dev. 152. • X i ' r ubHMBL v HK t. Illlli 1911 B Velja po poŠti: sa a« oelo leto napro].. K B0<— sa en mesee ,, .. „ 4.50 ca Nemčijo oeloletno. " 55 -sa ostalo Inozemstvo. ,, »O - V Ljubljani na dom la oelo leto naprej.. K 48'— sa en meaeo „ .. K <■- V upravi projeman moseflno „ 3-80 bs Sobotna Izdaja: s Za oelo leto.....K 10- sa Nemčijo oeloletno. „ 12-— n ostalo lnosemstvo. „ 15 — MT Uredništvo Jo v Kopitarjevi nllol itev. 6/01. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona Stev. 60. =s Leto XLVl Političen lisi za ! Inserati: Prem isdei!. Ministrstvo dr. pl Seidlerja po česane-VI odločbi ostane. Obenem je cesar sklical državni zber :ca 16. t. m. Parlamentarne stranke svojca stališča niso izpremenile in le položaj tak kakršen je bil. — V Ljubljani so začele lznaiaii dr. Šusteršičeve »Novice«. Jrisane so v najčistejšem nemško - vladnem duhu m pod)o sumničijo ter denuncirajo. — Ob Piavi so Italijani 2. t. m. začeli ofenzivo. UQslei sp le nskdj malega napredovali. Tudi na ostali italijanski fronti se neprestano vrše hudi boji; Col del Rosso in Monte di Val smo izpraznili. — Na zapadnem bojišču krajevni xn poizvedovalni boji. — Dne 3. t. m. le umrl turški sultan Mehmed Rcšid. Njega naslednik je Vahid ed Din. 1 Seierže gre? Dunaj, 5. julija 1918. Danes je p0 kuloarjih poslanske zbor-niče zelo razširjena vest, da Seidler kmalu odstopi in da ne pride pred parlament. V tem smislu piše danes tudi »čstcrreichi-sche Volkszeitung«, ki pravi, da bi Seidler s svojim odstopom zelo olajšal napeti parlamentarni položaj ter da bi tudi Nem-ci ne ugovarjali, ko bi jim le Seidlerjev naslednik dal potrebna zagotovila, da se dosedanji kurz ne bo spremenil. Očividno je ta vest v zvezi z včerajšnjimi posvetovanji nemških nacionalcev, ki so se, čeprav tega odkrito ne morejo priznati, že sprijaznili s Seidlerjevim odstopom. Nocojšnja »Reichspošta« sicer poroča, da vladni krogi odločno zanikavajo vse vesti o novi krizi. Toda med tistimi, ki zelo vneto pišejo, da bo Seidler odstopil, se nahaja tudi glasilo zunanjega ministrstva »Fremdenblatt«, ki pravi, da bi sicer njegov poraz pred parlamentom omogočil ceneno zmago. Kakor sc vidi, so Nemci že precej gotovi, da Seidler ne bo dobil večine. Nad Poljaki so že skoro popolnoma obupali. Zato pa imajo še iskrico upanja na socialne demokrate, ki pa zelo čudno cincajo ter se ne morejo ali pa nočejo odločiti. Oficielno niso še sklepali o svojem postopanju. Da pa pogajanja med vlado in socialističnimi voditelji nc teko prav gladko, je razvidno iz tolažbe, ki si jo delajo nemški listi, češ ;>da socialni demokratje niso še rekli zadnje besede«. In ta beseda naj bi bila, da socialisti glasujejo kvečjemu za proračun, nikakor pa ne za vojne kredite, kakor zadnjič. Prvotno so iskali celo formule, da bi socialisti glasovali tudi za vojne kredite. Tega pa socialstični poslanci že z ozirom na svoje mase ng bodo mogli storiti, čeprav bi si nekateri voditelji, ka- kor je na primer Renner, v svoji stran karski vesti nič ne pomišljali to storiti. Ta negotovost spravlja vladne kroge v zelo neprijeten položaj. In zato je um Ijivo, da se širijo vesti o Seidlerjevem od> stopu z isto vnemo, s kakršno vlada zagotavlja, da Seidler ne misli odstopiti. Položaj pač ni še pojasnjen V sredo, dne 10. t. m, se bo vršila seja klubovih načelnikov, kjer bodo razpravljali o dnevnem redu zborničnih -sej, V prvi vrsti pride na dnevni red seveda prvo branje proračuna. Nameravajo pa tudi o priliki proračunske debate razpravljati o nujnih vprašanjih, ki jih utegne biti precej. Jugoslovanski klub bo imel klubovo sejo v ponedeljek dne 15. julija 1918 po-poldne ob 5. uri, Določi se taktika za torek m naslednje dni. — Parlamentarna komisija Jugoslovanskega kluba ima sejo v ponedeljek, dne 15. julija 1918 dopoldne ob 10. uri. — Akcijski komite, ki ima določiti skupno taktiko s Čehi, se bo zbral tekom popoldneva dne 15. julija, V ta komite spadajo gg. dr. Korošec, Gostinčar, dr. Ravnihar, Demšar, dr. Benkovič, dr. Vukotič, dr. Tresič-Pavičič. Enoatolpna petltrrata (»9 mm široka ln 3 mm visoka «u aje prostor) n. . po 50, sa dva- ln večkrat . „ 45 prt večjih naročilih primere« popnat po dogovoru. Ob sobotah dvofnt tarif. Bnoatoipna petltvrata=K 1-" ' Iahaja vaak dan levsemšl no-del je ln praznike, ob 3. url pop. Redna letna priloga vozni red Opravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. «. - Bačnn poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511 bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona St. 50*. f Iz deželnega dvorca kar dežuje okrožnic. Naši žppani in občinski odborniki, ki so sedaj zaposleni z najtežjim poljskim delom, ne morejo prav razumeti, kaj hoče deželni odbor od njih, in ko mirno vrše svoj posel, da oskrbe prihodnjo letino, nimajo mnogo smisla za nervoznost deželnega odbora in njegovih okrožnic. Kako so se začudili, ko je dr. Lampe, ki hoče očividno posnemati Ante Trumbiča, sedaj zopet raztrosil po vsej deželi take-le listke: Št. 7580. Okrožnica vsem županstvom na Kranjskem. Z obžalovanjem je deželni odbor do-znal, da je po nekaterih občinah v delovanje in poslovanje občinskih funkcionarjev in zlasti tudi občinskih odborov zašel duh nepokornosti in upornosti proti višjim oblastem. Čisto so pozabili, da so deželni odbor in njega predsednik višja oblast nad občinami. Lažnjivo časopisje in brezvestna osebna agitacija sta zrahljala tisto razmerje med občinami in deželnim odborom, kakršno je po ustavi in postavi želeti. Županstva se opozarjajo, da deželni odbor tega ne more več trpeti, in to tem manj, ker je videti, da se brezvestna agi- tacija vedno naprej širi in izpodkopava temelje avtonomnega življenja v deželi. Če bo deželni odbor še naprej molče gledal te nezdrave razmere, bi zanemarjal mu postavno naloženo nadzorovalno dolžnost nad občinami. Dogajali so se slučaji, da so občinski odbori delali sklepe, ki izražajo skoraj z odkritimi besedami upornost proti višji oblasti, deželnemu odboru. Razume se po sebi, da so taki sklepi nepostavni, ker nasprotujejo božjemu in državnemu pravu. Glede takih sklepov ima po občinskem redu župan preprečiti posvetovanje in sklepanje. Sploh je župan dolžan nastopiti proti vsaki hujskariji v sejah občinskega odbora, in če ne gre drugače, sejo zaključiti ter o tem poročati deželnemu odboru. Če je župan v dvomu, ali je kak predlog ali nameravan sklep postaven ali ne, naj dotični predlog spravi z dnevnega reda ter odloži za prihodnjo sejo, med tem časom pa naj si izposluje primeren pouk od strani deželnega odbora. Deželni odbor bo doslej strogo pazil, da županstva vrše v tem oziru svojo dolžnost. Če bi proti pričakovanju kateri župan tega ne izpolnil, bo s tem dokazal svojo nesposobnost ali pa upornost. Resni sedanji časi nalagajo deželnemu odboru posebne dolžnosti, in v izvrševanju teh dolžnosti bo deželni odbor tudi vedel postopati proti nesposobnim ali upornim županom. Tudi ta okrožnica se ima prebrati v prvi seji občinskega odbora. Deželni odbor vojvodine Kranjske. V Ljubljani, dne 3. julija 1918. Za deželnega glavarja: Lampe. Zadnji dve okrožnici deželnega od-Dora sta posebno značilni, ker jemlje v njih občinam zadnjo trohico občinske avtonomije, sebi pa prisvaja proti vsem postavam vso oblast nad občinami, in če bi mu katera ne sledila na protizakoniti poti, preti z grožnjami. Zato je potrebno, ne zaradi občin, ki si bodo same znale braniti svoje zakonite pravice, ampak zaradi deželnega odbora, ki se vedno bolj zapleta v megalomanijo, da kratko pojasnimo nad-zorovalni delokrog deželnega odbora nad občinami. Po občinski ustavi, to je, po občinskem redu se nadzorovalna oblast deželnega odbora, na katerega se okrožnica sklicuje, omejuje samo na pravico, paziti na to, da ostane občinsko osnovno premo- lil Mffill E&G.1! Jos. Šimenc. Morda ti še ni znano, da spada prerok izaija med največje pesnike vseh časov. Sijaj zunanje oblike, s katerim je ožaril divne preroške misli, je naravnost veličasten. Prosim prečitaj samo ta-le zgled, (tamreč 10. poglavje od pete vrste za-lenši. „ T*1*,0 ž°vori Gospod: Gorje Asirijanu! pikaj šiba in palica mojega srda je; v njegovi roki je moja jeza. Poslal sem ga k tvijačnemu ljudstvu in zoper narod moje irditosti sem mu ukazal iti, da plen od-»ese in si ropa nabere in ga pomandra Vakor blato po ulicah. On pa ni tako hislil in njegovo srce ni bilo teh misli, \mpak zatreti ga je želel in končati veliko larodgv. In bo govoril asirski kralj: »Ali niso rsi kralji moji knezi? Ni li Kulunu ka-,tor Gargamiš, in Hamati kakor Arpada. li Šimron kakor Dimaski?« In zgodilo sc bo: Ko bo Gospod izpolnil vsa svoja leta na sionski gori in v leruzalemu, potem bo obiskal sad na-iiihnjenega srca asirskega kralja in slavo iiegovih prevzetnih oči. Asirski kralj namreč tako govori: S vojo močno roko sem to storil in po ženje in občinska osnovna imovina ne-zmanjšana. O tem govori § 89. občinskega reda. »Deželni zbor po svojem odboru pazi, da občinam in njihovim napravam neokr-šena ostane glavina (glavinski imetek in posestvo). Deželni odbor ima pravico, da občinam reče, naj mu iz tega namena kako reč razlože, in lehko celo pošlje zaupnike, da na samem mestu pregledajo in zvedo, cesar je treba. Po tej pravici sme deželni odbor tudi sam napake odpraviti, ako bi bilo treba.« Deželni odbor sme torej uradoma, t. j. sam od sebe nastopati proti obči. nam samo v stvareh občinskega gospodarstva, in šc to samo glede na osnovno (^lavinsko) premoženje in osnovno imovine občin. Sicer ima pa deželni odbor le pravico, v zakonu natančno dolo-č e n e sklepe občinskega odbora p o -trditi, tako n. pr., kadar bi hotela občina prodati, nastaviti ali trajno obremeniti občinsko osnovno premoženje ali imovino, ali kadar sklene občina najet posojilo, ki presega z že obstoječimi dolgovi vred letne dohodke občine itd. Drugače pa ima deželni odbor pravico, razsojati o pritožbah proti sklepom občinskega odbora v stvareh domačega občinskega področja. Slednjič ima deželni odbor še pravico, članom občinskega starešinstva (županu, občinskim svetovalcem), torej ne o b ■ činskemu odboru, ki bi zamuja! svoje dolžnosti v opravilih domačega občinskega področja, dajati primerne ukaze in, ako bi se po teh ukazih ne ravnali, prisojati globe do 200 K. To je vse, to je tista nadzorovalna oblast, katero je deželni odbor tako veličastno napihnil. Deželni odbor zavaja župane k nepo-stavnostim, ko jim svetuje, naj neljubo mu posvetovanje in sklepanje občinskega odbora preprečijo, ko jim zabičuje, da so dolžni »nastopiti proti vsaki hujskariji v sejah občinskega odbora, če ne drugače sejo zaključiti ter o tem poročati deželnemu odboru.« Ta nasvet je protipostaven. Ako župan meni, da kak sklep prestopa odborovo področje ali da nasprotuje zako, nom, takrat mora izvrševanje skleoa usta-viti in vprašati politično okramo oblastvo (okrajno glavarstvo), če ta sklep sme izvršiti ali ne. Tako določa § 54. občinskega reda. Deželni odbor si torej zopet prilašča pravico, ki je nima. Jurist deželnega odbora je sam dobro čutil, kako je v svojih okrožnicah brez opore v zakonu. Zato se kar pavšalno svoji modrosti sem razumno delal: meje narodov sem premaknil, njih kneze oropal in kakor mogočnik sem prevrnil tiste, ki so sedeli na visokem. In moja roka je našla moč ljudstev, kakor porednež najde ptičje gnezdo: starka zleti, jajca pa pobere. Tako sem jaz vso zemljo pograbil, in nikogar ni bilo, da bi se ganil s peresom, ali z ustmi zinil in začivkal. Jaz Gospod pa tako pravim asirskemu kralju: Kaj se bo sekira bahala zoper njega, ki z njo seka? Ali se bo žaga povzdigovala zoper tistega, ki jo priteguje? fo bi bilo, kakor da bi se šiba dvignila zoper njega, ki jo kvišku vzdiguje, ali'kakor da bi se palica poviševala ,ki je vendar mrtev les. Nc boj se, moje ljudstvo, sionski prebivalec, Asirijana, če te s šibo tepe in svojo palico nad teboj vzdiguje, kakor so s teboj počeli v Egiptu! Zakaj še malo časa, in mera moje jeze in srditosti bo nad njih hudobijo napolnjena. In Gospod bojnih trum bo nad njimi šibo obudil, kakršen je bil poraz Madijanov pri Krokarjevi skali, in vzdignil bo svojo palico nad morjem prav kakor takrat, ko je šel Izrael iz Egipta. In tisti dan se bo zgodilo, da ti bo vzeta njegova butara z rame in njegov jarem s tvojega tilnika: vrat se ti "bo zredil in ojačil, jarem pa bo počil in zgnil.