Poglejte na fttevilke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA

List slovenskih delavcev v Ameriki.
'elephoue: CUelsea 3-1242
Reentered as Second Claw Matter Sept
25th, 1940 at the Pwt Offlee a* New York, N. Y., under Act of ConprM of March 3rd, 1879.
No. 59. - Stev. 59.
NEW YORK, TUESDAY, MARCH 25, 1941—TOREK, 25 MARCA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
JUGOSLAVIJA SE JE VKLONILA
Podpisala je pogodbo z Nemčijo... Nobene vojaške obveznosti
JUGOSLOVANSKA MINISTRA STA PODPISALA POGODBO v NAVZOČNOSTI ZASTOPNIKOV DR2AV V TROZVEZI
Stavka pri Bethlehem Steel
CIO je razglasila štrajk v velikanski tovarni Bethlehem Steel v Bethleehmu, Pa. — Okoli 10 tisoč uslužbencev sedaj stavka, pravi organizator Curtis.
ADOLF HITLER SE JE NEPRIČAKOVANO POJAVIL NA DUNAJU
.Jugoslavija zavrnila zahtevo, <lu bi so jugoslovansko «»ariu>kt-«j»bla>ti o«l|»ovodade preiskavi nemških vlakov.
Xaj||Kjgl;rvitnejše pa j«., da je Jugoslavija odklonila, <la bi |ki pogo<M>i demobilizirala s*vor jo armado, v kar j »a so pristalo vso ostalo države, ki so z Nemčijo [»odpisale trozvezno i|K»godbo z Nemčijo.
Jugoslovanski narod protestira
.Po beograjskih ulicah ko so pokazali letaki, ki *e glase:
**Xas 1 «,000000 ljudi hoče svobodo in neodvisnost. Šestnajst članov vlade pa nas* hoče prodati v »užnost. Zapomniti pa se morajo, da oni, ki riski-rajo vratove drugih, ri ski rajo tudi svoje . . . Xe maramo pogodb, no turistov, učiteljev ali pa gos*podarkih izvedencev, hočemo pa avdbodo in neodvisnost."
Knez Pavle ni hotel sprejeti delegacije sokoiskih društev, da mu predloži protest proti podpisu. Beograjski visokošol-oi «o poslali tozadevno resolucijo knezu Pavlu. Srbski pa -triarh, čegar priporočilo in poziv je knez Pavle zavrnil- je za četrtek sklicali v Beogradu sveti sinod.
H rvat s k i pod ha n Svet oza r Tvkovie, ravnatelj hrvatskega notranjega političnega urada Bojan Bojkič in ravnatelj hrvatskega zdravstvenega urada
-	Milotin Kozanovi. so v protest •odstopili. V.si člani agrarne j stranke so pustiili svojo drzav-I ne služl>o. Neko (poročilo tudi
pra\j, da ho odstopil tudi po-}Klanik v Moskvi Milan Gavri-Iovič, ki je član agrarne stran ko in bo najbrže šel v Tx>ndon,
*	kjer bo sestavil jugoslovanski od1>or, ki bo posloval kot jugoslovanska vlada v tujini.
M nogo v i.soki h j ugosTo va n -škili častnikov, med njimi 4 generali, je odpotovalo na Grško, kjer so se ponudili v službe v grško vojsko.
Anglija posvarila | Jugdslavijo
Angleški poeflanik Ronald L ( Campbell je vn a njemu mini-»jStru Cincar-»Markoviču male , pre«l njogoviin odhodom na I>i 1 naj vročil spomenico svoje vin i. I de, ki »pravi- da se čudi nad ne i nadnim preobratom jugoslo vanske vlade. Nadalje prav Anglija v tej apomenici, da b< > Jugoslavija, a ko podpise po-
•	godbo z Nemčijo, 4 * dober eil,
-	za angle&ke bombnike," kakoi
t'- Nadaljevanje na 2, str,
Ce se uprava A'llis Chalmers ne bo kmalu pobotala s štrajkar ji, bosta armada in {mornarica prevzela njene naprave. V sled 7 tednov trajajoče stvke je zadržanih za 45 milijonov dolarjev vojnih naročil. Druge novice z delavske fronte.
čivajo vse General 'Motors naprav«' v okrožju San Francija. Delavci zahtevajo višje phičo, toda. dnižha n«jče o tem ničesar slišati.
