niki in skvadristi dvi BRUIO MUSSOLINI V fetrtek, dne 7. avgusta ob desetih dopoldne je v bližini letališta sv- Justa pri Pisi padel na tla nov “‘irimotorni bombnik, ki je bil na Poskusnem poletu za prihodnje vojaške akcije. Pri tem so našli slavno smrt; kapitan Bruno Mussolini, po-eljnik eskadrile, poročnik pilot Fran-esco Vitalini in narednik strojničar ^ngelo Tresini, ranjeni so pa bili pomnik pilot Domenico Musti, električen .stroiIlik Ricardo Botardi, prvi lr<>jnik Artur Petineli, prvi strojnik ljlugi Turce ter delavec Severino '-'iinnbrineli. Bruno Mussolini se je rodil v Mi-janu dne 22. aprila 1918. Ko je bil .' *et star, je dobil letalsko diplomo ."se prijavil kot prostovoljec za bo-l*sce v Vzhodni Afriki. V vojni za ■raški Imperij se je udeležil nešteto al>adov, povsod se je^odlikoval s svo-|° drznostjo in hrabrostjo. Napravil ,e .250 ur poletov in izvedel 50 vojnih “eJanj. Odlikovan je bil za vojaške asluge z vojaško kolajno, za letalske asluge pa z bronasto kolajno. Zaradi “slug v vojni je bil povišan v porož-Bika. * ^eta 1937. se je udeležil letalske “ktne na progi Istres—Damask—Pa-lož *n P' tretji na cilj. Pri tej pri- ■iiosti so ga odlikovali s srebrno ®jajno. Pozneje se je udeležil tudi *|®leta slavne eskadre »Sorči Verdi« t® Progi Italija—Južna Amerika. Pri Priliki so ga povišali za kapitana, udi v španski osvobodilni vojni se je deležil mnogih zračnih bitk. Ko je P® leta 1940. izbruhnila sedanja voj-s*» je med prvimi odšel na bojišče TSe odlikoval v neStevilnih bitkah. Sj,*ruPlo Bruna Mussolinija so polo-,na mrtvaški oder v Fašističnem omu v Pisi. Tja so ga prepeljali iz “^'nišnice »Santa Chiara«, kjer ga je letalom obiskal njegov oče s svojim Vittorijem. Mesto Pisa se je ob priliki žalost-tpi?9 dogodka zavilo v črnino. V pe-.* dne 8. avgusta so bile vse trgo-ine v mestu zaprte. Ogromne ninoži-® ljudi so se valile proti Fašistične-11 domu, kjer je ležalo truplo Bru-c? Mussolinija, zasuto s cvetjem, in . dano z neštetimi venci. Stražo pred w 80 vzdrževali letalski častniki iske in milice in skvadristi, ki so P ispeli v Piso z vseh mest Italije. r je vstopil v mrtvaško dvo- n Duce s sorodniki in pisanskim Vr.4ii?!om m38r- Vettorijem, ki je Ča«. blagoslov trupla. Duce je dolgo Ve n ,resno')no zamišljen stal ob mrt-ot)!'* ruPlw svojega sina, na njegovem p azu se je zrcalil ganljivi ponos nje-v6 neizmerne bolesti. a dano znamenje so letalski čast- _ krsto z ostanki svojega slavnega tovariša in jo odnesli proti izhodu dvorane. Za krsto so se razvrstili za Ducejem, mati, vdova, sestra, brat in drugi so rodniki, za njimi se je pa razvijal turobni sprevod zastopnikov italijanskih oblasti, ki so jih zastopali: Tajnik Stranke, Ministri-podtajniki, Senatorji, nacionalni svetniki, člani Italijanske Akademije, visoki častniki celotne Oborožene Sile in nemški dostojanstveniki. Sprevod je krenil po cesti Vittono Emanuele proti postaji, kjer je čakal vlak. Med potjo je ljudstvo zasipalo krsto svojega ljubljenca s cvetim in v trumah jokalo. Na postaji je duhov ništvo opravilo poslednje molitve, potem je pa vlak s poslednjimi ostanki Bruna Mussolinija odpeljal proti For-liju, rojstnemu kraju Mussolinijevega rodu. Ko je vlak pripeljal na poslajo mesta Forlija, se je vse mesto zbralo pred postajo. Častniki in skvadristi so dvignili krsto z vagona in jo odnesli na veliki trg pred postajo, kjer se je uvrstil pogrebni sprevod. Takoj za krsto so se uvrstili Duce, njegova soproga Rachela in najbližji sorodniki pokojnika, za temi pa najvišji zastopniki oblasti Sprevod je skozi gost špalir Forlijcev krenil po ulici 28. oktobra iz mesta proti Predappiu. V Predappiu so zemske ostanke Bruna Mussolinija položili v Fašističnem domu na mrtvaški oder, oddelek letalcev mu je pa izkazal poslednjo čast. Duce je trdno in ponosno poslednjič pozdravil zemske ostanke svojega sina, nato se je pa oddaljil. Popoldne istega dne je prihajalo ljudstvo v dvorano in zasulo krsto s cvetjem. Pogreb slavnega Bruna Mussolinija se je vršil dne 9. avgusta. Poleg odličnih osebnosti se je pogreba udeležil tako rekoč ves italijanski narod. Med najodličnejšimi zastopniki tujih narodov so bili nemški veleposlanik von Machensen, ki je zastopal Hitlerja, zunanjega ministra von Ribentrop-pa je zastopal minister von Bismarck, maršala Goringa je pa zastopal polkovnik von VVeltheim. Bolgarski poslanik Karadžov je položil venec v imenu kralja Borisa, slovaški poslanik Galvanek v imenu predsednika slovaške republike dr: Tisa, minister Perič v imenu poglavnika dr. Paveliča, in tajnik hrvatskega poslaništva v imenu maršala Kvaternika. Japonski veleposlanik Horikini je zastopal japonsko vlado, madžarski odpravnik poslov pa madžarsko vlado. Navzočni so bili še odpravnik poslov urugvajskega poslaništva, gene- ralni pooblaščenec za Albanijo z nekaj člani albanske vlade, guverner za Dalmacijo in državni tajnik republike San Marino. Pred palačo Fašističnega doma in cerkvijo sv. Antonija se je zbrala ogromna množica ljudi z zastopniki vojsk« in milice. Med njimi so bili tudi zastopniki nemške vojske in na-rodnosocialistične stranke,' prav tako vse fašistične stranke, med njimi tudi GUFa, katerega član je bil Bruno Mussolini. Vsa ta ogromna množica ljudi se je zbrala, da spremi hrabrega mladega letalca na njegovi poslednji poti k večnemu počitku v rodni zemlji. Ob smrti svojega sina je prejel Duce žalne brzojavke zastopnikov neštevil-nih držav, kakor tudi izraze sočustvovanja vseh Fašističnih društev in osebnih Brunovih prijateljev in znancev. Velika lavna dela za Ljubljansko pokrajino Eksc. Vis. Komisar je za prvo skupino javnih del določil skoraj približno 90 milijonov lir. Ta znesek bodo uporabili za kulturne, prometne, kmetijske in higienske naprave. Naše ceste bodo v najkrajšem času popravljene in urejene tako, da bodo ustrezale vsem zahtevani motoriziranega prometa. Naše vseučilišče bo dobilo nekaj novih zgradb, prav tako bodo dokončali Galerijo moderne umetnosti, izboljšali bodo šolske zgradbe po deželi. Bolnišnica bo dobila nekatere važne naprave. Življenjskega pomena so tudi vsa ostala dela, ki jih je odredil Eksc. Vis. Komisar, še bolj važno je pa to, da bo vsota 81,443000 lir za vsa javna dela enakomerno razdeljena. Tako je Eksc. Vis. Komisar ponovno izkazal razumevanje za potrebe naše pokrajine, za kar mu bo ves narod zelo hvaležen. Na osnovi izrednih kreditov, ki jih je fašistična Vlada določila po Duce-jevem odloku, je Visoki Komisar odredil, da se prično in dovrše naslednja javna dela v glavnem mes-tu in v raznih drugih krajih Ljubljanske pokrajine. — Druga važna skupina del Nadaljevanje na 2. str. v 2. stolpcu Eksc. Visoki Komisar ponovno med delavstvom Pretekli teden si je Eksc. Visoki Komisar ogledal nekaj podjetij v Ljubljani in okolici z namenom, da pred-■vsem pride v stik z delavstvom, za čigar blagor ee trudi že od svojega prihoda v Ljubljansko pokrajino. Obiskal je veliko tiskarsko podjetje Ljudsko tiskarno, kjer si je z zanimanjem ogledal vse naprave in dela. 'Spremljali so ga predsednik Fašistov-ske gtranke Gatti, inšpektor za ljudsko kulturo dr. Franco in šef tiskovnega urada Vis. Komisariata comm. Tigoli. Pozdravil je tudi urednike listov, ki jih tiskajo v tej tiskarni, nato je pa nagovoril zbrane delavce in nameščence tiskarne. Eksc. Visoki komisar je v svojem g«\oru najprej vse prisrčno pozdravil in izrazil veliko veselje, da si je mogel ogledati do potankos-ti podjetje, ki je tako vzorno urejeno. Zagotovil je, da bo po svojih najboljših močeh skrbel, da bo imelo podjetje vedno delo io da bodo delavci vedno imeli kruh. Fašistična Italija, je dejal, bo vedno izpolnjevala, kar je obljubila, vendar pa bo zahtevala tudi popolno lojalnost od vseh. ki prebivajo v njenih mejah. V svojem govoru je ponovno poudaril, da je zelo vesel velike tiskarske stopnje. ki jo ima podjetje Po končanem govoru ee je Eksc. Grazioli zanimal, kateri izmed delavcev so v podjetju že najdalj za|>osleni in kateri izmed njih imajo največ otrok. Z vsemi temi se je prisrčno rokoval in z vsakim spregovoril nekaj tovariških besed. Delavcem, ki imajo najštevilnejšo družino, je dal tudi nekaj denarne podpore. Eksc. Visoki Komisar je tudi dejal, da je i4a.lijans.ko -združenje prof«-*io-nistov in umetnikov, kateremu predseduje cone. naz. Di Marzio, naklonilo ljubljanskemu Novinarskemu združenju vsoto 20.000 lir za podporo brezposelnim časnikarjem. Obenem pa je tudi Visoki Komisariat dal enako vsoto za sklad brezposelnih grafikov. Obe veliki pod|>ori sta naleteli pri vseh na toplo odobravanje, saj je s tem pokazala fašistična uprava razumevanje za tiste, ki v teh časih nimajo dela. Med ploskanjem zbranega delavstva ie Eksc. Visoki Komisar zapustil knjiž- nično dvorano in se pri izhodu prisrčno poslovil od vodstva podjetja. ■ Iz Ljudske tiskarne se je Eksc. Vis. Komisar s spremstvom podal tudi v Narodno tiskarno, kjer ga je pozdravil predsednik Avgust Praprotnik z uredniki. Ogledal si je delo pri tisku dnevnikov, upravne prostore in uredništvo ter se zanimal za potek dela. Prav tako kakor v Ljudski tiskarni je spregovoril tudi tukaj zbranim delavcem. V daljšem govoru je Visoki. Komisar zagotovil zbranim nameščencem, da bo z dobro voljo mogoče odstraniti vse težave, ki so nastale po vojni. Fašizem ne razlikuje delojemalcev in delodajalcev, ker smatra vsako delovno edinko za skupnost, ki naj z združenimi močmi prispeva k blagru celote. Ti*>k je v današnjih časih važno sredstvo za ustvarjanje boljšega življenja, a posebna naloga pripada slovenskemu tisku v danili razmerah. Naš tisk naj bo najboljše sredstvo za obveščanje ljudstva o prizadevanjih Vlade in njenih predstavnikov, ki po Ducejevi volji ustvarjajo novo življenje v naj-mlajši italijanski pokrajini Visoki Komisar je omenil širokopotezni program javnih del, ki ga objavljamo na drugem mestu, in je zagotovil, da se bo še letosi začela izvajati že druga etapa javnih del Izrazil je svoje prepričanje, da Ivo slovenski narod vračal lojalnost za lojalnost, ker le na ta način bo zagotovljen uspeh- velikega obnovitvenega dela v pokrajini. Z živahnim odobravanjem so zbrani nameščenci sprejeli izjavo Eksc. Graziolija, da je zveza profesionalistov in umetnikov, h kateri pripada tudi italijanski novinarski sindikat, (»klonila tovariškemu skladu Slovenskega novinarskega društva 20.000 lir za podpore brezposelnim novinarjem. Pred slovesom je Visoki Komisar izročil lep znese* tudi za podporo najpotrebnejšim delavcem podjetja, ki imajo po več otrok. V (ovarni Saturnus V sredo dopoldne je Eksc. Visoki Komisar odšel v tovarno Saturnus, kjer je zaposlenih veliko število delavcev. Pri vhodu ga je pozdravilo zastopstvo lastništva tovarne, ravnatelj in zaup- Nadaljevanje na 2. strani 1. fotograf ta: L’Ecc. 1’Alto Commissario visita la fabbrica di carta di Vevče. 2. fotografia: L’Ecc. l’AIto Commis-sario in discussione con i fiduciari degli operai nella fabbrica di carta a Vevče. 3. fotografia: L’Ecc. l’Alto Commissario assiste ai Iavori nella fabbrica Saturnus. 4. fotografia: L'Ecc. FAIto Commissario viene salu lato dal dlrettorio della fabbrica chimica a Moste. — 1, slika: Eksc. Vis. Komisar s svojim spremstvom v papirnici Vevče. 2. slika: Eksc. Vis. Komisar v razgovoru z delavskimi zaupniki v papirnici Vevče. 3. slika: Eksc. Vis. Komisar si ogleduje delo v tovarni Saturnus. 4. slika: Eksc. Vis. Komisarja pozdravlja vodstvo kemične tovarne v Mostah, DRUŽINSKI TEDNIK ..»n.- b ^aaaaaaaiaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa—aaaaaaaaaaaaMn Š Leto XIII. Y Ljubljani 14. avgusta 1941-XIX. štev. 33. (617) Srečen si, ako ne želiš, česar imeti ne moreš. Slovenski rek »DRUŽINSKI TEDNIKI Izhaja ob četrtkih. Uredništvo Io uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal št. 345. Telefon št. 33-32. — Račun poštne hranilnice ? Ljubljani Št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dop;sov ne »prejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA ‘/4 leta 3 lir. */t leta 16 lir, vse leto 3i Ur, V tujini 64 lir na leto. — Naročnino je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in Širina 55 mm) 2.70 lire; v oglasnem delu 1.70 lire. V dvobarvnem tisku cei»e po dogovoru. — Notice: beseda 0.S0 lire. Mali oglasi : beseda 0.40 lire Oglasn* davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: Italijanščina za Slovence htlti delavstva .Eksc. Vie. Komisar si ije s svojim spremstvom ogledat vse iiaprave in tovarniške oddelke In se zanimal za delo tovarne, ki izvršuje pločevinaste izdelke vseh vret. EksC. Vis. komisar se je ustavljal ob strojih in se ljubeznivo raztovarjal z delavci in delavkami, spraševal po njihovih družinah in razmerah. Ogledal si je tildi delavsko kuhinjo in menzo, umivalnice, prhe in garderobo. Po ogledu 6e je delavstvo zbralo na dvorišču, ikjer jih je Ekec. Vis. komisar nagovoril. Poudaril je, da je videl v tovarni, kako sposobno je delavstvo, ki streže strojem. Uspeh vsake tovarne je odvisen od dobrega vodstva, dobrih stro-ijev in strokovno izurjenega in izobraženega delavstva. Fašistična Italija z kajvečjo vnemo skrbi za delavstvo, Iker ve, da je to eden najbolj važnih Ičiniteljev vsega napredka. Znane so inm razmere delavstva v Ljubljanski pokrajini m zato je določil tudi 200d-Motno povišanje mezd. Sicer to ni E nogo glede na razmere, vendar naj >do prepričani, da se bo položaj de-vstva še zboljšal, kakor hitro bodo teoepodarske razmere nekoliko ueta-ffljene. Sedaj ee proučuje vprašanje, kako bi se zboljšal položaj delavstva a družinskimi dokladami. Rešitev teh problemov je v sedanjem Času seveda težka, ker je vojna vplivala tudi na gospodarstvo. L dobro voljo in sodelovanjem med delodajalci in delojemalci pa bo tudi to mogoče ugodno rešiti. [Tega načina so poslužuje Fašistična ilt&Hja v svoji skrbi za napredek de-ilnvotva. Vsak poklic In vsakršno delo jje častno, saj vsi skupaj doprinašamo Ib koristi In skupnosti. Z zagotovilom, kla bo tudi v bodoče skrbel za dobrobit (delavstva je Ekse. Visoki komisar s pohoti! svoje pozdrave delavstvu in »ji-Ikovim družinam. Zbrane delavke in delavci so se z Mobravanjemn zahvalili za prisrčne že-tlje. Nato je Bkee. Vis. komisar obrat-Mm zaupnikom izroči) znatno vsoto Stenarju z željo, da bi razdelili denar diet im delavcem, ki imetjo več otrok, da bi jim lahko privoščili kak priboljšek. Ik obisku v ^Saturnusu« je Eksc. Vi*, komisar krenit ie v bližnjo Kemično tovarn«, ki obratuje noč in dna iti zaposluje 150 delavcev. Kemična tovarna iz bokaita predeluje alumini-(jrv oksid, iz katerega druge tovarne (pridobivajo aluminij. Eksc. Vis. komisar se je hudi tukaj zanimal za delo •n zas tu že k ter razmere delaveev in tbigiesske naprave. V papirnici Vevče Nat« je Eksc. Vis. komisar s sprem-sčvoki krenil v papirnico Vevče, ki je ene največ jih podjetij v Ljubljanski pokrajini. Pri vhodu se ga pozdravili zastopniki lastništva in upravo ia- de-lnvuhi zaupniki. V tovarni je zapoete-ri ih okrog 700 delavcev. Predsednik upravnega aveta g. Jelačin se je visokemu gostu zahvalil za prijazno naklonjeno«! in pozornost, »ato ga pa povabil, da ei ogleda veliki obrat. Ekse.. Vis. komisar si je z zanimanjem Ogledal poeamezne oddelke velike delavnice in sploh vee naprave Foeel«vo se je zanima) za vzorne umivalnice, kopalnice, garderobo in ostale higienske naprave. Posebno je pohvalil lepo delavsko kopališče a kabinami lin bazenom, v katerem tovarna vodo segreva s paro. To je ena najlepših Idelavskih socialnih ustanov. Zanimiv ^611 tudi obtok papirnice z velikim, metrov dolgim strojem, ki je prav-Nk*r izdeloval papir za italijanski IM »»Corriere delto Sera«. Po ogledu laboratorija je Eksc. Viz. Miomisar sprejel dekvske delavske za- upnike in ee v razgovoru z njirtvi zanimal za povišanje mezd, če prejemajo v redu nakaznice za živila, mleko in drugo. Obratni zaupniki so se Eksc. Vis. komisarju prisrčno zahvalili za pozornost in za omogočen j e nedaljnje-ga obratovanja tovarne ter za povišanje mezd, Eksc. Vis. komisar jim je spregovoril še nekaj vzpodbudnih besed, potlej se je pa s svojim spremstvom vrnil v Ljubljano. Velika javna dela za Ljubljansko pokrajino Nadaljevanje s 1. strani se pravkar proučuje in se snujejo načrti. Kakor je v skladu s fašističnim načinom, bodo ta nova dela objavljena šele, ko se bodo začela izvajali. 1. Za univerzo v Ljubljani: a) dograditev vseučiliške knjižnice 2,150.000 lir, b) mineraloški zavod 7,150.000 lir, c) gradbeni zavod 2,750.000 lir, d) kirurški paviljon 190.000 lir, e) dvorana za klinična predavanja 113.000 Ur. Skupna vsota 13,083.000 lir. 2. Za splošno državna bolnišnico v Ljubljani: dela za razširitev in izpopolnitev raznih oddelkov in naprav: a) pralnica, b) kuhinja, c) kotlarna, d) razširitev paviljona za nalezljive bolezni 8,375.000 lir. 3. Za Galerijo moderne umetnosti v Ljubljani: za dovršitev vsoto 2,745.000 lir. 4. Za šolska poslopja: a) obnova šole v Novem mestu 2,200.000, b) izpopolnitev šole v Šmarju 500.000, c) izpopolnitev šole v Glohodoln 150 tisoč, d) izpopolnitev šole T Sučju 150.000, e) izpopolnitev šole v Poko-jiSču 69.000. Skupna vsota 3,060.000 hr. 5. Za javno kopališče t Kolcni ji 1.522.000 lir. fr- Vodna dela: ureditev Ljubljanice: a) nabava in postavitev zapornice 4.000.000, b) ureditev reke in njenih pritokov v občinah Ljubljana in Vrhnika 4,000.000, c) ureditev potoka Tumščba (prvi del) v občini Dragn-tuš pri Črnomlju 110.000, d) ureditev potoka Kajevca 160.000, e) ureditev potoka Višnjice (prvi del) v občini Stična 66.000, f) ureditev potekov Semiše in Radulje v občini Sfcoeijan-Sv. Križ 53XXX), g) ureditev potokov v pumi Mettika, občina Metlika 240.000, h) »reditev potokov v pasu Grahova, občina Kostanjevica, 340.000. Skupna vsota 8,970.000 lir. 7. Izbefjšeralna dela: a) nadaljevanje del za izboljšanje Barja 1,083.000, b) ureditev požiralnikov v pasu Cerknica in Planina 160.000. Skupna vsota 1.243.000 lir. 8. Za napeljave vodovodov: a) vodovod v občani Planina 140.000, b) izpopolnitev vodovoda na Vrhniki 90.000, e) vodovod v Ribnici (drugi del) 94 tisoč, d) vodovod v Suhi Krajini, za občini Zagradec in Ambrus (prvi del) 760.000, e) ureditev kapnice v Velikem' Banu, občina št. Jernej, 40.0001, f) vodovod v Orehovcu, občina Kostanjevica, 30.000, g) izpopolnitev vodovoda v Črnomlju 375.000, h) vodovod v Beli Krajini za občini Radatovičj in Metlika 560i6OO. Skupna vsota 2 milijona 89.000 lir, 9- Za »reditev železniškega omrežja 5.000.000,lir. 10. Za državne eeste: a) končna ureditev ceste Kačja vas—Ljubljana 22 milijonov, b) ureditev državnih ee»t 3.500.000, e) obnovitev mostu čez železniško progo v Logatcu 350.000. Skupna vsota 25,850.000 lir. 11. Za pokrajinske ia občinske ceste: a) most preko Ljubljanice v Za logu 1,180.000, bj obnovitev mostu preko Logaščice v Občimi Logatec 210 tisoč, c) obnovitev mostu preko Un-ščice v občini Logatec 135.000, d) obnovitev ceste Žužemberk—Radohova vas v okraju novomeškem 525.000, e) obnovitev ceste Struga—Vrbovec v občini Kočevje 1,070.000, f) obnovitev ceste Cajnarje—-Ravnik 820.000, g) prestavitev pokrajinske ceste II/168 Stari trg—Tanča gora—Črnomelj v občini Črnomelj 550.000, h) prestavitev pokrajinske ceste pri Mali loki v novomeškem okraju 60.000, i) prestavitev pokrajinske ceste 11/330 Drašiči— Krmačina v črnomaljskem okraju 485 tisoč, j) obnovitev ceste Novo mesto— Hmeljnik—Arnuška vas v novomeškem okraju 1,060.000, k) obnovitev mostu v Črmošnjicah in prestavitev ceste pri Klatila r«kem potoku v občini Šmihel-Stopiče 340.000, 1) cesta Tiha-boj—Mirna 100.000, m) cesta Toplice— Uršna sela 100.000, n) cesta Sodražica—Nova Štifta 25.000, o) za uredi- tev pokrajinskih cest 2,960.000. Skupna vsota 9,458.000 lir. Skupna vsota za vsa javna dela v Ljubljanski pokrajini znaša 81,443.000 lir. Mestna občina ljubljanska pa jo iz dohodkov iz lastne bilance in po navodilih Visokega Komisarja sklenila, da začne in dovrši naslednja javna dela: Tržnica 1,626.000, zavetišče v Bokal-cah (prvi del) 3,800.000, gradnja mostu čez Gruberjev prekop pri Streliški ulici 60.000, kanalizacija v Šubičevi ulici 170.050, tlakovanje Zaloške ceste 270.000, asfaltni hodniki 95.475, tlakovanje cest 384.000, obnovitev tramvajskih tirov 154.000, podaljšanje Šubiče-v eulice 390.000, razna občinska dela 110.000, dela za ljubljanski vodovod 330.000, ureditev tivolskega parka 200.000 Ur. Skupna vsota javnih del, ki jih bo izvršila mestna občina, znaša 7,563.925 lir. Naredbe Visokega Komisaija Promet z motornimi vozili, kolesi in vozovi med zatemnitvijo Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za umestno, da se glede na potrebo zatemnitve doiočijo predpisi za promet z motornimi vozili, kolesij in vozovi na živalsko vprego v nočnih urah, odreja. Člen 1. V nočnih urah, to je pol ure po sončnem zatonu pa do pol ure pred zoro morajo imeti: a) avtomobili, tovorni avtomobili, avtobusi, motorna kolesa, prikolice ia priklopni volovi svetilke zastrte s prevleko ia povoščenega platna ali popolnoma nepronojuega blaga, v kateri bodi 8 em široka in 2 cm visoka reža. Ta reža mora bili vedno pod svetlobnim žariščem, tako da se le-to zatemni in zakrije, ter se mora zaščititi s ploščo ia stekla >Rottoveiro M. M.