« — V lažje umevanje tega veličastnega prerokovanja naj povem, da je bilo zapisano najbrž leta 721. pred Kristusom. Enajst let poprej je padel Damask (Di- maski), prestolica aramejskih kraljev, eno leto prej pa Samarija (Šimrov), glavno mesto severnega izraelskega krajestva. Poleg tega je bilo uničenih celo vrsto manjših kraljestev. Tako so imeli Asirci pot do Sredozemskega morja in poželjive oči obrnjene v Egipt. A kmalu je sreča ekrenila. Čez sto let, 1. 606., je Kaldejec Nabopalasar Ninive, glavno mesto asirskega kral: a tako razdejal, da do srede prejšnjega .ctja ni bilo niti sledu o tem »brlogu levov«, kakor jih mienuje prerok Nahum. Fr. Niebergall, profesor v Heidelbergu na Nemškem, je v nenavadno duhovito pisani razlagi »Prerokov« 1. 1915. na strani 124. o tej Izaijevi prerokbi tako-le zapisal: »Ko to beremo, nehote mislimo na Napoleona I. (Asirijan!). Kajti ko je kneze s prestola pehal in ljudstva kakor jajca pobiral, je mislil le nase. Zato ga je njegov napuh upropastil.« '.i kole-K oledar, nodatke, mu k za p Dolgost dneva in noči se vedno dan za dnevom menja, tako da niti dolgost dveh zaporednih dnevov, ako se vzame čas od solnčnega vzhoda do zahoda, ni enaka. To izvira iz vedno se menjajočega položaja zemlje ali natančneje zemeljske osi proti solncu. Od tega je pa odvisen tudi letni čas, gorkota, vegetacija in sploh vse fizično življenje na zemlji. Zalo ni čudno, da se vsakdo zanima za različno dolgost dneva in zato pogleda rad večkrat v koledar, da si potem uredi svoje delo. Naši koledarji prinašajo tudi, če ne za vsak dan, pa. vsaj za nekatere dneve čas solnčnega vzhoda in zahoda ali pa dolgost dneva, tako n. pr. začetkom in : oncem vsakega meseca in ko se men j?; , -i letni časi. Opaža se pa, da naši slove -darji, med njimi tudi Mohorjev prinašajo žc od nekdaj napačne in sicer posnete iz nemških kolec- ujev. Ti podatki sicer veljajo za nemške vije; za naše slovenske pa ne, ker smo mi 'Slovenci bolj južno od Nemcev na zemeljski obli. Dolgost dneva od solnčnega vzhods do zahoda namreč se jako menja, in sicet čim bolj greš proti severu, tem daljši so dnevi po letu in tem krajši po zimi. Na ravniku (ekvatorju) v sredi Afrike, je dan celo leto dolg 12 ur, in se prav nič ne menja. Na severnem tečaju pa je 6 mesecev dan in 6 mesecev noč, tako da je tam v enem letu le 1 dan. Med tema dvema skrajnima točkama se pa sorazmerno tudi menja dolžina dneva. Sledeči pregled naj pokaže, kako dolg je najdaljši dan junij) na različnih krajih, ako gremr od ravnika proti severu. XT ravniku severne širjave) 12 ur. V Abesiniji (10" s. š.) 12 ur 24 minut. V Kain in Aleksandriji (30° s. š.) 14 ur V Rimu (43° s, š,) 15 ur 4 minuta. V Liubliani sklicuje na božje ln državno pravo. V resnici pa je sam prekršil oboje. Deželni odbor greši zoper državno pravo, ko si v protislovju z jasnimi določili zakona lasti pravico, ki je nima. Deželni odbor greši zoper božje pravo, ko svoje brate po to« likom vojnem trpljenju še sam krivično grdi in blati, ko jim jemlje dobro ime in skuša pahniti v nezasluženo nesrečo. Neradi mešamo božje stvari v dnevno politiko, a za to bodo ti gospodje enkrat odgovor dajali. Hvstriiska kolonijama polila. Kmalu preidemo v peto leto vojne. Nemčija si je osvojila z mečem veliko ozemlja na evropskem kontingentu, izgubila pa je svoje prekmorske kolonije,. Valovom vladata Anglija in Amerika, surovin ni in mirovni traktati z Rusijo, Ukrajino in Rumunijo niso mogli paralizirati iz-jube kolonij. Položaj je tu zelo zapleten 'n danes se zavedajo menda tudi Nemci, la je bil mir v Brestu Litovskem prenag-jen in je vstvaril nova ognjena tla, ki bi Utegnila biti za centralne države zelo ne-farne. t V Nemčiji imajo še vedno glavno besedo generali, dvorjani in pruski junkerji ln ti sanjajo o nemškem zmagovitem miru meča, ki ne bo samo vrnil Nemčiji na-paj vseh kolonij, ampak diktiral sovražnim državam gospodarske pogodbe, ki bo-jdo spravile ves svet pod gospodstvo nemškega naroda. »Deutschland, Deutsch-[and (iber alles —.« Nemški državni tajnik dr, pl. Kiihlmann je v svojem zadnjem jgovoru opozoril Velenemce, da se bodo morali sprijazniti z mislijo miru medseboj-hega sporazumljenja in da ni meč še glasen in edin gospodar sveta. V tem smislu ln na tej podlagi bo prišlo prej ali slej do mirovnih pogajanj in takrat bo igralo vprašanje kolonij izredno veliko vlogo. Naša monarhija igra pri vseh teh ve-levažnih vprašanjih več ali manj vlogo gledalca. Svetovne države iščejo novih gospodarskih virov in trgovskih zvez, pri nas pa vlada tako v notranji kakor zunanji politiki popolna neorijentiranost. Imamo vedno nove ogromne izdatke, toda kje kritje vzeti, o tem nam ne povedo ftaši vodilni državniki in si menda tudi ne flelajo tozadevno prevelikih skrbi. Druge Bržave iščejo izhoda na morje, vodijo ko- ! lonijalno politiko. Vodilni krogi naše države pa imajo edin cilj, kako bi vzdržali aemško-mažarsko nadvlado, moč manjši-he nad večino, interesi države, to so jim postranska stvar. Po mnenju nemških državnih krogov ima pač Avstrija svoje ko-kmije v slovanskih deželah, tu so domi-»iji monarhije, drugih nam ni treba čakati. Zato se moramo sploh čuditi, če se pajde v nemških vrstah človek, ki načne Banes vprašanje kolonijalne politike Avstrije onstran morja, preko mej avstrijskih slovanskih dežel. Tako razpravlja v posebni brošuri, ki je izšla te dni, češki Nemec Lev Wessely o prekmorski kolonijalni ekspanzivnosti monarhije. Pisatelj je mne-pja, da mora dobiti Avstrija po vojni Ma-fokko, ki je poleg Egipta ena najvažnejših afriških kolonij. »Kolnische Volks-teitung« ni zadovoljna s tako zahtevo in hravi, da imajo do Maroka pravico edino !e Nemci in Španci. Tudi dunajski polme-iečnik »Forum« razpravlja v svoji številki t dne 1. aprila 1918 o vprašanju kolonijalne politike Avstrije, Pravi, da bodo inorali pač Angleži vrniti po vojni Nemcem kolonije, Avstriji pa odstopiti en del ingleških oziroma portugalskih, francoskih in belgijskih afriških kolonij. Te avstrijske kolonije so potrebne tudi iz tega (rzroka, da podpirajo kelonijalno politiko (42° s. š.) 15 ur 34 minute. Na Dunaju (48" s. s.) 15 ur 44 minut. V Pragi (50° s. š.) 16 ur 3 minut. V Berlinu (52° s. š.) 16 ur 30 minut. V Petrogradu (60° s. š.) 18 ur Ž4 minut. V Arhangelsku (65° s. š.) 21 ur 5 minut. V Haparandi 66'5° s. š.) 24 ur. Sredi Laplanda (67-3" s. š.) 1 mesec. V fromsfi (Norveško, 69-7" s, š.) 2 meseca. Ka Novaja Zemlji (72-4° s. š.) 3 mesece. Ka otokih Spitzbergen (78'2° s. š,] 4 me-)ece. Franc Jožefova dežela (83-8° s. š.] 5 mesecev, Na severnem tečaju (90" s. š.) 4 mesecev. Ravno toliko časa je pa dne 22. decembra dolga noč na istih krajih. Če pogledamo zdaj v Mohorjev koledar, vidimo, da ima podatke za Prago in ta srednjo Nemčijo, ki torej ne veljajo za iaše bolj južno ležeče slovenske pokra-ine. Ali bi se ne dalo to popraviti? Ravno tako se ne ujemajo podatki pri drugih časih, n. pr. kako dolg je dan začetkom in koncem vsakega meseca in za koliko zraste ali se skrči tekom enega mereča. Ti podatki so za naše slovenske kraje po natančnih računih za 46" severne šir-ave (Ljubljana) sledeči: Januar: dan dolg 8 ur 30 minut do 5 ur 28 minul, zraste za 58 minut. Fe-oruar: dan dolg 9 ur 30 minut do 10 ur 52 minut. 7raste za 1 uro 22 minut. Marec: Nemčije. Na drugi strani pa si moramo vstvariti zasebne gospodarske naselbine v ozemlju, kjer je prebivalstvo le redko naseljeno, tako n. pr. v Turčiji, v nemških kolonijah in v južnoameriških državah. Vsak ve, da bomo potrebovali po vojni večje gospodarske ekspanzivnosti. Pred vojno je bila A vstrija glede ozemlja na drugem mestu med evropskimi državami, glede prebivalstva na tretjem, v svetovni trgovini šele na osmem mestu, glede izseljevanja pa smo ostali poleg Italije in Rusije v prvih vrstah. Posebno kritičen moment pa je izseljevanje. r t i i Če pa smo hoteli napraviti na podlagi miru v Brestu Litovskem temelj naše kolonijalne politike z vzhodom, smo se korenito zmotili, kakor nam kažejo zadnji dogodki. Rusija se bo prej ali slej zopet opomogla od strašnega udarca in posamezne državice, ki so se po lastnem nagibu ali po tuji inicijativi odtrgale od centralne Rusije, se bodo zopet pridružile celoti, seveda ne kot del centralistično vladane absolutistične Rusije, ampak kot del demokratično vladanih združenih držav Rusije, Predpogoj naše res uspešne gospodarske in trgovske ekspanzivnosti, naše prave avstrijske kolonijalne politike pa je, da sklenemo z Rusijo prijateljsko zvezo, seveda ne samo navidezno, ampak tudi v resnici, Rusija ima dovolj surovin, ima dovolj zemlje tudi za naše izseljence. In le na podlagi prijateljskih odnošajev z Rusijo, bi se odprla monarhiji nova gospodarska in trgovska pota tudi na Balkanu, in preko tega v Mali Aziji. Seveda niso naši nemški državniki, ki tirajo s svojo zaslepljenostjo monarhijo v pogubo, za tako vrsto avstrijske kolonijalne politike že dovzetni. Maio o Častnem oKaastvn. Pravnik nam piše: Slučajno mi je prišla v roke »Resni-j ca« zadnje sobote, v kateri se pod naslovom »M ladinska juristarija« na prostaški način izvaja, da je »Slovenčeva« trditev: »Ako imajo občine avtonomno pravico imenovati častne občane, tako imajo zakonito pravico imenovanje preklicati«, bedasta, da kaj takega zraste lahko samo na zelniku, kjer so same puhle glave i. t. d, No, pa posvetimo nekoliko v pravno modrost resničarjev; Najprvo primerja resničar imenovanje častnih občanov z daritvijo 100 K, češ, kakor nimaš pravice, podarjeni denar vzeti nazaj, tako tudi ne more občina vzeti častnemu občanu s častnim občanstvom pridobljenih pravic, Vsaka primera je več ali manj šepava, ta je pa pravnika naravnost nevredna. Podeljevanje častnega ob-čanstva je eminentno javno pravnega značaja, daritev pa se mora presojati po določbah zasebnega prava. Pravni konsulent resničarjev očividno zamenjava eno pravo z drugim! — Tudi bližja primera s prostovoljnim sprejetjem v občinsko zavezo se »Resnici« ni posrečila. Vsak avstrijski državljan mora imeti v eni tuzem-ski občini domovinsko pravico; če pridobi to v eni, jo isti trenutek izgubi v do- dan dolg 10 ur 54 minut do 12 ur 32 minut, zraste za 1 uro 38 minut. April: dan dolg 12 ur 36 minut do 14 ur 4 minute, zraste za 1 uro 28 minut. Maj: dan dolg 14 ur 8 minut do 15 ur 16 minut, zraste za 1 uro 8 minut. Junij: dan dolg 15 ur 18 minut do 15 ur 31 minut, zraste za 16 minut in se zopet skrči za 3 minute. Julij: dan dolg 15 ur 30 minut do 14 ur 41 minut, se skrči za 49 minut. Avgust: dan dolg 14 ur 40 minut do 13 ur 15 minut, se skrči za 1 uro 25 minut, September: dan dolg 13 ur 11 minut do 11 ur 39 minut, se skrči za 1 uro 32 minut. Oktober: dan dolg 11 ur 36 minut do 10 ur 1 minuto, se skrči za 1 uro 35 minut. November: dan dolg 9 ur 57 minut do 8 ur 47 minut, se skrči za 1 uro 10 minut. December: dan dolg 8 ur 45 minut do 8 ur 30 minut, se skrči za 19 minut in zopet zraste za 4 minute. Če primerjamo s temi številkami podatke v Mohorjevem koledarju, vidimo, da so precej drugačni, in da je tam najdaljši dan za pol ure predolg, kakor je v resnici pri nas.. Bi bilo pač dobro, da bi tudi v tem oziru naša slovenska domovina bila bolj samostojna, ne pa odvisna od sosedov. Popravimo! Pristavljam le, da so v razpravi navedeni podatki astronomično izračunani ter se ujemajo s podatki Koledarja Katol, tisk. društva iz leta 1904. v Rakovec, župnik. sedanji. Občina res ne more svojega do-movinca meni nič tebi nič pahniti iz občinske zaveze, znebiti se ga more le na ta način, da mu pridobi na podlagi kakega pravnega naslova domovinstvo v drugi občini. Častno občanstvo je pa mogoče istodobno v več občinah in ni neobhodno potrebno; že zaradi te okolnosti se sprejem v občinsko zavezo ne more primerjati z imenovanjem častnih občanov. Glavni moment pa, ki govori za pravico občine, preklicati imenovanje častnih občanov, tiči v bistvu institucije imenovanja častnih občanov same. Občina podeli z imenova-| njem neke vrste odlikovanje, kakor n. pr, država redove i. t, d. Odlikovanja se pa podeljujejo v obče pod pogojem, da je od-likovanec častivreden in da ostane tak tudi v bodoče. Če se ta pogoj v konkretnem slučaju ne obistini, mora podelitelj odlikovanja — ako noče grešiti proti namenu te institucije — izvajati konsekvence in odlikovancu vzeti pravico, katere se je on (odlikovanec) izkazal nevrednega! Tako n. pr. se more nevrednemu vzeti zlata hrabrostna svetinja in ž njo združena pravica do prejemanja 30 K mesečno. Tu imamo še mnogo bližjo primero, ko se more »pridobljena pravica« vzeti enostransko, če prav tega ne more pojmiti »Res-ničin« jurist! Pa kaj nam pomaga še tako obširno utemeljevanje, ko pravnega konzulenta »Resničarjev« s tem ne moremo prepričati! Saj stoji za njim upravno sodišče! Saj trdi z neovrgljivo sigurnostjo: »Tako ne sodimo samo mi, nego tako sodi tudi upravno sodišče!