Sidney Ilillinaii, ravnatelj pi iulukri j-kc uprave je }H>zva! štrajkarje pri Aluminum Company v Kdgewater, naj *«• vrnejo na delo in naj so šele I»o-t«*ui pogstjajo s kompanijo ^1«»-de izboljšanja delavskih i»««g«»-jcv.
Sen. Wheeler agitira proti vojni
Predsednika vprašuje, kaj pomeni njegova izjava, da "samo dolar ne bo odločil sedanje vojne." — S kakšno pravico se Churchill vmešava v ameriške zadeve?
Konci prejšnjega tedna j;*	'
govoril po radio znani nasprotnik "lend-lease" .predloge in j »ost a ve senator Wheeler i/ Montane.
Vse ti>t<\ ki .so nasprotovali i pre« 1 logi, j«* pozval z besedami: —• Proti predlogi, ki je |»o-Mala postava- so nam ni treba več boriti. Boriti se pa moramo-proti vojni in proti vsake-j mu načrtu, čigar namen je po-j v«»čati predsednikovo diktator-j -ko oblast.
Sklicuj«k" se na govor, ki ga j«' imel pre«I kratkim predsednik Roosevelt, je rekel Wheeler:
— Predsednikove besede vsebujejo slabe obete za bodočnost. Tekom predsedniške kampanje -se je razlegalo geslo: — Angliji moramo dati vso pomoč, o«linole v vojno se ne smemo zaplesti. Zdaj se pa splošno govori o stoodstotni pomoči.
Po Wheelerjeveni zatrdilu j kongres še vedno lahko odkloni Angliji pomoč, dokler se ne seznani z vsemi podrobnostmi Cuhrchillovih vojnih ciljev. Javnost za enkrat še ne ve, kakšni so ti cilii. Ali nomeniio
Ministrski pred*o«ltiik Dragi-, Ša Cvetkovič iti vnanji mini-htor «ir. Aleksander Ciacar -Markovič sta se sinoči ol> 10.06 K |K»M*bnim vlakom odp eijala na Dunaj, «la podpišeta z Nem čijo ip<nrodho. ki jo je \>8il A-«k>lf Hitler.
V«i* ki so prišli na železniško I»osta jo v Topčider pri Beogra-<Iu, da žele Cvet kov iču in Cin-«*ar Marko viru 4 4 srečno pot,*' so bili zelo re«ni. Poleg ministrskega podpr«Ml*oduika dr. Vladimira Mačka s*o bili na postaji laški, madžarski, runiun •ski in bolgarski |>o*lautk in iiniogo časnikarjev ter okoli f>0 dobro oboroženih policistov. Sle«lnjič »ta *e v velikem avtomobilu pripeljala Cvetkovič jn Cinear-Markovič. (Vet kov it-je izg'edaJ prepaden in j»otrt in tudi Cinoar-Markovič je izgledal zelo truden iu izmučen. Takoj, ko sta stopila iz avto m«>btla, so ju obkoliii j>oIici«ti in ju spremili na posobni vlak. Po Beogradu jo splošno znano, da so zadnje dni razni ministri prejeli grozi taia pisma, da b<xlo umorjeni, ako po«ty>išejo kako poniževalno pogtxlbo z Nemčijo.
Prihajanje pooblaščencev na Dunaj
Na Dunaj ne je naprej pripeljal nemški vnanji minister Joariiim von Ribbentrop. kmalu za njim pa jugoslovanska 'zastopnika Dragiša Cvetkovič iu dr. Aleksander Cinear-Markovič, ob istem čhhu se je iz Berlina pripeljal japonski po Mani k, nato pa italjanski vnanji minister grof Galeazzo Cia-no in »lednjič popolnoma nepr?-eakovnno Adolf Hitler.
Pogo<W>a je bila svečano odpisana ob 11.30 dopoldne, ali ob 5.30 zjutraj po newyorskim času.