« (prevlečen celulozni aeetat), debelega •/« milimetra. Če se aaradi oblike ali namestitve svetilke prevleka »e da natakniti, morajo imeti svetilke na notranji strani zastiralo iz povoščenega platna ali neprosojnega blaga, čvrsto pritrjeno na steklo svetilke, da zbog segretja svetilke ali zaradi tresenja motornega vozila ne odstopi. Ce bo opremljena s predpisanim zastiralom, je navedenim motornim vozilom dovoljeno uporabljati v strnjenih naseljih svetilko z zmanjšano svetlobo, zunaj naselij, in sicer kjer neba javna razsvetljava, pa tudi polno svetlobo. Da se v nočnih urah olajša vidnost zgoraj omenjenih motornih vozil, morajo biti belo prepleskana: avtomobili: z Ulem širokim pasom po zunanjem robu sprednjih iu zadnjih blatnikov ter vzdolž zgornjega dela bokov motornega o k rov ja; avtobusi in tovorni' avtomobili: z 20 cm iširokim pasom ob zunanjem robu sprednjih in zadnjih blatnikov ter vzdolž zgornjega dela bokov motornega okrov ja; prikolico: blatniki vštričnih koles in sprednja površina ščitnika; motorna kolosa: zadnji blatnik na vsem delu za sedlom in površčina ščitnika. b) Kolesa morajo imeti svetilke zastrte s ploščico iz gostega kartona (ali ia druge snovi, da je le popolnoma neprosojna), pritrjeno na steklo na notranji strani, in režo v širini 3 cm in višini 1 cm na spodnjem delu svetilke, tako da se svetlobno žarišče zatemni in zakrije. Dovoljeno je uporabljat) prevleko kakor pri avtomobilih, imeti pa mora režo v velikosti kakor je zgoraj določena. Ta vozila morajo poleg tega imeti blatnik zadaj od sedla dalje po zunanji površini ves belo prepleskan in rdeče odbojno steklo s premerom 4 cm, nameščeno pokončno na blatnik v višini kolesne osi. c) Vozovi na živalsko vprego morajo imeti svetilke z modro svetlobo V strnjenh naseljih morajo uporabljati vozovi na zadnjem delu modri svetlobni znak, in sicer majhno svetilko s svečo, ki izžareva v obliki pravokotnika modro svetlobo, ne nad 5 cm visoko in široko 3 cm. To svetilko je namestiti na zadnjo premo vozila. Člen 2. Kršitelji prednjih predpisov se kaznujejo v denarju v L. 25 do L. 200 če gre za motorna vozila, v denarju od L. 10 do L. 100 pa če gre za kolesa in vozove na živalsko vprego. Najnižjo kazen lahko plača kršitelj takoj. Člen 3. Uradniki in organi javne varnosti skrbijo, da se ta naredba upošteva* in ugotavljajo kršitve. Člen 4. Ta naredba stopi v veljavo na dan 1. septembra 1941-XIX. Ljubljana, dne 1. avgusta 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILI0 GRAZIOLI Določitev časa za zatemnitev Vtooki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na n&redbi z dne 6. junija 1941-XIX, št, 42 in z dne 23. julija 194t-XIX, št. 72, odreja: Člen 1. Do nove odredbe se morajo upoštevati predpisi o zatemnitvi v času od 21.30 do 5.30 ure. Cl«o 2. Drugi predpisi, ki jih obsega naredba! z dne 6. junija 1941-XIX, št. 42, ostanejo nespremenjeni. Člen 3, Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ki eledi dnevu objave v Službenem lietu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 7. avgusta 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI Odbor za posredovanje dela V zvezi z odlokom, ki se pripravlja, je Visoki Komisar, sklicujoč se na svoj odlok od 25. junija 1941-XlX. št. 52, s katerim je uredil vprašanje povpraševanja po delu in ponudbe dela, poklical v pokrajinski odbor za preskrbovanje službe te-le ljudi: a) cav. uff. Giorgio Gatti, delegat Visokega Komisarja, predsednik. b) comm. dr. Placido Lombardo, zastopnik komisariata za naseljevanje in kolonizacijo; c) inženir Evgen Baraga kot zastopnik inšpekcije dela kot član; č) Jožef Vončina, ravnatelj delavske posredovalnice (borze dela) kot član; d) Zdenko Knez, Anton Lukič, Ivan Rebek, dr. Franc Pavlin, zastopniki strokovnih organizacij delodajalcev, kot člani; e) Vinko Vrankar, Lojze Sitar, inženir Vinko Košir, Ciril Golmajer, zastopniki Pokrajinske delavske zveze, kot člani. Ta odbor bo imel svojo prvo sejo v soboto 9. t. m. ob 3. popoldne na Borzi dela. Navodila mladini, ki hoče študirati na univerzi Izmed 711 srednješolskih maturantov naše pokrajine se jih je izjavilo le 76, da se bodo takoj posvetili kakšnemu poklicu. Drugih 69 je neodločenih glede izbire, kateri univerzitetni stroki naj se posvetijo pri nadaljnjem študiran ju. Želeti je, naj bo ta izbira izključno usmerjena po osebnih sposobnostih in ne pod vidikom bolj ali manj neposrednega dobička. Drugih 566 se hoče večji del posvetiti tehničnim študijem. Dobrih 209 izmed njih se hoče namreč vpisati n* tehnično fakulteto, 98 maturantov s® hoče posvetiti študiju medicine in kirurgije, 68 filozofskim in naravoslovnim študijem, 38 pravnim študijem, 14 bogoslovju, 10 pa glasbi. Skupaj 428 maturantov, ki bodo lahko na naši univerzi ali na drugih ljubljanskih zavodih nadaljevali študij izbrane stroke. Ostalih 138 pa hoče nadaljevati študij strok, ki jih ni v Ljubljani, i» sicer: 50 ekonomijo in komercialno vedo, 23 agronomijo, 11 gozdarstvo, 21 farmacijo, 6 veterino, 2 ladjedelslvo, 3 politično vedo, 22 izmed njih hočejo končno končati študije, ki jih ni na univerzah, temveč na raznih zavodih, in sicer 1 dramatsko umetnost, 3 lepo umetnost, 8 telesno vzgojo, 2 vojaško akademijo in 8 domačo ekonomijo. Naravno je, da 116 mladeničev, k* ne bodo mogli začeti svojih univerzitetnih Študij v Ljubljani, kajti naša univerza nima teh fakultet, želi nadaljevati svoje učenje na italijanskih univerzah. V ta namen se obveščajo, na katerih univerzah lahko zaprosijo za vpis ter se jim obenem sporoča, da bo vpis trajal od 1. avgusta do novembra. Za diplomo v ekonomskih in komercialnih vedah je treba dietnega študija. Pogoj za pripustitev je matur'" tetno spričevalo klasične ali realne šole ali pa spričevalo komercialnih, im dustrijekih, agrarnih, mornariških a'1 geoinetrskib šol. Univerze so v Bariju, Bologni, Cah)" niji, Florenci, Genovi, katoliška B»'" verza v Milanu, univerza v Napolij"’ Palermu, Perugiji, Rimu, Turinu, Trstu. Poleg tega so še visoke ekonomske in komerčialne šole v Milanu 1® Benetkah. Ltotelr „Druiln»hcga tednika* Mraz. življenjsko zdravila Ko je dr. Alezis Karel, Nobelov nagrajenec, napovedal, da bomo v bodočnosti človeško življenje podaljševali s tem, da Jih bomo dajali v led, se je to zdelo laikom nekaj neverjetnega. »Prepričan sem,« je dejal ta mož pred nekaj leti, »da bomo kmalu lahko človeško življenje za nekaj časa prekinili, potlej ga pa spet vrnili v normalno življenje. Tako bomo lahko dočakali nekaj sto let starosti.« Danes baje nismo daleč od uresničenja tega fantastičnega prorokova-nja. To dokazuje Ana Brugova, prvo človeško bitje, ki se ji je s pomočjo mraza vrnilo izgubljeno zdravje. Ana Brugova je 24 dni prebila v ledenici, na pogled podobni stekleni mrtvaški krsti, ki pa učinkuje kot vir mladosti. Iz nje je prišla kakor prerojena in pripoveduje ljudem o čudežu nove metode pomlajevanja profesorja Lampla. »Življenje je dobilo zame novo vrednost,« Je rekla mlada Nizozemka, ko je zapuščala laboratorij Ley-denskega vseučilišča. »Preden sem se podvrgla zdravljenju profesorja Lamp-la, »em izgubila že sleherno upanje. Moji iivti so bili uničeni, jetra niso več delovala, srce je bilo šibko, ledvice so bile pa pred razpadom.« »Zdaj sem kakor prerojena. Popolnoma sem zdrava, zdaj se hočem poročiti in roditi otroke.« »To je pa šele začetek,« meni prof. Lampl. »Kmalu bomo prišli tako daleč, da bodo naši pacienti lahko živeli po dva tisoč let. Dovolj je samo, da se vsakih petdeset let pomladimo po moji metodi zmrzovanja.« Pozornost prof. Lampla je zbudilo dejstvo, da živali žive pet do šestkrat dalj kakor traja njihova rast, ,dočim je človek lahko srečen, če živi samo trikrat dalj. »Če v našem življenju ne bi bilo nečesa v bistvu napačnega, bi morali živeti po 100 do 200 let,« trdi prof. lampl. »Mogoče,« pravi prof. Lampl, »da nas naše duhovno in čustveno življenje uniči dosti prej, preden se telo normalno Izrabi. Morebiti se mi bo posrečilo, da bom iznašel neko pomlajevalno sredstvo, s pomočjo katerega se bo človeku mogoče boriti proti razdiralnim učinkom čustvenega in duhovnega življenja.« Prof. Lampl je začel študirati življenje ljudi, ki so dočakali sto in več let. V svoje presenečenje je ugotovil, da stoletnikov ni tako malo, kakor je poprej mislil. Ugotovil je, da na Francoskem vsako leto umrje po 150 ljudi, starejših kakor sto let. Odkril je dve važni dejstvi. Prvič, da ima toplota nemajhen vpliv na življenje. Drugo dejstvo, ki ga je prof, Lampl opazil je pa, da so ostala trupla raziskovalcev, ki so zmrznili na dalj- nem severu, ostala popolnoma nespremenjena. »Tu je odgovor,« je pomislil prof. Lampl. »Če bi iznašel način, s pomočjo katerega bi lahko ohranil človeka pri življenju v skoraj zmrznjenem stanju, bi dal s tem organom priložnost, da se spočijejo in okrepe. Zmrznjen človek bo živel dalje samo animalno življenje, in če ne bo izpostavljen čustvenim in duhovnim vplivom, je glavni vzrok njegovega telesnega izčrpavanja odstranjen. Glavni problem prof. Lampla je bd iznajti snov, ki bi ohranila telo pri življenju tudi pri zelo nizki temperaturi. Delal je poskuse z ekstraktom žlez mladih krav in je ugotovil, da se lahko telesna toplota živali po vbrizganju takšne injekcije brez škodljivih posledic zniža prav do točke zmrzovanja. To snov je imenoval »vitaprolon-gin« in jo je začel uporabljati kot sredstvo za produkcijo toplote poskusnih živali, v začetka za krajši, pozneje za daljši čas. V začetku je hotel zmrznjene živali čez noč ohraniti v tem stanju. Ko se mu je to posrečilo, je postopno večal dolžino tega latentnega življenja na teden dni in celo na mesec dni. V vseh primerih je imela injekcija isti učinek. Namesto običajnih smrtonosnih posledic zmrzovanja je nastopilo mirno spanje. Za uspavane živali ni bilo škodljivih posledic, zbudile so se osvežene in okrepljene. Treba je bilo torej ta poskus preizkusiti tudi na človeku. Na prizorišče je stopila Ana Brugova, ki smo jo pozneje videli v tistem čudnem aparatu, podobnem stekleni mrtvaški krsti. Ana Brugova, stara trideset let, se je podvrgla tej »operaciji«, ker ji ni nič drugega ostalo. »Ničesar nisem imela izgubiti,« je pripovedovala, »izgledi so bili pa vendar privlačni. Razen tega se mi ničesar ni moglo zgoditi, ker so mi prof. Lampl in njegovi asistenti obljubili, da me bodo čuvali dan in noč.« Gospodična Brugova je dobila narkozo in injekcijo vitaprolongina. Nato so jo pomočili v raztopino soli in jo položili v aparat. Vse šibkeje in šib-keje je dihala. Obraz je polagoma izgubljal barvo. Čisto počasi so nižali temperaturo njenega ledenega ležišča, dokler ni naposled ostala čisto nepremična, kakor živali med svojim zimskim spanjem. Nastopilo je dolgo spanje brez sanj. Štiri in dvajset dni pozneje je prof. Lampl menil, da je zdravstveni postopek končan. Priključil je svoj aparat za merjenje mraza v ledenici in je počasi višal temperaturo. Mumificirano telo Ane Brugove se je premaknilo. Začeia je močneje dihati. Obraz je spet dobil prejšnjo barvo. Profesor je izključil aparat za reguliranje toplote in je pazljivo opazoval svojo pacientko, ki se je prebujala, kajti gorje ji, če bi se prehitro otajala. Štiri in dvajset ur pozneje je Ana Brugova že lahko sedela, dva dni pozneje je pa odšla iz laboratorija kot »popolnoma pomlajena ženska«. »Ždelo se mi je, kakor da bi se b sanj prebudila,« je rekla. »Ničes»r posebnega nisem občutila.« »Štiri in dvajset ur mi je mini*0 kakor piš vetra. Če bi bita zmrznjena tisoč let, bi se mi še to zdelo kakof nekaj minut.« Prof. Lampl za zdaj ne namerama delati poskusov, trdi pa da lab*0 deset iet ohrani človeka v tem **a nju brez škodljivih posledic, To »dolgoročno« zmrzovanje najbrže še nekaj let omejeno na *' vali, šele potlej bo pa prešlo tudi na ljudi. Za takšen ledeni rekord z“a* profesor Lampl pripravlja mlado t° rilo. V vsem delu prof. Lampla je ua*‘ pomembnejše odkritje vitaprolongi®0" Ta preparat omogoča, da se Ikri* ohladi, a ne znrrzne. Teorija, na kateri temelji njeg°v metoda zdravljenja, je v glavneid tem, da zmrznjeno telo za doloce čas ne vznemirja mozeg, kajti »®r je po mišljenju dr. Karla posledi < funkcije mozga. . »Staniče so same po sebi nes®1 ne,« pravi prof. Lampl. »Smrt je cen '. ki jo plačamo zato, da imamo i Cena ni pretirana, ker je tista nostna energija, ki nastaja v ti cah mozga in ki nas tira v ' največje čudo vsemirja.« 0 »Vendar imamo pa upanje, da bo& človeško življenje lahko ped3" vali,« dodaja dr. Karel. »Kajti PJjj stopno spoznavamo bistvene lastno živega tkiva.« . ^ Holandski znanstvenik pomlaja rej s tem, da uspava mozeg, ”a ^ imelo telo tako možnost odpočit* in okrepiti. Za diplomo v agronomskih vedah je treba 41etaega študija. Pogoj za pripustitev je zrelostni izpit klasičnih ali realnih šol ali pa dovršena teh-nično-agrarna šola. Univerze so v Bariju, Bologni, Florenci, Milanu, Napo-uju, Perugiji, Pisi in Turinu. Za diplomo v gozdarstvu je treba »letnega študija. Pogoj za pripustitev zrelostni izpit klasične ali realne |®|e ali pa dovršena tehnična-agrarna sola. Univerza je v Florenci. Za farmacevtsko diplomo je treba kletnega študija. Pogoj za pripustitev te zrelostni izpit klasične ali realne ■J*e. Univerze so v Bariju, Bologni, Cagliariju, Camerinu, Cataniji, Ferra-FJ’ Florenci, Genovi, Messini, Modeni, "apoliju, Padovi, Palermu, Parmi, Pa-J*H, Perigiji, Pisi, Rimu, Sassariju, l®Qi, Turinu in Urdinu. Za diplomo v veterinarstvo je treba kletnega študija. Pogoj za pripustitev le zrelostno spričevalo klasične ali ffcalne gimnazije. Univerze so v Bo-*°8ui, Camerinu, Messini, Milanu, Na-f°hiu, Parmi, Perugiji, Pisi, Sassariju *Q v Turinu. , diplomo v ladjedelstvu in ladij-■*em strojništvu je pogoj zrelostno pričevalo klasične ali realne šole, učna doba pa traja 5 let. Univerzi sta Genovi in v Napoliju. ^a diplomo v političnih vedah je reba štiriletnega študija. Pogoj za Popustitev je zrelostno spričevalo kla-icne ali realne šole. Univerze so v 0aril». Cagliariju, Cataniji, Florenci, v ^ess*ll'i na katoliški univerzi Milanu, na univerzi v Napoliju, Pa-aovi Palermu, Paviji, Perigiji, Pisi, Kimu, Sieni, Turinu in Trstu. *•,. yPis na te univerze je treba vlo-1 pisano prošnjo ter jo nasloviti na ektorja, priložiti pa prošnji rojstni st, srednješolsko spričevalo, legiti-•nacijo s fotografijo ter še dve drugi y ,§rafijj v formatu za legitimacijo. ta£lS^nci 80 obvezani na plačevanje V.8_Jn_Š°lskih prispevkov. • °dočim maturantom, ki si še niso zbrali svoje študijske stroke, se tu-aj sporoča v njih vednost, katere di-P onie se podeljujejo na italijanskih niverzah. To so: diploma 'v pravni-inU’ v P°l**i^nili vedah, v statističnih . demografičnih vedah, v ekonomskih n komercialnih vedah, v filologiji in u°w>fiji, v literarnih vedah, v peda-°®8>ji, v tujih jezikih in literaturah, v "*edicini in kirurgiji, v kemiji, v in-oustrialni kemiji, v fiziki, v matema-‘ki, v matematiki in fiziki, v naravo-81°vnih vedah, v bioloških vedah, v teoloških vedah, v farmacevtiki, v ci-v*lnem inženerstvu (pododdelki: edil-j?°> hidravlično in transportno), v industrijskem inženirstvu (pododdelki: Mehanika, elektrotehnika, kemija in aeronavtika), v ladjedelstvu, v kemičnem inženirstvu, aeronavtičnem inženirstvu, v rudarstvu, v arhitekturi, v ®gronomiji, v gozdarstvu, v veterinar-? i.u, v zemljepisju, v statistiki, uči-.istvu, v ekonomiji in pravništvu, v Crteljstvu v gospodarskem podjetni-s vu ter v usposabljanju za nadzorni-r ,Y ljudskih šolah. v , .Podrobne informacije se dobijo j tajništvih poedinih univerz, kakor v tajništvu naše univerze. Uradna objava o izpadih na Hrvatskem Poglavnikova pisarna je izdala posebno objavo, ki jo je podpisal pobočnik, generalštab- ni polkovnik Sabljak. Uradno besedilo se glasi: ]5a?ne 10. julija letos so začele ne-Sir;e^? angleške oddajne postaje raz-naif , napoved, da bo dne 14. julija »o »o1 v vseh tistih deželah, ki 8e spustile v vojno z osnimi sila-pr’ a so bile zaradi bliskovite vojne ^“»agane in zasedene. Nekaj dni je otldajna postaja prebival-nezavisne države Hrvatske in Ptin balkanskih držav, naj bodo lD&rav^ene' ^ spočnejo 14. julija liju* na dani znak. Tik pred 14. ju-PtJJLP* je bilo sporočeno, da je upor J°*en na ‘20. julija, v b*v»*i s prvimi napovedmi se je °d 14- na 15- iuliia dvignil del 6ti„ ov v taborišču na gradu Kere-Bilo je kakih 80 jetnikov, ki pr(1,/j niso bili poučeni, da je datum je ‘°žen. Znatnemu številu teh ljudi V tf.8Pel° pobegniti, vendar so bili že Po)ic-.u naslednjih dni polovljeni od pPisJ*l6 in od kmetov. Izročeni so bili »e /finemu oblastvu. Nekateri, ki so jJPUstili v borbo, so padli na mestu. in 20. julijem so se na Kran'Unu, na pi^delu stare vojaške kaj, lce med Karlovcem in Siskom, ludi v župnijah Sava, Vrbas, 8Uft>i;Va. *n drugafl opazili premiki i^liia ^iuc*i P« gozdovih. Dne 20. ljj^j 8e je začulo po gozdovih stre- *avir ®b°rožene čete so planile iz koni„la’ napadle mirne vasi in so po- Žeo- .ale eivilno prebivalstvo, celo Dian la °*r°ke, v prvi vrsti pa musli-katolike. Poškodovali so že-Pfavp ’ brzojavne in telefonske na-'febn ^bkstva so takoj storila po-Paa preko Tržiča ter Gradiške nazaj v Gorico. Kolesa za dirko bodo pregledali in žigosali 14. t. m. zvečer, start bo pa 15. t. m. od 8. zjutraj s trga Cesare Battisti v Gorici. Zanimive najdbe so našli pri izkopavanju pod cerkvijo sv. Justa v Trstu. Že nekaj tednov izkopavajo pod ladjo Najsvetejšega Zakramenta in so našli prav zanimive ostanke starorimskih stavb, iz katerih se da domnevati, da stoji cerkev sv. Justa na staiih rimskih temeljih. Poleg ostankov temeljev templjev, so našli pod ladjo tudi grobove kristjanov in rimski grob še iz poganske dobe. Trst je zatemnjen od 5. avgusta dalje od 21.30 do 5.30 zjutraj. Strogo izvajanje te naredbe nadzoruje policija. Kršitelje kaznujejo s globo do 2000 lir ali s zaporom do treh mesecev. Silen ciklon je iftjel pred nekaj dnevi Polo in povzročil precejšnjo škodo. Silen orkan je lomil drevje, trgal okna, da so se drobile Sipe, ob obali so pa valovi butali visoko na obrežje, tako da je bil poplavljen ves vzhodni del obrežja. V istem casu je vihar zajel tudi Benetke in Lido. Gasilci so morali priskočiti na pomoč neki jadrnici in gondoli, Uaterh voditelji so se brez uspeh* borili proti visokim valovom. 55 učiteljev osnovnih in profesorjev srednjih šol je prispelo iz Dalmacije ▼ Benetke, kjer se bodo udeležili tečaja italijanskega jezika in italijanske kulture na trgovski visoki šoli. Ude- Za one, ki ne utegnejo zvečer, bo v petek 15. avgusta ob 16. (4 uri) poleg večerne tudi popoldanska predstava Veseli teater — Delavska zbornica ležence je sprejel rektor s predstavniki oblasti. Predalčke za tramvajske vozovnico in druge smeti smo dobili na vseh ljubljanskih tramvajskih vozovih. Ljubljančani naj se teh predalčkov, ki so nameščeni pri vstopu in izstopu tramvajskega vagona, poslužujejo, da ne bodo z njimi smetili po ulicah. Vsako smetenje ulic bo namreč policija kaznovala, ker ima mestna občina s sna-ženjem cest že tako veliko preveč stroškov. V Trstu prodajajo novo vrsto cigaret, ki jo je izdala uprava kr. monopolov. To novo vrsto cigaret zaenkrat prodajajo samo v Trstu. Imenujejo se Colombo in jih prodajajo po 20 kosov v škatljici. Cigarete so na poseben način preparirane in namenjene predvsem tistim kadilcem, ki so bili navajeni na ameriške cigarete. Nove razstavne paviljone ljubljanskega velesejma so dogradili, čeprav nas od velesejma ločita še dva meseca. Ob paviljonih so tudi že položili betonske plošče, ki bodo trajen tlak, dokončavajo pa tudi že lesen strop, ki bo podoben ladijskim tlom. V paviljonih postavljajo tudi že lesene ore-grade, ki bodo ločile posamezne oddelke. Na notranji strani prvega paviljona ob Latermanovem drevoredu so že postavili zunanja razstavili, ki bodo pod betonsko streho. Streha teh sega daleč čez hodnik za pešce Tudi v starih paviljonih, ki bodo do nadaljnega še ostali, so že začeli popravljati stene in jih oživljati z novimi barvami, da bo letošnja jesenska prireditev tem lepša in privlačnejša. Mrzel val sredi avgusta je zajel tudi Trst. Kar čez noč zavela mrzla kraška burja, termometer je s 30 stopinj C padel pod 10 stopinj C. Ljudje so se zavili v površnike. Tako nenadne toplotne izpremembe sredi meseca avgusta v Trstu že dolgo ne Domni,jo. Maksimalne cene povrtnini, sadju in drugim sadežem je določil mestni tržni urad. Domači krompir sme stati največ 1 liro kilogram, koleraba 1 liro, nizki stročji fižol 1 liro, visoki stročji fižol pa 2.50 lire. Glavnata so lata sme stati največ 2 liri kilogram, endivija 2 liri, kumare 1.20 li^e, čebula 1 liro, češenj 2.50 lire, grah v stročju 2.50 lire, mehka špinača 2.50 lire, kislo zelje 3 lire, kisla repa 1 Ml lire, domači paradižniki 3 lire, veliki jurčki 6 lir, jurčki za vlaganje 10 lir. Prvovrstna namizna jabolka Kilo 4 tire, jabolka druge vrste 3 lire, jabolka za vkuliavanje pa 2 lire. Domače marelice so po 6 lir. domače breški e jx> 4 lire. Vse cene veljajo za kilogram, druge mere so prepovedane. Cene so strogo obvezne tako za prodajalce kakor za gospodin e 757 stanovanjskih odpovedi je ta-beleženih pri ljubljanskem sodišču za prvih sedem mesecev tega leta. To so predvsem odpovedi manjših stanovanj. Lani je bilo do tega časa že 1278 odpovedi, predlanskim pa še 250 več. Popisne pole prebivalstva morajo v najkrajšem časa oddati vsi družinski poglavarji, pri katerih 6e še ni oglasil popisovalni organ. Druži neki poglavarji se morajo z napisanimi polami zglasiti na občinskem popisovalnem uradu na Bleiweisovi cesti 23. Kdor te obveznosti ne bo izpolnil, bo kaznovan po predvidenih sankcijah. 500 kilometrov cestnega omrežja grade na Spodnjem Štajerskem nemške oblasti. Državne ceste bodo az-širili in jih uredili tako, da bo po njih mogoč prevoz s hitrostjo 80 km. Državna eesta Maribor — Fram — Konjice—Celje bo široka 11 m, betonirana površina pa 9 metrov. Pri cestnih delih je trenutno zaposlenih 12.000 delavcev, ki imajo na razpolago 120 tovornih avtomobilov, in 80 cestnih valjarjev. Prepoved prodaje svežega kruha je izdal pooblaščenec za prehrano in kmetijstvo na Spodnjem štajerskem. Odslej smejo peki na Spodnjem Štajerskem prodajati kruh šele 24 ur po-tem, ko je pečen. Nove sposobne tekstilne obrate bodo ustanovili v Zagrebu s sodelovanjem italijanske tekstilne industrije. Na področju Hrvatske namreč ni dobro razvita industrija za predelovanje volne in bombaža. Hrvatsko-nemški turistični promet so uredili zastopniki obeh držav s posebnim sporazumom. Sporazum bo Sele pozneje podpisan, vendar » pa že znane njegove določbe. Vsak nemški potnik bo lahko na Hrvatskem potrošil po 400 mark, Hrvatje pa v Nemčiji po 500 mark. Za turistični promet je za zdaj rezerviranih 300.000 mark. Sporazum ima za zdaj predvsem namen olajšati potovanja trgovskega značaja. Dravski most pri Varaždinu so po vesteh iz Zagreba popolnoma obnovili. Most je razrušila bivša jugoslovanska vojska. Izročen je že prometu. 8 smrtnih obsodb so izvršili na Gorenjskem zaradi komunističnih sabotažnih dejanj. Obsojeni so bili Ignacij Hren iz Kamnika. Leopold Dremelj fe Kamnika, Mirko Eyler iz Zapric, Alojzij Glavič iz Mengša. Razen tega je policija prijela komuniste, ki so se oboroženi skrivali v gozdovih kranjskega okoliša. Na 6mrt so bili obsojeni štirje izmed njih: Milan Kolarič iz Perovega, Stanko Kališnik iz Perove-ga, Kazimir Černe iz Zapric in Ivan Finžgar iz Javornika. Sodba je bila takoj izvršena. 1,650.000 tujih delavcev je že na delu v Nemčiji, kakor poroča državni tajnik dr. Syrup v listu »Reichsarbeits-blattu«. Izmed njih je 1,350.000 delavcev in 300 tisoč žensik. Dr. Syrup meni, da Nemčija tudi po vojni ne bo mogla izhajati brez tujih delavcev. 180 zastopnikov Hrvatske kmečke stranke se je pretekli teden v hrvatskem saboru slovesno priključilo usta. škemu gibanju. Poglavnik je imel ob tej priliki priložnostni govor, v katerem je poudaril svoje veselje nad tem, da so se voditelji vseh zdravil sil v deželi združili pod okriljem ustaškega gibanja in ostali zvesti hrvatakemu kmetu. S tem »o storili voditelji kmečke stranke domoljubno delo, ker so sa pridružili delu za narod. To delo ima namen obnoviti in za vselej zagotoviti obstoj hrvatske države in ustvariti pogoje za napredek in blagostanje hrvatskega naroda. 