« Le počasi, modri gospod »jurist«! Napisali ste trditev, ki jo je treba tudi dokazati! Ako nam navedete tudi le en sam slučaj, s katerim je upravno sodišče razsodilo, da občina ni upravičena, odvzeti nevrednemu častno občanstvo, bomo — v tem vprašanju —. rade volje sprejeli Vaš pravni nazor. Pomirjevalna naznanila vol ne® ministra. Graški listi poročajo z Dunaja 5, t, m,: Danes so se oglasili državni poslanci podpredsednik Jukel, prof. dr. Waldner, dr, Mataja, Teuffel, Kienzl in baron pl, Pantz pri vojnem ministrstvu baronu pl. Stoger-Steinerju, da bi se izvestili o pripetljajih na jugozapadni fronti, posebno z ozirom na razne razširjajoče se govorice. Minister je dal v dveurnem pogovoru pojasnila o vseh točkah vprašanj. Poslanci bodo o teh pojasnilih poročali svojim strankam. Ministrova naznanila so vplivala pomirjevalno in izjasnilno, kar je poslanec prof. Waldner v imenu vseh povedal. Temu oficielnemu poročilu dostavljajo poročevalci, da je minister umik ob Piavi pojasnil tako, da se je izvršil edino le pod neodoljivim pritiskom težav v preskrbi čet, ki so nastala vsled strahovito narasle reke. Ogrski vojaki in neizkušeni častniki v ozadju razširjajo sedaj vtise v posameznih oddelkih, kakor bi bile take razmere splošno na celi fronti. Govorice se od ust do ust povečavajo in čim dalje bolj vznemirjajo prebivalstvo. Vojni minister je omenil tudi propagando entente na jugozapadni fronti, ki se ne straši nobenega sredstva, da bi zastrupila razpoloženje v armadi in prebivalstvu. Opozarja na ukrenjene protiodredbe. O nadaljnem razvoju na jugozapadni fronti se je izrazil minister z največjim zaupanjem. Njegova pojasnila so poslance popolnoma zadovo« ljila, vendar bodo že napovedane interpelacije v državnem zboru vseeno vložili in dali priliko, da se zloglasne govorice izpodbijejo. Poslanci so ministru izrazili tudi željo za odpust najstarejših letnikov, v kar je baron pl. Stoger-Steiner obljubil vso svojo podporo. Maribor, dne 4. julija, Maribor je razmeroma malo mesto, a imamo vzlic temu od časa do časa svoj škandal ali vsaj škandalček in novo afero. Sedaj imamo namreč zopet afero, ki je povzročila v mestu precej razburjenja. Južna železnica je namreč imela prijavljenih za dobavo mesa okoli 2000 oseb več, nego jih je bilo v resnici, Tako je dobivala južna železnica skoro več nego dve leti vsak teden po več glav živine več nego bi jej šlo. Ogromna večina železničarjev od tega seveda ni imela nič in sc je morala zadovoljiti s predpisano množino mesa, a zato so ga gotovi ljudje, ki so sedeli pri koritu, dobivali toliko, da so ga zelo zamenjavali za drugo blago. Kakor čujemo, je proti krivcem že uvedena kazenska preiskava. Obenem je prehranjevalni svet uvedel natančne poizvedbe glede resničnega števila železničarjev in" njih družinskih članov, ker je opravičen sum, da je tudi za dobavo dru. gih živil prijavljeno večje število železničarjev, nego to odgovarja resnici, Gotovi elementi, ki so iz dosedanjih razmer črpali koristi, bi hoteli povzročiti med žela/ni- čarji nekako protestno gibanje in umetno razburjenje. A ogromna večina železničar-jev je razburjena le, ker so gotovi ljudje zlorabili svoj položaj in s tem škodili —t vsaj moralično — vsem železničarjem. Meščanstvo, ki je omejeno na 16.5 dkg mesa na teden in na osebo, se seveda jezi na vse železničarje, češ, da so železničarji dobivali več mesa na škodo ostalega meščann stva. Toda po krivici, ker — kakor že re-! čeno — večina železničarjev od vsega toga dve leti trajajočega švindla ni imela nič, O daljnem poteku te afere bomo se« veda poročali. Več gostiln v Mariboru je že zaprtih, ker nimajo več vina, druge gostilne so' ustavile kuhanje. Sledila bodo bržkone še daljna zaprtja gostiln. Čudno to tudi ni. Danes stane vino že pri kmetu 800 K hekv toliter, a ga še ni mogoče dobiti. Meso sei gostilničarjem ne nakaže, drugih živil ni. Kaj naj dajo gostom? V boljših restavra« cijah se toči danes vino žc po 12 K liter« Meseca julija bo morala Štajerska oddati 21.430 glav živine. Ocl tega pride nal slovenske politične okraje: Celje ,1230 1290, Ptuj 1350, Radgona 780, Brežice 670 in Slov. Gradec 820 glav. Predpisi so zopet precej spremenjeni na škodo kmetom, V predpisih za mesec juni jim je bilo 2ei rečeno, da treba za posestva, ki imajo V, hribu 15 in v ravnini 20 oralov njiv, pustiti po možnosti en par nad dve in pol leti starih volov, V predpisih za julij t* določbe ni več. Preti narodnim praznikom. Pesnik Ivo Vojnovič je posal »Odbo-, ru S H S žena za siročad« povodom narodn nega praznika naslednjo krasno pesem V prozi: Tisti čas, ko je moloh Herod, — bo|| Vojne, — videl, da nima toliko kolov, n* toliko vej, ne toliko mečev, da bi pokon« čal ves naš moški, ves naš ženski rod, tedaj je poslal na svet pošast Lakot to, da podavi vse nedorasle, vse mal«, vse drobne, vse novorojene, ker je sovra« žil pleme, ki molči in pomni. Toda angel Večnega Življenja preka* ni Satana in zagrmi z včlikim glasom: — Deco! Decol — Otroke rešite! —i In tedaj so se s treh strani izmučene zemlje odpravile na pot tri vojske sestradane dece. Tri vojske so, —• brez vojskovodje, brez voditelja, brez vodnika; — neme, suhe, razcapane, blatne, — Kam-Ii? Kam? — vprašajo jih c«f» ste vse okrvavljene, — Tod-le! — Tod-le! — cvrčž lasta« vice brzokrile, spremljevalke bedne, one« mogle vojske, A ko so dospele do gore, odkoder s< razlila je ravnina vsa cvetoča in duhteča, videle so veliko in lepo mlado ženo, — v kmetskem oblačilu, ovenčano s klasjem in makovim cvetjem, — ki je mesils kruh in grela mleko. v — Ne čudite se! — ne vprašujte! —* so tiho žvrgolele lastavice, božje spremljevalke. Vse so matere sedaj W tej majki! In imena nje nikdar ne po» zabite: — Imenuje se Hrvatska! — In tedaj si ta velika, lepa mlada žena s predpasnikom obriše solzo, nasmeji se in roke razširi, ki so od moke snežene, pa' krepko zakliče: — Brzo, deca! — Čaka vas kosilo! —< Treba bo orati. * * * Od tist?ga dneva, ko ie ma j k a H tv v a t s k a nahranila deco razpetega Juga in tako rešila narodu bodočnost, so se matere zaželele razen svojih še siroto eno, — naj jim bo blagoslovljeno! vse so deve prejeko moža objele dete ne« rojeno, — naj jim bo blagoslovljeno! vsi so samci posinovili po eno dete v odkup ženitve, —* naj jim bo blagoslovljeno! vse so babice s pepelom pokrile ogenj sta«' rih pripovesti novih časov, — naj jim bo blagoslovljeno! vsi so dedi mirno pozaspali, ko so videli, da se rod obnavlja, — naj jim bo blagoslovljeno! In tedaj je bilo vsem, vsem odpuščeno, vsem in vsem na veke blagoslovljeno v imenu matere Hrvatske, ki jc rešila moloha Heroda — boga Vojne — mučeniško deco očetov mučenikov. Danile perilo za vojake, ki se vračajo iz nieiišiva. Glavna zbiralnica perila za vejvodino Kranjsko se nahaja v Ljubljani, Franca Jožefa cesta št. 20 (Narodni dom), levo, pritličje, v pisarni »Zglaševalnice za ženske pomožne moči«. Župan ljubljanski, g. dr. Ivan Tavčar, jc dal potrebne pisarne in skladišča v Narodnem domu potom nasta-nievalnega urada in oo odobreniu funkcio- ••arjev društva Narodni dom (predsednik dr. Vlad. Ravnikar) in Čitalnice (predsednik g. dr. Janko Kersnik) z ozirom na »lemeniti namen brezplačno na razpolago. Vojaško štacijsko poveljstvo je dolo-ilo za vodjo glavne zbiralnice perila gosp. podpolkovnika Aleksandra Mčirk pl. Mor-kenstein in mu pridelilo kot drugega častnika g. poročnika Florijana Lapajneta polka gorskih strelcev št. 2. Podarjeno perilo in ustne prijave se sprejemajo od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. clo 6. ure popoldne. V Ljubljani naj se naslavljajo pismene prijave daril in po-šiljatve perila (zavoji) na Glavno zbiralnico perila v Ljubljani (Narodni dom). Glavna zbiralnica perila v Ljubljani (Narodni dom) pošlje na željo darovalcev vojake po darila na dom. Zbiranje perila ima namen, kot je to že' znano iz ljubljanskih dnevnikov z dne 15. junija t. 1., iz vojnega ujetništva ponajveč brez potrebnega perila vračajoče se ujetnike opremiti z najpotrebnejšim perilom (srajcami, spodnjimi hlačami) in se jim na ta način vsaj deloma oddolžiti za to, da sovražnik ni prihrul na Kranjsko, da Ljubljana in vsa dežela sploh ni bila opustoše-na, razdejana in porušena ter cla prebivalcem ni bilo treba zapustiti svojih bivališč. Kranjska, katere domači polk je Njeg. Veličanstvo cesar izvolil, da je prvorojenec presvetle cesarske dvojice, Njeg. ces. in kralj. Visokosi nadvojvoda cesarjevič Oton, njegov imetnik, in katere junaški sinovi so se tolikokrat tekom sedanje vojne proslavili, bo nedvomno tudi ob tej priliki izpričala svojo znano velikodušnost. Župan deželnega stolnega mesta Ljubljane, g. dr. Ivan Tavčar, se je postavil na čelo te akcije. Za Ljubljano, kjer se je v krasnem Tivoliju po zmagovitih bitkah pri Lipskem in pri Novari odpočival feldmaršal Radecky, ukrepa vse potrebno poseben krajevni odbor. Glavna zbiralnica perila ima naročilo, da osebe, ki so si stekle za zbiranje perila na Kranjskem posebnih zaslug, prijavi v svrho pohvale vojaškemu poveljstvu v Gradcu potom vojaškega štacijskega poveljstva v Ljubljani. Da prospeva zbiranje perila za vojake, ki se vračajo iz vojnega ujetništva, se je v Ljubljani na pobudo c. kr. deželne vlade in mestnega magistrata sestavil poseben krajevni odbor, kateremu predseduje gosp. ces. svetnik arhitekt Ivan Mathian in v katerem so kot vojaški svetovalec g. podpolkovnik Aleksander Mork pl. Morken-stein, kot člani pa gg. odvetnik dr. J. Až-man, veletržec Hans Krisper, magistratni svetnik Evgen Lah (zapisnikar in poročevalec), tovarnar Emil Tonnies ter kanonik Ivan Sušnik, vsi v Ljubljani. Odbor, ki je že začel poslovati, se nadeja, da bo Glavna zbiralnica do konca julija t. 1. imela zbranega toliko perila, da bo tudi to pot Ljubljano mogoče navajati med tistimi mesti, ki so se najbolj izkazala. Hvaležno se proti potrdilu sprejema perilo (srajce, spodnje hlače), pa tudi obutev. Dobro došlo je tudi vsako še tako skromno denarno darilo. Darovi naj se blagovolijo naslavljati na zgoraj imenovano Glavno zbiralnico v ljubljanskem Narodnem domu. Bilka na Francoskem. