalno komisijo za sodnijske skušnje ni poklical niti enega S'o venca, pač pa naše ljube prijatelje Schmida, Glas ^scheeha in celo g. Ehrenzweiga »Nemško društvo“ v Mariboru. Pravih Nemcev je v Mariboru mtnda tako malo, da so morali ustanoviti svaje »društvo«, ki je znano kot duševna proda jalnira nemškega Voik-rala. Kakor poroča mačeha »Marhu-gerica* die 24. febr., je imelo to »Nemško društvo« nedavno svoj Sprecbabend to se pri vi, da so se vadili v nemškem govorjenju Najprej .sp hudo zabavljali» čez užitninskt urad okr glavarstva, seveda iz gele zavisti, ker posluje bo lje, nego dotični mestni brad Tako jih je vsaj poučil dr. Orosel. fon takih jezikovnih vajah bi seveda težko izhajaj brez profesorja. Poučeval jih je c. kr. profesor thkajš je realke dr. Müller pa ne v svoji stroki, smiik v politiki; dajal je namreč nasvete kako se naj v Avstriji medijo razmere na Češkem in v Galiciji. T« ga c. k, profesorja in njego e nasvete bo treba priporočiti našim ministrom kot pokiicanca v takih zadevah. Zbrani gospodje so profesorju, ki je izgrtšil svoj poklc, hudo pritrjevali. Enoglasno sd tudi sklenili neza upnico mestnemu svetu, ker do današnjega dce ni prekrstil nekega trga v »\ i'jemov trg« V svoji gorečnosti so pač pozabili, da je mestni svet tak isto pozabil, ntjti prestara za — »Cesarja Ka la trg«. Na Koroškem še je vedno v cvetu ovsduštvo med narodnostno si nasprotnimi ljudmi. Nekatere cvetke ovaduštva so prav čudne. Tako se je n. pr. zadrugi v Sinčivasi naznanilo, da škoduje dru-gonarodnim trgovcem in da vsled tega vznemirja ljudstvo. Isto se razglaša sedaj o neki posojilnici. Zanimivo je, da se vrši, predno se razširi taka novica, posvetovanje nekaterih znanih »voditeljev«. Tudi o nastopanju proti slovenskim duhovnikom bomo govor li odkrito besedo. Tako se je n. pr. postopalo proti župniku Šnedicu, ker je pel ob mobilizaciji v patriotičnem navdušenju narodne pesmi! Koroški predsednik še vedno ni dovolj informiran o številu in pomenu koroških Slovencev. Kako je to? Kakor poročajo nemški listi, je bilo o premeščenju Conradovem čitati v švicarskih listih, predno se je (a novica pri nas uradno razglasila. Kako je to? Da bi se uradno v inozem stvo prej poročalo kakor nam, je izključeno, torej je prišla novica v inozemstvo na nedovoljen način. Sigurnost domovine zahteva, da pridejo vse nered nosti na dan. Zakaj nemški državni ježije. Brnski »Hlas« razpravlja, da zahteva po nemškima narodnem jeziku ne izhaja samo iz narodnos nih razlogov, ampak še bolj iz udobnosti uradnikov, ki so vešči samo nemšk ga jež ka. Adresa hrvatske koalicije, ki jo je predložila dne 1. marca v hrvatskem saboru, zahteva zjedi-njenje vseh hrvatskih dežel. Pritožbe Poljakov v Prusiji. V nemškem državnem zboru se je poljski poslanec Seyda dne 1. marca pritoževal o postopanju s Poljaki. Seyda je med drugim izvajal sledeče: Obžalujem, da so vsi napori po narodni jednakopravnosti bili brez uspeha. Zadržanje merodajnih (nemških) činiteljev je vzbudilo v poljskem ljudstvu veliko nevoljo. Polja kom sovražni jezikovni paragraf je še na Nemškem vedno veljavni zakon. Tudi katoliška cerkev je v poljskih delih dežele še vedno podvržena obširnim omejitvam. Star način (zatiranja) je še povsod v veljavi. Z bolestnim obžalovanjem vidimo, da položaj sv. deta ne odgovarja potrebam njegovega dostojanstva in njegovega apostolskega urada. S tega mesta prinašamo šv. Očetu izraze globoke hvaležnosti za vse, kar je storil v tej vojski na ljubo poljskemu naroda. Protestiramo, da bi se katerikoli deli naroda proti njih volji priklopili drugim narodom. Noben narod nima pravice, da bi drugega zatiral Še le ko se ho ta misel vko* reninila, bo prišlo do pravega miru. (Pritrjevanje pri Poljakih). Tedenske novice. Generalni tajnik kapucinskega reda umrl. Za nasledki nalezljive bolezni je umrl 311etni generalni tajuik kapucinskega reda o. Danijel Zimbone. Umrli je pred vojsko v Rimu urejeval »Poročilo o inozemskih misijonih « Ob izbruhu vojske je bil vpoklican kat kurat na fronto, kjer je oskrboval dušnopastirsfeo