13. obletnico smrti hrvatskega voditelja Stjepana Radiča eo praznovali pretekli teden na Hrvatskem. Po vsej državi so se vršile službe božje v njegov spomin, slovesne zadušnice v zagrebški katedrali ee je pa udeležila tudi hrvatska vlada in več ualaških oddelkov. Na njegovem grobu so položili venec. Paroplovna družba Jugoslovanski Lloyd je prenesla svoj sedež iz Splita v Zagreb. Svoje ime je spremenila v Prekomorski Lloyd. Glavnica družbe znaša 120 milijonov din. Prav tako je svoj sedež prenesla družba Prekomorska plovidba s Sušaka v Zagreb. Glavnica znaša 10 milijonov din. Komisar za begunce v Srbiji Andrija Popovič je sklical konferenco, na kateri so razpravljali o zaposlitvi beguncev v industriji, lesni široki, gozdovih, obrtništvu itd. Na konferenci so predložili tudi prošnjo, da bi se odstotek brezplačne pšenice pri odkupu zvišal od 1 odstotka na ‘2 do 4, ker sicer množina ne bo zadostovala za prehrano vseh beguncev. Prehrano Beograjčanov je uredila nemška organizacija prehrane. Beograjčani so dobili nakaznice za moko, mast, sladkor in sol, tako da »o vsa najpotrebnejša živila pravično rzle-ljena. Prehranjevalni urad v Beogradu izda vsak dan deset in pol vagona moke, torej 140.000 kil kruha. Na vsako osebo pride na dan 400 gramov kruha. Brezobziren nastop proti komunistom v Krškem Šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem je izdal dne 80. julija v Mariboru naslednji razglas: »V zvezi s komunističnim rovarjenjem so bile prijete včeraj na Spodnjem Štajerskem naslednje osebe: Jo-6ef Graber. cestni delavec, Peter Jerneje, gozdarski uradnik, Feliks Kaplan, občinski nameščenec, Emil Kaplan, brivski pomočnik, Fritz Kaplan, brivski pomočnik, Franc Kastelic, cestni delavec, Raimund Kastelic, cestni delavec, vsi iz Gurkfelda (Krškega), Johanna Uranjek, učiteljica iz Greisa bei Cilli (Griže pri Celju), Anton Preska, urar, in Franc Preska, brivski pomočnik, oba iz Gurkfelda (Krškega). Te osebe, ki so jih zalotili v skupini, so posedovale orožje, municijo in razstrelivo (razstrelilne patrone in za-žigalne vrvi) in so imele pri sebi razen tega veliko število upornih tiskovin. S tem so te osebe prekršile odredbe šefa civilne uprave, za kar določa odredba o orožju, rauniciji, razstrelivu in vojnem orožju z dne 17. maja 1941 (V. u. A. BL Nr. 15, S. 104) smrtno kazen. Smrtna kazen je bila izvršena danes zjutraj. Tako bo tudi vnaprej vsakršno upiranje proti obstoječemu upravnemu redu takoj kaznovano. Marburg a. d. Drau, 30. julija 1941. 'Šef civilne uprave na Sp. Štajerskem.« Osebne ▼osti Poročili so se: Pri Sv. Krita pri UtUt: g. Alojzij Petelin, orožnik v Planini pri Rakeku, in gdč. Mira Srebotova iz Sv. Križ* pri Litiji. Bilo srečno! Umril so: V Ljubljani: 60 letni Franc Florjančič. mehanlfiki mojster in sodni cenilec; Jože Mikolj; Ivan Benkovič, ravnatelj zemljižke knjige v pok.; Josip OberSek, želesniški sprevodnik v pok.; Alojzij Drnovšek, mest. delavec; Franc Rihtar, prokurist banke »Slavije«; Marija Ana Vidičeva. Na Vlčn: Prane Pezdir, posestnik. V Kozaršah pri Starem trgu: Terezija Sumradova. V Mariboru: 52 letna Marija Dobni-karjeva; 80 letni Janez Lamut; 24 letni Viktor Celesnik; Aleksander Kebrič; Janez Kokol, poslovodja drogerije »Salus«; Marija Tibučeva. V Poljanah nad Škofjo Loko: Marija Stibideva. V Kostanjevici na Krasu: Amalij* Urdihova; Terezija Trampuževa, trgovka. V Celju: Marija Graseelljeva. V Beogradu: Justina Grudnova. Naše sožalje! ft__________________________________________________ Neverjetno, a resnično Mož, Eti loči 12J00 vonjev Laboratorij z arhivom skoraj vseh vonjev na svetu II Duce acclamato dai barabini della colonia Belfiore a Mantova. — Otroci kolonije Belfiore v Mantovi pozdravljajo Duce„a. Zgodba se — denimo — začne v Indiji. V velikem pristanišču se veliki potniški parnik za nekaj ur ustavi. Kakor truma lačnih kobilic planejo popotniki v mesto in naravnost v ba-zarsko četrt. Je že takšna navada, da človeku bolj verujejo, kod je hodil, če iz krajev, ki jih je bil na svojem po- li signor Eyme!in al lavoro nel suo laboratorio. — Gospod Eymeiin pri delu v laboratoriju. potovanju obiskal, prinese tudi dokaze. Popotniki si v indijskih bazarjih kupujejo vse mogoče indijske posebnosti: majhne slonovinaste Budhe, srebrn nakit in podobno. Gospodje si izbero kakšno dragoceno tobačnico ali pepelnik, dame pa seže.o po nežnih tkani- nah, ki so kakor dih tanke, in ki predstavljajo indijsko ročno delo. Vse te reči so navadno prepojene z nekakšnim čudežnim omamnim vonjem, ki so tako skrivnostni kakor je skrivnostna indijska dežela sama. Bogata tujka si na primer pribori krasno svileno ruto, pristno oriental-skv delo. Iz tkanine' se širi neznan, čudovit vonj. Doma, denimo v New-yorku, jo pokaže svojim znankam in znancem. In vsi so očarani, bolj od vonja kakor od rute. V vsem Newyor-ku ne najdeš tako čudovitega parfuma, ki bi tako opojno dišal! Rutica pride naposled v roke velikega tovarnarja parfumov. »Takšen parfum naj bi sestavili!« se glasi želja mnogih dam. A kako? Morda je rutica ležala v bližini kakšne eksotične cvetlice ali v omari poleg posušenih rastlin. Morda je vonj celo mešanica različnih azijskih cvet-li- 'h ekstraktov. Tovarnar parfumov ne neha iskati izvora tega čudovitega, neznanega vonja. Vonj se ne da ne kemično ne kako drugače analizirati, treba ga je kratko in malo poznati. In tovarnar ve za moža, ki pozna skoraj vse blagodišeče vonje tega sveta. Ta mož je gospod Eymelin. Eymelin je mož z edinstveno zmožnostjo, da zna vse, tudi najbp.j sestavljene vonje razlikovati iiv jih analizirati in pomeni za svetovno industrijo parfumov neprecenljivo vrednost. Eymelinov poklic je edinstven na vsem svetu. Razen njega na vsem božjem svetu ni človeka, ki bi znal razlikovati toliko različnih vonjev. Gospod Eymelin prebiva v Grassu, slikovitem južnofrancoskem podeželskem mestecu. To mestece, ki je zelo odlično, je že več ko 300 let središče evropske industrije parfumov in zaradi svojega edinstvenega »vonjalca« igra veliko vlogo v vsej svetovni industriji parfumov. V Grassu sestavljajo vse mogoče parfume in jih razpošiljajo po svetu. Po zaslugi izredno razvitega čuta za različne vonjave in zaradi svoje 251et-nega znanstvenega dela na- tem področju industrije parfumov, si je priboril zmožnost, da vsem vonjavam sveta lahko napove izvor in jih razčleni. S svojim čudovitim vonjem lahko identificira in analizira nič manj kakor okrog 12.000 različnih cvetličnih in rastlinskih vonjev! Vsi veliki tovarnarji parfumov so njegovi odjemalci. Vsak parfum, pa naj bo komplicirana mešanica več tucatov različnih vonjev, zna analizirati in sam sestavlja recepte za čudovite vonjave. Neštevilni slavni parfumi, ki'nanje naletimo na toaletnih mizicah bogatih dam, so stvaritve gospoda Eymelina. Njegov poklic pa nikakor ni lahek, čeprav ima res edinstveno zmožnost. Določitev izvora posameznih vonjev v parfumu terja od njega več ali manj časa, kolikor je pač parfum zapleten. Pogosto je odvisno tudi od tega, kako je gospod Eymelin razpoložen. Ima dobre in slabe dneve. Pogosto kompliciran parfum analizira v dveh tednih, včasih pa potrebuje za to delo tudi leto ali dve! Vse vonje pa, ki jih je kdaj analiziral, shrani v svojem laboratoriju, V njem je shranjenih doslej vseh dvanajst tisoč vonjev, ki jih gospod Eyme-lin pozna. Gospod Eymelin ima tudi svojo veliko destilarno. V desetih ogromnih dvoranah je nešte^ilno destilacijskih aparatov, v katerih delavke destilirajo na tisoče rastlin in cvetlic iz vsega sveta in jih tako predelujejo v močno koncertrirane parfume ter jih razpošiljajo po vsem svetu. V pasjih dneh, ko človeštvo muči vročina, spijemo neprimerno več tekočine kakor v drugih letnih časih. Piva, vina, slatine, mleka in ne nazadnje ledu in vode porabi takrat človeštvo neznanske množine. Posebno pa v velikih mestih, kjer je tudi poraba vode tudi v druge svrhe dosti večja kakor drugod. Tako so na primer v Berlinu Izračunali, da so porabili po 35 do 40 tisoč stotov ledu na dan. Kaj pa šele vode! Vodovodne oblasti so izračunale, da je vsak Berlinčan porabil v veliki vročini povprečno 200 litrov vode na dan. Prav tako so porabili mleka, 20 milijonov kubičnih metrov. Za čudo je bila pa v Nemčiji pred ivo.no poraba kave še večja. Vsako leto so porabili 130 milijonov kg kave, iz česar so skuhali okrog 4 milijone kubičnih metrov kave. Zraven pa niso upoštevani tudi kavni nadomestki, cikorija, žgano žito itd., iz česar so skuhali približno 18 milijonov kubičnih metrov »kave«. Svetovno porabo kave so pred zadnjo vojno računali na poldrugo milijardo kave, iz česar se sauha približno 45 milijard kubičnih metrov kave. Med najljubše svetovne pijače pa spada čaj. Največ čaja porabijo v deželah, od koder izhaja, kakor na Kitajskem. Japonskem, v Indiji in na Javi, kjer popijejo takšne množine čaja, ki si jih pri nas niti predstavljati ne moremo. Razen v teh deželah popijejo največ čaja na Angleškem in na Holandskem ter v Združenih državah. Strokovnjaki računa ;o, da človeštvo popije pol milijarde kg čaja na leto, iz česar skuhajo kakšnih 250 miir.onov kubičnih metrov čaja. Svetovna poraba kakava je man.ša: okrog 600 milijonov kg na leto. Čeprav kava in čaj de?ti bolj tešita žejo kakor alkoholne pijače, človeštvo tudi alkoholnih pijač posebno v veliki vročini precej popije, celo več kakor kave in čaja. Posebno v evropskih dr- žavah nad vse cenijo pivo, čeprav se po njem še bolj potijo, ker vsebuje precej kalorij in znatno zviša človekovo temperaturo. Človeštvo popije po statistikah do 52 milijonov hektolitrov piva na leto. Poleg piva in drugih alkoholnih pijač pa moramo upoštevati tudi velikanske množine slatin, limonade, onranžade in drugih sadnih in rastlinskih sokov. Iz gornjih številk lahko sklepamo, da ni karsibodi odžejati človeštvo. Živosrebrna krogla kot muzejski čuvaj Pred nedavnim je Francoz Rajmond Langiois, ki se je proslavil že z več praktičnimi izumi, iznašel napravo, ki preprečuje tatvine starih dragotin iz muzejev, kar se pogosto zgodi v velikih muzejih. Naprava obstoja iz živosrebme krogle v stekleni cevi, ki se pri najmanjšem tresljaju vznemiri in pri tem vključi električni tok ali ga pa izključi. Ce bi na primer kakšno mojstrovino, kakor na primer slavno Mono Liso, zvezali s to napravo na narobni strani slike in če bi jo skušal kdo ukrasti, bi se v opazovalnici prižgala električna žarnica, ki bi čuvaja opozorila na nevarnost. Ostalo je malenkost; takoj bi lahko pogledali, kaj se je zgodilo in bi ukrenili vse potrebno, če treba, tudi stražnika poklicali. Izum je res praktičen In se ga bodo veliki muzeji gotovo s pridom posluževali. Pogonsko sredstvo — iz kruha Znano je, da se pri vrenju, ki ga drožje povzroči v kruhu, razvija alkohol. Med peko ta alkohol z vodnimi parami in ogljikovo kislino vred odhaja na prosto. Doslej niso mogli zmanjšati velike vročine, ki jo vsebuje vodna para. V neki veliki švedski pekami so pa pred nedavnim začeli ta dragoceni alkohol zbirati. S pomočjo p>osehnih zgoščevalcev, pritrjenih v dveh vrstah, drugo nad drugo, zgoščajo vso odhajajočo vodno paro, ki vsebuje alkohol. Ti zgoščevalci ne vsrkajo nič manj kakor 85 odstotkov alkohola, iz p>are in ga spremene v tekoče stanje. Povprečno pridobijo pri peki 1000 kg | kruha 13 litrov alkohola. Ta množina p>a ravno zadostuje za gorivo motorjev, I ki razvozijo kruh med odjemalce. Razen tega ima pa tovarna tudi neprestano pripravljeno toplo vodo, ki jo grejejo s tem alkoholom. In vse to tako rekoč zastonj. Kuharice so najbolj zaželene žene Po statističnih podatkih je ugotovljeno, da imajo kuharice še zmerom kakor že od nekdaj najboljše iaglode za možitev. Med kuharicami je namreč najmanj neporočenih deklet. Vzrok je torej dovolj jasen: človeštvu gre ljubezen še zmerom skozi želodec. Zato dekleta, ki mislilo, da se ne bodo mogle poročiti, najbolje store, da se dobro navadijo kuhati, potlej se bodo njihovi izgledi znatno zvečali. Somi — žrtve sedanje vojne Mnogi ljudje menijo, da spadajo morski somi med največje škodljivce in da imajo posebno v sedanji pomor- ski vojni velik plen, posebno v Atlantskem morju. Siromaki pa v resnici nimajo tako rožnato, kajti tudi oni lahko postanejo tarče in velika privlačnost za mine. Zato spadajo med tiste sloje, ki so zaradi vojne najbolj ogroženi. Znanost vojujočih držav je s prese- netljivo edinostjo Ugotovila, da spadfl morski som med zelo koristne živali-V prvi vreti ga love zaradi njegovih jeter, ki vsebujejo več vitamina A ka-kor vsaka druga jetra, tako da iz njih delajo vse mogoče zdravilne preparate. Razen tega je pa njegova koža zelo trpežna in velja aa veliko razkošje. M nje delajo damafce tortnoe, zadnji ča® Pa že tudi čevlje, ki si jih pa seveda lahko samo bogate dame privoščijo. Katera žival ima najboljši voh? Zdi se, da ima od vseh živali naj' bolje razvit voh metulj. Proti vonjalnim čutom metulja ** celo p>olicijski pes lahko skrije. Metulj samico zavonja že kilometre in kilo-metre daleč in leti za njo. Da bi sled laže našli, nekateri metulji spuščaj0 različne vonjave: vanilije v, melisin, jagodov, opijev vonj in druge, česar s° se pač naužili, Te vonjave predelujej0 metulji v p>osebnih vonjalnih organih-ki so pogosto tako močne, da jih ce>° človek zavoha. Prebrisanost strupene kače V južni Afriki živi strupena ki spada v družino kober. Strupe®* kače, razen mambre, bežijo od človeka in ga napadejo šele takrat, kadar čutijo njegovo nevarnost. Strup«na kača iz rodbine kober naj pade svojo žrtev tak^da spusti v obliki drobnega žarka. Strup P po navadi žrtvi naravnost v oči in S3 onesposobi za vsakršno obrambo. Včasih se pa takšna kača stegne P® tleh, kakor da bi bila mrtva in se P1/® nič ne gane. Nedavno je neki razisk valeč naletel na takšno kačo. K°. ležala mrtva na tleh, jo je pričel o1 ' zati s palico. Dvignil jo je visoko zrak in jo vrgel nazaj v pesek. Vse.Jr kazalo, da je kača res mrtva, toda na lepem, ko so raziskovalec in ®ie govi spremljevalci šli tik mimo ka_| je ta spustila svoj strup in tak® padla zasledovalce. Le mondariso ricevono sul pošto di lavoro la pronta e costante assistenza dei lasci Femminili. — Luščilcem riža pri njihovem delu pomagajo fašistovske žene. II laboratorio ooll’aachivo di 12.000 differenti odori, che il signor Eymelin ha gia indagato. — Laboratorij z arhivom 12.000 različnih vonjev, ki jih je g. Ejrmelin ae raziskal, Kaj človeštvo pije? L’amicizia tra l’uo-mo e il volatile: il proprietario ha tro-vato una civetta sotto nn albero quando e e aduta dal nido. Piu ta rdi dive ne c osi dome-stica, che non to a bando na piu. — Nenavadno prijateljstvo med človekom in živaljo: 90-vo je našel njen lastnik, ho je padla iz gnezda. Pozneje se je tako navezala na svojega najditelja, da se nikoli ne loči od njega. 1 ... rn V. ;’:- '.jh Vi . . b., • ■ • 'ti SS BREZ SMISLA M 24 HUMOR X>Jv NAPISAL ALBERT HAIG »Saj je bila samo šala,« je odgovo-ril Vili na očitke svoje žene. »Rada bi videla, da bi enkrat prenehal s svojimi večnimi šalami,« je razdraženo odgovorila Betty. »Preden sva se poročila, si zmerom dejala, kako izvrsten humor imam,< Je dejal Vili. »Zdaj pa nimaš nobenega smisla več zanj.« »Od tedaj so minula tri leta,« je dejala Betty, »in sem se tvojega večnega humorja, ki ga moram poslušati vsak dan, že naveličala. Nikdar ne vem, kdaj se šališ, kdaj pa resno govoriš. Kako se moreš še čuditi, če Sem jzgubila potrpljenje?« 'Nihče izmed prijateljev mi ne za-®eri, če se šalim,« je dalje oporekal ’ “li »vsi so tega še veseli.« i , ,ie pa nadaljevala: »Tvoji prijatelji pa tudi ne žive s teboj dan za dnem. Povem ti, da tvojih neumnosti P® morem ia ne morem več prenašati.« »Torej tako je s to stvarjo,« si je •islil Vili. »Moja žena pravi mojemu “umorju neumnost, ki jo ne more reč Prenašati? Vsak ima vendar svoje do-Dre in slabe strani. Zakaj se človek *e bi mogel a humorjem kratkočasiti ^ olepšati življenja? Seveda ženske nimajo za humor nobenega smisla. R*jub temu pa... zadnjič sem vendar ®Poznal žensko, ki je imela smisel za .mor. Saj res, na plesu, do solz se 1® nasmejala mojim dovtipom in de-l. a, da sijajnejšega človeka še svoj *lv dan ni srečala. Prijetno dekle, ta *gnes, živahna črnolaska, pravo nasprotje moje plavolase Betty.< Nenavadna sporočila Na glavi napisane obvestilo Obveščevalna služba je že v davnih časih igrala veliko vlogo Ce je bilo dvnih časih, ko je bila vojna nekaterim narodom tako rekoč poklic, prenesti važno sporočilo skozi sovražnikove črte, so sužnja obrili po glavi, na kožo napisali obvestilo, potlej pa pustili, da so lasje obvestilo nekoliko prerasli. Takrat so sužnja odposlali. Tisti, ki mu je obvestilo veljalo, je sužnja spet obril in je lahko prebral obvestilo, ki je bilo kajpak napisano s posebno barvo. Pozneje, ko je hitrost začela igrati čedalje odločilnejšo vlogo, seveda ni bilo časa za rast las. Sovražnik je tudi bolj pozoren postal. In tako so začeli gojiti in uporabljati golobe-pismonoše. Ali so pa važna sporočila vtaknili v votle pužčine in jih sestrelili daleč za sovražnikove črte. O taksnem obveščevanju ve povedati že Herodot iz leta 450. pr. Kr. Ko je nemški knez Karel Drzni oblegal neko mesto, so obleganci pošiljali svojim tovarišem, zbirajočim se za sovražnikovim hrbtom, svo^a obvestila tako, da so jih streljali T votlih kroglah. Bogati IncBjci so imeli navado, da so na popotovanjih svoje dragocene uhane nadomestovall * lahkimi, sviti- mi koščki papirja in jih vtikali v luknjico v ušesni mečici, da se med tem časom ne bi zarasla. S temi papirčki si je pomagal angleški vojskovodja Warren Hastings, poznejši generalni guverner Vzhodne Indije. Ko se je med njegovimi bo(ji za Vzhodno Indijo uprlo neko pleme, so ga s 50 drugimi možmi zajeli in obkolili. Svojim četam je poslal sporočila na majhnih lističih, ki so jih skrite v ušesnih mečicah poslali skozi vrste oblegovalcev in se tako srečno rešili. Slabše se je pa godilo francoskemu generalu Contadesu leta 1758, y bitki pri Mindenux na Westfalskem. General je prosil župana za moža, ki dobro pozna poti in ki bi nesel par čevljev v mesto Herford kjer M po poslanem vzorcu zgotovili še 2000 parov čevljev. Zupan mu je poslal starega ribiča, ki je prepotoval že precejšen kos sveta in ki nikakor ni bil tako malo izobražen kakor se je zdel na pogled. Na generalovo nesrečo je znal tudi francoski, a nihče ni vedel za to. Tako * je general s svojimi po- močniki v njegovi navzočnosti pogovarjal o načrtu za bitko, ki naj bi se prihodnji dan vršila. Načrt so skrili med podplat vzorčnega para čevljev. Nato so pa sla poslali na pot. Ta jej: namesto k zaveznikom krenil k sovraž-: I niku in mu vse izdal. Drugi dan jeli general ^ontadea bitko izgubil. Med francosko revolucijo jo T Pa-j j rizu živel mož, po imenu Terare, ki j j ni bil znan samo po tem, da Je po-;; jedel neizrekljive množine jedi, temveč 1J je lahko tudi druge predmete pogoltnil j! pred očmi gledalcev. Njegovo nenavad-1J no zmožnost so izkoristili med fran-<; cosko revolucijo v ta namen, da bo : važna sporočila zaprli v posebne majh- j ■ ne škatlice, ki jih je Tararts pogoltnil j; in oblečen v kmeta skozi sovražnikove;; črte odnesel zaveznikom. Nič manj zanimiva pa ni pot, po kateri je romalo obvestilo nekega afri-;; škega kapitana, ki so ga leta 1834. ujeli afriški morski roparji. Naslovil;; ga je na svojega brata, da M ga osvobodil. Svojo usodo je T kratkih be-;; sed ah napisal na bele delce nekega angleškega bankovca, ki ga je oddal svojim mučiteljem. Tl kajpak niso ničesar opazili in so ga oddal v »ret. Vendar pa kljub tema trajalo de-:: set let, da je bankovec prišel na pmwi:: naslov. Takrat je bil pa tudi že zadnji;; čas, da je za. ujetnika nastopila služena re&tor. Zmerom je nevarno, če poročen n^ski najde pri tujih ženskah last- £oati, za Katere misli, da jih njegova Z6na nima. Ob takšnih priložnostih Pajde zmerom pri tuji ženski boljše jastnosti, kakor pri svoji ženi. Iz a«šnih modrovanj napravijo moški ”8jveČkrat največje neumnosti, ki jih P°tem tudi le težko popravijo. In Vili ni bil izjema v tem pra-Vl‘U. V naslednjih tednih je zmerom Zn°va našel priložnost, da se je sestal * Agneso. Bilo je res čisto drugače doma. Dekle je imelo smisel za Njegov humor. Neprestano se je samo smejalo. življenje z Betty se je zdelo šaljiv-Viliju čedalje bolj neznosno. »Ali se to ne da nič spremeniti?« jnu je lepega dne šinilo v glavo. »Kaj ko bi Betty zapustil in začel novo življenje z Agneso?« Takšne misli so kakor kislina, ki zajeda zmerom globlje. Ko je pa Vili izvedel, da Agnes njegovim namenom ni nenaklonjena, je bil nje-8°v načrt gotov. Šlo je samo še za *unanjo rešitev ločitve, notranje je bil Vili še ločen. V mislih je že videl Pred seboj krasno, sijajno bodočnost z Agneso. Odločil se je, da bo lepega dne z Ogovorom, da gre na trgovsko popotovanje, odšel z doma, potem pa po-Betty pismo, v katerem ji bo vse P°jasnil. Tako se bo izognil solzam n nepotrebnemu besedičenju. • -Nekega sončnega jutra je stopal j. . z Agneso po železniškem pero-U in čakal na vlak, ki ga bo odpeljal boljšo bodočnost. Poi ure prej je Poslal svoji ženi brzojavko z nasledim besedilom: >Ne ljubiš me več. Zato te za zinejo1 zapuščam,- Vse ostalo izveš pri iem pravnem zastopniku. Vili.« >Tako,« si je mislil Vili, >zdaj je Y redu.« V resnici ga je veudar g®kaj zaskelelo ob teh mislih pri ji®1’- Prav za prav je bila Betty ven-g rfe dobra žena in tudi rad jo je v >mel. Vendar je bila prihodnjest bM°i denar... o Bog de-NekHCa z mojimi tisočaki je izginila. J*do mi jo je moral ukrasti.« je restrašeno je Agnesa gledala svo-Sa spremljevalca. V trenutku so ji igral za,.ile °®*» okrog ust ji je pa za-a*a nič dobrega obetajoča gubica leiKai hova pa zdaj storila?« je po-br« ^npano dejala. >Kam naj greva denarja?« tarn i ,trenutkov jo je Vili še pustil * *n jadikovati, petem je pa 0iaS°slavno potegnil iz žepa denar-napolnjeno z denarjem, p,.: a to>. kar je sledilo pa Vili ni bil ldei^av^?n' Agnesin obraz je zalila bejeze. Potem je sledil izbruh teli k* .n' imel konca. Agnes je oči-*a očitkom bičala Viliju v obraz, fciop IS- sem’ imaš smisel za liu->< je obupano dejal Vili. »Dozdaj Edinstven živalski boj Nemški znanstvenik in raziskovalec Waldeck je opazoval v srednji Afriki edinstven živalski boj, ki ga je kdaj videl. Prišel je do neke reke in opazil, da se v naej obupno bori velikanski krokodil. Čeprav je še tako ostro opazoval krokodila, vendar ni mogel opaziti njegovega nasprotnika. Vprašal je doma^-čina in izvedel zanimivost iz živalskega življenja. »Krokodil se bori sam s seboj,* Je dejal domačin. Ko ga je pa raziskovalec nerazumljivo gledal mu je pojasnil. »Krokodil je požrl veliko želvo z vsem njenim oklepom vred. Želva je namreč stisnila svojo glavo in ude pod svoj oklep in se mirno pustila požreti. Ko je pa prišla v krokodilov želodec je opravila svoje. Želodčni rok želvinega oklepa nikakor ni mogel raztopiti, želva je dneve in dneve ležala v njem, neprebavljiva in živa. Seveda ie krokodila bolel želodec, da se je zvijai od bolečin. To mučenje navadno konča s krokodilovo smrtjo. Želva se iz želodca mrtvega krokodila skozi požiralnik spet pribije do svetlobe in mimo živi dalje, ko da bi se nič ne zgodilo, medtem ko je njen sovražnik obležal mrtev na bojišču.