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 5. julija. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p e r t a. Vzhodno od Yperna smo močnejše sunke sovražnika odbili. Na obeh straneh Somme so včeraj zjutraj močnemu angleškemu ognju sledili pehotni napadi sovražnika. Na" severnem bregu reke so pred našimi črtami krvavo omagali, južno od Somme je sovražnik vdrl v vas in gozd Hamel. Na višini vzho-ono od Hamela je naš protisunek izjalovd njegov napac!. Vzhodno od Villers Breton-ncuxa smo vrgli sovražnika v njegove postojanke nazaj. Zvečer je bojevanje oživelo skoro na vsej fronti bojne skupine in se je nadaljevalo tudi ponoči, posebno v včerajšnjem bojnem odseku. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. Okrepljeno bojevanje na zahodnem bregu Avre in na obeh straneh Aisne. Poročnik Wenk.hoff jc priboril svojo 35., poročnik Thuy svojo 24. zračno zmago. Prvi glavni kvari mojster pl. Ludendorff. pr Za Narodno galerijo v Ljubljani. Na povabilo gosp. akademičnega 'slikarja Rikarda so se včeraj v Ljubljani sestali zastopniki slovenskih vpodabljajočih umetnikov, predstavitelji za povzdigo naše vpodabljajoče umetnosti zavzetih krogov ter člani slovenske publicistike, da se posvetujejo o ustanovitvi društva, ki naj bi osnovalo, izpopolnjevalo in vzdrževalo javno galerijo slikarskih, plastičnih ter grafičnih umotvorov v Ljubljani. Ustanovila naj bi se v središču Slovenije »Narodna galerija«. Udeležniki snočnjega posvetovanja so sklenili soglasno, da naj se tako drurštvo ustanovi čim prej, so odobrili predložena društvena pravila in določili, da se ustanovno zborovanje društva »Narodna galerija« sklici takoj, čim c. kr. dež. vlada odobri pravila. ki sta neumrljiva in zajamčujeta zmagoslavje. b loll z Italijani. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 5. julija. Uradno se poroča: Boji na otoku pri izlivu Piave tudi včeraj niso prenehali. Na obeh straneh zastavljene sile se kažejo enako močne. Močne italijanske napade proti našemu južnemu krilu smo s proti sunki izenačili. Pri Chiesa Nuovi je preizkušeni šlezijski pešpolk št. 1 s hitrim nastopom vrgel v naše postojanke vdrle Italijane zopet ven. Med Piavo in Brento je sovražnik trdovratno nadaljeval svoje poskuse, da bi zepet osvojil postojanke, ki smo jih mi pridobili 15. junija. Njegov glavni sunek je bit včeraj naperjen proti prostoru Monte oolarolo. V naše jarke prenešen napad je povzročil srdite boje od blizu, v katerih smo večji del sovražnika pobili, ostale pa pognali nazaj. Od baterij graške 1. in krakovske 55. topniške brigade izborno podpiram so se zopet posebno odlikovali Šle-zijci bataljona 11-120 in Bošnjaki pešpolka 4, ki so ze tri tedne skoro neprestano v >0]U. Na visoki planoti Sedmih občin in na šolski fronti živahno topniško delovanje. Načelnik generalnega štaba. Nova bitka ob Piavi. 7 '.'rfano, 5. ujlija. (K. u.) »Corriere deli poroča o bojih ob Piavi: Od- P°r italijanskim krdelom naskako- valnih i::', infanteristov, bersaglierov in romarjev na sovražni strani izredno silen in „: . Podpirajo ga gnezda strojne, ki racajo z vseh strani in ki še za irbtom streljajo na Italijane, če jih ne vza-iejp z obkolitvijo. Sovražnik odgovarja s ummi protinapadi. Wasbington, 4. julija. (K. u.) Na Was-hingtonovem grobu v Vernonu je govoril Wilson, ki je izvajal med drugim: O veli kem sporu, v katerega smo se zapletli, so dimo takole: Na eni strani ne stoje le tisti narodi sveta, ki se udeležujejo boja, marveč tudi mnogi drugi, ki trne pod nadvlado, narodi mnogih plemen in vseh delov sveta tudi z naše strani. Njim nasproti stoji osamljena skupina vlad, ki so brez prijatelja, ki nc zasledujejo nobenih skupnih smotrov, marveč skušajo zadovoljiti le svojo samoljubno častihlepnost; njih narodi so le netivo v njih rokah, te vlade posedajo primitivno moč, ki izvirajo iz časa, ki jc nam popolnoma tuj in sovražen. Preteklost in sedanjost, sta zapleteni v boj na življenje in smrt. Izid bodi končnove-Ijaven. Pretrpeti bi ne mogli nobene po godbe in nobene polovične odločitve. Po lovičarska odločitev tudi ni mogoča. Zvezni narodi se bore za sledeče smotre, ki se morajo uresničiti, preclno ie mir mogoč: 1. Uničiti moramo vsako samovoljnost in moč, ki more sama zase in tajno motiti svetovni mir, če jo ni mogoče uničiti že zdaj, se mora vsaj tako potlačiti, da bo dejansko brez moči. 2. Vsa vprašanja, bodisi teritorialna, kakor tudi politična, se morajo rešiti temeljem svobodnega sprejema ureditve po ljudstvu, ki je naravnost prizadeto in ne temeljem materialnega interesa ali koristi kakega drugega naroda, ki si želi drugačne rešitve zato, da razširi svoj vpliv ali svo je gospodstvo. 3. Vsi narodi morajo dovoliti, da se puste vodili po istih načelih časti in spoštovanja po pravu navade civilizirane družbe, ki velja posameznemu državljanu modernih držav in sicer se morajo vestno spoštovati vse obljube in pogodbe in ce ne smejo spletati nobene posebne spletke in zarote; ustvariti se mora medsebojno zaupanje, ki mera temeljiti na medsebojnem spoštovanju. 4. Ustvariti se mora mirovna organizacija, ki bo jamčila, da zabrani skupna moč svobodnih narodov vsako kršitev prava in ki ustanovi razsodišče, kateremu se morajo predložiti vsa mednarodna na-sprotstva. Navedene temeljne smotre strnimo v sledečo enotno misel: Stremimo po go-spodstvu pravice, ki naj temelji na pritr-dilu vladanih in ki jo podpiraj organizirano mnenje človeštva. Velikih smotrov ni mogoče doseči, če se razpravlja o željah in načrtih državnikov in če se pričenja poskus jih doseči. Uresničiti jih je le mogoče, če soglašajo želje mislečih narodov z njih hrepenenjem in z njih nado, da se doseže pravica. Dobro priliko v to nudi mir. Zaslepljeni pruski mogotci so oživeli sile, ki so jih le malo poznali, moči, katerih ni mogoče več pobiti na tla, če so obu-iene, ker sta v niih duh in končni smoter, Poiitilne nowSc@. . . y »Kmečka zveza za kranjski okraj« si ]e izvolila na občnem zboru nov odbor, m sicer je bil za predsednika izvoljen Iv. Brodar v Hrastju, za odbornike pa dekan Anton Koblar (tajnik), Franc Kuralt v Kranju (blagajnik), Peter Bohinjec, župnik v dupljah, ter posestniki: Andrej Šink v opodnji Besnici, Peter Pokorn na Prem-skovem, Jernej Pilar na Rupi, Jožef Bur-gar v Hrašah, Karel Zaplotnik na Leteni-cah, Jožef Likozar v Cerkljah in Anton Um ni k v Šenčurju. — »Kmečka zveza za kranjski okraj« je odposlala na c. kr. ministrstvo za prehrano ugovor proti temu, da se ta It o zgodaj rekvirira žito in krompir proti premijam, pozneje pa, ko bo pri nas to dozorelo, premij ne bo mogoče več dobiti in bodo cene pridelkom veliko prenizke. ,., t r Zbali so se. Deželni odbor je dobil toliko resolucij občinskih odborov, s katerimi sc občine izjavljajo za deklaracijo, da je videl, da ne more z glavo skozi steno. Sedaj je — kakor naznanjajo »Novice« ki so s tem čez noč avanzirale do dvomljive časti, da smejo objavljati ofici-alna mnenja deželnega odbora — milostno dovolil, da so tudi take resoluciie v »redu«. Še bolj so »v redu« seveda tiste ki ne omenjajo deklaracije, i.n »Novice« so Jih hvaležno ponatisnile. A bilo jih je premalo m tako jc deželni odbor moral pred občinami kapitulirati. Živela deklaracija! -f Kakšnih resolucij žele? V »Novicah- beremo v pismu, naslovljenem od občine Dobliče na deželnega glavarja, tudi ta odstavek: »Obžalujemo, da se z majniško deklaracijo sedaj v najboli viharnih časih dela nemir med ljudstvom, ko bi se z mirom lažje kaj doseglo«. Ta župan je najbolje zadel, kakšne tolažbe potrebuje ranjeno srce gospoda deželnega glavarja, m je s pridom bral »Resnico«. Taka pisma ponatiskujejo »Novice« in se še drznejo kričati, naj jim dokažemo, cia niso pro-tideklaracijski list! Pri nas ni nemira med ljudstvom zaradi deklaracije, le deželni odbor se vznemiri, kadar sliši lo besedo! Golide strupa brizgajo iz sebe »Novice«, »Resnica« in okrožnice deželnega odbora. V okrožnici od 4. t. m. za vo^rio posojilo trdi deželni odbor, da so »nekatere občine celo postale žrtev neke sramotne in zlobne agitacije« proti vojnemu posojilu. Kakor gotovo je ta trditev neresnična, tako jc prozoren tudi namen, ki ga imajo ljudje, ki se drže deželnega dvorca: vso deželo v topiti v gnojnici denunci-jaciie. To početje je tako, da bo živelo v naši zgodovini in lahko njej prepustimo sodbo. -f Nemška nevednost. »Grazer Ta<*- blatt« očita danes v uvodniku, ki je naslovljen »Več znanja« alpskim Nemcem nevednost. O zemljepisju nima večina alpskih Nemcev pojma, ne vedo, kje stanujejo Slovenci, kje Nemci itd. Vse resno znanstveno delovanje je večinoma v rokah Židov in tujcev.' Več znanja je treba za Nemce v alpskih deželah, da bodo lahko začeli ofenzivo proti nam, pravi »Grazer Tagblatt«. — Kako, kar naenkrat tož ba o nemški nevednosti, saj so vedno trdili, kako visoko stoji kulturno nemško alpsko ljudstvo nad Slovenci. + Stavka v Možicah, Iz Možic nam piše naš poročevalec: 4. t. m. zv. ob '6. uri je bila napovedana obravnava delav skih delegatov z višjim rudarskim svetnikom in oskrbnikom Glančnikom. Iz Celovca sta bila navzoča dr. Novak in urednik Smodej ter socialni demokrat Dim-toda k obravnavi sami niso bili prepuščeni, češ, da je to protipostavno. Zastopnika Unije sta obljubila" delavstvu 33 in pol odstotka zvišane plače, živil pa, sta rekla, ne moreta več dati, ker jih ni. Obravnavali so dobri 2 uri, a končno brezuspešno. Delavstvo se s tako malenkostnim zvišanjem plače, ki so itak sramotne in nizke, ni moglo zadovoljiti. Zvečer so se posvetovali in danes popoldne ob 1. uri j'e posvet v Črni, kjer se bo sklenilo, kaj da odgovore delavci na ponudbo Unije. Danes je Dimnik poslal na deželnega predsednika brzojav za intervencijo, pa po moji sodbi to nc bo na stvari prav nič iz-premenilo, Najbrže se bo napravila pritožba na pritožbeno komisijo in potem se mora napraviti kaka akcija v državnem zboru. Delavstvo zatrjuje, da ni določena temeljna plača, ampak imajo takozvani »Herrenschicht«, Tak je danes položaj. Delavstvo nc dela, razen nekaj delavcev iz Helenskega grabna v črnskem revirju. -J- Nemci in Seidler. Po graških listih posnemamo: Dne 5. t. m. se je v parlamentarnih krogih govorilo, da odstopi Seidlerjevo ministrstvo še pred sestankom poslanske zbornice. O tem poroča parlamentarna korespondenca: Kar tiče stališča nemškonacionalirih strank v tem vprašanju, žele le-te, da se o tem ne objavi več, nego se je objavilo v oficielnem komunikeju. Vendar je res, da je posl. dr. Dinghofer že v zadnji seji opozoril, da jc treba biti pripravljen na vse možnosti. Uia teh možnosti je, da ministrstvo Seidler tik pred odločitvijo o proračunskem provizonju odstopi in prevzame vlado drug moz. Poslanci so opozarjali, da mora biti zveza na vse to pripravljena in da naj po tem uravna tudi svoje razmerje nasproti vladi. . .+ Hrvatski sabor. V seji 4. t. m so izvolili člane v regnikolarno deputacijo in odseke. Nato je govoril poslanec koalicije dr. Dušan Popovič; povdarjal jc težave prehodnega gospodarstva in potrebo, da se Hrvatska obvaruje skupnih central. Uvesti se mora kmetska politika, preosno-vati dedni in lastninski zakon in razširiti zadružništvo. Potem preide govornik na jugoslovansko vprašanje in pravi, da se ne more rešiti parcielno, kakor bi hoteli hrvatski frankovci. Tu je cel narod, ki se no da rezati m zahteva zedinjenje. Mogoč-njak. bi radi zanetili preoir med nami, da bi potem lažje prišli na Balkan. Med Ogrsko in Hrvatsko mora priti do revizije-preavsem mora Hrvatska dobiti finančno samostojnost. S tem vprašanjem se pa ne sme spajati jugoslovansko vprašanje, Preko vsega, kar nas loči — imena, zgodovi« ne --moramo priti do izvora edinosti: jezica. On je za vse, kar nas spaja, za vse pozitivno hrvatsko, srbsko in slovensko, »Jaz sem Hrvat in Srb in Slovenec, ali pravi pravcati Jugoslovan!