Jugoslavija "ni prevzela rakake vojaške obvezno-
sli
Kot pravi neko poročiio iz zelo zanesljivega vira, pogodba, ki jo je Jugoslarvija podpisala z Nemčijo, ne vaebuje za Jugoslavijo ni-k&ke vojaške obveznosti in ae stvarno razlikuje o«l fK>go«fib, ki so jih z Nemčijo sklenile Slovaška, (Madžarska, Rumuneka in Bolgarska. S to pogodbo Jugoslavija Nemčiji samo dovoljuje- da smejo skozi Jugoslavijo voziti nemški mu-nieijski im bolniški vlaki. Od-Jočno pa je zavrnila nemško zahtevo, da bi tudi vozili nemški zapečateni vlaki, s katerimi bi Nemčija, mogla prevažati tudi svoje vojaštvo. Tudi j«
Zopet eksplozija v v Hercules tovarni
V nekem stranskem poslopju Hercules Powder Compn ii y v Ken vi Ho, N. J., se je kon-<*i prejšnjega te«Jiia zoj»et jm>-javila eksplozija, ki je navdala vso okoliško prebivalstvo z velikim strahom. Ljudem so Lainrw Še dobro v >pominu
strahoto prejšnjih eksplozij v tej tovarni.
Superintendent je takoj s*po-ročil: — Nihče ranjen; nobene škode; vse v redu.
Oblasti so dognale, da je med smeti in odpadke zašlo nekaj smodnika, ki je eksplodiral.
Vse drugače je bilo seveda 12. septenifbra lanskega leta, ko se je stresla zemlja v okolici osmih milj ter jo izgubilo pri eksploziji 52 delavcev življenje.
Delavskega voditelja so aretirali
Prejšnji i>etek je dal new-vorški okrajni pravdnik Thomas K. Dewey aretirati James J. Bambricka, predsednika lo-cala 32-B Building Service Employees mednadodne unije. Obtožil ga je veletatvine, po-neverbo in zaroto.
Ce bo v vseh teh točkah spoznan krivini, ga čaka ječa let.
Jeseni je bil uradnik iste linije- George Scali^e, zaradi poneverbe in tatvine obsojen na
ječo od 10 do 20 let.
Telefonskim uslužbencem povišana plača
Približno 14,400 telefonskim uslužbencem v New Yorku in okolici bo povišana plača. Po zatrdilu neodvisne delavske organizacije, United Telephone Organizations, je Now York Telephone Company privolila v zvišanje, ki bo znašalo 1 milijon 250 tisoč dolarjev na le 1 to. Pogodba med delavci in konipanijo poteče konci mese ca junija. Uslužbenci so uteme ljili svojo zahtevo z dejstvom da -so cene življenskih potreb ščin narasle.
Koledarje in Pratike do bite pri zastopniku Glasa Naroda" v Vasi našel-bini.
uničenje Hitlerja, ali pa pomenijo uničenje osemdeset niiii-j«»nskega nemškega naroda?
Nato je Wheeler javno vprašal pre«hodnika, kaj pomenijo njegove bese«le, da "edinole dolar ne Ih> odločil .sedanjo vojne.** Ali |>omeni to- da bo treUi |»os!ati v KvrojH» v«»ja-štvo. če vojno -|»otrel»ščiiio ne 1 hhlo zad«»-foveleKaj je mislil predsoflnik z označiw> 44 ladijski mnevt preko oceana ** ? -Ali je mi.-lrii s tem konvoje.' Konvoje z ameriškimi mornarji, na katere bi nemško bojne ladje streljale?
Nadalje lioče Wheeler vedeti, kakšno pravico ima angleški ministrski predsednik Churchill soodloeevati " ameriški obrambi.
Spominjajoč se angleškega napada leta 3812, je izjavi' Wheeler: — Ravno tako kakor takrat, so Angleži zopet napadli Washington. Sem pa ni>o poslali vojakov v rdečih suk njah, pač pa 2000 agentov in uslu&be-ncev, ki so vse om> o'jii z angleško propagando.
> «ki?»ivo v n i je oaiies zjutraj razglasilo stavko v velikanskih1« Bethlehem Steel tovarnah v | Bethlehem, Pa. Ob o.l»0 dane* | zjutraj mi bili ]K»slani piketi, j< ki so tovarne o»l v«eli -strani ' obkolili.	«
Tovarne imajo od vlade vojnih naročili v vrednosti natl ono 1 milja rilo dolarjev.
»Stavko vtxli okrajni CIO organizator Howard Curtis, ki je rekel, da bo pi kotira nje v p"l-iiem teku ob 11 dopoidi.e, k<; l»o preinenjeu šilit. Ko .<e je! pričela stavka, je bilo v tovarnah 3()00 delavcev, vseh delavcev, ki v treh dnevnih šihtih delajo v tovarnah, je 1*<003.