« Profesorji kozmetike Na univerzi v Indianopolisu, glavnem mestu ameriške državice Indiane, so nedavno ustanovili fakulteto aa kozmetiko. Visokošolcem, ki se bodo vpisali na to nenavadno fakulteto, bo, predaval profesor o vseh pravilih kozmetike in vseh že stokrat preizkušenih lepotnih pripomočkih. Visokošolci bodo po dokončanih študijah na tej fakulteti in po položenih izpitih postali profesorji kozmetike in se bodo lahko udejstvovali pri filmu ali drugih lepotnih ustanovah. Bogastvo Mrtvega morja Mrtvo morje leži 400 metrov pod morsko gladino in je najzanimivejše morje na svetu. Popotniki, ki so že obiskali ta kraj, pripovedujejo, da je morje nenavadne modre barve, vendar nič kaj prijazno ne deluje na sicer popolnoma mrtvo okolico. V okolici Mrtvega morja namreč ne raste nobeno drevo, nobeno grmičevje, niti majhna ponižna rožica, v morju samem pa ne živi prav nobena riba. Voda Mrtvega morja vsebuje na površini 25 odstotkov soli, v večjih globinah je pa voda sploh popolnoma naši iena z njo. Iz tega vzroka lahko človek leži na vodi Mrtvega morja, ne da bi mu bilo treba sploh migniti, pa ne bo utonil. Mrtvo morje je 74 kilometrov dolgo in meri 920 kvadratnih kilometrov, šele zadnje čase so začeli njegovo nasičenost s soljo in drugimi kemikalijami uporabljati v prid ljudem. Danes vemo, da vsebuje Mrtvo morje enajst milijard ton soli, poleg tega dve milijardi ton klorkalija, eno milijardo ton magnezijega bromida, dva in dvaj6et milijard ton magnezijevega klorida, šest milijard ton klorkalcija, poleg tega ima pa še nešteto drugih sestavin. Danes so že na nekaterih predelili Mrtvega morja zgradili tovarne, ki črpajo iz morja sol in druge njegove sestavine, jih kemično čistijo in predelujejo. »Dvonožna« drevesa Neštevilno »dvonožnih« dreves je zaščitenih na Vzhodnem Pruskem. »Dvonožna« bukev, »dvonožni« hrast, katerega oba debla se združita šele meter visoko in »dvonožni« borovec. V Schwarzwaldu je posebno mad jelkami nešteto dvojčkov, trojčkov in celo četvorčkov. Tam rastejo tudi pe-torčki borovcev, stari nič manj ko 250 let. Neka bukev, ki ima dvanajst vej, se pa imenuje »bukev dvanajstih apostolov«. Tudi na Dobraču, znani koroški razgledni gori, nedaleč od Beljaka, najdemo na višini 1700 metrov, torej prav na meji iglastega drevja, »smreko dvanajstih apostolov«, ki ima ravno dvanajst košatih vej. Od kdaj delajo usnje iz ribje kože Usnje iz ribje kože so poznali že v srednjem veku. Vendar je bilo takrat izdelovanje kože samo še rokodelstvo, ki je pozneje tonilo v pozabo. Se danes nosijo nekatera plemena ob zgornjem toku Amurja na Kitajskem plašče in nožnice sabelj iz ribje kože, ki jo sami predelajo. V zadnji dobi je prevzela predelovanje usnja iz ribjih kož industrija, ki ima velike uspehe. Pomanjkanje plesalk Blokada je poleg drugih predmetov povzročila v Parizu tudi veliko, naravnost kričeče pomanjkanje barskih plesalk. Veliko število v Parizu živečih in nastopajočih plesalk je bilo po večini izšolanih in »uvoženih« z onstran velike luže. Ko so v začetku vojne odpotovale, so pustile za seboj vrzel, ki se še do zadnjega ni preveč opazila. Ker je pa v Parizu že nekaj časa prepovedan ples, so nočni lokali sprevideli, da bodo morali svoje goste začeti spet zabavati s kabaretnimi točkami. Za takšne predstave so pa Izurjene plesne moči nepogrešljive. Tako so r zadnjih mesecih zrasle ▼ veeh kotičkih Montpamaase in Montmartra baletne šole, v katerh se mlade, ljubke Francozinje uče umetnosti plesa, ka- . kršnega so obvladale njihove tuje to- I varišice. Vendar so pa šole to učenje kmalu opustile, ker niso dosegle niti približnega uspeha. Zdi se torej, da Je ta umetnost monopolizirana. Učiti so pa začele spet nove vrste plesa in kabaretnih točk, ki predstavljajo nekaj popolnoma novega tudi za Francoze, ki so v tem pogledu precej Učitelji so ugotovili, da bi bila zanje potrebna večletna šola. Nove plesalke,, torej niso nadomestek za prejšnje, tem-!: več predstavljajo tako rekoč novo vr-ij sto plesalk. Vprašanje je le, če bodo I imele kdaj vsaj približno tako velik., uspeh, kakor so ga imele tujke. Misli o upanju Upanfie da čar življenju. Campbell (1777— Upanje ni drugega kakor vera v bodočnost. -1844) čer j a. Bacon (1561—1626) Upanje je mati strahopetnosti. De Vtgny (1797—1863) Upanje je posojilo sreče. Rivarol Grazia, Milan Zanimivosti z vseh vetrov Med nekim banketom v Hollywo-odu je Charlie Chaplin svoje goste zabaval 8 svojim presenetlijvim posnemanjem odličnih osebnosti. Na koncu je sijajno zapel melodijo iz neke italijanske opere. Ko so s« čudili njegovemu lepemu glasu in mu zagotavljali, da niso vedeli, da tako dobro poje, jim je odgovoril: »Saj ne znam peti. Samo Carusa posnemam!< TSrS 2 Z Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 Ur Spoštujmo grobove! Toliko pritožb gre na račun mladine, toda kljub temu, da ta v svoji prešemosti včasih res kaj več zagreši, bi marsikomu svetovala, da gr« od časa do časa na pokopališče k Sv. Križu, kamor mladina ne zahaja * tako velikmn številu in bi se lahko prepričal » čem nasprotnem. Do slehernega groba imajo prizor doti svojci speljano dovolj široke st»-to, toda kljub temu še zmerom naj-domo ljudi, M jih vsega tega ni mar m nebrižno hodijo preko skrbno ure-jtnih prostorov *n gonijo lepo pograbljen. poteh. Zlasti novourejeni grobovi, ki mim;« ie ograje, niso varni prod takimi malomameži. Tabo jo nodavno hodila družba štir rik mestnih ljudi po pokopališču Ica-:hor ji jo poi prišla pot pod noge, no ; jmeneč bo ta okolioo. Spet nekje jo neki gospod prižigal sveče in metal ugaMo vžigalico kar na sosednji grob. Vfi ti ljudjo bi naj pomislili, da jo za prizadete svojce kraj, kamor so položili njihovega prežaljenega, prav gotovo toliko svet in drag, kakor njim samim, saj razen molitve, neusahljivih solza in skrbno urejenih nasadov, žal no morejo nuditi umrlim ničesar voi in da sleherni žrtvuje vsak po tvojih močeh tudi primerne stroške. S takšnimi mislimi naj bi zahajali v«i no pokopališče, in ne bila bi več pritožb niti čez mlculino niti čez od'- rasle. Za one pa, ki pobirajo z gr o- k? so ostali popolnoma S- vih niti do mrtvih. Dobro srce Nedavno sem lahko opazovala tale dogodek: Dve majhni deklici sta se držali za roko in stopicali po blatni cesti periferije. Od dežja sta bili mokri, lase sta imeli skuštrane, tako da sta bili podobni malim potepenkam. Kar pride po cesti mlado dekle veselega in vedrega obraza in ko za-Rey ♦ gleda deklici, ju povabi s seboj. Ugi-■’bala sem, kaj neki bo storila z njima. Upanje je dober zajtrk, a slaba ve-:: Ko ju ^ 8pefc zafriedam, sta bili lepo umiti, počesani, vsaka pa je imela kos kruha v rokah. Sklenila ; sem, da bom temu dobremu dekletu, ki je opravilo tako lepo delo, v za-; hvalo stisnila roko. ^ jj Louvre, velika umetniška galerija, kjer so shranjene dragocene umetnine z vseh vetrov sveta, ima tudi svoj lepotni salon. Pred nedavnim so se namreč njegova vrata spet odprla in takrat so romali vanj posamezni kosi kakor za stavo z vseh pozabljenih kotičkov Francije, kamor so jih shranili. Gospod Georges Chauvet, kipar in obnovitelj galerije, ima polne roke dela. Mnogo starih kipov stoji v vrsti pred njegovimi vrati in nestrpno; j čaka, da jih bo polepšal in da bodo z njegovo pomočjo spet spodobni na pogled in javnosti na ogled. Lep značaj Nedavno sem se peljal v nabito polnem vagonu. Slonel sem na steni in pogled mi je neprestano uhajal k mlademu možu, ki je ves bled slonel ob oknu. Tik ob stopnišču je na zasilnem sedežu sedel fantiček in se !je vidno mučil z neko mislijo, ki jo je hotel, kakor sem mu bral z obraza tudi izpolniti. Obotavljajoče se je dvignil, stopil h gospodu in mu boječe dejal: >Ali bi hoteli sesti na moj prostor, gospod? Prosim!« Ta trenutek nisem mogel videti obraza moža, ki mu je veljalo povabilo. Videl sem pa fantičev obraz in v njegovih očeh je žarel ogenj ponosa in hkrati nekakšno sramovanje pred ljudmi, ki so bili priče njegovemu dobremu delu. Od takrat se večkrat s toploto v srcu spominjam nan - Tinče si se vendar mojim dovtipom zmerom tako rada smejala.< »Kaj, temu ti'praviš humor?< je .še huje vzrojila Agnesa. »Upam, da ne misliš, da si bom v bodočnosti dovolila takšne neumnosti.c Popolnoma skrušen je sledil Vili svoji spremljevalki v drug vagon. Kaj takšnega ni pričakoval. Potemtakem je bila njegova žena pravi angel potrpežljivosti, zakaj takšne in1 podobne norčije so bile pri njem na dnevnem redu in vendar Betty nikdar ni bila tako razjarjena. »Sevedac, si je prigovarjal, »črnolaske, so že marsikateremu moškemu zagrenile življenje. To j-e dobro, da je Betty plavolaska.« • Uro kasneje je Vili sedel sam v vlaku ki ga je peljal nazaj. Sk.ivaj jo je namreč popihal iz vlaka, s katerim se je peljal z Agneso, prej je pa A gnesi še na skrivaj potisnil več bankovcev v žep njene jopice. Potem si je oddahnil in zadovoljno ugotovil, da ima najmučuejšo zadevo svojega živ-ljanja za seboj. Njegova največja skrb je bila Betty. Kako naj svoji ženi dokaže, da jo ima rad, da je bila njegova zabloda samo trenuten? Kako naj se ji oprosti? Ali bo imela smisel za to? Sklenil je, da jo bo ponižno prosil oproščenja in čakal nanj, če bo treba, tudi več let. Sklenil je tudi, da ji bo sveto obljubil, da bo v bodoče opustil svoje šale, ki ne rode nič dobrega. Z razbijajočim srcem je proti večeru istega dne odprl vrata svojega stanovanja. V mislih je že videl pred seboj svojo ženo, ki pretaka solze in si prigovarjal, da mora zdaj najti prvih tolažilnih besed. V njegovo veliko začudenje je pa Betty sedela pri oknu jedilnice in ne- skrbno brala. Presenečena je pogledala Vilija, ko je s hitrimi koraki prekoračil sobo, stopil k njej in jo, sijoč od ljubezni, objel. »Kako je mogoče, da si že doma Vili?« je potem dejala. »Drugič si vendar na svojih trgovskih popotovanjih ostal ves teden.« Brez besed je Vili še tesneje objel svojo ženo. »Kaj naj to pomeni,« si je mislil. Morda pa brzojavke ni prejela. »Vili, nepoboljšljiv si,« je potem smeje se dejala Betty. »Vsaki drugi ženi bi z brzojavko, ki si mi jo poslal, strl srce. Na srečo pa predobro poznam tvoj humor, čeprav trdiš, da zanj nimam smisla.« Vili je še danes humorist prve vrste. Prepričan je namreč, da mu to; neštetokrat prav pride. Ali je to prav? Nedavno sem šla po Tyrševi cesti. Kar na lepem prileti- iz okna neke visoke hiše precejšnji jabolčni obrezek. Bila sem na srečo toliko spretna, da sem hitro odskočila, če ne bi ga dobila pošteno po nosu. Ce človek ni varen pred raznimi letečimi predmeti iz oknov na glavnih cestah, kaj vse ga lahko še doleti v zakotnih predmestnih cestah? Vsak dostojen človek mora vedeti, da se odpadki ne mečejo skozi okna, ampak v zaboj za smeti; ki jih potem izpraznujejo smetarji. J. U* če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«! ■ .. . ?; K . ■ #®ž8 Preprosta volnena oblekca iz svetlega tvoriva. Če ste se Jo že naveličali ali vam Je prekratka, Jo lahko prenovite x drugobarvnim blagom tako, kakor vidite na naši sliki. Tako bo Se dosti bolj učinkovita in se bo zdela ko nova. TIVOLI obtožuje O OLEANDRU V -vsem začetku se je oleander Imenoval Nerium, kar pomeni ljubitelj vode. Ze ime samo pove, da ima rastlina posebno v poletnih časih zelo rada veliko vode. Oleander je doma iz južnoevropskih krajev in raste tam v velike grme. V svoji domovini doseže lahko velikost do deset metrov. Iz mnogih različnih vrst sta najpriljubljenejši vrsti belega in rožnatocvetečega oleandra. Med drugimi vrstami sta pa tudi oleander z rumenim in oražnim cvetom. Ta vrsta oleandra je pa doma iz Indije, rastlina sama je pa nekoliko občutljivejša od evropskega oleandra. Na žalost se pa mladike oleandra ne primejo rade. Vendar se je pa v do-5 mačih krajih tako močno razvil, daj ni težko dobiti mlade rastlinice. Goji- J tev rastlinice ne potrebuje bogve kakš-J nega znanja in že z majhnim trudom J dosežemo zadovoljiv uspeh. J Za gojitev novih oleandrov sl zdaj * poskrbimo nove potaknjence. Od sta-1 rega oleandra odrežemo odganjke in ♦ jim približno 10 cm od vršička odtr- ♦ gamo vse liste. Poganjke posadimo v ♦ manjše lončke z glinasto peščeno zem-* ljo in jih postavimo v čeber z vodo, ki | sega lončkom skoraj do vrha. Takoj. * ko prično potaknjenci ra?ti, moramo* porahljeno vodo, ki jo rastlinica vsr-* kava, nadomestiti z novo. J Kakor za mladike, tako je tudi važ- ♦ no za starejše rastline, da stoji grm 5 čim bolj na soncu, medtem ko morajo | biti korenine v senci. Pri starejših rastlinah, še prav posebno pri tistih oleandrih, ki jih imamo na balkonih in po terasah, je to še celo priporočljivo. Mlade potaknjence moramo obvarovati prehude sončne pripeke, tako da jim koreninice zavarujemo z desko, ali pa lončke postavimo v večje lonce in prostor, ki je med enim in drugim lončkom, napolnimo z mokrim mahom. Ce postane zemlja vsa prepredena s koreninami, moramo rastlino presaditi v večji lonec z dobro svežo zem- Morda ste ena tistih, hi vsak dan obiskujejo naš prelepi Tivoli in si v njem odpočijete od težkega dela polno glavo, če ste ena teh, ki imajo vsak dan samo urico ali poldrugo urico časa za sprehod, potem se je prav gotovo tudi iz vaših ust že izvil vzdih, kakršnega sem slišala pred dnevi. j>Vse poti po Tivoliju že poznam, tako rekoč vsak kamenček na njih, zdaj sem se že resno začela dolgočasiti. In vendar ne utegnem, da bi prišla na vrh Rožnika.« Takšnim izprehajalkam dam lahko dober nasvet, hi je že meni sami pomagal iz dolgočasja, kadar sem sama koračila za pol urice po tivolskem parku. Zakaj si ne bi enkrat domišljali, da ste raziskovalka? Zalcaj si ne bi enkrat vtepli v glavo, da morate po vsaki ceni odkriti nekaj, česar drugi « zdolgočaseni izprehajalci niti ne opazijo? Poskusite, morda se vam posreči. t Meni se je zadnjič takšno »razisko- ♦ vanje« prav dobro obneslo in me celo ♦ obogatilo za dober sklep. | Sedla sem na eno izmed tistih tivolskih klopic, ki niso lepo zeleno po- Presenečeno sem se obrnila in glej, za mojim hrbtom je stal paznik. Mrko me je gledal in pričakoval opravičila. Šele ko sem mu razložila, da takšnega namena nimam, pač pa, da se zabavam nad napisi, ki so tu vpisani, se je pomiril. Dejal je, da mladino čisto razume in jo ima rad, vendar ne more razumeti, kako more biti tako kruta in more pri živem telesu rezati uboga drevesa. 3,Poglejte malo okrog,« je dejal, jnešteto dreves po gozdu je zrezanih s takšnimi čečkarijami. Zdaj sem si zadal za nalogo, da bom te nepridiprave izsledil in jim pokazal, kaj je prav. Če že klopce, ki so mrtve, režejo, naj jim bo, dreves pa ne bodo,« je še dejal, potem pa trdih korakov odšel. Redar najmimejšega dela Ljubljane me je nemilo zbudil is sanj. Še enkrat sem pogledala drevo in občudovanje nad napisi na njem se je izpremenilo v sočutje. Zazdelo se mi je, da pokanje in zibanje vej v vetru še zdaj toži in pripoveduje o trpljenju, ki ga je moralo prestati v svoji mladosti, zaradi rane, ki so mu jo ljudje vrezali v lepo mlado deblo, da je dan za dnem krvavelo. Takrat je komaj preprečilo, da mu ni življenjski sok popolnoma odtekel. Sklenila sem, da kaj takšnega ne bom delala. Morda bi se pregrešila nad klopco in bi ji z nožem vrezala nekaj, kar mi teži. srce, drevju tega ne bi mogla storiti. N. K. Prva slika: Klop od daleč! barvane, niti nimajo naslonjala. Moja klopica je bila navadna rjavkasta, od dežja razjedena in ,zob časa' se ji je prav dobro poznal, čeprav dobro vem, da ni stara več ko dve leti. Ko sem tako sedela nekaj trenutkov, mi je pogled obstal na njej in ostrmela sem. Našla sem prav dobro zabavo. Klopca je bila v vsej svoji dolžini poslikana in popisana z vsemi mogočimi besedami, letnicami, dovtipi, da o srcih niti ne govorim. Pomaknila sem se na rob in skušala razbrati ljo. Starejše oleandre ni potrebno Pre-JVge podrobnosti, ki so bile na njej vsakn leto Mlniše -rastlinice, ki . •______ rr ■ ■ ,1... I ■ / sajati vsako leto. Mlajše rastlinice, Sele doraščajo in se razvijajo, pa ramo presajati vsako leto, da jim mo dovolj prostora za njihovo ras čim bcjj vroč in sončen je prostor, k stoji oleander, tem več vode potrebu Vsakih Štirinajst dni je zelo dobro, postavimo lonček v večjo posodo vodo in pustimo, da korenine in kore ninice vsrkavajo vodo od spodaj. Ko oleander odcvete, ne smemo c tov prej postriči, preden ti niso po po noma suhi. Večkrat se zgodi, da cv ki je že enkrat odcvetel, znova cvete. Ce oleandra nikoli ne porežemo, v rasti zaostal in tudi leto za bo manj cvetel. Cvet se najlepše bohoti prav na novem poganjku, ki pa ne smemo več ko do polovice od zati. Odrezan poganjek se bo razboh til, bo postaj močnejši in bo zacve v vsej svoji bujni rasti. Takšen strižen oleander ne bo divjal, marv bo svojo krono izoblikoval v lep p vilen grm. Oleandri ne preneso mrzle zime mraza. Vendar se pa že zadovoljijo, Jih spravimo v mrzli zimi v suho k Rastline pa seveda ne smemo viti v temačen prostor, ker tudi zimo potrebuje, kakor vsaka druga, tlobo, ker sonca ji med zimo skora. ne moremo dati. čez zimo pa ne sm mo prenehati z zalivanjem, samo s razliko, da poleti zalivamo vsak pozimi pa samo od časa do časa, ne pustimo zemlji, da bi se popolnoma osušila. Takoj s prvim pomlad gkim toplim soncem pa postavi oleandre, najboljše v zaprte balkone oknu, da jih obsije sonce. S prvimi letnimi dnevi p& jih presadimo v sv zemljo in večje lončke. Oleandre uporabljamo za okras balkonih, terasah, pa tudi v vrtovih Poeehno priljubljeni so za razne grade v kavarniških in gostilniških Oh, ker s svojimi lepimi cveti poživi svojo okolico. Ce na vašem balkonu al vrtu Se n mate oleandra, si ga za prihodnje če le imate toliko prostora, omislite Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — pllse fino ln hitro izvrši tiUtiek&IHikeš LJUBLJANA, Frančiškanska ulk nasproti Uniona Vezenje perila, predtlsk žensk ročnih del napisane. Takoj na začetku je bilo v les vrezano veliko srce, presunjeno s puščico, v njem pa napisano M. M. 191t0. »Bogve kdo je to napisal,« sem si mislila. Prav gotovo se mu je do danes že zacelila rana. Gledala sem dalje in odkrila še vse mogoče risbe. Največ je bilo pač imen in letnic. Druga slika: Klop od blizu! Vstala sem in šla dalje, z namenom, da pogledam še po drugih klo■ picah. Pri tem me je zgrabilo nekaj podobnega, kot zgrabi gobarja, ko najde prvo gobo, tedaj mora dalje za drugo in tretjo, dokler jih ne nabere vsaj za juho. Nekaj korakov od moje klopce sem se presenečena ustavila. Nisem mogla razumeti, da še nikdar nisem opazila na drevesu, mimo katerega sem skoro vsak dan hodila, vrezano »spominsko knjigo*. Talcoj sem ugotovila, da je moral nekdo mlademu drevesu izrezati majhen kos lubja in v naprav■ Ijeno rano vrezati srce z imenom ljubljenega bitja na sredi. Od takrat so minula že dolga leta, zakaj na tem srcu je napisana letnica 1925. Drevo je raslo dalje, rana se je večala, lubje ob njej se je pa zavihalo ko kos pergamenta in obrobilo napis. Potem so prišli drugi in tretji, hi jim je na srcu ležala velika bol ali velika radost, vzeli so iz žepa nož in s (rkami vdolbli svojo skrivnost. Z vsako črko, ki so jo vrezali v les, jim je postalo laže pri srcu. Tisti, hi ga je težila bol, si je mislil: >če bo kdaj hodila moja ljubezen tod mimo, bo uzrla tu svoje ime poleg mojega in vedela, da dogodka pod tem drevesom ie nisem pozabil.< Tisti, ki je srečen, rt' pa domišlja, da je z vrezanimi črkami nesmrtno ovekovečil svojo ljubezen. It takšnih sanj me je nenadno zbudil glas ta mojim hrbtom. yMenda ne boste tudi vi vrezovali v drevo.* Naša kulifnia KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Četrtek: Juha iz lisičk, dušeni ma-lancani, pražen krompir. Zvečer: Kruhovi cmoki, kislo zelje. Petek; Fižolova juha, pražene paprike, krompirjevi cmoki, kompot. Zvečer: Pehtranovi štruklji. Sobota: Goveja juha, opečena govedina, krompir v kosih, stročji fižol v solati. Zvečer: Ocvrt priželjc, solata. Nedelja; Ragujeva juha, nadevane ohrovtove klobasice, pesa v solati, kompot, orehovi rogljiči.1 Zvečer: Govedina v omaki,1 makaroni. Ponedeljek: Goveja juha z vlivanci, sladko zelje, vodni cmoki. Zvečer: Pražena jetrca. Torek: Zelenjavna juha, makaronova potica, radič v solati. Zvečer: Grahova rižota. Sreda: Prežganka, sirovi cmoki.8 Zvečer: Polenta, kislo mleko. Pojasnila: 1 Orehovi rogljiči: Za rogljiče naredimo testo iz 20 dek moke, 10 dek masti ali masla, 7 dek zmletih orehov, 7 dek sladkorja in 1 rumenjaka. Testo dobro zgnetemo in ga pustimo nekaj časa počivati. Iz zmesi naredimo rogljiče, jih zložimo na pomazano pekačo in jih spečemo. Se tople povaljamo v vanilijevem sladkorju. * Govedina v omaki: Na masti prepražimo na kolesca zrezano čebulo, korenjček, zelen petršilj in koreninico, list zelene in paradižnike, če nimamo svežih paradižnikov, lahko pridenemo tudi paradižnikovo mezgo. Mezgo najprej v skodelici z žlico vode dobro zmešamo in jo prilijemo ostali zelenjavi. Ko zelenjavo že nekaj časa pražimo, ji dodamo v kosu pljučne pečenke in zalijemo z juho ali pa tudi z vodo. Po okusu osolimo in pridenemo nekaj celega popra. Ko je meso mehko, ga vzamemo iz sklede in ga denemo na krožnik. Zelenjavo pretlačimo in omako zgostimo z žlico moke. Ko jo pustimo še malo prevreti, meso zrežemo na rezine, ga zdevljemo nazaj v skledo in pustimo še malo dušiti. H govedini se dobro podajo testenine ali pa krompir v kosih. Preprosta z lahko prenovite tako, kakor bo Se dosti zdela ko nova. Poletna drobnopikčasta obleka iz bleščeče se svile. Narejena je zelo preprosto, a vendar učinkovito. Posebno zbude pozornost na nov način, križem pošite gube. Oblekca se poda posebno mladostnim postavam. * Sirovi cmoki: Tokrat naredimo cmoke iz zdroba. 2 jajci vmešamo z 8 dekami masti ali masla, pol kile pretlačenega kravjega sira, 2 žlici kisle smetane, soli in 20 dek zdroba. Ko se vse skupaj dobro prepoji, naredimo ne prevelike cmoke in jih skuhamo v slanem kropu. Ko cmok priplava na vrh vode, je kuhan. Cmoke zabelimo z drobtinicami, zraven pa damo kakšen kompot ali pa jabolčno čežano. Biskvitni prepečenec za bolnike: 12 dek sladkorja in 4 jajca stepamo s šibico na toplem tako dolgo, da se gosto speni. Potem stepamo na hladnem, da se ohladi. Ko je ohlajeno, nalahno primešamo 6 dek bele moke, denemo v namazan biskvitni model in svetlorumeno spečemo. Spečenega zrežemo na tanke rezine, opečemo na obeh straneh v neprevroči počici. Prepečenec denemo v pergamentne vrečke in jih spravimo v nepredušno zaprte pločevinate škatle. Solata za zimo: Neprevelke kumarice olupimo in jih narežemo na kolesca. Paprike očistimo in jih zrežemo, prav tako pa zrežemo tudi čebulo. Vse skupaj osolimo in pustimo čez noč nasoljeno. Potem solato ožmemo in iztisnemo kar se da največ soka in jih zložimo v kozarce. Potem zavremo kisa in ga še vročega polijemo na solato. Kozarce zavežemo in jih postavimo na suh temnejši prostor. Po okusu solati lahko dodamo tudi paradižnika, popra in po vrhu polijemo za prst olja. MLEKO V KOSIH Ze v prejšnji svetovni vojni smo po-mali kondenzirano mleko. V sedanji vojni ga ljudje že precej uporabljajo. Vsaka vojna pa prinese nove, še neznane iznajdbe. In tako tudi sedanja. Koliko novih iznajdb, posebno na področju hranil, so izumili zadnja leta. Posebno pa na področju kondenziranih in konzerviranih hranil. Zadnji čas slišimo o kondenziranem mleku, ki ga izdelujejo v Nemčiji, o mleku — v kosih. To se sicer čudno sliši, a je le res. Mleko namreč spremene v trdno stanje s pomočjo posebnih, novih strojev. Ze nekoliko zgoščeno mleko vlijejo v poseben stroj z velikim lijakom. Skozi razpršilnico pritečejo mlečne kapljice na zelo hitro se vrteč krožnik. S tem se mleko raztepe v čisto majhne kapljice, ki stečejo niže. Od spodaj jim pride nasproti topel zrak. ki kapljicam odvzame vodo. Tako priromajo na dnu kot majhni prašni delci. Zdi se, kakor da bi mleko snežilo. Ker pa ta mlečni prah vsebuje tudi maščobo, bi čez nekaj časa postali delci žaltavi, če Jih ne bi še dalje predelovali. In tako so strokovnjaki prišli na tole zamisel: če dnevna luč in kisik iz zraka povzročita, da P°" stane mast žarka, potlej je treba zrak izsesati iz mlečnega prahu in površino tega prahu čim bolj zmanjšati. čisto počasi, z zviševanjem pritisk* od 25 do 125 atmosfer, da je lahko zrak počasi odhajal, so mlečni prah stisnili v hidravlični stiskalnici * okrogle ploščice. Ti »mlečni briketi«’ kakor jih imenujejo v Nemčji, zdrže 1 celofanastem papirju, v kakršnega 8* neprodušno zavijajo in če ga hrani!!0 na temnem prostoru, tudi več mesecev zdrži. Uporaba je najbrže podobna kakor pri kondenziranem mleku, kakršnega tudi pri nas poznamo. ALI STE REVMATIČNI? Vsak, ki je že prestopil prag svojU* -najboljših« let in stopa v dobo, ko nj več mlad, je že prav gotovo občutil opomine v členkih, ki so mu v svaril* da bo na stara leta revmatičen in napovedoval izpremembo vremena. Revma ni nenevarna bolezen, kako* marsikdo misli. Ze neštetokrat je terjala življenje s svojim zahrbtnim delovanjem. še večkrat je pa tako izmučila ljudi, da so vse svoje življenj® ostali dela nezmožni. Revma ima lahko nešteto središč J® vzrokov, pa tudi v najrazličnejših obtt-kah nastopa. Neštetokrat leži žarišč® revme tam, kjer se ga najmanj nadejamo. Tako so na primer zdravniK1 zabeležili primer, ko so revmo ozdravili s tem, da so bolniku izpulili dv® zoba. čeprav je bolnik komaj še hodi1, je po nekaj tednih, ko so mu zob i®" pulili, brez drugih pripomočkov polenoma ozdravel. V tem primeru je rišče revme ležalo v zobnih korenina!