« Koalicija in galerije so burno ploskale. -!- Strankarski svet Starčevičcve stranke prava je 2. t. m. zboroval v Za-grenu. Na dnevnem redu je bilo vprašanje narodne koncentracije in kooperacije s Kmetsko ljudsko stranko. Pooblastili so osrednji odbor, da izvoli delegate za dojena pogajanja in člane za narodni svet, Strankinemu saborskemu klubu so enoglasno izrekli zaupanje. — Ta dan se je vršil tudi ustanovni občni zbor tiskovne zadruge S S. P.; doslej je vplačano okro-glo pol milijona kron glavnice. -f Dr. Šurmin in dr. Lorkovič sta iz-stopila iz saborskega kluba hrvatsko-srbske koalicije, pač pa sta še ostala člana hrvatske sainostalne stranke »Movine« Pišejo, da nameravata, kakor se slUi, obdržati tudi peš lanske mandate, a zastopala bosta seveda opozicionalno protima- i _______i.....— i'iuiiuia- zarsko stabsce. V kratkem nameravata sklicati skupščino K. 3. S., v kateri bosta Pojasmla svoj izšlo? iz koalicije in svojo politiko. Nadejata se, da se jima bo pri-družila večina neodvisnih strankinih pristašev, + Narodni zbor v Splitu se je vršil 2 t. m. Udeležili so se ga pristaši vseh dal-' matinskih predvojnih strajik. Soglasno so sprejeli naslednjo resolucijo: Resnost zgodovinskega časa, ki ga preživljamo, vzajemnost prestanih preganjanj in trpljenja, ocividne nakane naših narodnih sovražnikov, naperjene naravnost proti našemu narodnemu obstanku — so .-.brisale vse stranke in njihove razlike ter duhovno ze-dimle celokupno dalmatinsko prebivalstvo v eni politični misli in enem poli^čnem cilju: etnično edinstveni narod Srbov, Hrvatov in Slovencev ima nedotakljivo p-a-vico in dolžnost, da potom samoodločbe osnuje svojo edinstveno, neodvisno državo. Zato smatramo za potrebno, da se celokupno dalmatinsko prebivalstvo sklene v enotnem političnem delu, dokler ne do* sežemo ali vsaj nc zagotovimo dosege tega vrhovnega narodnega cilja in vsako cep.jenje narodnih moči radi vprašanj druge vrste ali ki danes niso aktualna, srna-trarno kot narodni stvari škodljivo. Za vodstvo akcije v zmislu teh načel se izvoli 16članska uprava narodne organizacije v Dalmaciji, ki sc potom kooptacije lahko se poveča. Razen tega so na zboru izvolili naslednji politični odbor: Don An-le Anic, dr. Roko Arneri, pop Jovo Bu-<~ln> dr. Gajo Bulat, dr. Uroš Desnica, dr. Mate Drinkovic, Juraj Dubokovič, Ante Franič, Ivo de Grisogo.no, dr. Ivo Krstelj, ar. Jerko Machiedo, dr. Ivan Majslrovič, Milan Ma~ušič, Dujam Mikačič, Pavao Ro-ca, O tac Roko, dr. Vukotič. + Spoznanje prihaja. V »Neuosterr. Blatter« objavlja Vcrus članek, ki se oeča s staro in z novo Avstrijo. Piše med drugim', Monstrumu rajnega gospoda Beusta grozi smrtni sunek, ker jc postala akutna kronična ustavna kriza, ki že toliko časa traja. Prišli smo tako daleč, cla nj. postala stara avstrijska velesila nemška ali slovanska država, pač pa mažarski pašalik: sijajna revanša za Vilagos! Dualizem umira. Radikalna revizija ustave jc potrebna.__ Člankar zahteva, naj se vsi avstrijski in ogrski narodi združijo, da pospravijo razvaline dualistične Avstrije-Ogrske in z.ti;u Nemčije in Avstrije. Zborovali so 4. t. m. v Berlinu. Zastopniki vlade so poročali o dosedanjem delu, ki obsega enotno carinsko postavo, carinsko razpredelnico in enotno carinsko postopanje. Dalje se uvede enotna obrtna in trgovinska postavodaja, navadno pravno varstvo, statistika in o razmerah obrata in plovbe V solnograških pogajanjih, ki se prično 8. julija, določijo načela; podrobna pogajanja bodo sledila pozneje. -j- Ententa in Rusija, Glasilo boljševikov »Izvestija« objavlja daljši članek, v katerem izvaja, da zasledujejo zavezniki edini namen, da se Rusija zopet zaplete v vojsko. Vlada je prepričana, da je nemogoča nova vojska z Nemčijo. Orkan državljanske vojske bi besnel po celi Rusiji, če bi zavezniki dobili zase proti sovjetom gotove nezveste elemente. Edina politika, ki bi koristila obema deloma, je, če pri-poznajo zavezniki moč sovjetov. + Ljenin o resnosti položaja. »Poli-tikenc je objavila ir.terviev svojega dopisnika z Ljeninom, ki jc rekel, da položaj ni samo v Rusiji težaven. Anarhija je sad vojske jn ne boljševikizma. Letina obeta dobro. Protirevolucija je brez tuje pomoči brez moči. Opozicija rned boljševiki proti miru se je polegla. Industrije se organizirajo, delavci prevzemajo sami vodstvo. Čchoslovake bodo počasi premagali. -j- Angleško vojno bredovje v Arh-angeisku. Iz Moskve se poroča: Vladi se je poročalo, da so se pripeljale v Arhan-gelsk tri angleške vojne ladje. -j- Vlom v poslopje nemškega veleposlaništva v Rimu. \Volff poroča: Dne 24. junija se je zbralo približno 200 ljudi pred nemškim veleposlaništvom v Rimu. S silo so vlomili in vdrli v veleposlaništvo. Razbili so v raznih prostorih pohištvo, raztrgali knjige in razbili predale. Obžalovati se mora, ker so uničili tudi tri velike po- dobe cesarske rodbine in umetnine. Več reči je izginilo. Posebno značilno je, ker je nastop51 ; policija prepozno in je pustila sodrgi gospodariti, kakor jc hotela. Švicarski poslanik je precej nastopil pri italijanski vladi. Poroča se, da so odvzeli pristojnemu policijskemu komisarju, ki je zakrivil prepozni nastop, njegovo dostojanstvo in plačo. -f Car živi. Ljenin je odločno de-mentiral poročilo, da bi bil car umorjen. + Vojno stanje so razglasili v Arh-angelsku. + Rumunski senat je soglasno potrdil sklenjeno mirovno pogodbo z osrednji-mi»velesilami, + Japonska in Amerika. Japonski veleposlanik baron Ihii je govoril v Fair-havnu govor, v katerem je izjavil, da se bo udeleževala Japonska vojske V popolni meri tako, da se doseže uspeh. Govorice o zopetnem približanju Nemčije Japonski so spletke Nemcev, ki bi radi zaveznike ločili. Zaupamo narodu Združenih držav in vas ljubimo. Lojalno bomo v vseh bodočih letih hodili v dobri tovarišiji z vami. vmmmmmmmmtmmmmtltmtK Ne pozabimo na narodni praznik! Lačni, bosi, goli otročiči dvigajo roke in nas prosijo pomoči. V njih se skriva naša narodna bodočnost. Naj nobena roka ne ostane trda in nedarežljiva! Prispevki se naj pošiljajo »Odboru S. H. S. žena za siročad« v Zagrebu. D^ifii novice« — Cesarica je popolnoma ozdravila. — Naš strelski polk v Ennsu. Iz Ennsa nam pišejo: Slabo smo naleteli, tako da bi lahko pretakali solze po slovenski domovini. Govorica, kako poceni je tu vse in kaj se vse dobi, je laž. Vino je dražje kot pri nas in o drugi hrani ni niti govora. Res lepo se nam obeta, posebno, ko so nas obrekovali pri ljudeh, da smo razbojniki. — Za enotno gasilstvo. Naša gtran-karska politika je šla tako daleč, da se je tudi gasilstvo cepilo in tako rušila skupna moč in vzajemnost. In ravno pri gasilstvu je potrebna enotnost. Ogenj nikdar ne vprašuje, čigava je hiša, katero uničuje, prav tako se ob požarih tudi ljudje ne smejo spraševati, čigava last gori. Dolžnost vsakega je, da takoj pomaga, in naj gori hiša njegovega največjega nasprotnika. Nesreča, ki je včeraj zadela tebe, lahko zadene danes mene. Gasilstvo je organizacija izrazito vzajemnega in dobrodelnega značaja in je torej treba, da se organizira z ozirom na smoter vzajemne pomoči, ne po strankah. Napake pretekle dobe bo treba tudi tukaj popraviti, »Zveza gasilnih društev Kranjske« vabi sedaj gasilna društva, ki so včlanjena pri »Deželni zvezi gasilnih društev«, naj od te odstopijo in pristopijo k njej. Nam se ta način, doseči enotnost v gasilstvu, ne zdi pravi. Vršiti bi se moral medstrankarski razgovor, na katerem naj bi se določila pot, po kateri je treba kreniti, da se doseže enotnost v gasilstvu. — Z Gorenjskega. Sedanje skozi en mesec trajajoče birmovanje ljubljanskega gosp. knezoškofa po radovljiški dekaniji je bil pravi triumfalni sprevod skozi vse žup* nije. Krasno okinčani trgi in vasi, neštete zastave, navdušeni pozdravi po občinskih zastopih in društvih, številne podoknice, sijajno okrašene cerkve in šole, nebrojne množice ljudstva, ki je z solzami v očeh sprejemalo svojega ljubljenega nadpastir-ja, je slovesno pričalo o neomejenem spo« štovanju do svojega škofa. Te izredne in prisrčne ovacije pa tudi radosti jasno kažejo politično zrelost našega ljudstva, ker je v njem videlo nositelja ideje za boljšo bodočnost. To je najboljši dokaz, da ljudstvo stoji trdno kakor zid za možem, ki se zanj trudi in trpi. Večina občinskih odborov je g. knezoškofa imenovalo za častnega občana. — Iz D. M. v Polju. Tukajšnji občinski odbor je v svoji seji dne 30. junija t. 1. sklenil podpisati 9000 K vojnega posojila, tako da je občina podpisala vseh vojnih posojil skupaj doslej ravno 100.000 K. — Občina je dobila ukaz, da mora oddati 12 vagonov sena in 2 vagona slame. Da je to nekaj nemogočega, je več kot resnica, kajti v tukajšnji občini se je moralo dati spox mladi 25 oralov travnikov za pašo vojaških konj, na katerih bi bilo zrastlo letos gotovo 3 vagone sena in otave. Od 15. ju* lija dalje pa se zahteva zopet 250 oralov senožeti za pašo vojaških konj. Koliko bi bilo zrastlo tu otave. Graščino Fužine je vzelo v zakup vojaštvo, kjer bi se pridelalo najmanj 8 vagonov sena in 3 vagone slame. Iz občine se je oddalo več kot dovolj sena in slame, a sedai se vnovič za- hteva. Kje naj pa občina vzame? Ko so spomladi zahtevali v najem travnike za pašo, so vojaška uprava, oziroma njeni zastopniki kakor tudi zastopniki c. kr, okr. glavarstva zatrjevali, da he bodo zahtevali sena, ako dobi vojaška uprava pašo, sedaj so vzeli pašo, zahtevajo pa še seno. Večina posestnikov pa mora seno kupiti, ker ima malokdo dovolj svojega. Na vsak način je želeti, da se ukaz c. kr. okr. glavarstva iz navedenih uzrokov za tukajšnjo občino razveljavi. — Vrhpolje pri Moravčah. Na novi maši č. g. novomašnika Josipa Pele so navzoči svatje darovali še 15 K. Tako znaša skupna vsota za Krekov spomenik 450 K in za slovensko šolo v Mariboru 300 K. — Z Jesenic. Na praznik sv, Petra in Pavla se je vršila v naši župniji birma, katero je prejelo 709 otrok. Sprejem Pre-zvišenega se vsled slabega vremena sicer ni mogel po programu izvršiti, toda kljub temu je bil lep in prisrčen. Zvečer v četrtek sta mu mešani in moški pevski zbor pod vodstvom g. organista Savinška in društvena godba na pihala pod vodstvom g. Repinca napravili podoknico, pri kateri je nebrojna množica zaklicala večkraten »živio« junaškemu boritelju za jugoslovansko svobodo. Vsa čast g. županu Čebulju, ki je osebno vodil postavljanje slavolokov. Malo čudno pa se nam je zdelo, ker so jeseniška in savska dekleta tako malo pokazala svojo jugoslovansko zavednost s tem, da so se v tako majhnem številu udeležila pletenja vencev. Dekleta malo več dejanske zavednosti in resnega dela, pa bode tudi pri nas na Jesenicah drugače! — V četrtek, 27, junija so se prvič oglasili jekleni zvonovi ki jih je ulila tovarna Kr. ind. družbe na Jesenicah. Veliki je še stari bronasti, druga dva nova. Gotovo je, da sta ta dva zvonova najboljša, kar jih je dosedaj vlila tovarna in imajo za tak mate-rijal še dovolj dobre glasove, samo konso-nanca ni prav čista. — Čudno, da na jeseniški glavni pošti le Nemci lahko oddajajo brzojavke. Nad okencem, kjer se oddajajo, visi namreč samo nemški napis. Koliko časa bode še to trajalo? Ali mogoče misli poštno ravnateljstvo, da so na Jesenicah samo Nemci? Naj pridejo gospodje pogledat! — Enako je na kolodvorski restavraciji. Kamor pogledaš, samo nemški napisi. Zgodi se tudi, da če se kdo tako predrzne in v »nemški« restavraciji naroči slovensko, obsedi brez naročenega, dokler ne pride plačilna natakarica, ki je Slovenka in ga reši mučnega paložaja. Da, da, nemški most do Adrije zabija svoje opore na slovenske kraje. Toda še smo mi tukaj in vprašanje je, koliko časa bodo še nosili potrpežlijvi