EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO
Občina Ljubljana - Šiška je po absolutni vrednosti izvoza na konvertibilno področje druga v SR Sloveniji. Zato je doseženi odstotek porasta izvoza na konvertibilno po-dročje  pomemben dosežek (29 %). Ob tem se srečujemo s primanjkljajem v zunanje-trgovinski in plačilni bilanci predvsem zaradi uvoza zemeljskega plina za celotno Slo-venijo.
Izvoz blaga je znašal 8.111 mio din, uvoz pa 12.031 mio din. Trgovinska bilanca je negativna (- 3.920 mio din), upoštevati pa moramo, da ta negativni saldo pogojuje Petrol DO Zemeljski plin, katerega trgovinska   bilanca je negativna za 7.227 mio dia.
Izvoz blaga smo povečali za 15,4 %, ob tem pa konvertibilni izvoz blaga kar za 29,2 %. Uvoz blaga se je v istem obdobju zmanjšal za 8,1 % v primerjavi z devetimi meseci lani, uvoz blaga s konvertibilnega tržišča pa za 15,8 %, tako da predstavlja le še   33.6 % vsega uvoza.
ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA BLAGA V DEVETIH MESECIH 1983
$    = 63,40 din v mio din
Indeks    Konver-         Indeičs        Kliring           Indeičs
Skupaj   I-IX.83      tibila          I-IX.83_                         '"^S-^.
i-ix.Tf_      _      _  wxj82~     __       __J-fx782____
IZVOZ BLAGA         8.111      115,4       4.915            129,2          3.196                99,2
UVOZ BLAGA         12.031         91,9       4.050             84,2          7.981                96,4 Uvoz blaga brez
Petrola                    4.804        86,3       4.047             84,5               758                 97}6
SALDO                   -    3.920                      +865                          - 4.785
$    =   63,40 din v tnio din
_         .         indeks       Konver-        iiideks       Kliring      fndeks Paj       I-IX. 83    tibila           I-IX. 83                   I-DC._83
f-IX.~82~                    "l-IX"Š2~                 I-IJČ7 8~2"
SALDO brez
Petrola                             +3.307                      +868                         +2.438
*pokritja    Izvoz_
uvoz                                       .                                               '
*pokritja   izvoz_                                                                                42
uvoz brez Petrola
Izvoz iz naše občine predstavlja 9,2 % slovenskega in 44,8 % ljubljanskega izvoza. De-lež konvertibilnega izvoza je 64,1 %.
V desetih mesecih leta 1983 je šišensko gospodarstvo izvozilo blaga v vrednosti 9.057 mio din. Od tega predstavlja konvertibila 61,8 %. Konvertibilni uvoz pokrivamo z izvo-zom z   119,1 %. Če primerjamo pokritje uvoza brez DO Zemeljski plin z izvozom, je to pokritje 119,2 %.
Desetmesečni saldo med blagovnim izvozom in uvozom je negativen, znaša - 5.042 mio din. Saldo brez DO Zemeljski plin pa je pozitiven + 4.359 mio dln.
Skupni devizni prilivi od izvoza blaga in storitev znašajo 6.506 mio din. V primerjavi z lanskimi devetimi meseci so se zmanjšali za 5,1 %, prilivi s konvertibilnega področja pa so se povečali za 2,5 #>.
Plačila za izvoz blaga zaostajajo za izvozom blaga, saj so se zmanjšala za Ii2 5l (iz-voz blaga smo povečali za 15,4 %). Povečali so se prillvi od izvoza blaga na konverti-bilno področje (za 12,3 %).
Prilivi od izvoza storitev znašajo 477 mio din in predstavljajo le   7,3 % vseh deviznih prilivov. Od lanskega devetmesečnega povprečja so se zmanjšali za 36,4 %.
Devizni       odlivi za uvoz blaga in storitev znašajo 9.595 mio din;   glede na lansko-letno obdobje so se povečali za 4,5 %.
Devizni odlivi za uvoz blaga so se povečali za 2,4 %. Znašajo 8.706 mio din. Od tega je   73 % odlivov za uvoz blaga s klirinškega področja (devizni odliv za uvoz Zemeljske-ga plina s klirinškega področja znaša 5.978 mio din).
Odlivi za uvoz storitev znašajo 889 mio din in predstavljajo 8,9 % vseh deviznih odlivov. Od lanskih 9 mesecev so se povečali za 30,2 %.
Saldo  trgovinske bilance  je  negativen in znaša  3-088   mio  din,  odstotek po-večanja primanjkljaja znaša  35,1 %.   Trgovinski  saldo s  konvertibilnim po-dročjem je bil  v  9 mesecih leta 1982 negativen   (znašal   je 232  mio  din),   le-tos  pa je saldo pozitiven in znaša  391* fflio  dln.
Saldo kreditne bilance  je negativen  (364 mio din),   zmanjšal  pa se je za 52,8 % v primerjavi z lanskimi  devetimi meseci.   Letošnji  devizni  prilivi iz kredltnih odnosov s  tujino so se kar 2-krat povečali.
t
Saldo  devizne bilance  je negativen In znaša  3.<452  mlo din in je  za  11,6 % večji od lanskega.   Zelo se je izboljšal  konvertibilni  saldo devizne  bllance, saj  je bll  lanl  negatlven za 970 mio  din,   v istem obdobju  letos  pa je pozi-tlven in znaša 68  mio din.
Devetmesečni rezultati gospodarjenja so po kvaliteti  in obsegu boljši od pri-čakovanih.   Povečan je obseg  industrljske prolzvodnje  in konvertibilnega  iz-voza;   zmanjšan uvoz repromaterialov,  opreme  in blaga za šlroko potrošnjo, zlastl  s konvertibilnega podrocja;   vse vrste porabe so zadržane  za rastjo družbenega proizvoda v občini.
Predsednik komiteja Peter  HOČEVAR