*. Po dolgotrajnem zdravniškem r*?" iskovanju so naposled ugotovili nar važnejša torišča revme. Največkrat vzroki hudih revm v slabih zobeh J sploh v tistih organih, ki nimajo sv jega odtoka navzven. Prav gotovo vam bo čudno zdelo, da so tudi fflSj1‘ lji v grlu že dostikrat povzročili nl Iyj revmo, čeprav so namreč zdra mandlji iz več vzrokov zdravilni varujejo človeka strupov, so 1,0. mandlji zelo škodljivi in je najbolj da jih takoj odstranimo, ker so „ skoro zmerom povzročitelji kakšne bolezn*\, V glavnem s6 pa povzročitelji reV"^ zmerom čeljust, odnosno zobne k°■ nine, ki so v njej zaraščene. ^ vC. zobje so torej za človeka izredno likega pomena. ^ Tudi hrana nenavadno vpliva ^ razvoj in pospešitev revme. zdra,'kod-so ugotovili, da je mesna hrana ljiva revmatičnim in jim prip<>rOC‘ zelenjavno hrano ter veliko sadja. ............... PLAČAJTE , NAROČNINO! H. Vlil. 194l-xn kako a ust PRIJETEN DOM testni dom zgraditi pomeni veslu! Veliko je treba premi- ~7 ’ Kajti tako vroče zaželen svoj iast-fron? Mora tvoriti okvir za skupno »'J ten je dveh ljudi v vseh veselih in lostnih časih. Velikokrat prav v svo-^.rn Prijetnem domu najdemo tolažbo, ler smo lahko sami zase daleč stran sveta, njegovega hrupa in šuma. ,ve^ k? dvajset mizarjev vam je S?..alo svoje ponudbe, načrte, pregledi ste že vse kataloge in od vsega **8a vas je pričela boleti glava. Toši # jf ra.znih stvari in toliko od njih decu imeti v svoJem novem gnez- tln>Ijepo 111 Prijetno mora biti v na-Jnem domu, vse naj bi odgovarjalo Jinem okusu in najinim željam. Stane sme preveliko, kajti naša mošnja preveč polna,« takšen je vaš pro-dvosobno stanovanje. Zda?1^ K° so se vaše sanje uresničile, Ko morate od mizarja do mizarja, trgovine v trgovino, vam je zmanj-jp10 poguma in moči, da bi vzdržali-bal nCa' NaJPrej kupite zgotovljeno h»+’ ^ nai ima vse prednosti, vendar st» ^ -ne 1)0 Pr3,7 takšna, o kakršni nekoč sanjali. Toda tolažite se s ffl, da tako kakor se z vami godi, Bodi z mnogimi zaročenci. Glavno vlogo v vašem stanovanju J? Bralo pohištvo, kajti prav ono daje iaf0111 domačnosti. Ko si ustvar- il nov dom, in če se vam ni treba m daleč seliti, najprej poglejte po ojem domu in se z mamo domen.te JjBj irl Koliko vam od svojega pohištva , truie. Morda je v vašem stanovanju kkšna komoda, ki se po starih rod-tesKih pravilih podeduje iz roda v Tudi v samskem stanovanju varate zaročenca dobite morda kakšen ^njen naslonjač, kadilno mizico in "e to poskusite porabiti v vašem no-j.01, stanovanju. Ko se dva poročita skočita v popolnoma novo kožo, za-se nikar ne ločite od predmetov, na let^re Vas vežei° Prijetni spomini, na Va ■ ^^Ko življenje. Hkrati se pa lice®0 tudi tiste strašne nove oko-' Ki je včasih tako mučna za novo-^ročence. 'Ko vse to odpravimo, vzemimo svinč-brn V ^ pričnimo računati. Ce-“V moramo še tako zelo varčevati, dobro če si pripravimo nekaj točk, katerih bomo kupovali in na katere ^»o nikdar pozabiti. Kupujmo samo najpotrebnejše. 2. Predmete, ki nas bodo spremljali ,, Jenje, izbirajmo lepe in dobre *Kor le moremo. 2- Predmete, k jih lahko in moremo wadomestiti, kupino najcenejše vrste. Ne kupujmo v naglici, samo zato, smo kupili. Rajši nekoliko potrpimo ^ Počakajmo, da pravo stvar najdemo. Dobro je tudi, če si ohranimo last-“2 disciplino, da v svečanem vrvežu j. P°zabim° in po nepotrebnem iz-kif kujemo mošnjo. Proračun mora i dobro premšljen in tudi za naku-Vx„a!^e 81 Moramo vzeti dovolj časa. denur ^ ^ več vreden Kakor pa staremu pohištvu, ki si ga od do-Pr» prinesenl0 v, novo stanovanje se hištV ^ol^ro P°da novo moderno porini Sicer x Pa varujmo pred stale . po*1tetvom in ga jemljimo s seboj nje 6 ^ nujno potrebno in če se od . Ka pat na noben način ne moremo „ • V stanovanju bomo živeli, zato no^smem° Kupiti nobene stvari, ki 51 ni všeč. PWPreprogah in zastorih bi se dalo stvari 0616 strani- Pri izbiri teh dveh ne smemo računati z denarjem sve p.a z okusom. Seveda je surova le a in drug dragocen material zelo tek ,zadeva, vendar pa lahko za kra-tebr ivS naredimo zavese iz pralnega se nf . in druge tvarine. Potem, ko Ve "‘ošnjiček spet napolni, kupimo no-tta&fVese' 12 starih pa naredimo do->laCi °bIeke ali predpasnike. Preproge stfel~lrno same doma, in sicer v pe-VfM vzorčku in iz ostankov volne in tudj^ne. Prav prijetno je pa za oko bela ovčja ali kozja koža. pijp5 Posodo naj pa velja pravilo: ku-null° res samo potrebno posodo. Mi-VetH 50 časi naših babic, ko je imela bila 6 polne Porcelana, ki ga je rali^ samo za na.;svečxnejše prilike. »- es uporablja mlada ženica lepo tu d j anie jedilno posodje, ki ga lahko baha ^ obisk uporablja. Za zajtrk si H^vl»° lične porcelanaste ali kera-Krož • skodelice, za obede in večerje p«, p*Ke z lepim vzorcem, kozarce pa laht oblike in takšne vrste, da jih tlom° vsak hip, če jih razbijemo, namestimo z drugimi. *a 2, Pozabimo tudi na lepe podstavke tiju^ie in vazice. Cvetje v stanova-Prinese zmerom dobro voljo in bo in razpoloženje. Sobe, predso-z j . druge prostore pa poživimo tudi leto ‘ slikami. Namesto, da kupu-biorri t6kane stvari, ki jih na leto bme 5211110 enkrat ali dvakrat potre-UuJ ‘bo, si kupimo rajše od domačega a mika kipec ali sliko, katero bomc v,n°3°m razkazovali vsakemu gostu, b* *** si mislite, saj takšno drobce n,*! ,bom dobila podarjeno. Nikar časi ' bo res tako. Minuli so °d srečni nevesti kar deževalo boinn^B Etrieev, tet in prijateljic vse daril. Ce že hočete kaj dobiti, i&ov pSeien vzorček »Družinskega tednika" To pot vam prinašamo vzorček, ki ga lahko vsestransko uporabite.’ Iz njega pletemo bluze, pa tudi prav lepo in okusno popravimo staro obleko. Ko hodite iz trgovine v trgovine in iščete primernega blaga, da bi z njim popravile svojo obleko, včasih skoraj obupate. Ne morete se nikakor odločiti in najti nekaj primernega. Zato vam svetujem, da še enkrat pregledate ves vaš kvačkanec in volno in morda najdete med njimi kaj primernega. Vse tiste dele, ki jih hočete nadomestiti z novimi deli, odrežite, jih zlikajte in imeli boste že narejen kroj. Dele pa lahko tudi drugače spletete, posebno zdaj ko so tako zelo moderne obleke in bluze s sedelci. če boste spletle te nove dele z zelo tankim kvačkancem. bo videti, kakor da bi imeli najdražje kupljene čipke. če se boste ravnali po našem nasvetu, si boste z majhnim denarjem in malo truda naredili lepo in moderno obleko. O 9 o 9 o * * * * * o O 9 O 9 * * * * | * o o 9 O 9 * * * * * SAH Urejuje A. Prcinfalk Problem st. 135 Sestavil M. M. Barulin (Schwalbe 1934.) Mat v 2 potezah bodite toliko prebrisani in obiščite morda teto Maričko z listo stvari, ki jih morate še kupiti. Morda se bo ona sama odločila, da vam. bo kaj iz tega seznama .kupila. Ko po poroki vandrate po vašem kraljestvu boste videli, da se je ves vaš trud dobro obnesel. VARUJMO Sl NOGE! Klancev in stopnic imamo v našem mestu kar dovolj. Ali pa znamo po njih hoditi s tisto prožnostjo, ki je za noge potrebna? Ali je za naše noge še potrebno, da jih utrjujemo na sledeči način? Leže ali sede noge stegnemo, prste kar najbolj potisnemo nazaj proti stopalu, jih sprostimo in potem potisnemo peto naprej. Če ležimo, potem vzdignemo noge v zrak in hkrati poskrbimo še za krvni obtok. Če dolgo hodimo po tlaku, postanejo noge trudne. Noga stopi zmerom na enako podlago, kar je zelo nevarno za plosko nogo. Vaja, ki nogi zelo koristi, je tale: Nogi stegnemo in jih držimo nekaj trenutkov tesno drugo ob drugi. Potem nogi obrnemo tako, da se dotikata podplat podplata. Pri tej vaji zlezejo sicer kolena narazen, vendar pa poskušajmo, da bomo obdržali kolena čim bolj skupaj. Tudi to vajo je včasih dobro, če jo delamo leže in imamo v zrak stegnjene noge. Nakupovati po trgovinah in po mestu je sicer zelo zabavna reč, vendar pa pri tem noge precej trpijo in začno peči. Ni dovolj, če se tolažimo s tem, češ, drugo vreme bo, ali dež bo. Ne, to ni dovolj, kajti s primemo telovadno vajo lahko tudi to nadlogo odpravimo. Vaja je zelo lahka in jo lahko povsod delamo, v kinu, gledališču, pri zobozdravniku, v tramvaju, avtobusu, ker nobeno, pa še tako so- Fopis znamenj: * “ desna petlja, O = ov°j, kolje oko ne bo tega zapazilo. Prste potegnemo navznoter proti podplatu in jih spet stegnemo. Vaja je torej zelo enostavna, preprosta, a hkrati tudi zelo koristna. Kako prijetno dene človeku, če lahko bos motovili okrog. Namesto, da hodimo po gozdu v nogavicah in tesnih čevljih, sezujmo oboje in vživaj-mo bosi. Kako prijetno dene nogi mehak mah! Naprej hodimo nekaj časa po prstih. Potem, za spremembo, kar samo po petah in ko smo se naveličali hoditi po petah pa po zunanjem robu noge. Le spomnimo se nazaj v otroška leta, kako so se naše mamice jezile, te smo hodili po zunanjem robu. Jezile so se ne zaradi tega da bi si kvarili noge, temveč zaradi tega, ker smo pokvarili čevlje. Danes pa, ko hodimo bosi, si moramo zapomniti, da hoja po zunanjem robu noge utrjuje gležnje in če si jih bomo na ta način utrdili, se nam ne bo treba več bati raznih zvitih in izpahnjenih nog. Bližajo se hladnejši dnevi in posebno za dopoldanske opravke bomo že rade oblekle volneno obleko, čeprav samo s kratkimi rokavi. Na sliki vidite prikupen model, z nekoliko nabranim ži-votkom. škmicljem podobni žepki in petlja za vratom sta iz drugobarvnega blaga. Tako si lahko prenovite kakšno starejšo volneno oblekeo. 10 pravil za taborjenje S prijateljico sva sklenili, da bova za najin dopust taborili tam dol nekje ob Iškem Vintgarju. Vse potrebno sva si že nabavili, zdaj sva si pa določili še 10 točk, na katere ne smeva nikdar pozabiti. 1 Najin dopust velja počitku in * zbiranju novih moči. Zato ne bova nikoli požirali kilometrov. Se preden bov pošteno utrujeni, bova razpeli šotor in počivali, saj je jutri tudi še en dani 2 Šotor mora biti postavljen ob potoku ali v bližini vodnjaka. Prostor morava skrbno izbrati, izogibati se morava mokrih, kamnitih in neravnih tal. T">vor si razdeliva tako, da ne nosi ena pretežko, druga pa skoraj nič. Danes je vrsta na meni, da nosim šotor, jutri je vrsta na moji prijateljici. Tako bova pošteno in po bratovsko razdelili vso težo najine prtljage. 4 2e zdaj sva sklenili, da se bova odločili za najpreprostejšo pričesko, ker v taborih ni ne frizerjev, še zrcala ne dobiš. 5 Nenadni viharji so zelo nevarni. Najina največja skrb pri postavljanju šotora naj bo, da bova ielorovt količke kar najboljše zabili v zemljo. Prav lahko se zgodi, da se na lepem zbudiš vsa premrzla pod milim nebom. 6 Za primer, da bi naju med potjo dež uje’ in sva primorani postaviti šotor, takrat si bova izbrali prostor b gozdnem parobku, najbolje na mahu, ker ta vpija vlago. ~ n Nedavno mi je neki prijatelj * izjavil, da se je med dežjem dotaknil zunanje strani šotora. In kar na lepem mu je pričel dež kapljati skozi mesto, kjer se je dotaknil šoto-royega krila. Tudi to si morava zapomniti, da naju ne preseneti blagoslov od zgoraj. n Pozabiti ne smeva na nekaj * starih krp. Z njimi bova brisali 'diiiiHiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiimiiiiik 1 • K V I R J I = u — E SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE. = | KLEIN | = LJUBLJANA, V/olfova 4 S ni 111 i 111111111111111111111111111111111111111 rR O = 2 desni petlji podpletemo hkrati desno 2. 4.. 6., 8. itd. pletemo same leve. zamazane lonce, potem jih pa vrgli proč. n Za kosilo bova prav malo jedli: ** nekaj obloženih kruhkov in sadje. Zato si bova pa zvečer skuhali izdatnejšo večerjo: jajca, po možnosti meso, juho, zelenjavo. ■n Zjutraj pa ne bova nikoli brez izdatnega zajtrka, ki naj bo zmerom topel. Prazna vreča le težko stoji pokonci, tako tudi prazen želodec ne dovoli človeku večjega napora. Ne bi bilo odveč, če bi se tudi vi ravnali po gornjih pravilih, če ste namenjeni na taborenje. Bombni napad Ročno delo za počitnice! Kadar gremo na počitnice ali pa ostanemo in preživimo dopust doma, takrat sklenemo, da se ne bomo nobene reči dotaknili, da bomo počivali. Toda, kdor lahko svojemu telesu zapove, da ne sme ničesar delati, temu je lahko, kajti tudi brezdelju se mora človek privaditi. Marsikateri gospodinji je včasih med počitnicami dolgčas, dnevi ji postanejo prazni, kajti delavne roke le prav nerade počivajo v naročju. In včasih postanemo od takšnega brezdelja in počivanja sitni, ali lepše povedano nervozni. Da ostanemo dobre volje, da ne pokvarimo sebi in svoji okolici lepih počitnic, si preskrbimo tudi za ta čas kakšno delo. Delo naj bo lahko, toda ne prelahko, da nas potem ne bo zadovoljilo. Kajti, če človek že dela, potem naj bi bil vsaj s svojim delom zadovoljen. Povedati vam hočemo, kako si v takšnih primerih pomagamo. Na primer v počitnicah si lahko nakvačkamo gobo za umivanje. Kako neki, se boste vprašale. Zadevica ni težka, a hkrati zelo zabavna. Potrebujemo 50 g nebeljenega srednjedebelega bombaža. Najprej nakvačkamo 12 m dolgo verižico. V prvi vrsti nakvačkamo same zračne petlje, v drugi vrsti v vsako 5. eno navadno petljo, v 3. vrsti v vsako drugo, in tako naprej dokler nam ne ostane nobene; petlje več. Za obešalnik pa nakvač-; kamo približno 30 zračnih petelj in; jih zakvačkamo v zanko. S takšno; gobo se prav tako dobro umijemo kakor pa s tisto, ki jo kupimo v drogeriji. Ze tolikokrat ste pri prijateljici; občudovali mične prtičke, ki jih je; imela postavljene pod kozarci. Iz; raznih ostankov naredimo takšne pod-; stavke v različnih oblikah, okrogle, štirioglate, sestavljene iz dveh barv, pač tako kakor nam velevata domišljija in okus. Iz povoščenega platna pa naredimo prtiče v premeru 20 do 25 cm. Te porabimo potem namesto velikih prtov. S takšnimi prtiči si prihranimo precej truda pa tudi mila.; Tudi ti prtički so lahko okrogfi ali; štirioglati. Obkvačkamo jih z barva-: stim kvačkancem ali jih pa obšijemol s pralnim barvastim trakom. ! In še nekaj si lahko med počitni-; cami naredite. Pred leti so bile mo-; derne kombineže s širokimi čipkami; pa tudi s čipkami, ki so gledale iz-; pod obleke. Zdaj nam ležijo kombi-; neže ali pa morda samo čipke v omari ; pa ne vemo, kam z njimi. Iz teh čipk; si lahko naredimo ljubek ovratnik in; zapestnice za svileno ali baržunasto; obleko ali bluzo. Če naredimo ovrat-; niček v obliki metuljčka, mu čez; sredo pritrdimo baržunast trakec, ki: je enake barve kakor je obleka. : Delo, ki si ga pripravimo za počit-J nice, ni težko, je zabavno in nam hitro prežene čas. ! Danska mojstra, brata Hansena, ste se pred več leti znašla po 23. potezi v gornji poziciji. Močnejši brat je vodil belo vojsko in se je upravičeno nadejal zmage. Dva kmeta ima več, gospodari nad 7. vrsto in udariti namerava še na g-liniji. Toda lahki figuri sta nekoliko v nerodnem položaju, pa se zdi, da bo moral beli, rad ali nerad, igrati 24. Kg2, nakar bi skušal črni na g-liniji sitnariti. Beli se je zato odločil za nadaljnji boj na nož. ; Res presenetljivo je. kako se mu sledeča 13-potezna kombinacija čudovito | ujema! 1. Te«! Sf8 [edino, saj drugače stolpa na g-hnijl hitro odločita]. 2. Sefi!, DXd2 [LXe5? 3. Tgl+ z matom] 3. DXg7 + ! [To ti je bomba!] KXg7. 4. Tgl+,Kh7 5. Te7+, Kh8. 6. Sf7+,Kh7 ! [črni mora plesati kakor mu beli piska] 7. SXd8+ [mimogrede še malo zaloge] Kh8. 8. Sf7+, Kh7. 9. Sg5+. Kh8 [na Kg8 gre beli po damo] 10. Th7 + ! Kg8 [črni hoče še malo živeti] U. Se4+!, Bgfi [drugače je v dveh udarcih konec muke] 12. Sf6+, Kf8. 13. TXg6, pa tudi tako črni ni dlje vzdržal, saj mora dati damo, da reši kralja, ki naj še dalje pričakuje samo najhujše. Tako bedno življenje je figo vredno. Čakanje, da bo nasprotnika kap ali bomba nadela, pa tudi kljub vsemu malo nad vzbuja. V turnirski praksi se je do sedaj samo enkrat zgodilo, da je igralca zadelo božje, ravno ko je hotel pritisniti nasprotniku mat. Mimogrede povedano, ta dogodek je formalistično vodstvo spravil v zadrego, po katerem pravilu naj reši konec partije. Menda je končno nasprotnik sam rešil problem. s tem da se je enostavno vdal. Naša partija nazorno prikazuje delovanje trdnjav na 7. vrsti oziroma na g-liniji v zvezi s skakačem, ki se mu je posrečilo priti na najvažnejše f6 polje, od koder najbolj pomaga skleniti mat. Ta motiv Je v končnicah s takim materijalom dosti pogost. V ostalem je spet primer pravilne odločitve v kritičnem trenutku, ko je lahko vsako odlašanje škodljivo ali oelo pogubno. Pravilna likvidacija — enkrat v končnico, drugič spet z odločilno kombinacijo — je pa predvsem vprašanje zrelosti in izkušenosti. Rešitev problema št. 134 1. Le6! (grozi predvsem Tg4), bi D! 2. SXb5+, Ke4. 3. Lg3, h5. 4. Ld5+. 3.... LXe5, 4. Sc3 + . 1.... 16! 2. Ld5!, bc4, 3. LXb7. c3. 4. Tc8. 1.... h5! 2, Sc2+! Ke4. 3. Lh2, bc4. 4. Tg3. 1.... (LXe5, c5, a6, Le7, blS)? 2. Sc2+ v 4. potezi mat s Tg4 ozir. d3 ozir. Sb5 ozir. Lg3. 1.... Ke4? 2. Tg4 in v 4. potezi mat 1. bc4? 2. SXc4 in v 4. potezi mat. 1. Sc2 + ?, Ke4. 2. Lh2, bc4. 3. Le6, f5! ni mata v 6. potezi. 1. Sb5+? Ke4. 2. Lh2, blD! ni mata v 5. potezi. g. nadaljevanje Gospa Mirtičeva bi ji najrajši odgovorila, naj se zanima za svoje zadeve, toda po več letih življenja v veliki stanovanjski hiši je spoznala, da moraš požreti marsikatero krepko, če hočeš živeti s sosedi v dobrem sožitju. Če je pa mislila, da se bo gospa Ahčinova zadovoljila s preprostim odgovorom, da se Alenka še ni vrnila domov, se je hudo zmotila. Gospo Ahčinovo je namreč usoda Alenke Zajčeve živo zanimala. Za. sledovala jo je s tisto pekočo radovednostjo, kakor je skoraj vsak večer gledala v kinu ljubezenske in pustolovske filme. Poznala jo je že kot otroka, prav za tako dolgo, odkar je imela gospa Mirtičeva mlekarno. Alenka je bila prišla v obisk skoraj vsak mesec. Gospo Mirtičevo je klicala ,te tka' in je marsikatero popoldne preživela v družbi Mirtičevega Toneta in njene Milke, igrajoč se na dvorišču pri veliki Šterni. Nekoč so Zajčevi celo peljali njeno Milko in Tončka s svojim avtom na Bled. Ta vožnja je naredila na gospo Ahčinovo vtisk solidnega bogastva, kar je njeno živo fantazijo še podžgalo. Pred petimi leti je pa prišla Alenka lepega dne vsa t črnini h gospe Mirtičevi; ta je povedala gospe Ahčinovi, da se je Alenkina mati ponesrečila pri plezalni turi nekje v švicarskih alpah. Zdelo se je, da se je bila 3 tem dogodkom začela nesreča za družino Zajčevih. Sicer se je Alenka Se zmerom v domačem avtomobilu vozila pred skromno hišo na Dolenjski cesti, da, večkrat ga je celo sama šofirala, toda kupčije so bile ▼sako leto slabše, dokler ni lepega dne počila novica, da je velelndu-strijec Zajc nenadno umrl za možgansko kapjo. 1 Gospa Mirtičeva ni nikoli prišla s pravo barvo na dan. Neko jutro je gospa Ahčinova na lepem srečala Alenko v hišni veži in kmalu nato je ugotovila, da se je preselila k Mirtičevim in da spi v jedilnici na novem, velikem, modernem kaUČU Nikoli ni mogla izvedeti, ali ji je še ostalo kaj denarja in ali sploh plačuje najemnino. Toliko je vedela, da je bila pred leti končala gimnazijo in da se je zaradi praktične izobrazbe lani vpisala na višji trgovski tečaj. Zdaj je že vse od junija, odkar se je bila šola nehala, iskala primerne službe. To ji je bila Milka naposled le zaupala, sicer pa ni bilo tudi od nje mogoče kaj več izvedeti o njeni prijateljici. To molčečnost je dekle podedovala po očetu, ki je bil tudi tako tih človek. »Povejte no, gospa Mirtičeva,« gospa Ahčinova je v zadregi vrtela svoj poročni prstan, »ali je sploh potrebno, da išče gospodična Alenka službo? Saj ima vendar bogate sorodnike in nekaj denarja je pa menda tudi podedovala po svojem očetu?« »Res ne poznam njenih razmer, gospa Ahčinova, razen tega sem pa mnenja, da je dobro, če se mlad človek postavi na svoje noge,« je nekam kratko odgovorila gospa Mirtičeva. Gospa Ahčinova je zavihala nos, položila brez besed ključ na prodajno mizo, pokimala in odšla. • že je bila ura sedem, ko se je naposled Alenka le vrnila domov. Morala je iti skozi vežna vrata, kar ji ni bilo posebno po godu, saj je poznala opravljivo hišnico. Šopek tulipanov, ki ga je nosila v r~kah — bil je preveč zapeljiv, da ga ne bi bila kupila — bo gotovo zbudil pozornost vseh stanovalcev in sprožil razne pikantne domneve in govorice. Alenki je bilo prav za prav vseeno, toda tetka je dobila skoraj redno nato napad žolčnih Lumnov od žalosti in jeze. Alenka je skušala šopek skriti pod dežnik, toda ni se ji posrečilo. Sicer bil pa danes tudi dan, ko ji je bCo vseeno, kaj govore o njej tl malenkostni ljudje! »Kje si pa vendar tako dolgo tičala?« Gospa Mirtičeva si Je obrisala roke v beli predpasnik in rado. vedno pogledala Alenko. »Tetka, lahko mi čestitaš!« Drobna, nežna ženica se je tako razveselila, da Je morala takoj »Alenka, ali je torej vendarle res?« »Da, ljuba moja, lahko se tl že kar takoj predstavim: .Alenka Zajčeva, zasebna tajnica gospoda Petra Skalarja, tehnična olja na veliko. Mesečna plača 600 Lir, vsa ostala oskrba zastonj. Povišanje možno glede na sposobnosti.« »Hvala Bogu! škoda, da imamo prav danes samo pražen krompir a solato!« Alenka se je nasmejala: »To je prava pojedina, tetka, posebno, če postavim na mizo ta šopek tulipanov in če pogrneš pražnjl prt.« »In Toneta bomo poslali po liter črnega. Prav zdajle je spremil Milko; tako se boji sama Iti čez temno dvorišče.« I II I M I I 1 II II i I I I I! I II lili MII LJUBEZENSKI ROMAN | 1 Z DANAŠNJIH DNI Samo nekaj korakov je čez dvorišče, toda Toneta dolgo ni bilo nazaj. Ko je stopil v sobo, mu je Alenka hudomušno pomežiknila. Vendar je ostal resen in se ni niti nasmehnil, Alenka je prvič opazila na njegovem jasnem čelu dve strogi, navpični gubi, ki se nista prav nič ujemali z njegovim mladim, deškim obrazom. »Kaj se je pa zgodilo, Tone?« Gospa Mirtičeva je bila pravkar stopila v sobo po pražnji prt, zato je Tone lahko odkrito povedal, kar mu je ležalo na srcu. Materi so zmerom vse do zadnjega prikrivali. Bila je tako nežnega zdravja in se je rada brez potrebe razburjala. »Odpovedali so mi, Alenka!