Slovenci naprtano breme. — V nedeljo, dne 7. t. m. priredi jeseniško in savsko ženstvo splošen cvetlični dan v prid revni jugoslovanski deci, ki je na Hrvatskem na prehrani. Ker je stvar za cel jugoslovanski narod izredne važnosti — saj gre za naše otroke — naj vse ljudstvo v kar največji meri kupuje šopke, ki jih bodo prodajale gospodične cel dan, da v izdatni meri in s kar najvišjo vsoto nekoliko odpomoremo bednim otrokom! — Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani na razna vprašanja naznanja, da bo vse storilo in ukrenilo, kar bo v danih razmerah moglo, da se do pričetka prihodnjega šolskega leta 1918/19 dotiskajo tiste srednješolske učne knjige, ki so popolnoma pošle (Končnik-Fon, Deutsches Lese-buch I. ter dr. Tominškovi grški knjigi). Pri tej priliki javljamo p. n, gg, tovarišem in članom društva, da je odbor izza zadnjega občnega zbora z dne 2. junija t. 1. takole sestavljen: predsednik dr. Jakob Žmavc, zopet soglasno na občnem zboru izvoljen; podpredsednik Jos, Mazi (je prevzel referat za vse slovenske srednješolske učne knjige, ki ga je doslej imel predsednik sam); tajnik: dr. Jos, Debevec; blagajnik: Ivan Maselj; odborniki: Fr, Jeran (osebni referat, ki ga je pred vojno vodil dr. Gv. Sajovic), Jos. Kožuh (Celje), Pavel Lokovšek, dr. Ivan Samsa (referat o reformi srednješolstva), dr, Jos. Šmajdek (referat o službeni pragmatiki). Namestnika: Jos. Breznik in Fr. Gnjezda (knjižničar). Gg. tovariši naj se izvolijo obračati ali na odbor v celoti ali pa naravnost na posamezne referente. — V Podkraju nad Vipavo se jc vršila dne 29. in 30, junija šolska veselica s petjem, deklamacijo, igrama »Zapeljivec« in »Sneguljčica« ter srečkanjem. Prireditev je krasno uspela. Čisti dobiček 566 K se je odposlal častiti sestri Klari v zavod Odilienheim v Gradcu za naše uboge oslepele slovenske vojake. — Kranjski patriotični vojni znaki se še dobe v upravi našega lista in jim je cena odslej znižana od 3 K na 1 K 50 v. za komad. — Avstrijski denar v italijanskem zasedenem ozemlju. Visoko cenzurno oblast prosim, da pusti tele vrstice nespremenjene, ker so pisane v korist nepoučenemu prebivalstvu; visoko državno finančno oblast pa prosim, da jih uvažuje in reši ljudi škode! Kakor znano, se je ustanovila v Vidmu (Udine) tako-zvana Cassa Veneta dei prestiti, ki je izdala papirnat denar (Kas-senscheine) po 5, JO, 50 centesimov, in po 1,2 10, 20, 100 in lOOO lir. — Ta papirnati denar velja izključno le za okupirano italijansko ozemlje, v takozvanem »Liregebiet«. — Ne velja panič, kakor hitro prestopi srečni posestnik tega papirja državno m e j o. — Vse vojaške osebe in žensko osobje dobivajo v okupiranem ozemlju svojo plačo le v tem denarju. Kdor torej odpotuje iz imenovanega ozemlja, mora zamenjati lirnati denar za avstrijsko kronsko vrednost pri bližnji menjalnici, ki je — ali bi vsaj morala biti — v vsakem večjem kraju, kjer je nastanjeno vojaštvo, Seveda vojaško-gospodarska uprava teh menjalnic ni povsod ustanovila, zlasti ne pravočasno. Na glavnih kolodvorih, n, pr. v Vidmu, Korminu, Pontebi itd. pa je pri do-tičnih blagajnah tak naval, da more le del vojaških potnikov izmenjati denar. Tudi je obžalovanja vredno, da posamezniki ne morejo zamenjati vsega denarja, ampak le do gotove višine. Tako pride siromak zlasti so to bolniki in ubogi ranjenci — s tem denarjem domov, ki v domovini ne velja niti vinarja! — Zgodilo se je, da so tem usmiljeni ljudje — posebno železniški uslužbenci po kolodvorih zamenjali lire za kronski denar — v lastno izgubo. Kajti nobena blagajna in nobena banka v Avstriji tega denarja menjati ne more, — Kdor sprejme ta denar, ima izgube toliko, kolikor je izdal zanj v protivrednosti, večinoma seveda vsled nevednosti v enako se glaseči višini (al pari), dočim šteje lira le za 95 vinarjev naše veljave. Ker odgovorna upravna oblastva niso poskrbela, da bi bilo vse prebivalstvo zadostno poučeno, je dolžnost državne uprave, da poskrbi za možnost izmenjave tega denarja tudi v državi sami. — Malokomu bo pač dana možnost priti v zasedeno ozemlje; pa če tudi pride n, pr, železničar, denarja ne bo v stanu zamenjati. Novega denarja je obilo tudi med Slovenci. Na vsak način bi morale vse državne blagajne (davkarije, poštni uradi itd.) prevzeti zamenjavo omenjenega denarja. — F. K. — Vedno po starem. Po Hrvatskem so avstrijski aeroplani metali letake za 8. vojno posojilo v — nemškem in mažar-skem jeziku, — Naši ženini ne odlašajo več. Lani je bilo v župniji Mošnje v celem letu samo 13, letos pa samo v zadnjih treh mesecih 14 porok. Podobno se poroča tudi iz drugih krajev. Bala se ne bo še kmalu nabavila lažje kot danes. — Padel je četovodja Ivan Prešeren iz gorenjske Gorice, Prepeljali so ga 1. julija na mošenjsko pokopališče. Počastili so ga mladeniči in dekleta s krasnimi venci. Ta je triintrideseti, ki je dal življenje za cesarja in domovino. — Časopisov iz Nemčije ni. Že par dni smo brez časopisov iz Nemčije. Kje tiči vzrok, da jih sedaj ne smemo čitati? — Sprememba tarifa okrožnih zdravnikov. C. kr. deželna vlada je z ozirom na izredne razmere do preklica odredila, da se zvišajo pristojbine pri službenih potovanjih ob obiskih revnih bolnikov za vsak kilometer tja in nazaj od 60 vin, na 1 K; pri obiskih, ki trajajo pol dne, od 5 K na 7 K in če se porabi cel dan, od 10 K na 15 K. Pristojbine službenih potovanj za cepljenje se povišajo: dijete od 6 K na 10 K; pristojbina za daljavo od 60 vin. na 1 krono. — Štrajk borzijancev. Borzijanci v Hamburgu so sklenili dva dni stavkati, da demonstrirajo, ker hočejo v nemškem državnem zboru upravičeno borzijance nekoliko pritisniti. — Z Reke. Po zadnjih podatkih živi na Reki nad 53.000 ljudi, ki imajo pravico do mestne aprovizacije. —■ Ribe na karte. Ker je pomanjkanje "mesa vedno bolj občutljivo, bodo uvedli v najkrajšem času prodajo morskih rib na karte. Vsaka oseba bo dobila ob zadostni množini en četrt kg rib, kadar pride vrsta nanjo. V slučaju, da bi bilo kateri dan preveč rib na trgu, se bodo dobile tudi brez karte, — Maksimalne cene za par novih čevljev so določili od 16 K 50 vin, do 150 K, Za sedaj dobi mesto 235 parov čevljev s podplati z usnja in 133 parov z lesenimi podplati. — Električni tok je usmrtil 18 letnega Josipa Špacapana, ki se je nehote dotaknil električne žice. Bil je na mestu mrtev. Zanimivo je, da je stal že kot mrlič nekaj časa na nogah. — 10 0 0 K nagrade dobi, kdor zasledi sled do-tičnega, ki je na praznik sv. Petra in Pavla vrgel v poštni nabiralnik 40 cm dolg zavitek, ki jc v zvezi z originalno tatvino v palači »Adrije«, kjer so neznani tatovi odnesli mnogo vojaških oblek in dokumentov. — Črne koze so se pojavile tudi v mestu in na Sušaku. Zdravstvene oblasti so odredile vse potrebno, da se bolezen ne razširi. — B c 1 k r u h bo prodajala mestna aprovizacija do prihodnje žetve in sicer 10 dkg za osebo. Kg stane 1 K 10 vin. — Tatvine so na dnevnem redu. Mnogoštevilna mažarska državna policija, ki je pomnožena tudi z vojaškimi osebami, ne more preprečiti neprestanih tatvin. Stražniki so tujci, ki ne poznajo ne jezikov in ne navad reških tatov. .— iT u- di posledice vojske. 31 letna Štefanija Perčič iz Ilirske Bistrice je srečno prenesla čez mažarsko mejo par kg koruzne moke, V bližnjem gozdu pa cta jo napadla dva neznanca, ji vzela moko, jo slekla in jo onečastila, Iz obleke sta ii ukradla tudi 183 K. — ' ' ' ' — »Pomoč« iz Ukrajine. Socialno-demokratični »Naprzod« poroča: Zaboj jajc stane v Ukrajini 1000 K, v Galiciji pa 460 do 500 K. To okolnost porabljajo špekulanti iz Ukrajine v to, da v Galiciji nakupujejo jajca, ki jih potem z bogatim dobičkom prodajajo kot ukrajinska. — Zveze vlakbv pri zamudah na Zidanem mostu. Na zvezne vlake proge Du-naj-Trst čakajo ob zamudah vlaki proge Zidani most-Sisek: Na vlak št. 5 (prihod ob 5. uri 18 minut zjutraj) čaka vlak št. 504 (odhod ob 5, uri 35 minut dopoldne) 30 m. na vlak št. 35 (prihod ob 11. uri 55 minut dopoldne), vlak št. 502 (odhod ob 1. uri 10 minut popoldne) ne čaka. Na vlak št. 2 (prihod ob 12. uri 23 minut popoldne) čaka vlak št. 502 (odhod ob 1. uri 10 minut popoldne) 10 minut. Na vlak št, 1 (prihod ob 4. uri 47 minut popoldne) čaka vlak št, 506 (odhod ob 5. uri 5 minut popoldne) 30 minut in na vlak št. 32 (prihod ob 4. uri 17 minut popoldne) čaka vlak št. 506 (odhod ob 5. uri 5 minut popoldne) 30 minut. Na zvezne vlake proge Zidani most-Sisek čakajo vlaki proge Dunaj-Trst: Na vlak št. 505 (prihod ob 12. uri 27 minut dopoldne) čaka vlak št. 6 (prihod ob 1. uri 4 m. dopoldne) 10 minut, vlak št. 34 (prihod ob 1. uri 55 minut popoldne) ga ne čaka. — Vlaka št. 501 (prihod ob 10. uri 35 mifiut dopoldne) čaka vlak št. 35b (odhod ob 12. uri 28 minut) ga ne čaka. Vlaka št. 503 (prihod ob 3. uri 45 minut dopoldne) vlak št. 32 (odhod ob 4. uri 37 minut popoldne) ne čaka, vlak št. 1 (odhod ob 4. uri 57 minut popoldne) ga čaka 10 minut. — Zveze vlakov pri zamudah na postaji Št, Peter na "Krasu. Vlakov proge Dunaj-Trst čakajo vlaki proge Št. Peter-Reka v slučajih zamud: štev. 5 (prihod ob 8. uri 44 minut dopoldne, čaka štev. 1611, odhod ob 9. uri 38 minut dopoldne) 30 minut; štev. 2 (prihod ob 9. uri 14 minut dopoldne) štev. 1611 (odhod ob 9. uri 38 minut dopoldne) 30 minut, štev. 1 (prihod ob 8. uri 17 minut popoldne) štev, 1613 (odhod ob 9. uri 10 minut popoldne), 30 minut, štev. 34 (prihod ob 8. uri 39 minut), štev. 1613 (odhod ob 9. uri 10 minut popoldne), 30 minut. Vlakov s proge Št. Peter na Krasu-Reka čakajo zvezni vlaki proge Dunaj-Trst: štev. 1612 (prihod ob 8. uri dopoldne) vlak št. 5 (odhod ob 8. uri 52 minut dopoldne), 20 minut in vlak štev. 2 (odhod ob 9. uri 22 minut) 10 minut. Vlaka štev, 1614 (prihod ob 7. uri 21 minut popoldne) čaka vlak štev. 1 (odhod ob 8. uri 25 minut popoldne) 10 minul; vlak štev, 31 (odhod ob 8. uri 54 minut) ga ne čaka. — Vrnil sem se iz ruskega ujetništva, kjer sem živel v mestu Omsk, gubernija Akmolinska, Sibirija, s sledečimi: Albin Fleš, nadporočnik, Ribnica, Tanko Karel, trgovski sotrudnik, Ljubljana; Pršina Al,, 17, pešpolk; Kovačič Ervin, 17. pešpolk; Čuk Fr., 97. pešpolk; Gaizer Leopold, 26. dom. polk; Kvas Janko, 17. pešpolk; Ro-bič Peter, Jesenice, Gorenjsko; Valentin-čič Ivan, lovski bat.; Gril Ivan, 17. pešpolk; Velkavrh Fr., 17, pešpolk; Knaflič Fr., Šmartno pri Litiji. — Za eventualne informacije sem na razpolago. I. Potrato, narednik, c. in kr. voj. bolnica v Hodoni-nu (Goding), baraka 20, Morava. Uu&Sjarcske nmtee* lj Proslava sv. Cirila in Metoda. Jutri ob 9. uri dopoldne se bo v trnovski cerkvi slovesno obhajal praznik sv. Cirila in Metoda. Pri sveti maši bo poseben pevski zbor pelstaroslovesko besedilo po skladbi dr. Fr. Kimovca, ki bo tudi sam vodil petje. lj Društvo ljubiteljev poljskega naroda v Ljubljani bo imelo prihodnji torej zvečer ob 8. uri — kakor smo že javili — svoj občni zbor, in sicer v sobi »v rožicah« hotela Union. Prijatelji društva dobrodošli. lj Oproščencem in nepotrjenim osebam priporočamo, naj nosijo vedno seboj uradna potrdila o oproščenjih in izvide nabornih komisij, da ne bodo imeli nepri-lik, ker iščejo vojaške patrulje dezerterje. lj Glede razdelitve telečjega mesa smo dobili v zadnjih dneh mnogo opravi-lenih oritožb. Da moremo v tem oziru storiti potrebne korake, prosimo navedbo zanesljivih prič, ki bodo dokazale, da se porcijc mesa po naročilu tržnih stražnikov shranjajo za gotove stranke, ki pri razdeljevanju niso navzoče, lj Ali smo še v Ljubljani? 30, junija bi neka gospodična rada oddala na glavni pošti nujno brzojavko. Čaka pri oknu, in ko pride mimo uradnik, ga naprosi v slovenskem jeziku, ako bi lahko* oddala brzojavko. Njegov odgovor je bil: »Ich ver-stehe nichts.