CIO je razglasil stavko, ker je Employee's Representative Plan unija, ki se sama smatra za neovisno unijo, CIO in NL» RB pa jo smatrata za kompa-,nij»ko unijo, med delavci pričela glasovanje, ki naj izbere svoje zastopnike za pogajanja z družbo. In to glasovanje je dalo povod za stavko.
Nedavno je NLRB. naročil ravnateljstvu Bethlehem Steel Co., da odpravi E. R. P, Družba pa se je pritožila na zvezno vrhovno sodišče.
Steel Workers Organizing Committee (SWOC), ki pripada kCIO., je v Johnstown* Pa., 'prejšnji ttMlen razglasi! epo-1 dnevno stavko v protest proti E. R. P., da bi izvolil svoje zastopnike za kolektivna pogajanja z družbo.
Okrajni zastopnik SWOC. v Johnstown n, James- Gent, jc pa rekel, da bodo člani CIO zastavica I i, a ko so .bodo po tovarni i»okazale gladovne skti-njiee.
Do sedaj je stavka pri Bctli-lehcm Steel Co., v Bethlehem, Pa., 60 odstotkov- uspešna- or ganizator Curtis- ,pa pravi, da bo okoli poldneva stavka ^»o-polua.
Armada in mornarica siti zavlačevanja
Armadui in mornariški department s*ta se začelo resno baviti z mislijo, da prevzameta Allis-Chalmers tovanio v (Milwaukee, če se njena uprava n« '-bo v najkrajšem času sporasra-. mola s štrajkujočiini United Automobile Workers (CIO).
Armadnim in mornariškim častnikom je [»ošhi i>otrpežlji-vo«t, kajti *?tavka pri Allis • Chalmers traja zdaj že osein i tednov. V slučaju prevzetja bi • nadomestili sedanje delavce u-službenci civilne službe.
Družba ima 'zapwlenih se-
dem tis«m" «lelavc«'v ter ima z:i 4"» milijonov df»larj«»v vojnih nartx'il za stroje, .strojno «»ro-ilje in turlw» gen«Tat«»rje.
Ker uar«M'*ila niso bila pravo časno dostavljeiui- je gradnja' rušileev za več mest'cev zao- j stala. V.sie«! štrajka pri Allis-1 Chalmers tudi no more obra-j tovati nova armadna smodniš-i ni«-a.
Stavka na Wrightovem letališču končana
Vsled ({toživa vojnega dei»art-menta je naročilo vodstvo A. F. L. unije svojim članom vrniti se na <le!o na Wriglitovcm letališču pri Dayton, Ohio. P: i gradnji nekega |>oslopja je bilo zaposlenih 400 zidarjev, članov Delavske federacije. Ker je aieki podnajemnik zaposlil v istem poslopju pot CIO elek-tričarjev, so zi<larji zaŠt raj kali. Razširjenje letališča jo nujno potrebno. Tozadevne gradnje twxlo veljale 9 milijonov 500 tisoč dolarjev.
Vojni department je v svojem pozivu poudarjal, da hi vsako nadaljno zavlačevanje pri zidanju poslopij resno o-grozilo liarodno-obrambni program.
CIO avtni delavci in Ford Motor Co.
James F. Dewey, zvezni posredovalec delavskega depart-anenta, je izjavil v Detroitu, da so se začeli o<lnošaji med CIO avtnimi delavci in Fori .Motor Company boljšati. Nedavno je unija izjavila, da bodo zas-tavkali njeni člani v River Rouge, Lincoln in Highland Park Fordovih tovarnah* ker kompanija odpušča agilne u«ijske člane. K«>t «o sliši, je Ford Motor Company sprejela nazaj že skoro vse odpuščene delavce.
Okrajni delavski urad je na pritožibo unije obtožil Ford Motor Company nepravilnega ravnanja z delavci. Delavski u-rad ima baje «loka*ze, da vzdržuje Ford obširni špijouažtu sistem ter <la brani delaveein vstop v unijo.
Tozadevna zaslišamja se bo«lo vnšila 14. aq>rila.