« »Fant ubogi...!« »Sicer ostanem v delavnici do prihodnjega meseca, toda šef mi je ae danes povedal, da bi si lahko kaj primernega poiskal. Trije najmlajši smo ob službo, tudi jaz sem med njimi.« »In jaz sem prav danes dobila službo!« »Hvala Bogu, Alenka! Ali dobro kaže?« Alenka je ponovila svojo pripoved, toda brez dovtipnih pripomb, ki so bile gospo Mirtičevo spravile v smeh. »Potem se boš pa preselila od nas, Alenka...« To je zazvenelo tako razočarano, da je Alenka prisluhnila. Da, Tone in ona sta se že od nekdaj dobro razumela. Kaj neki mu je danes, da je tako čuden? »Bodi rajši vesel, da ti ne bo več treba spati v trgovini! Razen tega... imaš vendar Milko!« Zdelo se je, kakor da je sicer vedri mladenič danes čfluh za dovtipe. Kakor hitro je stopila mati v sobo, sta oba utihnila. Alenka je opazila, kako se je Tone prisilil v nasmeh, toda pri večerji je njegov mladi obraz bil že prav tako veder, kakor da se ne bi bilo prav nič posebnega zgodilo. Po večerji se je Alenka namenila k Milki, da bi ji vrnila izposojene rokavice. Kupila je zavojček sladkorčkov — danes si je že lahko kaj takšnega dovolila — in se napotila s Tonetom čez temno dvorišče. Milka je bila tisti večer zelo bleda. Njen lepi obraz se je zdel nenavadno resnoben. Kakor hitro je zagledala Alenko in Toneta, so ji oči zalile solze. Tone je prebledel. Objel je Milko okrog drobnih ram in jo odpeljal v sobo. Alenka ni ničesar več razumela. Mar so Milki tudi odpovedali? Ne?... Torej naj vendar povesta, kaj se je zgodilo, saj ju ni mogoče takšna gledati! Milka je odkimala in jo gledala z velikimi, žalostnimi očmi. Tone jo je kar venomer gladil po roki, vendar iz njiju ni bilo spraviti niti besedice. Alenka se je ozrla po sobi. Povsod kvačkani prtički z umetnimi planinkami, pisane razglednice v okvirjih iz bisernih školjk, poceni fotografije filmskih igralk... Pomignila je Tonetu, naj stopi po kozarec vode. »Ostani nekaj minut zunaj, Tone,« je zapovedala, »to se pravi, najprej prinesi vodo, potem pa stopi pogledat, kaj delajo zvezde!« Milka je vrtela bel, skoraj premočen robček v drobnih rokah in gledala v tla. »Recite nekaj za božjo voljo, Milka, kaj se je vendar zgodilo?« Milka je dvignila oči, jo odsotno pogledala in zašepetala: »Dobila bova otroka, gospodična Alenka.« »Milka...!« Alenkina desnica se je trdno oklenila trepetajoče Milkine rame. To je strašno. Prav zdaj, ko je Tone izgubil službo in ni misliti na možitev... Pred Alenkinimi očmi so se bliskovito vrstile neljube, zoprne sli. ke: gospa Ahčinova, kako vpije na Milko. Sef, ki ji bo dejal: .Obžalujem, toda naše stranke...', tetka Mirtičeva, ki bo dobila od žalosti in jeze napad žolčnih kamnov, hišnica s škodoželjnim smehljajem, ki bo raztrosila novico po hiši... »Kako dolgo Je že, Milka? Ali se bo kmalu poznalo?« Milka je odkimala. Največ šest do osem tednov. »Ali Je pa tudi že gotovo to,? Morda je kakšna druga motnja? To je vendar tudi mogoče?« Ne, Milka je bila popoldne pri zdravniku, ki je njeno slutnjo potrdil. In dejal ji Je še: ,čestitam, mlada gospal če je oče tako lep kakor ste vi, boste dobili prav ljub. kega črvička!« Alenka se Je nehote nasmehnila predse. »Mislim, da bo ljubek, Milka.« In zdaj se je celo Milka nasmehnila. In kakor da bi bilo to že več let nazaj, se je domislila, da je sama zdravnikove pohvalne besede sprejela kakor dragoceno darilo. Tone in ona — od nekdaj sta spadala drug k drugemu. Kmalu se bosta poročila, si skromno uredila dom, kmalu bosta dobila ljubkega črvička. In potem jo je Tone nenadno sprejel že na pragu z novico, da je odpuščen... »Ali vam je to povedal, čeprav je vedel...?« »Saj ni vedel, gospodična Alenka! Za moškega je to pač vseeno drugače. Nisem ga hotela vznemirjati, preden nisem točno vedela, da je res.« Alenki se je zdelo to zelo junaško. Milka je pa zmajala z glavo. Droben, izkušen smehljaj je zaigral okrog njenih ustnic. »Moški niso zmerom takšne skale, kakor ženske o njih mislijo.. V nekaterih stvareh si znajo celo manj pomagati... to boste že še spoznali, gospodična Alenka.« Alenka je poslušala t« izpoved nekoliko začudeno, kajti sama še nikoli ni bila v položaju, da bi moral kakšen moški zanj* pomeniti skalo. »Mislim, da bi kazalo poklicati Toneta. Tetka bo že čakala na nas. Ali greste z nama, Milka?« Milka je vrgla skriven pogled v zrcalo, okrašeno s slikami filmskih igralcev. »Ne, preveč sem objokana.« Obrnila se je k Tonetu, ki je v zadregi stal na pragu. »Si boš že izmislil kakšen izgovor, ali ne?« »Bodite brez skrbi,« je namesto njega odgovorila Alenka. »In zdaj tudi ne bi imelo smisla, da bi tiščali glave vkup in se posvetovali, še preden vemo, kaj nam bodo prinesli prihodnji dnevi. V dveh tednih se bo že marsikaj videlo. Sicer bom pa prišla k vam v salon. Dala si bom umiti lase in tedaj bova imeli dovolj časa za natančen razgovor!« III »Ali ste utrujeni, gospodična Zajčeva?« »Da, gospod Skalar.« »Tako. Torej ne morem dalje narekovati?« »če ni čisto neodložljivo, gospod Skalar... danes res kratko in malo ne morem več.« Enajsta ura zvečer je že. Alenka je delala danes najmanj že deset ur. To je bilo tudi za njena mlada leta in za njene dobre živce preveč. V veliko veselje Petra Skalarja je jel zadnji čas njegov prokurist dobivati vsak dan več pisem iz tujine. Alenka tega nenadnega dotoka ni bila posebno vesela, kajti zdaj jo je Kovačič vsako dopoldne za nekaj ur poklical v svojo pisarno in ji narekoval. Po navadi je bilo to v zgodnjih dopoldanskih urah, ko je Skalar ni potreboval. Kovačič je navadno narekoval dve do tri ure, počasi in preudarno. Zdaj pa zdaj se je prekinjal s samogovori o estetiki, ki jih je Alenka znala že skoraj da na pamet, pa jih je vseeno iz vljudnosti navidezno pobožno poslušala. Alenka je imela vsak dan še dve uri dela s prepisovanjem Kovačičevega nareka v stroj. Točno ob enih je bilo kosilo pri Skalarjevih, potem je imela nekaj ur prostih zase. Med peto in šesto uro popoldne se je pričelo delo za Skalarja, in sicer naporno, živce ubijajoče delo. Skalar ji je najrajši narekoval kar v stroj, tako je šlo hitreje. x>la-rekoval je hitro in je zahteval natančnost. Alenka je bila zdaj dober teden dni v službi. V ten sedmih dneh je imel Skalar na srečo štiri večere obisk. Ostale tri večere ji je narekoval vse do enajstih ponoči, razen od osmih do devetih, ko je bila večerja. Sam se nikoli ni zdel utrujen, čeprav je vsak dan skoraj brez od. mora delal. Tako žilavega človeka dotlej Alenka še nikoli ni bila videla. Težko je tudi razumela, kdaj je utegnil pri ogromnem delu, ki ga je imel, popolnjevati še svojo splošno izobrazbo, kako je utegnil biti poučen o vseh važnih novicah z vseh področij. Izredni ljudje imajo pa po navadi tudi senčne strani, ki so prav tako izrazite kakor njihove pozitivne lastnosti. Tako je Alenka kmalu spoznala, da Skalarju manjkata zmožnost ali pa volja, da bi se vživel v druge ljudi. Naj se je tikalo njegove družine ali pa njegovih uslužbencev, zmerom je bil tako vase obrnjen, da ni našel merila ali opravičila za druge. V mnogih stvareh je bil zelo velikodušen, vendar ni trpel nobenega ugovora in je rad natezal zmožnosti svojih ljudi do poslednjih moči, ne toliko iz potrebe, pa tudi ne iz hudobnosti, kakor iz nekakšnega uživanja nad preizkušnjo živcev in moči mladih ljudi. Alenka je to ugotovila v nekaj dnevih, prav kakor je opazila, da se Skalarju nihče v podjetju ne drzne ugovarjati. Vsi, razen Kovačiča, so rajši ostajali v spoštljivi razdalji. Petra Skalarja je zato odgovor njegove nove tajnice zelo presenetil. Na vprašanje, ali je utrujena, mu je tako samo po sebi umevno pritrdilno odgovorila. To se mu ni še nikoli dotlej zgodilo. Tajnice, ki jih je doslej imel, so si sicer res včasih izmislile glavobol ali zobobol, toda tako odkrito se mu doslej še nobena ni upala odgovoriti. če bi bila Alenka slaba moč, počasna in površna, bi takšnega odgovora ne mogel trpeti in bi ji po mesecu preizkušnje odpovedal. Ker je pa res zmožna moč, mu je. ta odgovor celo ugajal, čeprav se mu je zdelo to glede na njegov odnos do nje nekako nepravilno in proti njegovim nazorom. Prav zato ga je še posebno zanimalo, koliko mu je dorasla. In zato je na videz strogo dejal: »Jaz pa lahko delam samo s tajnico, ki ne zaostaja za menoj, gospodična Zajčeva!« Alenkino srce je ob tem strogem odgovoru zadrhtelo. Poskušala je mirno pogledati svojemu šefu v oči. V njegovih svetlih, jeklenosivih očeh je pa zagledala tisti značilni lesket, ki ji je izdal, da se bo morala boriti. Skušala je dobro premisliti, kaj bi mu odgovorila. Hvala Bogu, tudi glas ji je bil pokoren in odgovor se je glasil prav tako hladno vljudno, kakor si ga je želela povedati: »Danes sem delala že enajst ur, gospod Skalar, šest ur dela z vami pomeni zame šest ur mehanskega, toda preciznega dela, medtem ko vi duševno produktivno delate!« »Tako..., in mislite, da to ni tako naporno?« »Za tistega, ki ima glavo za to, prav gotovo ne!« Peter Skalar se je zasmejal tako dobrodušno, da se ta mladeniški smeh kar ni prav podal njegovemu ostrorezanemu obrazu in hladnemu pogledu sivih oči. »Prav imate, gospodična Zajčeva! Torej lahko noč.« Ponudil ji je roko, ki jo je Alenka stisnila z odkritim smehljajem. »Pozvonite prosim, Ivani, gospodična Zajčeva! Odpeljala me bo v posteljo... kakor dojenčka. Zoprna zadeva! Jutri zjutraj moram k zdravniku, če imate kakšen opravek v mestu, se lahko peljete z menoj. Ali vas je morda gospod Kovačič naročil?« »Mislim, da me jutri gospod Kovačič ne bo potreboval... zato bi rada šla z vami, gospod Skalar, če vam je prav?« »Dobro. Odpeljala se bova ob devetih; imate uro časa zase, nato se lahko vrnete z avtom domov.« Ko je drugo jutro Peter Skalar sedel k Alenki v avto, se je zasačil pri želji, da bi fcilo poletje in bi bil avto odprt. Prijetno, če te znanci vidijo s takšnim dekletom! Irina Slaparjeva, nadarjena lastnica modnega salona ,Iris‘ in Skalarjeva večletna prijateljica je bila sicer izredno dražljiva z bujnimi plavimi lasmi in izzivalno postavo, toda s to mično, mlado lepotico se ne bi mogla meriti. Točno ob devetih je avto zdrknil mimo bele breze. Nekje je bila ura. ,Ti‘ je sanjala Alenka predse... Tedaj je avto zavozil čez precejšno luknjo v cesti in ko j nato je šofer kriknil, skočil pokonci, potem se pa zgrudil na blazine. Na srečo je utegnil še prej potegniti zavoro. Alenka je takoj skočila iz avtomobila in stekla k šoferju. Skalar je nejevoljen zabrundal: »človek božji, povejte vendar, kaj vam je!« Alenka se je nagnila nad šoferja. Bil Je mrtvaško bled in je tiho stokal »Mislim, da je omedlel, gospod Skalar.« »In prav tu, ko vozi tako malo avtov mimo! Jaz pa s to preteto nogo ne morem do krmila! Saj nama možak lahko še izdihne, preden koga prikličeva!« Nekaj dobrohotnega je zazvenelo v njegovem glasu. »Jaz znam voziti, gospod Skalar.« Med tem ko ji je nekoliko pre' seneeeni Skalar razlagal, kako naj ravna z vozom, se je Alenka trudila okrog nezavestnega šoferja in £a kolikor je mogoče previdno, P°sa' dila v blazine. Zavila ga je v Skalarjevo odejo in ga polegla tako, da ne bi mogel pasti naprej in se P°' škodovati. »Vozite naravnost, gospodična Zajčeva in ustavite pri prve® zdravniku.« Alenka je vozila tako previdni kolikor je le mogla. Zdelo se ji Je’ kakor da bi bilo njeno telo nape® struna, ki čuti vsak sunek slab® ceste, ki je najbrže bolniku povzročal strašne bolečine. Njegovo stokanje je bilo tako pretresljivo brezupno. Ko je pripeljala na asfaltiran® cesto, je pognala. Izvrsten avto, to je takoj čutila, kakor hitro je prijela krmilo v ke. Tudi pri večji hitrosti je drcai mirno in brez sunkov po cesti. Morala je pošteno paziti, kajti z* dve leti ni vozila avtomobila. Hkrati je morala pa kar venomer misliti na siromaka ob svoji stram Kaj neki se mu je tako nenadno zgodilo? Bilo je prav ob tistem sunku... To bo treba povedati zdravniku. In žena doma, ki še ničesar ne sluti... In dvoje otrok. Alenka je nehote ošinila moža svoji strani. Bil je bled kakor mrlič. Groza se je je lotevala. Težk® je prenašala kri in bolezen. Neka) zdravega v njej se je upiralo kiju® usmiljenju, ki ga je občutila bednih in bolnih. Stisnila je zob® da bi se ohrabrila. Tedaj je zaslišala Skalarjev gl®* ki ji je za hrbtom dejal: »Želodčne čire je imel, Močnih Če se le ni ponovilo?« Zdravnik, pred čigar vrati 1* ustavila, je potrdil njegovo domnevo. S pomočjo nekega mimoidočega so dvignili šoferja na nosilnico i® ga odnesli v ordinacijo. »Morda bi ga rešili s takojšnje operacijo. Očitno je neki čir Pra^ ob sunku počil. Od tod nenadna slabost.« Skalar mu je ponudil svojo P0-setnico: »Storite za moža, kar morete, S0, spod zdravnik. Ne glejte na stroške, pošljite mi račun na dom-* Neko rdečelično dekle, očitn® zdravnikova služkinja, je pritekla navzdol in jela čistiti avto: »No, gospodična, ali niste omedleli od strahu?« jo je vpraša' Skalar. Imel je navado, da je raO govoril z ljudmi, ki jih je slučajno srečaval. »Ne, gospod ravnatelj, s kmeto^ sem. Tam nismo tako rahločutni-»Od kod pa veste, da sem raV' natelj?« S pomembnim pogledom je P^t" merila njegovo suknjo iz velblodi dlake, ošinila Alenko in elegantn avto: »To se vendar vidi!« Skalar je segel v žep in ji stis' nil v roko napitnino: »Tako, da D res kakor v filmu.« Rdečelična deklina je še bolj rdela, ko je zagledala d vaj se tak rokah. Iz zadrege se je priklon^ in dejala: ,n »Lepa hvala, gospod ravnatelj 1 dobro vožnjo! In gospe tudi,« J zajecljala. »Hvala, hvala!« Od strani je ošinil Alenko, ki J bila pravkar ukrotila bežen smejj' ljaj. šele tedaj je Skalar opazl kako je bleda. »No, kaj je pa z vami, gospoo^j na, pa mi vendar ne boste se omedleli?« _ V njegovih očeh se je že spet kazal stari, bojeviti lesket. , »Zdaj vas bom odpeljala k vas*^ mu zdravniku, gospod Skalar.« »Tako? Ali veste pot?« , 0. Ropot motorja je zadušil Ai kin ,da‘. nj. Ko sta se pripeljala do zdrav* ka, je potegnil Skalar Iz listn petstotak. „0- »Prosil bi vas še za uslugo, b spodična Zajčeva.« Tako spet ne bom mogla k ki, je pomislila Alenka obžaluj. Kako je neki siroti pri srcu? v ^ dar nič ne pomaga, prošnje ru goče odkloniti. 0 »Potrebujem elegantno P1® bluzo za mlado damo. Izberite po svojem okusu, gospodična^* ,0 čeva, zaupam vam. Potrebujem za darilo, zato ne glejte na jj#J takole par sto lir naj bo, f g& lir gor ali dol. In kaj apartn izberite!« . ej« »Velikost gospodične Martu* »Ne, nekoliko ohlapnejšo.« j« Glej no, tale Skalar! Alenki . nekoliko čudno zdelo, da ji J veril takšno naročilo. „i j« Da, jezilo jo je bolj, kakor pe, hotela priznati. Potem ji je, P tjj: ki skriti hudiček v njej z&s Jn\ P1 kupi grdo in strahovito dra|rtiet>' nehote se je hudomušno nf misli-nila predse ob tej hudobni Dalje prihodi MATERINA SLIKA IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N. * 29. nadaljevanje »Predstavljajte si, lepa moja la-“y. da ste ena mojih prednic, jaz Pa njen častilec... služabniki prihajajo in odhajajo. Rad bi vam prijetnega zašepetal na uho... Jhda ta široka, dolga miza je neusmiljena... niti mojim nogam ne 'j o voli, da bi se dotaknile vaših dražestnih nožič. Zato se nagnem čez mizo, bliže * vam, kar najbliže morem in vam jamem šepetati: »Lepi ste danes, madame... Vaše j,1 se blešče kakor zvezde na poletnem nebu in mična črna pičica do vaših ustih me vabi, da bi se hagnil k njej...« Viviana ga je vznemirjena pokušala. ti^renehal je, potem pa pričel še / »Darling, srečen sem, da ste ta večer tukaj, ob moji strani... me-“e9e in mesece sem hrepenel po "el minuti... te lepe sanje so se danes uresničile. Moja mala vila! "l0ia ljuba Viviana... ali sem te uaposled res našel? Vso? Za zmerom?« Viviana ga je že hotela hladno zavrniti, kar so se odprla vrata in vstopila je stara postrežnica: »Oprostite, lady Blackenfieldova, da vas nadlegujem, toda bojim se, ua bo jok vašemu sinku škodo- »Kako, ali joka#« »Da... videti hoče svojega očeta m svojo mater. Nisem vas hotela *h°titi, lord in lady Blackenfieldo-Ya> toda mislila sem, da boste pri-1 malčku še voščit lahko noč.« Njene zaupljive, zveste oči so rogale od Harryja do Viviane. Harry je opazil Vivianino ne-nadno zadrego. Viviana se je bala 'Stati od mize, ker se je spomnila, da Harry včasih ni rad videl, če re *do pri obedu ali večerji vstal 1,1 odšel iz jedilnice. Tedaj ji je priskočil na pomoč njen mož sam. Skočil je s stola in Vzkliknil: »No, če mali trmoglavček tako energično zahteva očka in mamico, ”a pa pojdiva pogledat.« . Viviana se mu je zahvalila s hvaležnim pogledom: . »Res mi je nerodno, lord Blacken-held, toda sama sem kriva, ker «em ga tako razvadila. Vajen je, da mu položim roko na čelo, pre. ufcn aaspi.« d »Ro tako dolgi ločitvi bi bilo še drugačno ljubkovanje čisto upra- (ki opazil nežnega in hvaležnega •^aaa temnih ženinih oči. Ko jo je dh Prijel pod roko, da bi ji poma-1)0 stopnicah, le slabo osvetlje-d*h po oljnatih leščerbah, Viviana u odmaknila roke. »,-Ih ob tem zbližan ju je dobil ^vdo pogura’ da Priznal svojo -^Zelo sem bil razvadil Micka... jRdhuinjal me je na vas. Ob tej po-°bnosti sem bil brez moči!« »Na srečo je Micki prijetnega u^aja, tako da ne izrablja naji-napak,« je s trepetajočim gla-01 odgovorila Viviana. jj »Mislim, cla bi bilo potrebno, da v *e naslonila drug na drugega pri 1 najinega sina. Bojim se, da a Po meni energičen in samosvoj ................................. značaj, po vas pa prijetno zunanjost.« »Pravi možak bo še,« je sanjavo odgovorila Viviana. »Da, mož, ki bo mučil ženo, ki jo bo ljubil... kljub temu, da jo bo ljubil.« Viviana ni odgovorila. Nežno se je osvobodila moževe roke in tiho stopila v sobo, kjer je počival njen sinek. Ko je malček zagledal svoje starše, je stegnil ročice proti njima in zakričal: »Moj očka! Moja mama!« »No, darling, kaj pa je?« je vprašala Viviana nežno. »Mick je bil tako sam... Ni bilo očka... ni bilo mame... Ubogi, mali Mick!« Objel je Viviano okrog vratu in jokal dalje. »Fantiček ti moj, ali nisi že velik, samostojen možak, pa še jokaš kakor otroci?« Harry je objel Micka okrog drobnih ramic in se mu nasmehnil : »Hop, J>aby! Poglej očka in smej se!« Otrok je debelo pogledal očeta in se skremžil. »Mick ni molil z očkom... Mick ne bo več imel prave mame!« Blackenfield se je jel smejati: »Pravi, mali tiran si, Micky! Danes moraš sam moliti, fantič moj!« »Ne. Mick noče sam. Mick hoče moliti z očkom, kakor včasih!« Harry je pomenljivo pogledal Viviano: »Kaj sem vam bil dejal? Ta otrok je strahovito trmast!« Mlada mati se je prizanesljivo nasmehnila. Čutila je, da se Harry ta trenutek nikakor ne bi mogel otroku postaviti po robu. »Biti moraš priden in spati,« se je energično vmešala. »Mick bo najprej molil.« »Dobro, torej moli.« Mali je sklenil ročice, pokleknil na posteljici in jel tiho moliti: »Ljubi Bog v nebesih, danes sem bil ves dan priden, zato te smem prositi, da mi vrneš mojo mamico, ne, da bi ostala moja mamica pri meni, moja prava, živa mama! Obljubljam ti, da bom vsak večer molil in da bova z očkom zelo, zelo srečna. Lahko noč!« Harry je zardel, saj je videl, kako je ta molitev ganila njegovo ženo. Da bi skrila svojo zadrego, je pogladila malčka po laseh, ga nalahno položila v posteljico in ga pokrila. »Zdaj pa le spi, ljuček moj,« je nežno dejala. Vendar otroku očitno ni bilo do spanja. Nestrpno se je otresel odejice, se vzpel in spet objel očeta: »Mama, ali bo očka oetal zdaj zmerom pri nas?« je nedolžno vprašal. Viviana je spet zardela in ni takoj odgovorila. Zdelo se ji je, kakor da bi otrok izgovoril tisto misel, ki jo je tako varovala na dnu svojega srca, da je Harry ne bi uganil. Cez nekaj časa je od strani pogledala svojega moža in dejala: »Vprašaj očka!« Malček se je vzpel k očetu, se pritisnil k njegovim licom in vprašal: »Očka, ali boš ostal zdaj zmerom pri nas?« Harry se je nasmehnil in odgovoril: »Vprašaj mamo, ali me mara!« »O, seveda te mara,« je odgovoril otrok. »Moja mama ima rada vse, kar ima Mick rad. In Mick ima očka rajši kakor gugalnega konjička, še rajši kakor svojo novo jadrnico!« Oče in mati sta se nasmejala ob tem otroškem čebrnanju. Vendar se še nista dovolj zbližala, da bi si upala kaj pripomniti. Po nekaj treutkih tišine je pa otrok nepopustljivo ponovil: »Mama, reci očku, da ga maraš!« Viviana je bila v hudi zadregi. Poznala je svojega sinka in je vedela, da ne bo popustil pri svoji zahtevi. Bil je zmerom tako trmast, kadar si je česa zaželel. »Ali naj vam ponovim besede svojega sina?« je s trepetajočim glasom vprašala. Njene temne oči so se vprašujoče uprle v njegove. »Ce bi govorili resnico, bi bile to najslajše besede, kar sem jih kdaj slišal,« je odgovoril Harry in pobesil pogled. »Rada bi, da bi ostali za zmerom pri naju, Harry,« je preprosto odgovorila Viviana. Harryja so te odkrite, nežne besede silno prevzele. Brez besed je prijel ženino nežno roko in jo ponesel k ustnicam. Tedaj je opazil, da Viviana joka. Cez njen mirni, sproščeni obraz so tiho tekle solze, ki so se biserno bleščale v odsevu oljnate leščerbe. »Viviana, oprosti mi, ljuba, sladka moja!« je zašepetal Harry in čutil, kako mu silijo solze v oči. »Nimam ti česa oproščati,« je odvrnila Viviana, »kajti ti, ki si danes tukaj pri meni, nisi več tisti, ki sem ga bila spoznala pred štirimi leti. Nisi več tisti, ki sem ga tedaj ljubila z nekoliko naivno ljubeznijo mladega, neizkušenega dekleta. Drug si, zrel, dober, vse razumevajoč mož, ali ne?« »Upam, da te bom zdaj vreden,« je tiho odgovoril Harry in ji poljubljal roko. Nato jo je prijel pod brado in dvignil njen obraz k svojemu. Vprašujoče jo je pogledal. Viviana se mu je milo, spodbuja-joče nasmehnila. In že so njegove ustnice počivale na njenih v dolgem, nežnem poljubu. Ko sta se ovedela,.sta pogledala otroka. Zleknil se je v posteljico in z zaspanimi očki strmel v njiju. Sreča se mu je zrcalila na obrazu, kjer so se še poznali sledovi solz. »Mama in očka sta pri meni. Za zmerom,« je zašepetal napol v polsnu. »Da, ljubček moj. za zmerom,« je dejal Harry in se sklonil nad sina. Viviana je upihnila luč, tako da je samo mehka mesečina lila v sobo in ju vabila venkaj. Stopila sta na teraso, tesno objeta kakor zaljubljenca. Brez besed sta se zagledala v počivajoče, s srebrom oblito morje. Sladka, mir. na tišina je napolnila njune duše. Čutila sta, da sta se naposled, naposled, po dolgih preizkušnjah, »Viviana, moja žena!« je zašepetal Harry. »Ali dovoliš, da ostanem?« Še zmerom je zvenel lahen trepet iz njegovega glasu. »Ostani, za zmerom, dragi.« Objela sta se okrog pasu in tiho, prav tiho, da ne bi zbudila malega, odšla v svoje sobe. Noč je razgrnila čeznju svoja srebrna krila... KONEC Italijanščina za Slovence v besedi in sliki Jane Pojasnilo »Jr prinese iz šole slab red. br. ko se ti le more to pripetiti,« mama. vf>rai da me uCitelJ zmerom tisto Ju-' česar ne znam,« se odreže »bezejc Dar govora js^>sP°d Kozamurnik govori sedem hi Nekega dne se močno pre- Sovo’■ Petane hripav in sploh ne more ravnateljevo sobo priteče amurnikov tovariš in meni: j- gospod ravnatelj, Kozamurnik ne ^ govoriti.« aterl jezik,« vpraša ravnatelj. I Verjetno PriPoveduje svojemu obože- <^S'rica' ki ima zmerom polno ^fciloi'00 'n 86 zmevorn vozl z avt0~ ali res, gospodična?