« lj Zveze vlakov pri zamudah na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Pri zamudah vlakov na glavnem kolodvoru v Ljubljani čaka pri zamudi jutranjega vlaka štev. 5, ki prihaja v Ljubljano ob 6. uri 35 minut zjutraj, gorenjski osebni vlak št. 1712, ki odpelje redno ob 6. uri 57 minut, 35 minut, na brzovlak št. 1, ki se pripelje redno ob 6. uri 13 minut na glavni kolodvor, čaka gorenjski vlak št. 1718 (redni odhod ob 6, uri 45 minut zvečer) 30 minut nad redni vozni čas; vlak državne železnice št. 2217 (dolenjski vlak), ki odhaja redno ob 7. uri 4 minute zvečer, pa čaka 20 minut. Na zvezni vlak c, kr. državne žcleznice št. 1711 (prihod v Ljubljano ob 10. uri 46 minut ponoči) čakata vlaka južne železnice št, 34 (odhod ob 11. uri 20 minut ponoči) in št. 6 (odhod ob 11. uri 45 minut ponoči) 10 minut nad vozni čas. Vrhniški vlak št. 2701, ki odpelje ob 7. uri 25 minut dopoldne iz Ljubljane, čaka na brzovlak št. 5 južne železnice (prihod ob 6. uri 35 minut zjutraj) 60 minut in na brzovlak št. 1 (prihod ob 6. uri 13 minut popoldne) tudi 60 minut nad redni vojni čas. Na vlake z Vrhnike, ki prihajajo v Ljubljano ob 6. uri 40 minut in ob 10. uri 36 minut dopoldne in ob 5. uri 33 minut popoldne vlaki št. 5 (odhod cb 7. uri 1 minuta), št. 2 (odhod ob 11. uri dopoldne) in vlak št. 1 (odhod ob 6. uri 33 minut popoldne) ne čakajo. lj Utonil je v Piavi poročnik Kalikst grof Stadion-Rzyszczewski, ki je bival po lanski jesenski ofenzivi nekaj časa v Ljubljani. lj Španska bolezen ima hitre noge. Pojavila se je tucli v Ljubljani. Isto poročajo tudi iz Zagreba. lj Mestna blagajnica in mestni gospodarski urad ne poslujeta dne 8. in 9. julija zaradi snaženja prostorov. lj Izplačevanje vojaških nastanitvenih pristojbin se zopet prične na mestnem magistratu v torek dne 16. julija 1918 v mestnem vojaškem nastanjevalnem uradu (Mestni trg št. 27, III. nadstr.), in sicer; za stanovanje v I. mestnem okraju (Poljanski okraj), v II. mestnem okraju (Mestni trg, Stari trg, Karlovška in Dolenjska cesta) in v III. mestnem okraju (Trnovo in Gradišče do Franca Jožefa ccstc) v torek dne 16. julija; za stanovanja severno Prešernove ulice, Franca Jožefa ceste — IV. in VI, mestni okraj — (Št. Peterski okraj in Vodmat) v sredo, dne 17. julija; za Spodnjo Šiško in vse one, ki bi bili zadržani v zgoraj navedenih dneh, v četrtek dne 18. julija. — Uradne ure izplačevanja so od 3, do pol 6. poopldne. p Vojaška in begunska podpora, »Osrednji cdbor« na Dunaju, L, Bankgasse 2, je sporočil pred tremi mesci, da deželne komisije vsled navodil iz ministrstva za deželno brambo niso priznale prispevka za preživljanje takim bcgnncem, ki so . i-veli v državni oskrbi v taboriščih ali prejemali begunsko podporo, češ: dveh podpor obenem ni dovoljeno uživati. Vsled beguncem pravičnega in ugodnega sodstva c. kr. upravnega sodišča je vložil »Osrednji odbor« nešteto pritožb na ministrstvo in zahteval nakazilo vojaških podpor za ves čas begunstva. Največ pritožb je bilo vloženih za čas od 1. septembra 1916 do 31. julija 1917 (po begu vsled padca Gorice do dneva, ko je stopil v veljavo novi zakon o vojaških podporah). Nato so deželne komisije (zopet vsled navodila iz ministrstva) začele nakazovati prispev ek za preživljanje od 1. maja 1917 dalje, a od prisojenega zneska so odštele v istem času prejeto begunsko podporo, Ker jc to popolnoma protizakonito in nasprotuje jasnim razsodbam upravnega sodišča, vla-ga »Osrednji odbor« nove pritožbe na ministrstvo in hoče dovršiti vsak slučaj, če bo potrebno, na upravnem sodišču. Tu mora zmagati pravica, čeprav gre za več milijonov, ki jih hoče vlada prištediti od ust naših bednih beguncev. Za zdaj pa »Osrednji oclbor« deluje le za tiste, ki so bili tako skrbni, da so se obrnili pravočasno nanj, kajti proti odločbi deželnih komisij jc prU tožba na ministrstvo dopustna le tekom 60 dni. Ogromna večina sc ni pritožila in ne bo deležna te dobrote, ako se nc posreči doseči končno načelno odločbo domobranskega ministrstva, naj se storjena krivica beguncem uradnim potom popravi. Krivica se jc naredila begunccm uradno namenoma in hote vsled povsem napačnega tolmačenja zakona, naj se torej tudi radevoljno uradno popravi. Tako bi prišli do izdatnih doplačil vsi listi begunci, ki se sicer niso nritožili, Ali in kdaj se to posreči, sporoči »Osrednji cdbor« v listih, p Legar v Trstu. Sedaj, ko sc je začela razna zelenjava in sadje, se je v Trstu zopet pojavil pegasti legar. Oblast nujno svari prebivalstvo, naj ne uživa surovega sadja in drugih pridelkov ter v kuhinji in za pitje ne vporablja druge vode nego iz vodovoda. iua g VIII. vojno posojilo. Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani so nadalje ^podpisali med drugimi osmega vojnega posojila: Dva denarna zavoda 400.000 K; mestna občina Idrija 61.000 K; Franc Sluban 6000 K; Marjeta Bergant 2000 K; Ignacij Hrovat 1000 K; Kristina Pečlin iDCO K' Jtfna-cij JJuh 2000 K; Janez Bajuk 1000 K;' Jožef Usnik 1000 K; Franc Babič 1000 K; Jožef Zelnik 3000 K; Janez Turk 5.000 K; Jožef Zorko 2000 K; Alojzij Antončič 1000 K; Karel Kos 1000 K; Josip Pintbach 2150 K; Ludovik Čehovin 1400* K; Jožef Škulj 2000 K; Janez Dremelj 2000 K; .Tera .Tovornik 2000 K; Jožef Dremelj 2000 K; Jožef Goršič 1000 K; Jožef Perme 1000 K; občina Čepljane 1.0,000 K; občina Jabla-nica 1G00 K; občina Jožica 2000 K; župri urad Svit no še 1000 K; Miha Strle 500 K; kolegijatni kapitelj Novo mesto 2200 K; občina Jesenice 2000 K; Peter Klinar 500 K; zdravstveni zastop v Kranjski *ori 3000 K; občina Zgornja Šiška 2000 K; Franc šte-bljaj 500 K; občina Brusnice 300 K; občina Orehovica 200 K' Franc Gornik 200 K; Marija Ferkolj 1100 K; Franc Pavlin 2000 K; Franc Drmaž 2000 K; Martin Vidmar 200 K; Anton Jančar 600 K; Martin Lcn-čič 600 K; Anton Miklavčič 200 K; Martin Vidmar 200 K; občina Bled 2000 K; občina Čekovnik 100 K; vnanja uršulinsko šola 10.0 K; Ivan Kolen*: 500 K; župni urad Komenda 200 K; Jakob Jan 1000 K; načina Gorje 1000 K; Matevž Prah 4000 K, — Ker jc subspripcijski rok osmega vojnega posojila podaljšan clo 17. julija t. Fe priporoča še za nadaljne prijave o?!ci« ielno subskripcijsko mesto Kranjska deželna banka v Ljubljani, deželni dvore-. g Pri podružnici c. kr. «r£v. avs'?:.> skpga kreditnega zavoda za trgovino 'i obrt v Ljubljani so med drugimi podp;vi pri naši podružnici na VIII. avstrijsko vojno posojilo: i00.000 K baron Borno*/ gozdni urad grajščine Tržič, Gorenjsko (kot n vsa prejšnja posojila); 50.000 K pivovarna akc. družba »Union«, Ljubljana, Sp. Šiška; 10.000 IC Josip Javornik, letni trgovec in posestnik, Žalnja; 10.000 K primarij dr. Georg Catti, kr. svetnik, Reka-Begunje; 1000 K dr. Moric Frucht, c. in kr, dež. brarn. poročnik, Ljubljana, c. in kr. tovarna, Moste; 500 K David Levin, c. in kr. nadporočnik, Ljubljana, c. in kr. tovarna Moste. B*.P» JBtVS5 " rrf m m' \ a Iz seje mestnega nprovizacijske^a odseka, dne 5. julija 1918. Ž moko za peko je vsaki dan slabše. Gotovo pride do tega, da bo moke zmanjkalo in se nekega dne preneha s peko kruha. Dokler ima aprovizacija le 1 vagon moke na razpolago, se bo pekel kruh. Moka prihaja popolnoma negotovo in se danes ne ve, kaj bo jutri. Zato aprovizacija tudi ne more naprej povedati, kdaj bo peka kruha ustavljena. Prebivalstvo bo mogoče o tem obvestili komaj dva dni preje;. Mestni župan je napravil vse korake, da bi dobila Ljubljana še za naprej mckoMn če bi to ne bilo pod nobenimi pogoji mogoče, vsaj nadomestila. Urad za ljudsko prehrano je na intervencijo ljubljanskega mesta obljubil 3 vagone ješprenovega zdroba, katera pošiljatev je sedaj avizirana in je nekaj blaga že prišlo. Jcšprenov zdrob razdeli aprovizacija na izkaznice po četrt kilograma na osebo. Kdaj bo to, se objavi. Urad za ljudsko prehrano je zagotovil mestno občino, da ji pošlje tudi 30 vagonov nemške-ga žita, Do danes pa ni še nobenega glasu o tem žitu, Aprovizacija zato nujno opozori urad za. prehrano ljudstva, da naj takoj pošlje obljubljeno žito, ker je v Ljubljani vedno večja stiska in nam vsak dan preti nevarnost, da drugi dan ne bomo imeli kruha. — Peki so prosili mestno aprovizacijo, da jim izposluje zvišanje cen kruhu in sicer na ta način, da bi se odslej naprej prodajali hlebci po 50 vinarjev. Aprovizačni odsek odkloni prošnjo pekov. O povišanju cen kruhu bo mogoče sklepati šele takrat, ko pride nova žitna letina. — Ves zgodnji krompir je pod zaporo. Prosto nakupovanje in izvažanje zgodnjega krompirja je vsled tega najstrožje prepovedano. Zgodnji krompir so upravičeni kupovati lc komisijonarji žitno prometnega zavoda. Kar bo krompirja nakupljene-ga, ga dobi mestna aprovizacija. Kakor hitro bo imela mestna aprovizacija večje množine zgodnjega krompirja na razpolago, ga prične takoj razdeljevati na izkaznice. Razdelitev bo pravočasno objavljena. a Zabela za I. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami prve uradniške sku- pine prejmejo zabelo v ponedeljek, dne 8. t. m. dopoldne pri Miihleisnu na lJunajski cesti. Določen je tale red: popoldne' od pol 2. do pol 3. ure štev. 1 do 120, od pol 3. do pol 4. ure štev. 121 do 240, od pol 4. do pol 5. ure štev. 241 do 360, od ool 5. do pol 6. ure štev. 361 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 10 dkg čiste masti in 10 dkg jedilnega loja, kar stane 2 kroni. Poleg izkaznic prve urad« niške skupine je treba prinesti s seboj tu. di nakazilo za mast. k a Mleko, Stranke, ki imajo izkaznice za mleko, zaznamovane s črkami A ali B in poleg teh izkaznic izkaznice ubožne akcije s črkami A, B, C ali I, in II, uradniške skupine- ter so se zglasile radi mleka v pisarni mestne aprovizacije na Poljanski cesti, prejmejo od nedelje, dne 7. t, m. dalje mleko po SO vinarjev liter v vojni prodajalni v Gosposki ulici. Vse druge stranke bodo prejemale mleko v mlekarnah, katere i iajo zapisane na izkaz-Tricah in ga bodo plačevale dražje, a I-rodr.'-! \ :.'\i k-olr-as ia prekajc« nega mesa po a. < kvd cer.5. Mestna apto-vizacija bo : . Lajala klpb-se ln prekajeno meso v vojni prodajalni v Gosposki ulic) v ponedeljek, dne 8. t. in. popoldne stran, kam z zeleno iakazmeo 3 št. 1201 do 1500, Vsaka ose a dobi če-rt kilograma. Kilogram vojnih ki-.bas slane 4 K, kilogran prekajenega ir.esa 8 K. a člani »'Društva za.sebmh uradniko* :h uratlttic«, ki stanujejo v Ljubljani, sa vabijo, da se zglase v društveni pisarni v, Gosposki ulici š|ey. 3 in sicer: v nedeljo^ dne 7. t. m. cd 10, clo 12. ure dopoldne S člansko številko ocl l cio 240, v pondeljek' dne 8. t. m, pa od 6. do 8. ure zvečer a številko od 211 do 490. Vsakdo naj princ, se seboj 9 K, " pridejo na v v: se ga pozneje a k'a cM in sirote) v L 3provizač",o o ne vlade ^st-.le :akc za enkrat ne ko, vdor hi ia rok zamudil, no bo upoštevalo. Odbor, ""• vp"'-or (tudi vdova : .'.'>.:•',. ! i ro -e oglasili zq kcijn pri rač. addedui c. kr, se bodcuielile v ponedeljell in torek 8: in % t. m. popoldne testenine in sicer v ponedeljek sir...nkam a začetni mi črkami A do M, in v torek ostalim Blago se bo delilo v skladi! ču gosp, P Polloka, Emonska ccsta 2. Stranice se mo. rajo pritncrro legitimira.*', H:i osebo od« pade 1 kg po 2 IC 20 vin. Denar naj se pri« nese odštet. f? 1' ■ , . Zgubila se \a v četrtek dopoldan na Rim« ' i cc:;ti denarnica s srednjo vsoto denarja, 1'ošfen inaiail-.