službo. Med blažene je bila proglašena sestra Ana iz reda karmelitank. Sestra Ana je umrla v samostanu sv. Terezije v Antverpnu v Belgiji. Po njeni smrti se je zgodilo več čudežev. Po natančni preiskavi jo je sv. Oče Benedikt XV. pred kratkim proglasil med blažeDe, slovenski učitelj v vojnem vjetništvu. V ruskem vojnem vjetništvu se nahajata učitelj Josip Volmar iz Cezanjovc pri Ljutomeru in nadučitelj Fran Šegula iz Št. Lenarta nad Laškim trgom; v italijansko vjetništvo je prišel učitelj Maks Varl iz Jarenine Odlikovan slovenski častnik. Poročnik 47 pešpolka Alojzij Hrašovec je dobil vojaški zaslužni križec III. vrste z vojnim okraskom. Dijaški kuhinji v Maribora so darvovali: G. dr. Anton Jerovšek, ravnatelj v Mariboru, 20 K! sl Kletarsko društvo v Ormožu 50 K; Mohorjani v Siaremtrgu po č. g. kaplanu Al Koserju 30 K; g. Makso Ašič, župnik v Spodnji Sv. Kungoti, 50 K; neimenovani četo vodja na fronti 1 K; Fr. Ogrizek, župn>k v Dramljah, 10 K; dr. Urban Lemež, odv. v Slov. Bistrici, 10 K; Molorjani v Belih Vodah 10 K; Jos. Šelih, župnik pri Sv. Kunigundi na Pohorju, 40 K; Franc Hrastelj, arhidijakon v Konjicah, 20 K; Mohorjani v Veliki Nedelji po kaplanu A.Trinkaus 10K; Mohorjani pri Sv. Križu pri Ljutomeru po župniku J. Weixlu 72 K ; Ivan Klemenčič, nadučitelj na Ptujski gori, 20 K; Jože! Cede, župnik v Studenicah pri Poljčanah. 10 K; Janez Vogrin, župnik pri Sv. Barb, ri v Halozah, namesto venca na grob sorojaka župnika Jakoba Kosar, 20 K; Franc Koser, Juršlnci, 3 K; Mohorjani pri Sv. Tomažu pri Ormožu, 20 K; Simon Ducman, poslovodja, Rače, 10 K; Kmet. zadruga, Rače, 20 K; Alojz Cuš, posestnik, Mezgovci, pošta Možganjci, 5 K; dr.Franjo Rosina, odvetnik v Mariboru, 150K; Vsem čč. gg. dobrotnikom se za velikodušne darove najiskreneje zahvaljuje odbor. „Franc Levec. Nekrolog“. V tej 21 strani bro ječi brošurici je naš rojak prof. dr. J. Šlebinger v markantnih stavkih očrtal življenje in delovanje tega našega odličnega šolnika in poleg Stritarja najrahločutnejšega in najfinejšega slovenskega esteta, ki je neumorno deloval za slovensko knjigo in prosveto, zlasti od časa Stritarje1 ega »Zvona« sem. Ni pa očrtano le njegovo življenje, ampak v lapidarnih stavkih so omenjeni Levčevi stiki in odnošaji do skoro vseh literatov, ki so v tej dobi delovali na Slovenskem. Zato bo knjižica nudila mnogo zanimivega vsakemu inteligentu. Naj bi o pa brala tudi naša mladina! Naj spoznava iz nje to dobo! A naj spoznava iz nje tudi in se uči, da je treba neumornega dela in velikega truda, ako hoče človek kaj doseči. Pisatelj in pesnik bi bil rad pri nas malone vsak mlad človek, pozabljajo pa le preradi, da je za to treba ne le talenta, ampak tudi dela in truda, težkega dela, ki absorbira človeku vse moči. — Knjižica je okrašena z dvema slikama f Levca. Slovenska trgovska šola v Trsta. Minister za uk in bogočastje je zasebni dvorazredni slovenski tr govski šoli v Trstu podelil pravico javnosti. Vzdrževalnina za svojce v vojake poklicanih z-višana. Vlada namerava v najkrajšem času zvišati vzdrževalnino poprečno za 20 odstotkov. Meseca januarja t. 1. je bilo izplačanih 170.000.000 K vzdr-ževalnine. Od začetka vojske do meseca februarja 1917 je bilo zavsem izplačane vzdrževalnine čez 3 milijarde K. Će se vzdrževalnina zviša za 20 odstotkov, znaša ta povišek na leto 340 milijonov K. Rok za zamenjavo vojnih posojil podaljšan. Ministrstvo je odredilo, da se lalko I. in II. vojno posojilo zamenja za V. posojilo do dne 8. marca t. L Zamenjavo je treba prijaviti pri c. k. pošti ali kakem domačem denarnem zavoiu. Sprejem v bolnišnico usmiljenih bratov v Grad cu. Iz Gradca še nam poroča, da se naj bolniki, ki bi bili radi sprejeti v fcolnišn eo usmiljenih bratov v Gradcu, obrnejo poprej s prošnjo do vod stva bolnišnice. Osebe, ki so sprejete, morajo sigurno prinesti seboj potrebne izkaznice, n. pr. domovnico, delavsko knjižico, poročni list ali kako slično listino. Dve novi cesarski naredbi. Iz Dunaja se po roča, da bosta izšle te dni novi važni cesarski na redbi. Prva bo določala, da