« se začudi j®l5fVecia.« pritrdi Marija, »moj stric mreč šofer na avtobusu.« Pri zdravniku ženi: »Bil sem pri zdravniku, sem mu pokazati jezik, potem mi je pa predpisal krepilno sredstvo.« »Ža božjo voljo, pa vendar ne za jezik,« se ustraši žena. Razumljivo »Gospa, ali vašega moža še ni doma?« vpraša prišlec. »Ali ml morete povedati, kje bi ga našel?« »Nimam pojma,« odgovori žena, »mož mi je rekel, da bo do pozne noči delal v pisarni.« Enako dolgo »Kaj bi napravil, če bi moral pet let prebiti na samotnem otoku.« »čakal bi, dragica, in bi si mislil, da sem se s teboj dogovoril.« Učinek Mož: »Moja žena se je zmerom prestrašila, kadar je slišala v spodnjih prostorih hiše šum. Zmerom je mislila, da je tat. Zdaj sem ji dopovedal, da tatovi delajo neslišno.« II numero sette Fra tutti i numeri, ai quali si sogliono dare significazioni palesi od occulte, il 7 e quello che piu frequentamente ricorre. Assai piu del 3, del 5, del 9. Esso e dapper-tutto: nella storia e nella leggen-da; nel cielo e nella terra; nella vita e nella morte; nel passato e nel presente. E, insomma, il nu-mero dominante. Le stesse origini del mondo, se-condo la tradizione biblica, sono legate al numero 7. Sette sono in-fatti i giomi della creazione, da passare preiti. sacramento m zakrament. dono m dar. spiiito m duh. peccato capitale smrtni greh. allegtezza f radost, veselje. Vergine f Devica. salmo m psalm. penitenziario spokorniški. misericordia f usmiljenje. continuare nadaljevati, per uri pezzo dolgo. quindi zatorej. meravigliarsi čuditi se. pošto m jaroetor, mesto. superstizione f vraža, praznovernost. popolare ljudski. sappiamo vemo (sapere). cattivo slab. incontrp m srečanje, le corna nepravilna množina samostalnika U corno rog, rogelj j late le corna iztegniti kazalec in mezinec. oppure ali pa. toccare dotakniti se. Iretta f naglica. »Aha. zdaj je pa mirna, kajne?« »Narobe, zdaj je pa zmerom vznemirjena, če nič ne sliši.« Vljuden mož Prijateljica mlade žene: »Ali se kdaj spreš s svojim možem?« Zena: »Kaj še. Moj mož je za topre-vljuden. Pri takšni priložnosti vselej odide iz sobe in trdno zapre vrata za seboj.« Pametna gospodinja Obiskovalka: »Zakaj ste pa akvarij z zeleno žabico postavili prav pod barometer?« »Ah. veste, žabica je še mlada, pa sem mislila, naj si pri napovedovanju vremena pomaga z barometrom.« Dolgo poznanstvo »Kako dolgo ste poznali svojo ženo, preden ste se z njo poročili?'« »Sploh je nisem poziral.« »?« »Zmerom sem samo mislil, da jo poznam.« Dober mož žena: »Toda, Janez, kako je mogoče, da si izgubil svoj poročni prstan?« Janez: »Vidiš, saj sem ti zmerom pravil, da mi zašij žep pri suknjiču.« cui derivano i sette giorni dclla settimana. Lo stesso si dica, per la leggenda e per la storia, di Roma coi sette colli, sui quali e sorta, ed i sette re del suo primo ciclo. Sette sono le note della mušica e sette sono i colori dell iride: ros-so, arancione, giallo, verde, azzuro, indaco, violetto. Sette sono le stelle delPorsa maggiore e sette quelle delhorsa minore. Sette furono le vacche grasse e sette le vacche magre, sette le spighe piene e sette le spighe vuote nel sogno di Faraone, interpretato da Giuseppe nel senso che alTEgitto sovrastava-no sette anni di abbondanza e sette di carestia. Passando dal Vecchio al Nuovo Testamenta, il sette non e meno frcquente ed interessante. Trovia-mo infatti che 1" sette sono i sacramenti, 2° sette i doni dello Špirita Santo, 3° sette i peccati capitali, 4* sette le aliegrezae della Vergine, 3° sette i suoi dolori, C® sette i salmi penitenziari; 7* sette le opere della misericordia. E cosi si potrebbe continuare an-cora per un pezzo. Non e quindi a meravigliarsi se il sette ha il suo posta ancbe nella superstizione popolare. Sappiamo infatti che se, nei cattivi incontri, molti usano fare le corna oppure toccare ferro, moltissimi sono quelli che ripetono in gran fretta i tre numeri 7, 14, 31 (cioe 7+7+7). Razlaga besed numero m število, številka. sogliono imajo navado fsoleiej. signihcazione 1 pomen. palese očiten, javen. occuilo skriven, skrit, tajen. irequentemente pogosto (prislov pridevnika Jrequente). ricčrrcre vrniti se; [v gornjem tekstu:] nastopiti, pojaviti se. ossai (asšj) zelo, zadosti, dosti. leggenda t legenda. insomma skratka. dominante gospodujoč. origine l izvor, začetek. secondo po. legate (z)vezati, (z)družiti. infatti zares. creazione f stvarjenje. da cui (kuj) od kogar, od česar. derivate izvirati. c čile m grič. sorta nastala (sdrgere). ciclo m ciklus. mušica f glasba, godba. ^ iride f mavrica. rosso rdeč: arancione pomarančasto rumen, oranžen; giallo rumen; verde zelen; azzurro (addzurro) višnjev, si nji, moder; indaco indigo; violetto vijoličast. stella f zvezda. orsa maggiore veliki medved (v slovenščini: veliki voz). orsa minore mali medved (v slovenščini: mali voz). iurono so bili. vacca f krava. grasso masten, debel. magro suh, mršav. / spiga f klas. pieno poln. vuoto prazen. sogno m sen, sanje. interpretare razlagati, tolmačiti. Giuseppe Jožef. senso m čut, občutek; pomen, smisel. Eggitto m Egipt. sovrastare groziti. abbondanza f obilica, bogastvo. . carestia f pomanjkanje. Lo specchio del caffe In un caffe di lusso, ma nel qua-le higiene e la pulizia, sono poco curate, un grande specchio ha uno spesso strato di polvere sulla cor-nice e sulla luce. Un avventore abituale, stanco un bel giorno di quel sudiciume, cre-dette bene di appenderci sotto un cartello con la scritta: »Lavatelo o levabelo.« f ATELo o Le V AT ELO Razlaga besed specchio m ogledalo, zrcalo. Jusso m luksus. igiene (idžene) f higiena, zdravstvo. pulizia f snaga, čistoča. curato negovan (curarej. spesso goit. strato m plait. pdlvete m prah. eornlee l okvir. luce f luč, svetloba; zrcalno steklo, avventore m kupec, strankai-Jv po»-jtjem tekstu:) gost. - abituale navaden; •vvenlore abituale stalen gost. stanco truden; naveličan. “ sudiciume m umazanija. credette je mislil (cridere). appenderci tja obesiti (appendert). sotto spodaj, spod. cartello m lepak; napis. scritta f napis. lavatelo umijte ga (lavare). levatelo odstranite ga (levare). Tri nove knjige F. Kleinmayr: Priročna slovnica Italijanskega jezika. Peti natis. Založba: Libreria Cartoleria Stoka — Trieste — 1941-XIX. Cena Lir 9.—. Knjiga, ki doseže kljub vsakokratni veliki nakladi v kratki dobi svoj peti natis, se gotovo sama priporoča. Knjiga je namenjena samouku in je tako tudi sestavljena. Razdeljena je v glavnem v dva dela: prvi del obsega slovnico s slovničnimi vajami, drugi del pa podaja najpotrebnejši besedni zaklad italijanskega jezika. Na 120 straneh je razdeljenega obilno praktičnega gradiva, ki bo ob raznih priložnostih vsakemu dobro došlo. F. Kleinmayr: G ranima tiča della lingua slovcna. Četrti natis. Založba Cartoleria Stoka — Trst — 1941-XIX. Cena Lir 9.—. Tudi ta knjiga ima svoj teoretični ..... . . da ., . preple '" _ tičnimi vajami, posebno v obliki dvo- ln svoj praktični del, vendar je tudi teoretični prepleten s številnimi prak- govorov. Slovnica Italijanu natanko pojasnjuje razliko med obema jezikoma in ga uvaja skoraj bolj s primeri kakor s pravili v sklanjo in sprego. Pri sestavi knjige je imel pisatelj spet samouke pred očmi. Kot pripomoček enim in drugim učencem pa bo dobro došel: F. Kleinmayr: Dizionario Tascabile ital. slov.; slov.-ital., t. j Italijansko-slovenski, slovensko-italijanski žepni slovar (328 strani), ki je izšel v drugem natisu v isti založbi. Cena Lir. 10.50. presenečen, ko je lil mizo, pripravil pričel jesti.. »Ali ; §1. 74. Petek se sprijazni s civilizacijo KRIŽANKA Vodoravno: 1. Otok ▼ Severnem morju. 2. Rodi posledico; poljska ptica-roparica. 3. Inicialki ustanovitelja revizionizma (socialist, teoretik) ; znan francoski pisatelj (1869; Vatikanske ječe); Škofijsko mesto v Dalmaciji v sred. veku. 4. Del obraza; italijanska pristanišče na Jadranu; predlog. 5. Glavno mesto sovjetske Armenije; dvakrat tuja okraj' šava za številko. 6. Predlog; osebni zaimek; latinsko: 500; kemični znak za rutenij; predlog ali medmet. 7. Planet ali prvina; naslanjam, oprem. 8. šesta in dvanajsta črka v abecedi, kosec jo rabi; angleško svetlo pivo. 9. Žensko ime; država v USA; žrd brez jedra. 10. »Vražja« zvezda v Perzeju; italijanska kolonija. 11. Mesto v zapadni Indiji (daljša oblika). Navpično: 1. Država v Južni Ameriki. 2. Najboljše izbrano; hlod. 3. Kratica pri podpisih; neizrazita barva. 4. Gaj; že od nekdaj ga pije človeštvo; predlog (kot 4. vodor.). 5. Judovski učenjak v 2. ut. po Kr., tudi ime šahovskega velemojstra Ru-binsteina; moč, energija. 6. Soglasnik, ki pomeni prvino, sever, srednji spol, čisto težo in rimsko številko 900; znamenita benečanska rodovina znak za liter ali leto. 7. Vrata (2. skl. mn.); žensko ime. 8. Tolmun; napis na križu; latinsko žensko ime (obrnjeno). 9. Dvolični rimski bog; pritok Rena, ki je dal ime nemški industrijski pokrajini; Bug brez izliva 10. Pozitivno nabit jon; francoska kolonija v severni Afriki. 11. Ozvezdje | ob Rimski cesti (s prostim očesom vidna meglica) in ima ime po bajeslovni etiopski kraljici, ki jo je, na skalo prikovano, osvobodil Perzej. Naslednje jutro sta Robinzon in Petek počakala oseke, potem pa zlezla na splav In tako brez truda prispela do ladje, ki je bila že nasedla na pesek. Z razbijajočim srcem je splezal ^ - ROBINZON na samotnem otoku | -/ št. 71. Robinzon in kozel Robinzon po dolgi vrvi na krov. Prvič po dolgih devetih letih samote, je spet stopal na krov evropske ladje. Petek je previdno plezal za njim. Prvo, kar je Robinzon opazil, ko je Št. 72. Srečanje s civilizacijo priplezal na krov, je bil kozel, ki je onemogel od lakote ležal v kotu. Robinzon je kozlu prinesel sen» in vode, tako da je kmalu veselo skakal po krovu. Nato Je odšel n* raziskovanje po ladji. IZPOLNILNICA Vsaka beseda sestoji iz šest črk. Poišči odgovarjajoče besede in vstavi po dve črki v vsak pravokotnik. V 1. Naredi jed okusnejšo; 2. odlikuje človeka; 3. majhno orožje; 4. gora v črni gori; 5. izpuščaj; 6. dospetje; 7. vroč hlap, para; 8. nemilost, štetje v zlo; 9. svojeročno potrdilo^ 10. naznanja alarm; 11. del noge; 12. poljsko orodje. srednji vrsti boš od zgoraj navzdol čital slovenski pregovor. Ponosno je razkazoval Robinzon Petku tisoč majhnih priprav, ki jih potrebuje civiliziran človek. Kmalu sta oba sklenila, da bosta orožje in vse drugo uporabno orodje spravila na splav in odpeljala na obalo. 2al si z ladjo samo nista mogla prav nič pomagati. Njena posadka je, kakor je bilo videti, ladjo kar na hitro zapustila in se rešila na rešilne čolne. Medtem ko je ladjo prignal vihar na obalo, je rešilne čolne odneslo v drugo smer. Petek se je neprestano čudil vsem mogočim predmetom, ki jih uporabljajo beli ljudje. Posebno je bil šib presenečen, ko je Robinzon pogrnil mizo, pripravil jedilni pribor in pričel jesti.. »Ali je za malo jedače res potrebno toliko malenkosti? Ali ni veliko laže nositi jed z rokami v usta in jo drobiti z nohti in zobmi?« si je mislil Petek in z začudenjem opazoval Robinzona. 73. Petek občuduje Robinzona * STOPNICE 1. No — 2. — no 3. — 4. — 5. — G. — 7. — no — — — — no — — — — no — no — 1. Slovensko mesto; 2. prodaja, odsvojitev; 3. ponavljanje, repriza; 4. tisti, ki uporablja okrajšano pisavo; 5. posebna vrsta majhnih vojnih ladij; 6. poslušnost, pokorščina; 7. vesel praznik; 8. evropska državica. ; duplino. Pri tem so Petku rojile i je zavitek s kapitanovo uniformo POSETNICA Anton E. Somor dijak Iz katerega večjega slovenskega kiaja je ta študent? RAZLIČNE VREČE Na eni tehtnici imamo štiri večje vreče in tri manjše, ki skupno tehtajo 141/« kg. Na drugi tehtnici pa imamo tri prejšnjim enake večje vreče in štiri manjše, ki so spet enake manjšim vrečam na prvi tehtnici, a skupno tehtajo 13*/ikg. Koliko tehtajo večje in manjše vreče? RAZLIČNO VELIKI PRIJATELJI Pet prijateljev je, ki so prav različne velikosti; Ivan je manjši kot Evgen, Bruno je večji (ali po Napoleonu: višji) kot Tone, Štefan je manjši kakor Ivan, Evgen je večji kot Bruno, Tone je manjši kot Ivan, Štefan manjši kot Evgen, Bruno večji kot Ivan, Tone večji kot Štefan, Štefan manjši kot Bruno, Tone manjši kot Evgen; Evgen je največji in Štefan najmanjši. Dovolj bo litanij! Kakšen je vrstni red po velikosti? RAČUN Z ULOMKI Koliko je poldruga tretjina od 218? Zapleteno, pa vendar ne posebno težko. VELIKA GOSTIJA Pif je obhajal rojstni dan in je povabil na pojedino trikrat toliko mo- ških kot žensk. Ko so, menda že precej pozno, odšli štirje moški s svojimi ženami (velja enoženstvo!), je ostalo še štirikrat toliko moških kakor žensk. Koliko je štela družba članov v začetku? t ■ ■■ Rešitve ugank iz preišnje številke Križanka: vodoravnopovrstl: 1. omike, Bojer. 2. pozid, oralo 3-Ela. iota, I. M. (Ivan Mefttrovič). 4. Robinzon, da. B. Aheront, ban. 6. la, a, ar. 7. Ala, učitelj. 8. de, sobranje. 9. op., očes, Kum. 10. kriči, krabe. 11. šakal, Ar Ion. Orgle: 1. sramota, 2. samota, 3. asi-: ma, 4. mast, mat. 6. at, 7. a; 8. la, 9. sla. 10. la*t 11. slast, 12. solast. 13.: skolast. ' Crkovnica: veselje in žalost spita v eni postelji. Enačka: si-llna; mon-tura, gie-nadir,: gor-nica, eič-arija. Simon Gregorčič. Magičen lik: 1. pok, 2. pilot, 3. bolezen. 4. Kozak, 5 tek. Obratnica: vrata, trava, Varta, vatra. Pomoč v nesreči: Delo ne bo uspelo. Veriga ae bo utrgala na najšibkejšem mestu, to je na mestu, kjer je vključen oni del, ki potegne samo 1000 kg. Modra o uri: Največ 6 ur. Ura je n. pr. 12 in kazalca kažeta na 6, tedaj moremo reči, da ura bodisi šest ur prehiteva, ali zaostaja za šest ur. čudno število: števila: 906, 916 do 996; 805, 815 do 895 ; 704, 714 do 724; 603, 613 do 693 itd. imajo zahtevano lastnost. Sestavljena stotica: 99M/M. Avtomobilska vožnja: Oba vidita drug drugega mimo švigniti z isto hitrostjo 155 km. to je skupna hitrost obeh vozil. Medtem je prišla plima. Petek in Robinzon sta spravila vse dobrote z ladje na splav ln odveslala z njim proti obali. Potem sta pristala na obali in odnesla vse najdene dobrote v svojo čudne misli po glavi. Neizrečeno rad bi vedel, kaj bosta počela s tolikimi nepotrebnimi rečmi. Tedaj se je Robinzon odločil, da bo svojemu rdečemu prijatelju pripravil majhno presenečenje. Vzel in izginil za grmovjem. Ko se je nekaj minut nato spe1 prikazal, ga Petek skoro ni spoznal-Krasna uniforma je učinkovala nanj ko strela z jasnega, njegov« srce se je pa napolnilo z neizmernim spoštovanjem do belega moža- Seveda Petek ni rad zaostajal za svojim gospodom in bi prav tako rad oblekel evropsko obleko. Robinzon mu Je podaril mornarsko obleko. Ko Je pa Petek oblekel mornar. sko obleko in se je postavil pred Robinzona, se je moral ta do smrti nasmejati. Petek je namreč vse dele obleke narobe oblekel. Dolgo je potem še trajalo, preden mu je Robinzon razložil vse skrivnosti St. 75. Nov čudež evropske obleke. Ko se je pa naposled mornarsK® obleka Petku lepo prilegala, je ta nemalo ponosen. Neizrečeno ra bi se pokazal v vsej svoji kraso pred svojim rodom. Robinzon je takoj nato vzel v roke puško in Jo nabil. Prav tisti trenutek je priletel nad njegovo glavo morski orel. Tedaj je Robinzon dvignil težko puško, sprožil in ustrelil. Strel je zadel orla naravnost v prsi. Ponosni ptič je zakrilil s Pe£o K padel pred Petka na tla. P®., je od strahu skoraj onesvesi Dalje prihodni'c Si. nadaljevanje Kmalu po petih je spet pozvonila. Reynolds se je bil pravkar vrnil. Na prvi pogled je opazil ®*čni smehljaj v njenih lepih oceh. »Ali ste bili pri razpravi?« »Da.« »Oproščen je! Zdaj vem, da je 10 zgolj vaša zasluga. Kako ste le *®ogli takšen čudež?« »Ničesar nisem storil. Dobrega zagovornika je imel; to je bilo vse.« »Toda povedati ste mu vendar korali kako in kaj...« »Da, da; človek vendar ne more gledati, da bi obsodili nedolžnega človeka namesto pravega fctModelca.« »Oh, kako dobri ste! Ali ste poseje govorili z mojim očetom?« »Da.« »Ali se bo vrnil?« »Bojim se, da ne. Najhujše je malenkosti so pa vendar še ostale — in zaradi teh bi ga lahko Angleškem še trdo prijeli. Ko-*or sem ga razumel, mu je neki ®**odnik priskočil na pomoč. Odšel v kolonije.« »Neki sorodnik?« »Tako se mi zdi. To pa drži, da je nekdo zavzel zanj. Rekel mi 1®; da vam bo vse natanko popisal, fotreboval vas bo, Anni, če bo začel novo življenje...« »Ali mu lahko res kaj pomožna?« je tjho vprašala Anni. »Mislite, da bi mu ne mogli?« »Pač... pač... toda treba ne bo. **• morem vam tega natančneje »aaložiti.« »Pustiva to! Ko boste dobili oče-•**» pismo, boste že vedeli, kaj je storiti.« »In moje delo pri vas?« j^tojiga je prav za prav kon-Po pravici povedano: ne da *• *&i je skončati!« Reynolds!« je očitajoče "•“iknila Anni. »Uii kaj prida ni ta reč, Anni. stvari umem bolje.« »*• razumem! Hoteli bi, da od- »Saj še...« je vidno v zadregi za-*Wa»al slikar. »Har ia oči vam berem. Zdi se J*1, da sploh niste nameravali **jlge izdati. Izmislili ste si to ®*mo »aradi mene, da bi me zaposli, ker nisem imela službe. Torej **mo sredstvo.« »Anni!« je očitajoče vzkliknil **«ynolds. »2e dolgo sem se tega bala. Moja hvaležnost zaradi tega sicer ne bo manjša, toda boli me... boli.« »Kakšne neumnosti govorite, Anni! V takšnem primeru bi bil ^endar jaz tisti, ki bi imel dobiček. preden ste prišli k meni, je bilo v jnojem ateljeju temačno in pusto, ^meh in sonce ste prinesli v moj a°m. Vaša družba mi je bila...« . »Ali hočete reči, da ste me plačevali za družabnico? Oh, kako znate raniti, ne da bi hoteli!« „.*Tega je kriv moj okorni jezik. "'Cer pa lahko mimo mislite, da je bilo zgolj usmiljenje. Ali mar ni ’ redu, če komu pomagam, ki mu "®°da ni bila naklonjena? Ali bi "Je kregali, če bi še skrbel za °troka, ki je pomoči potreben?« »čedalje globlje mi režete v ****.« »Ne zamerite mi; toda ne sodite prehudo zaradi tega.« . »Hudo? Preveč vam dolgujem, 5*®i vam mogla to kdaj koli pla-Tudi to boli — če je človek ^•»močen... Zdaj me boste pač KRIMINALNI ROMAN * NAPISAL GEORGE GOODCHILD. PREVEDEL Z. P. 1 'umnem odpustili?« je komaj slišno vprašala. »Odpustil?« »No da, saj vendar nimate več dela zame.« Keynolds se je začel razburjeno sprehajati gor in dol. Kako hudo je bilo povedati, da je ura ločitve tako blizu. Drugega izhoda menda res ne bo, kakor da jo stisne v naročje in ji prizna, da jo brezmejno ljubi... In vendar tega spet ne bo smel iz vzrokov, ki jih ni bilo lahko pojasniti, pa so bili zanj vendar tolikanj važni. »Počakajte vendar, Anni, da vam oče piše; bova videla, kaj vam bo svetoval in kakšne namene ima.« »Drugače tako ne gre. Radovedna sem, kaj mi je namenila usoda.« • Malo pozneje se je Tiger že pripravljal na sprejem gosta iz tuje dežele. Sing-Ling mu je bil okoli sedmih poslal brzojavko, da bo točno ob dogovorjenem času prišel. Majhni Japonec si je še zmerom belil glavo s ključem, vendar kljub Tigrovemu prostaškemu preklinja, nju ni mogel niti besedice odgo-netiti. Zdajci je zapel hišni zvonec. Tiger je odslovil Sikija in nestrpno pričakoval služabnika. Minuto pozneje je stopil komornik v sobo in javil obisk Mr. Sing-Linga. Tiger si je pomel roke in primaknil stol bliže h kaminu. Sing.Ling je vstopil; oblečen je bil v širok kožuho-vinast plašč, v roki je držal trd klobuk in palico. Njegov obraz je bil hudo bled. Imel je ozke brke in pristriženo redko bradico. »Vendar se mi je posrečilo,« je spregovoril v vzorni francoščini »Menda nisem zamudil?« »Ko ura ste natančni! Torej imate...?« • Sing-Ling se Je nasmehnil, se potrepljal po notranjem žepu svojega ohlapnega plašča in si naposled zadovoljno pomel roke. »Prosim, sedite! Ali vam smem ponuditi kakšno krepčilo?« »Iskrena hvala! Kozarcu whisky-ja se pa res ne bi odrekel. To podnebje mi nič kaj ne prija, še hujši mraz je pri vas, kakor na Kitajskem.« Tiger je sam prinesel kozarce in steklenico s sosedne mize in natočil. »Zdaj pa h kupčiji! V svojem pismu ste omenili neko določeno vsoto...« »Tako je. Denar imam s seboj.« »Ne smete mi zameriti, če vam povem, da me lovijo z višjo ponudbo,« je sladko vljudno menil Tiger. j>M'sieur, saj je bilo vendar vse dogovorjeno — in sami ste privolili...« je vidno vznemirjeno ugovarjal tujec. »Takrat že,« je zvito odgovoril Tiger, »toda takrat še nisem znal preceniti važnosti in vrednosti te listine.« »Ali ste jo mar odgonetili?« je ostro vprašal tujec. »Da!« je zviška odgovoril Anton Dubois. »Potlej je stvar zame popolnoma brez vrednosti...« je hladno dejal Sing-Ling in hotel vstati. »Kako, prosim?...« je zategnjeno in s kislim obrazom vprašal Tiger. »Ali mar mislite, da bi plačal tolikšno vsoto denarja za listino, ki ji kdor koli pozna vsebino in si lahko še pri kakšni drugi vladi zasluži denar? Ne, monsieur, pozabiti ne smete, da nisem novinec!« »Spomnim se, da ste omenili, da vam je vseeno ali je vsebina de-šifrirana ali ne,« je branil Tiger svoio pravico. »To pa samo zaradi tega, ker sem bil popolnoma prepričan, da ne bo nihče našel ključa za to tajno pisavo. Mi imamo pri vladi nekega zelo izkušenega gospoda, ki nas še nikoli ni pustil na cedilu, zdaj pa...« Iztegnil je roko in vstal. Tiger se je vgriznil v ustnice, ko je sprevidel, kolikšno napako je zagrešil s svojim širokoustenjem. »Počakajte, monsieur,« je proseče povzel. »Saj ni res, da bi kdo odgo netil listino. Z nekim starim lisja-kom-strokovnjakom sva presedela tedne ifi tedne, pa nisva niti besedice prebrala.« »Zakaj ste pa potlej...« je strogo povzel tujec. »človeška slabost, monsieur! Kitajska vlada ima mnogo denarja V 24 URAH barva, plisiia Ib kemično tisti obleke, klobuke itd Skrobi hi svetlolika srajce, ovratnike. *a-pestuice itd Pere, »uši, mooga in liba domače perilo Parno čisti posteljno perje ia pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA — jaz sem pa revež. Po pravici vam povem, da sem samo zaradi tega poskusil malce slepariti. Razen angleškega ministrstva za zunanje zadeve ne ve nihče, kaj piše v listini.« »Ali vam naj zdaj še verjamem?« je zavlačeval Sing-Ling kupčijo. »Pokažite mi listino!« »Izvolite!« je na moč uslužno dejal Tiger in ponudil gostu listino, držeč mu jo seveda v primerni razdalji pred oči. »Ali je to listina, ki jo hočete imeti?« »Prava je!« »Potem prosim denar!« Sing-Ling je izvlekel rejen zapečaten sveženj iz žepa. Tigrove oči so se kar iskrile. »Nož prosim!« Tiger je izvlekel žepni nožič ln ga ponudil gostu. Sing-Ling je prerezal vrvco in odvil vrhnji papir. Anton Dubois je pri priči spoznal sveženj velikih bankovcev. Zdajci je švignila Sing-Lingova roka navzgor in spet navzdol. Iztrgal je Tigru listino iz roke in naperil revolver na njegove prsi. »Strela z jasnega...« laza prilepljene bradice je zado- nel zaničljiv Maščevalčev smeh. Tiger bi bil spoznal ta smeh med milijoni drugih. Hlipnil je kakor potapljajoči se nesrečnež. »Niti za ped se ne premaknite, dragi Anton! Zdaj ste, kakor pravijo, mat! Prihajam namreč na-ravnost od vašega prijatelja Ju-kesa iz Grenobla. Odkrito je bil policiji vse povedal o neki zadevici, ki se je zgodila že pred leti. Gotovo se boste še spomnili?« »Hudič prekleti!