-.j ".".j jo od.i i na c!r'.a .ni poli« c i preti nagradi. Prošnja. Kdor izmed vrnivšifi se ujet« nd.ov iz Rtiiije bi kaj vedel povedati o Janezu ?oniar iz Škofje Loke št. 32, na^ to dobrohotno sporoči na naslov: Marija Zontar, pri dr. Tavčarju, Ljubljana, Brej) štev. 8, p Kje je begunec Klede ali Hleda j-1 rane iz Pokore, ki i- i 'val . c pred krat« m v i. ,:rt!esu »Osrednji odbore prošnjo za voiaši rešena nod št. i' podpora r.e me:: se je Klede nek; i naznan slana v I k rdi odbor:-, nov •oro. Nižje Avstrijskeml ::•••>' 30. marca o, ki je sedaj f.l 14, S, a vsa zastana zor i --plačana, kei '•> prcseK!. ne da. bi bil -ov. T, i dopisnica, po« k; p' j k> nazaj. . Osred« L, Bank.sse 2, FSfdkjli' Za j ' " o Stran« ke so darovali: Po 60 Sar.' tnik Ignacij, katehet v Ljubljani; po 50 K: dr."Lavrenčič Matija, sodnik v Podgradu; Hra-nihica in posojilnica v Scmdču: vesela družba v semiški šoli; po 46 K: Šuštar Franc, kaplan v Boh. .Pklr k; no 20 Ki Mr!:i;n Ar.ton, župni': na Homcu; Nachti-gall Franc, župnik v Semiču; Neimenovan v Sopotnici; po 15 K: Mcržolj Janez, župnik v Relečah; po 10 K: Bartel Matija, nadučitelj v Semiču; p. Pol-.k Angelj, kaplan v Semiču; Vindišar Ivan, kaplan v Semiču; Wračko Karel, uradnik ju ž, žch v Tridentu; dr. Žibert Ivan na Dunaju; Žniclaršič Anton, župnik, Draga pri Rakeku; po 7 K: P. Dostal Stanko, župnik v Semiču, Darilo. Šolskn mlrdina T. n«esfne šestraz« redne slcfvcnske ljudske šole v Ljubljani j« darovala za Vojaški dom v Ljubljani kot zahvalni dar za rešitev cesarja in kot pozdrav ob rojstvu najmlajšega Habsbuv/ana vnovij 80 K s prejšnjim darom v isti namen skupno 150 K. — Priplavala jc dne 30. junija popolv dne po Savi iclica rdeče barve, stara šest tednov. Rešil jo je iz valov Vincenc Si-mončič iz Leskovca št. 48. Dobi se v Le-skovcu pri Krškem, Komur je žival zmanjkala, naj se oglasi. »Frsnz Jose!« grenčica razbremeni želodec in črevo brez bolečin v malo urah ter istodobno /.bolj a slast do jedi in oživi delavnost prebavnih organov na zeln izdaten n a t" i n. (n. pr. jcrbnsi vseh vrst), W£ ^/'.•.L . !f,i . K-.' z", zelenjavo in sadje, | K? in razne druge USiiiSliS peli" Silita se dobijo pri Kmetijski zadrugi, ^ačje, Staj. KUPUJEJO SE creštr^; 5« ter letošnje JOSIPA VAL, LJUBLJANA. dobro izvežbana, železninslie stroke, se SPREJME. Hrana in stanovanje v Iiiši. !220 A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška cesta št 21. Trgovina H. Kenda v Ljubljani ostane zaprta od 1. julija do 15. nv- gusta t. 1. se takoj sprejme nn neki graščini na Dolenjskem. Plača in postranski prejemki v živilih dobri, stanovanje prosto. Govoriti mora slovensko in nemško. Prednost ima oženjeni, ker si lahko žena in večii otroci še posebej veliko zaslužijo. Natančneje pri upravništvu našega lista pod šifro »Upravnik 2295«, C. lir. mM Isti nllil n vdovs in siroiis (Zavarovalni oddelek) to&stos paslonaMcan tiraš!!!««! Fratnčtefflo EEfereSJe £f. 8. sprejema ««mi v!!!. pod najugodnejšimi pogoji. Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VIII. voiner«n posojila z malimi delnimi vplačili v daljši aH krajš: dihi. Premije se morcio^ plačati tudi z vojnim posojilom osme in prejšnjih izdunj. — Pojasnila dr.jejo naše okrajne poslovalnice v Črnomlju. Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje l/I), Logatcu, Postojni, Radovljici in jRudollovem in naši pooblaščeni zastopniki. 1915 - Št. P422. vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. v flnion Cerne, gravor In IzdelovatelJ kavifnk-itambllljev trg fl. iS fa se odda za enega gospoda. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 2335. Kiijstarsifa sluvenska tvrifca ta široke Obstoji že nad 40 let. Za večje posestvo, 90 oralov, na Gorenjskem, blizu Kamnika, se išče poljedci-»tva, konje- in živinoreje popolnoma vešč Jamec ali oženjen. — Ponudbe z natan-fnim popisom in spričevali na upravo •Slovenca« pod štev, 2282. — Dobi popolno oskrbo in stanovanje. jrf- Za takojšnji nastop se išče 9 slamoreznics, pelini, čistilniki, sadni mlini, soiloc in vinske stisKalnice. najnovejši ročni milni in drugi poljedelski sfroii se lahko ogledajo in kupijo pri FRANC HITTI, zaloga poljedelskih strojev, LJUBLJANA, Martinova cesta št. 2. BtatoicR, »issjskg Kdor hoče v resnici zadostno poskrbeti za svojo rodbino, naj sc posluži izredno ::—:: ugodnih pogojev —:: ta ta lažja dela, ki je vojaščine prost. Za- Jostuje tudi krepak mladenič. Služba italna, pogoji ugodni. — Poizve se v ipravništvu »Slovenca« pod štev. 2293. KUPI SE vsaka množina fekfi 6onudbe s ceno in približno velikostjo na IOŽEF ORAŽEM, župan, MOSTE PRI LJUBLJANI. 2163 f. elektromotorju, ki se razume tudi na pencinmotor, S£ ODDA s hrano in stanovanjem. — Nnsiop s i. avgustom. — Ponudbe z navedbo plače na: J. ORAŽEM, MOSTE PRI LJUBLJANI. m d&teiKo. sp 82f£ iSI®l MZ i!si ps&iSrnga sssaena m Sesan Brez vsake zdravniške preiskave. Takoj v veljavi! Brezplačna pojasnila in proračune da zavarovalni oddelek za Trst, Istro in Goriško-Gradiško c. kr. avstrijskega vojaškega sklada za vdove in sirote v TRSTU, via Lazzaretto vecchio št. 3. IHUlIUliUrUllUlIUIlUlIUIlUJjlJJI Kupujte le domač izdelek, to je: J priporoča Si f . 9 s mass's M f^&Em m ffš I Ht*' 1 Dobiva se v vsaki prodajalni! ISmii pral P&zv Lassnft, LSn3iI]anat l¥al!9®a nll&a. »reie M vss vrits d^ini prMs' ia. SLOVENKA — vešča nemškega jezika v pisavi in govoru, s čjdno pisavo, vejča strojepisja (vendarle nc pogoj), vesele narave — se sprejme proti dobri plači, hrani in s prostim stanovanjem. jsj?*" Gcspice, katere ne volijo mestnega trušča, ampak prijetno samotno življenje (ob obali Jadranskega lil« rabimo nujno za VOJNO OZEMLJE. Prijave je pošiljali z nravstvenim spričevalom na »Zglaševalni urad za ženske pomožne moči«, »Narodni dom« v Ljubljani. 2323 Dr. E, Slaimer j ordinira od 10. do 11. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne izvzemši soboto, :: nedeljo in praznike. :: Izaežba^a se talcoi sprejme. — Naslov se izve pri upravništvu »Slovenca« pod štev. 2329. se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji; prednost imajo izkušeni lovci. Ponudbe na Kari Kovač, Stari trg - Rakek. PRODA SE 24 oralov zaraščenega bukovega gozda deloma so tudi SMREKE in HRASTI. Drv sc lahko takoj poseka za 1000 sež-njev- — PRODA r. tr. se tudi en dobro iMMIl oh-anjen JEG^ Več se poizvr pri last.L.Rebolj v Kranju. odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvirno zakonito zajamčeno »Skabo-lorm« mazilo. Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček 2 K 30 v, veliki 4 K, porcija za rodbino 11 K. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg. Pazite na varstveno znamko »Skabo!orm«! Vsakovrstne SLAMNIKE, slampafe torbice (cckarje), predpražnike, slamnate čevlja (šolne) priporočam gg. trgovcem za obila naročila. FR.\N CERAF, tovarna slamnikov v Siobu, p. Domžale p. Ljublj. Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v svoji javni seji dne 11. junija 1918 sklenil sledeče: Mestna občina ljubljanska proda svoje posestvo „5ang?a8£" pri CerEtlfač! vpisano v zemljiški knjigi kat. občine Grad pod vlož. štev. 29 in 40, ki jc bilo urejeno kot počitniška naselbina »Zatišje«. Podrobnosti prodaje prepuste se mestnemu županu. Najnižja ponudna cena 45.000 K. Vse potrebne informacije se dobe pri mestnem magistratu v prostorih gospodarskega urada ob običajnih uradnih urah. To sc v zmislu predpisov zadnjega odstavka § 63. obč. reda dež. stol. mesta javno razglaša z dostavkom, da so morebitni ugovori proti temu sklepu vložiti tekom 14 dni pri mestnem magistratu. MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI, dne 27. junija 1918. SLOVENK A, vešča nemškega jezika, štcdljiva in vešča v svojem poslu, vesele narave, se sprejme proti dobri plači, ___hrani in s prostim stanovanjem. Ponudbe s sliko, katera se v slučaju vsprejema za popotnico potrebuje, je poslati na upravništvo »Slovenca« pod »DALMACIJA«. 2328 f'' llun im- Jltslfica zaloge csrk, obleke In orodja B-Jubljana, Wo!fc;va ulica 4 se priporoča vlč. duhovščini in slav. občinstvu v obila naročila. za žagarsko obrt, nad 16 let star, pošten in močan, se sprejme proti primerni plači, prosti hrani in stanovanju pri MIHAELU TERBOVC, Radeče pri Zidanem mostu. & starcev in rojev, v dobrem stanju, proda ceno po dogovoru Fran Benčina, c. kr. cestar, Stražišče štev. 160 pri Kranju, Vsem cenjenim odjemalcem kisa uljudno naznanjam, da vsled popravil, ki jih moram izvršili v svoji izdclovalnici, do preklica ne mor eni sprejemati n i k a k i h naročil. Z odličnim spoštovanjem tovarnar kisa v Ljubljani. abvšček ADVOKAT ras <#• POSLUJE ZOPET ▼ ♦ v gorici, v. Gaserma št. 18, ♦ ♦ ključavničarske, kovaške, mizarske, žagarske in dr. se sprejmejo v prenovitev, Več pove uprava »SLOVENCA« pod štev. 2301. | JCranfska deželna podružnica n. a. deželne živinske in 1 rentne zavaroval v £jub!iani, JVCariie herezije c. št. 12'U. sprejema vo]o-p. zavarovanja ^a 3, voj. posojilo. J\£ajncjodne}ši pogoji! pojasnila vedno na razpohgo! mr Dšče marljive posredovalce, li l ZUKMMBBVV : GORICA : P Ra*S«>) LJUBLJANA Stolna ul.2-4 ' • Star! trg št. 23 trgovina in mehanična delavnica. morja na nekem polotoku) imajo prednost! I Moška in ženska DVOKOLESA še s staro Cenj. ponudbe, če mogoče s sliko, katera sc v slučaju vsprejema za popotnico potrebuje, naj se dopošljcjo na upravništvo »Slovenca« pod: »Dalmacija«. 2327 k k h 11 ■ »i a :f" b ' u s i a JJJ Ustanovljeno 1.1893. ■ ■ ■ ■ h m r b H M HM ■ n hb ■ a ■ s na OB bi« ■ ■ n a E£ » b n ■ a b b ■ I (Cl aa cn na ■ B Ml Ustanovljeno 1.1893. 1 bi;>. i n f. m n a t> u u r. a ■ i a e. b s u s a k o c a r, a a t. ra a o n a a HB b IU ■ n ■ a ob II B ■ n ■ n ■ a n ■ ■ n a rs ■ u D 3» a u B M ■ ■ b a a a!) ■ B am ■ ■ u a a .i ■ o b u ■ n ■ ■ Q ti rcjjtstrov.."iin 75a«!r«j?a r. omejentm iamstvom. Dovoljuje članom rti a pli norošivu, zastavi življerijsViii polic, vesesiev, vre^csinUiTjasirisv ali zaznamlii na sMDene Vračajo se posojila v TA, 15 ali 22 'A letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Z:-.'. ",ga sprejema tudi hranilce vloge in jih obrestuje po 4 %. DruJlveno la-tno premoženje znaša koncem leta 1915. IC 519.8!8'40. Deležnikov jc bilo koncem kia 1913. 19?A s 15.615 deleži, ki repre-zentvjejo jarastvcnc glavnice za K 6,089.850'—. pneumatiko, ŠIVALNI in PISALNI STRO-JI, GRAMOFONI, ELEKTRIČNE ŽEPNE SVETILKE. Najboljše BATERIJE. : Posebno nizka cena za preprodajalce, : Že sedaj je potreba, da V ponedeljek dne 8. julija t. 1. ob 3. uri popoldne se bo prodajalo na ta potom prostovoljno sodne dražbe s l,iŠo št. 26 v Ljubljanski ulici (Zeleno jama). Hiša je nova z 11 stanovanji, z lepo urejenimi aospodaisklm; poslopji, zlasti z dvema moderno urejenima .majskima lilevoma. Polet,' hišo je sada« vrt in velik vrt za zelenjavo, okoli hišo več rodovitnih njiv. Na posestvo je napeljan vodovod in razen tega dvo cisterni za škropljenje zelenjave itd. Najmanjši ponuelek znaša 50.000 K. Natančnejša pojasnila daje pisarna odvetnika dr. Otona Fetticha in ■ja dr. Rarola Sciimidiiujerja v Ljubljani, Sodna ulica št. 11. , kr, okrajnem sodišču v notarja Dražbeni pogoji se morejo vpogledati tudi pri Ljubljani, soba št. 34. j[ je najvažnejše! S težavami dobite kajnit, ki vsebuje 5 Zato prosim odjcmalcc, da mi takoj ; podajo naročila, da zamorem jeseni ! pravočasno poslati. — Pojasnila in I skrajne ponudba na razpolage! 5 HflifcB 'veletržac, Žalec, ŠtnjjersZio. Ljudska posojilnica rep. ziiiiruBa z neom. zavezo v Ljubljani sjsrefeima prS»at?s na osmo 51 j2°|o avstrijsko vojno posojilo po oaljanlSenih Jalco cSa stane sjoraSna'- K 1058*—: I. davka prosto 5'|20|, amortizacijsko državno posojilo K 0l'S4. II davka proste 5'|3°|0 dne 1. sentomiira 1923 odpovsilliivs državne zaliladnice K Lastniki osmega vojnega posojila bodo imeli prednost pred vsemi drugimi pri nakupu predmetov, ki jih bo vojna uprava konccm vojne prodala. Ilačalo se bode s tem vojnim posojilom po podpisni ceni. Vrednostni papir)! av&trijsKeoa vojnega posojila so spnlmem v brezplačno s!:r?mli3 in nnrava. k e « ■ n f " a o » a ■ iS a:: a k a b a h ■ a a a a p s -j m » a s t; a t. s k k a a e k - k d m n Tzdaia konzorcii »Slovenca«. Odgovorni urednik Jnsio Onclinčar. f1r/.avni in deželni nnslanec v LjublianL