« »Natanko tako! Povedati vam moram, da sem bil z njim zelo mil-in mehak. Dal sem mu izbiro med dvema možnostima. Ali deset let za njegovo sokrivdo pri umoru nekega Francoza, ki ga imate vi na vesti, ali pa vrv za vrat, ker je ustrelil sira Henryja Lusha po vašem naročilu. Kakor sem bil že vnaprej domneval, si je dobri mož izbral prvo pot. No, če pride zdaj še Lushova zadeva na dan, bo še zmerom dovolj časa, da ga obesijo...« »Podli lažnivec!« »Da, da, hude so te reči, ki vam jih Maščevalec pripoveduje; nihče bi mu pa ne mogel očitati, da trosi laži. Francoske časnike bi si morali malo ogledati, Anton... Te ponarejene bankovce sem zavil v takšen. le francoski list. Samo en pogled žrtvujte, pa boste takoj izpregle-dali!« Z levico je odrinil ponarejeni denar in pomolil Tigru časnik pod noa. Ko je Tiger hlastno prebral naslove, je prebledel ko zid. »Poslušajte,« je hripavo povzel, »lahko bi napravila imenitno kupčijo. Prej pa, lepo vas prosim, odložite ta svoj pihalnik!« »Ne, ne, dragi Anton, preveč izbirčen sem, kadar gre za kupčije. Razen tega je že odločeno, da bom dal jutri slovo vsem kupčijam. Vi, dragi Anton, boste pa morali to že danes storiti.« »Kaj?« je zagrmel Tiger in bol. ščal v svojega sobesednika. »Nocoj dobiva še obisk. Sleherni hip utegne priti. S seboj bo prinesel zaporno povelje za vas, ki so ga iz Francije prav gotovo o pravem času odposlali. Tukajšnjim oblastem sem naročil, naj vam ga prineso ob četrt na deset. Morda se je pa tudi pošta zakasnila, vendar v to možnost hudo malo verjamem.« »Vi ste to naročili londonski policiji?« je začudeno menil Tiger in z nejevernim pogledom meril našemljenega Maščevalca. »Da. Neki moj dober znanec je tam; saj ga gotovo poznate... Nadzornik Brent namreč...« Tiger mu je s hlastnim gibom zaprl besedo; zdajci si je pa premislil in se s hlinjeno ljubezni, vostjo približal Maščevalcu; »Bodite vendar pametni! Tudi vam preti nevarnost. Premislite si — in postaniva rajši zaveznika!« »Saj mu vendar ne boste povedali, da sem tudi jaz tu,« je s čudnim nasmeškom menil Maščevalec. »Ce grem jaz, greste tudi vi!« mu je besno zagrozil Tiger. »To M bila pa res neprijetna stvar — in bi ml prekrižala račune. Stojte! Pozvonilo Je!« Maščevalec je skočil k oknu In smuknil za zaveso; cev pištole in njegove oči so ostale uperjene v Tigra. »Priporočam vam, da niti ne črhnete!« »Mon dieu, če...« je zarobantil Tiger in zdajci obmolknil. Brent je planil v sobo. Za zaveso je zašumelo. Obraz in revolver sta izginila. Brent ni ničesar opazil; vsa njegova pozornost je veljala Tigru. »Anton Dubois, zaporno povelje imam za vas!« »šalite se, gospod! Pomota, zgolj pomota!« se je s prisiljenim nasmeškom izmotaval Tiger. »Kaj še!« se je široko zasmejal Brent in glasno zaklical: »Jenkins, Walters!« Vstopila sta dva uradnika. Na mizi je ležal dnevnik »Petit Pari-sien«. Tiger je debelo požrl slino, ko ga je opazil. Seržan je stopil z lisicami v roki proti njemu. Tedaj je prikimal in bliskovito segel v žep. »Roke...« Brentov ukaz je bil prepozen. Tiger je potegnil žep do prsi... Votel pok... in padel je ko snop na tla. Vsi trije uradniki so se sklonili nadenj. Tigrove oči so bile naspol priprte; sapa mu je sunkovito in žvižgaje silila skozi odprta usta. »To ni zame...« je hropel. »Tiger... ne gre v zapor... Grenoble... me je... pokopal... Jukes... Jukes Je umoril Lusha... vzel mu je listine... in zdaj, zdaj... ta prekleti pes... Maščevalec jih ima zdaj...« Drget je spreletel njegov život, zagrgral je — in Tigra ni bilo več.., 33. poglavje Ko je prišel Brent drugo jutro v službo, je našel debelo priporočeno pismo na pisalni mizi; bilo j* naslovljeno v njegove roke. V ovitku sta bila neka listina in kratko spremno pismo. »To vam pošilja neki domoljub. Najvarneje bo ta listina spravljena v uradu za zunanje zadeve.« Namesto podpisa je bila z rdečilom narisana...tehtnica. Brent je bil na vso moč presenečen in je odšel z listino k svojemu šefu. Pozneje se je tam zglasil neki uradnik iz ministrstva, da preveri listino. »Ni dvoma!« je ugotovil, »da je tole izvirna in tolikanj iskana listina. Kje ste jo našli?« »Hudodelec, ki se šopiri z vzdevkom .Maščevalec* jo je poslal našemu nadzorniku Brentu.« »Imenitno! Pribito je, da nam je storil neprecenljivo uslugo in nas rešil hudih skrbi. To listino smo bili s posebnim poslanstvom izročili siru Henryju Lushu. čul sein že nekaj, da ste tistega .Maščevalca* sumili umora...« »Res je, toda zmotili smo se. Kljub temu ga bomo pa morali poiskati zaradi drugih zadevic. Zdi se, da je imel Sing-Ling, ki so ga prt izkrcanju aretirali, namen, da sklene z Antonom Duboisom še velike kupčije, zlasti to listino bi mu bil obesil za drag denar. Maščevalec ga je pa vendarle prehitel. Njegovo domoljubje je velika razbremenitev zanj.« »Potemtakem je bil Maščevalec tudi tisti, ki nas je obvestil o obisku tega Sing-Linga v Londonu,« je menil ministrski uradnik. »Skoraj bi rekel, da je tako,« je pritegnil Brent. Dalje piihodnjii j *®*lavje o žlezah z notranjim izlo-je eno najmlajših v moderni Študij teh žlez in njihovih JJ“"°sov med seboj in vplivov na posa-uT organe je sila zanimiv. Vendar k*nosV 1611 problemih še mnogo ne- (j®esedo žleza rabimo mnogokrat, to-Jr} ne zmerom upravičeno, žleza je ujroreč organ, ki proizvaja določen iz-in ga izloča navzven. Izloča ga P°vršino kože. v kako votlino ali \,0I*an. Žleza je na primer obušes-V i,*J ovka. ki tvori slino in jo izloča ° votlino; žleze so v želodčni in ir*®1! steni ter izločajo želodčni in ju^sni sok za prebavljanje hrane; se nahajajo tudi v koži, to so lce in znojnice. razliko od omenjenih žlez, ki svo-«ločke pošiljajo navzven, imamo pa T*. o katerih bomo danes govorili. vr. Pošiljajo svoje izločke neposredno v-Tj1 To so žleze z notranjim izloče-njihove produkte pa imenujejo hormone. Ti hormoni krožijo po $v*|: Pridejo do vseh organov ter po »Jjj kakovostih nekatere od njih hJJJr^bujajo, druge pa ovirajo v nji-VUii «*i in delovanju. Že zdaj lahko S* rir kako komplicirana je slika te-«W^°VanJa. 111 označuje normalnega glavne žleze z notranjim ^j^vanjem: možganski privesek, če-sapnica, epitelna telesca, &iinn . nadledvični žlezi, del trebušne žleze. Vsaka od teh Vftliv svoJ hormon, ki ima določen cit. , na ostale žleze z notranjo sekre-Pa na različne organe. Po delo-loto' Pa tl hormoni povezani v oe-jeju’ nekateri si med seboj nasprotu-lnu' ^ngi pe spet podpirajo. Tako de-pospešujoče na razvoj >e««t dočim jih možganski pri- * zavira. Naše zdravje Žleze z notranjim izločevanjem Hormoni vplivajo na človekovo rast, nrav in hotenje Med njimi torej obstaja zveza podobna zvezi poedinih glasov v orkestru. Dirigent vseh teh zvez je možganski privesek. Kakor trpi harmonija glasov v orkestru zaradi enega samega pokvarjenega glasbila, tako vpliva obolenje ene žleze na delovanje vseh ostalih žlez. Najhujše Je pa. če oboli glavna žleza, možganski privesek. Človekova živahnost, njegov temperament, njegovo hotenje in občutki, so zrcalo medsebojnega delovanja žlez z notranjim izločanjem. Od svojega normalnega delovanja se vsaka od omenjenih žlez lahko oddalji v dveh smereh. Lahko pojača tvorbo hormona, bodi« da je to posledica njenega povečanja, ali tudi ne; takrat govorimo o hiperfunkcji. Obratno pa lahko žleza organizmu zmanjša količino hormona, takrat pa govorimo o hipofunkciji. Oba teh stanj se odražata na človeku v obliki znakov od strani organov, ki so pod vplivom do-tične obolele žleze. Kakor smo že rekli, so med seboj vse žleze z notranjim izločanjem povezane, zato je jasno, da se bolezenska sprememba ene žleze odraža v delovanju drugih žlez. ki delujejo normalno, pri kateri je zaradi tega izostal ali se je pa povečal zaviralen, odnosno izpodbujevalen vpliv obolele žleze. Oglejmo si zdaj prav na kratko različne bolezenske slike, ki jih povzročajo obolenja žlez z notranjo sekrecijo. V lobanjski votlini se nahajata dve od teh žlez, t&koimenovani možganski privesek in češerika. Cešerika pospešuje razvoj spolnih žlez. Ce izloča preveč hormona se ta časovno več ali manj pospeši In spolno dozorenje na predčasno, včasih lahko že v otri letih. Najvažnejša vseh žlez je možganski privesek. Zato smo jo tudi primerjali z dirigentom v orkestru. Kadar omenjena žleza izloča preveč hormona, in sicer v dobi ko človek dorašča, se razvije iz takšnega človeka orjak, ki lahko meri tudi nad dva metra. Kadar se pa odigravajo spremembe v tej žlezi ko je rast zaključena, to le po pet in dvajsetem letu, se pa orjaška rast razvije samo na določenih delih telesa in sicer na rokah, nogah, zlasti stopalih, bradi, nosu in jeziku. Omenjeni deli se povečajo in odebelijo, ostali deli telesa pa ostanejo normalno veliki. To bolezensko stanje imenujemo akrome-galija. Obratno se pa človek z zmanjšano količino hormona te žleze razvije v pritlikavca. Možganski privesek v nasprotju s če-šeriko zavira delovanje spolnih žlez. V vratu sta pa dve žlezi z notranjim izločanjem, predsapnica in takoimeno-vana epitelna telesca. Predsapnica ali tudi ščitnica imenovana, je žleza, ki dela človeku zelo velikokrat preglavice. Njeno povečanje imenujemo golšo. O tem bo pa govora v enem prihodnjih člankov. Zdaj pa samo na kratko. Ce predsapnica Izloča več svojega hormona kot je normalno, nastopijo znajti, ki jih gotovo poznate pod Baeedovovo boleznijo. Tak bolnik dobi izbuljene oči, srce mu hitreje bije, ima golšo koža se mu poti, izpadajo mu lasje, ima drisko, tresejo se mu roke. Ce pa se izloča hormon v zmanjšani količim, nastopi bolezensko stanje pod imenom kretenizem, odnosno miksedem. Taki ljudje so duševno zaostali, njihova koža ie debela, gubasta, so majhne postave, imajo sedlast nos. Pri razvitem človeku pa povzroča zmanjšanje hormona predsapnice obratno sliko kakor pri Basedovovi bolezni. Epitelna telesca so majhne žleze z notranjo sekrecijo, nahajajo se pa za predsapnico. Pomanjkanje njihovega hormona povzročajo krče podobne tetanusu odtod tudi ime te bolezni te-tania. Povečanje hormona epitelnih telesc pa povzroča neko bolezen v kosteh, ki še zdravnikom pri diagnoei včasih dela preglavice, zato je tudi ne bomo opisovali. V prsni duplini je pa priželjc- ki doseže višek svojega razvoja v petnajstem letu. Po petnajstem letu se pa stalno zmanjšuje in se končno nadomesti z mastnim tkivom. Že sami lahko vidite, da je to važna žleza za razvoj in rast človeka. Večkrat se pa zgodi, da priželjc ostane p* petnajstem letu še nezmanjšan in še naprej deluje. Ljudje s takšnim priželjcem so zmerom v smrtni nevarnosti. Lahko se zgodi, da celo neznatna poškodba prinese človeku s takšno žlezo smrt. Takšen priželjc je torej večkrat vzrok ne- nadnim skrivnostnim smrtim mladih ljudi. V trebuhu imamo dve žlezi z notranjim izločanjem, in sicer nadledvično žlezo in ločene dele trebušne slinavke. Nadledvična žleza izločuje hormon, ki deluje predvsem na srce in na krvni pritisk, če ta organ oboli, najčešče zaradi tuberkuloze, se ta hormon izloča v nezadostni količim ali se po sploh ne izloča. Posledica Je, da nastopi takoimenovana Adisonova bolezen, ki jo spoznamo po znižanem krvnem pritisku, po rjavi pigmentaciji (pegah) na koži in na sluznici ustne votline, zmanjšani količini sladkorja v krvi. Bolnik se počuti zelo utrujen, vsako delo ga takoj izmuči. Obolenje trebušne slinavke, m sicer dela, ki izloča hormon insulin, poznate pod imenom sladkorne bolezni. O spolnih žlezah veste že dovolj sami Te namreč povzročajo, da se pojavijo takoimenovani sekundarni spolni znaki. To so kosmatost, razvitje dojk, bokov, barva glasu, skratka vse kar je značilnega za žensko ta moškega. Kakor vidite, je to poglavje zelo zanimivo, zlasti je zanimivo opazovati človeka s teh vidikov. Gotovo se bo v bližnji ali- daljnji bodočnosti ta panoga še bolj razvila. ^ Katja, Ljubljana. Dvignite pismo V uredništvu. F. S. Bežigrad Na rokah imate ve« velikih bradavic, skušali ste jih odstraniti z raznimi sredstvi, pa brez uspeha. Uporabljali ste gotovo razne kisline, ki so za to na mestu. Edmo uspešno • sredstvo, zlasti v vašem primeru bo kirurško zdravljenje. Zato se napotite k zdravniku, ki vas bo z ostro žličko ali s pomočjo elektrike, seveda brez bolečin, rešil nadloge. Dr. D. R. Ce ni vec piostura na tleh! šoto zlote v kopice MALI OGLASI *| HUMOR j KOLESA damska In moška, najnovojši letoš" nji modeli v naj-večji izbiri napro* daj po neverjetno nizkih cenah. NOVA TRGOVINA TyRŠEVA (DUNAJSKA) C. 36 nasproti Gospodarske zveze Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern. novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi ? Ljubljani. sH »Mi morostarji, pa šole ne prodamo« Zadnje ostanke barjanske šote kmetje režejo, sušijo in vozijo domov za kurjenje pozimi „REALITETA“ zavod za kupoprodajo nepremičnin je samo v Ljubljani Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20 ± ŠPORTNI TEDNIK j Popolua stagnacija doma. — Pred začetkom jesenske sezone. — Drugod se izživljajo v poletnem športu. Otroci Soseda: »Gospa, ali se tudi vi naj-češče jezite na svoje otroke zato. ker lažejo?« Mati: »Prav za prav se največkrat jezim zato, ker o nepravem času govore resnico.« njej. Mokra, sveže narezana šot« j« baje sedemkrat težja od popolnoma suhe. Zato je pa treba tudi dosti sonca. In da jo doseže, šoto razlože na poseben način. Ali jo pa zlože v zračne, skoraj votle kopice, da najde pot do nje tudi veter. Sota se suši 4 do 6 tednov, da je uporabna za kurjavo. Vmes jo je treba večkrat obrniti, posebno če jo dež zmoči. Tisti, ki šoto kupijo kar na mestu, to se pravi še nerezano, navadno ne morejo sušiti na šotišču, da napravijo prostor drugim kupcem, ki pridejo za njimi na vrsto. Zato jo naspol osušeno zvozijo domov in zlože v kozolce, včasih kar poleg žita in detelje. Na Ljubljanskem barju je šote čezdalje manj in čezdalje slabša je. Zdaj jo režejo samo še na treh mestih: v Lipah blizu Crne vasi, blizu Haupt-mance in za Grmezom. V Črni vasi je po večini last kmetov, ki jo -e-kaj narežejo za svojo uporabo, drugo pa še nenarezano prodajo drugim kmetom. Za Grmezom, hribom proti koncu Barja, je največje šotišče in najboljša šota. Ko jo narežejo, je silno težka, črna in gosta. Ko se pa dodobra osuši, je popolnoma svetlorjava in kosi so kar zapognjeni, kakor osušen list papirja. Tako upognjena šota je znak kakovosti. Kmetje, ki na svoji zemlji nimajo šotišč, jo kupijo, navadno še nerezano, kar »na mestu«, kakor pravijo. Kupujejo jo na klaftre (skoraj dva kubična metra). Lani in prešnja leta je bila še poceni, do 8 din klaf-tra. Letos se je pa z ostalo kurjavo vred podražila kar za 100 odstotkov: prodajajo jo po 16 din za klaftro. Morostarji jo uporabljajo izključno za kurjavo. Marsikdo namreč še ne ve, da je na poseben način preparirana izvrstno gnojilo, ki se ga v tujih državah že s pridom služu-jejo. Sicer dajo pa tudi barjanska šotna tla, dobro preorana, nekajkrat pognojena in zrahljana, izvrstno prst črnico. Na Barju je še nekaj »poklicnih šotarjev«, po večini starejših možakarjev, strokovnjakov za rezanje-šote. Svojega monopola si ne tiajo kar tako vzeti. Njim drugi kmetje navadno poverijo rezanje šote, ker to najbolje opravijo. »Poklicni šotarji« so pa s šoto vred čezdalje redkejši. Delo prevzemajo prav tako za plačilo od klaftre. Ker navadno režejo za več kmetov hkrati, se poleti ba-vijo s tem po več tednov skupaj. Včasih, ko je bilo na Barju še več šote, so jo tudi v Ljubljano vozili na prodaj. Takrat so jo celo nekatere tovarne kupovale namesto premoga. Bila je pa tudi skoraj že tako dobra kakor rjavi premog. Dandanes je drugače. Ne samo da je čezdalje slabša, tudi čezdalje manj je je in Barjanl je ne dajo kar tako iz rok. Zato mi je prijazni Barjan, na vprašanje, ali jo ima kdo na prodaj, odgovoril: »Ne verjamem, da bi jo kdo hotel prodati.« In takrat sem pač morala verjeti v resničnost tiste barjanske: »Mi, morostarji, pa šote ne j~o-damo!« Vera K. CVETLIČNI MED In la medico dobite najceneje * Medarnl, LJul>l]ai,a. Zidovska ul. *• - Ni lahka stvar pisati tedenski pregled o dogodkih, ki jih nikjer ni. Glede našega domačega športa se moramo pač omejiti na neveselo ugotovitev, da je preko poletja zadremal in da se nemara v tem dremežu prav dobro počuti. Na igriščih nič novega, na plavališčih nič posebnega, na tekališčih odmor; kolesarji pa lahko berejo v športnih rubrikah in športnih glasilih, kako dirkajo — drugod. Iz stoodstotnega mrtvila se bomo nemara predramili že prihodnjo nedeljo. Na sporedu bo prva finalna tekma med belo-zelenimi in šiškarii, tekma, ki so jo zaradi poletne vročine začetkom julija odložili na manj vroče dni. Potem bo na vrsti povratna tekma in začetkom septembra se bodo spustili v prvenstveno tekmovanje, ki bo založilo vsaj nekaj nedelj s primernim, čeprav sedanjim prilikam ustrezajočim sporedom. V pomanjkanju tekočega gradiva se moramo malo potolažiti z onim, ki ga ‘ioklasične< cestne dirke, kar jo je postavilo v ospredje zanimanja. To se vidi po tem, da so svojo udeležbo najavile vse vodilne tvornice koles in da so se k dirki prijavili številni tekmovalci, med njimi letošnji vodilni dirkači Do ponedeljka zvečer je prireditvenemu odboru prispelo 33 prijav, pričakovati pa je, da se bo to število v otvorjenem roku še povečalo. V Budimpešti so v soboto in v nedeljo tekmovali italijanski lahkoatleti proti mažarskim tovarišem. Bilo je to deveto srečanje med Mažari in Italijani. Zmagala je italijanska reprezentanca v razmerju 93 proti 83 točkam. Za prireditev je bilo izredno zanimanje in ji je prisostvovalo okoli 12.000 gledalcev, ki so dali preko 30 tisoč pengov vstopnine (okoli 120.000 lir). Na tekmovanju so oboji atleti dosegli razmeroma zelo dobre rezultate. To -nedeljo bi bili morali nastopiti tržaški tenisači v povratni tekmi proti ljubljanskim zastopnikom belega športa v Ljubljani. Iz neznanega vzroka so prireditev prenesli na prihodnjo nedeljo. Dočim po vsem nogometnem svetu počivajo v teh vročih tednih in privoščijo tudi okroglemu usnju nekoliko oddiha, so v Nemčiji še vedno podjetni. Sedaj igrajo za nemški pokal in bi bila od te nedelje javiti rezultata: Schalke 04-Fortuna Dusseldorf 4—2 in FC Nurnberg-Furth 4—1. O. C. Nevarnih 24 ur Nek:; učena medicinka je Imela predavanje ,0 življenju ln njegovih problemih*. Med drugim je dejala: »In ne pozabite, da je prvih 24 ur človeškega življenja najnevarnejših...« Tu sl je dovolil neki njen tovariš pripombo: »Oprostite, toda zdi se mi, da je poslednjih 24 ur človeškega življenja še nevarnejših.« Olajševalne okoliščine »Kajpak,« pravi branilec, »priznavam, da se je moj klient polastil delnic po nepošteni poti. vendar opozarjam. da so delnice že drugi dan padle in da je utrpel moj klient zaradi tega občutno izgubo.« Slabo »No prijatelj, ali sl še zmerom zaročen z gospodično Marto?« »Ne. nič več.« »To me pa zelo veseli, le kako si se iznebil te strašne ženske.« »Poročil sem se z njo.« j Mlad zakon »Dragica, kosilo danes že spet ni dobro.« . »Veš, Miha, to je zato, ker si mi kupil najcenejšo kuharsko knjigo.« Ižanski cesti sem tu in tam videla v kozolcih za hišami zloženo šoto. Se nikoli nisem videla, kako šoto režejo, čeprav sem že mnogokaj slišala o njej, zato sem se odločila, da si to delo ogledam. Bil je sončen dan, kakršnega le morete želeti. Tu in tam so Barjani delali na polju: obračali, kosili, sušili in okopavali. Po njihovih pri.' t-nih navodilih se krenila na stransko pot proti Črni vasi, kier sem kmalu našla precej obširno šotišče. Veliko šote je zložene ležalo po tleh. V bližini ni bilo videti nikogar: ljudje so šoto prepustili soncu, ker so imeli drugega opravka dovolj. Po njej se je sem in tja podila truma razposajenih vrabcev, v travi je pa čriček pel svojo veselo pesem. Blagodejna tišina je vladala daleč naokrog Šota je bila zložena na poseben način. Kosi so bili naslonjeni drug na drugega, tako da so se le malo dotikali in da sta sonce in veter prodrla do njih. Vmes je bilo nekaj kopic, na pogled podobnih starim pletenim uljnjakom. Plast, kjer so šoto »umetnosti« rezanja šote. In izvedela sem marsikaj zanimivega o ponosu naših raorostarjev, zadnjem ostanku velikega jezera. Bil je veder zagorel mlad kmet, ki je ob poti kosil travo. Ko sem ga pozdravila, je prenehal z delom in naslonjen na koso, pripovedoval. Vse njegovo bistvo in vse njegove besede so pričale o njegovi veliki ljubezni do zemlje, do dela. Za rezanje šote sta potrebni predvsem dve pripravi. »Štih«, kakor pravijo ravni, enakokraki trikotni lopati, ki mora biti ostra kakor britev. Kajti Spominjam se še prve zgodovinske učne ure v tretjem razredu ljudske šole: razlage o mostiščarjih na Ljubljanskem barju. Učiteljica nam je pripovedovala o davnih časih, ko je bilo Ljubljansko barje še veliko jezero, na katerem so ljudje na koleh gradili svoje koče. Izvedeli smo še, da so zadnji ostanki tega velikega jezera močvirnata tla in preperele, zoglenele rastline — šota. Malokdo ve, kaj je prav za prav šota? Ko je voda na Ljubljanskem barju usihala, so ostale na površju nešte- šoto suše v kozolcu, poleg žita in detelje vilne močvirne rastline in trave. Ker niso imele več pravilnih tal za svoj obstoj, so začele počasi odmirati in trohneti. V vlažni zemlji so pod ugodnimi pogoji začele tudi ogleneti. Preperele in zgoglenele rastline, trdno stisnjene med seboj, so šota. Ker je treba za tvorbo šote prav posebnih tal, le malokdaj naletimo nanjo. In menda je v celi Sloveniji razen na- Ljubljanskem barju ni. Naši Barjani jo uporabljajo izključno za kurjavo. Saj je bila pa še do nedavna res poceni kurivo. Sicer je dosti opravka z njo, kakor pravijo strokovjaški Barjani in za tistega, ki se ne razume nanjo, bolje, da se je ne loti. Sicer pa takšna izjava izvira najbrže le iz barjanskega ponosa na njihov edinstven pridelek. Oni dan sem s kolesom in fotoaparatom krenila proti Barju. 2e po rezali, je bila skoraj natanko meter visoka, proti koncu je pa štrlela še za kvadraten meter široka plast in čakala na »Štih«. Pridobivanje šote ni majhna umetnost, tako Vsaj trdijo morostarji, ki so sila ponosni na svoj pridelek. In oni že vedo, saj so strokovnjaki. To mi je povedal tudi prijazni Barjan, ki sem ga med potjo povprašala o Tukaj so nedavno rezali šoto šota postaja čezdalje slabša. Zdaj je baje že za 50 odstotkov slabša, kakor je bila pred leti. Ponekod je bilje še tako malo zoglenelo, da se vleče in cefra kakor raztrgana krpa. »Štih je nasajen na ravno toporišče, ki ima na vrhu pritrjen kakšnega pol metra dolg »križ«. Vanj se šotar opre, ko »štih« zasadi v šoto. Najprej zgornjo plast zemlje deset do petnajst centimetrov odmeče, potlej šele začne rezati šoto. Navadno je že primerna ploskev pripravljena, ker jo režejo leto za letom. Meter široko in več metrov dolgo plast šote najprej podolgem razrežejo za »štih« globoko na tri dele, počez pa tako široko, kolikor je šota visoka. Nato pa z »lopato«, ki je tudi zelo ostra, od strani režejo posamezne kose in jih mečejo na suho. Tam se mokra šota kakšnih 14 dni samo odteka. Sota je namreč ponekod tako mokra, da šotarji kar gazijo po FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA,seda) Slrllorlevo ul-® pri frančiškanskem m oh tu Vsakovrstna očala, caimogieii, loplomen, uaromelr., tijiromelri, itd. Velita ubira ur, zlatnina in srebrnine. Samo kvalitetna optika Ceniki brezplačno Takole zloženo šoto sušijo na soncu