GM tovarne počivajo
General Motors tovarne v o-kolici Detroita še precej redno obratujejo, dočim iin^ družba sitnosti z delavci v svojih napravah na Zapadu. Vsled stavke v Chevrolet in Fisher Body tovarnah v Oaklaudu po-
AMER. INDUSTRIJA PRED PREIZKUŠNJO
Ameriški tvorničarji obljubljajo vladi vso pomoč, stavijo pa gotove pogoje. — Niti tvorničarji niti delavci se ne smejo pojaviti s pretira ni mi zahtevami.
l i tfij-M." i n i k Di(iH-[\uu.\ corporation, W. P. Witherow, ki i je obenem tudi predsednik oboroževalnega odbora Narodne 'zveze tvorničarjev, je izjavil:
— V teku sto dni bomo morali dokazati, če je ameriška i industrija zmožna uvesti v za-!«levi oboroževanja masno produkcijo.
t
1 \ odboru je stiride.>ct vodil-j "ili tvorničarjev, ki pozivajo vso ameriško industrija, naj pospeši produkcijo vojnega ma terjala.
Odln»r je sprejel tudi nasled-
nje sklepe oziroma priporočila:
— Mi obsojamo ysak poskus, čigar svrha je črpati pretirane dobičke iz vojne industrije. To se ne tiče samo tvorničarjev. pač i>a tudi d elavcov. | — Ameršški tvorničarji sto-j je na stališču, da ne sme nobc-jna družba ali skupina kovati i i z oboroževa n i a kajpi tal a. j — Pri omejevanju pretiranih dobičkov pa moramo biti pre-j vidni, da ne bomo posameznim j industrijam ali skupinam na-j prt ili prevelikih omejitev.
CVEKOV ZAGOVORNIK ZAHTEVA PREMESTITEV PROCESA
Ce bi obtoženca procesirali v Bronx okraju, bi baje ne bil deležen pravice. — Poročila v listih so ustvarila predsodke proti njemu.
\ KiaiKem se Oo začela oo-i ravnava proti dvaimlvajset-I letnemu Georgeu Cveku, ki je I obtožen, da je zlorabil in oropal precejšnje število žensk, [Catherine Papas je pa za«lavil. I Proces se ima vršiti v new-vorškem Bronx okraju, toda Cvekov zagovornik je odločno proti temu. Zahteval bo preložitev procesa v kakšen drugi okraj, kajti v Bronxu je proti obtožencev preveč ab sod kov, ki jih je ufcfcvarilo časopisje. Baje ni mogoče dobiti v vsem Bronxu niti enega porotnika, ki bi mogel nepristransko raz-
sojati o Cvekovi zadevi.
Cvek bo prepeljan pred sodnika Lesterja \V. Pattersona v okrajnem sodišču Bronxu, in sodnik bo določil dan obravnave.
Cvekov o«lvetnik pravi« da s«i časnikarski poročevalci že pro glasili Čveka za krivega, in policijski sodnik Ford je oelo javno izjavil, da bi prav rad spu~ stil v obtoženca eletkrieni tok.
Po odvetnikovem zatrdilu je v takih okoliščinah nemogoč nepristranski grgeeg; |
)) IA NKKAJ W.C KOT	a'
2 NA DAN DOBIVATE Jj
C^GLAS NARODA^ 4
ro poŠti naravnost na m svoj dom (izvunti mm ii
IL^^vžJ?^?^??^" 11
^LA8 *f A * O D A" - New Yorft
Tuesday, March 25, 1941
VST ANOVL JEN L.
189»
Ameriška oboroževalna industrija
VOJNA NA BALKANU
Vso kaže, da /Ih> K v ropa prav kmalu dobila novo vojno poaorišče—Balkanski )>olotok.
iZ oziroui na bodoče tamkajšnje vojne operacije je treba nekaj vpoštcvati: Vojna na Balkanu ne bo zato izbruhnila, ker jo je Hitler hotel, pač pa zato ker se ji je Hitler »kušal izogniti.
Vojna na Balkann 1n> eden največjih diplomatičnih in političnih uspehov Anglije. Neverjetno je pa, da bi sledili političnemu uajieliu tudi temu primerni vojaški uspehi.
Baš nasprotno: Dosti bolj verjetno je, da bo Anglija prej doživel«, na Balkanu poraz kakor pa zmago. V nekaterih slučajih so pa celo vojaški poraezi potrebni za dosego političnih
'•iljev.
Balkan bo kot bojišče le .stranskega pomena. Zelo d vodji vo je, da bi se sedanja vojna odločila tam doli.
itlcrju vse balkanske dežele potrebne za dobavo .surovin. Vojna na Balkanu l»i mu bila v 'veliko napotje.
Najbrž si je bil že dosti prej zamudil nekrvave osvojitve, kar mu je povsem uspelo v »lučaju Romunske in Bolgarske.
Na s ličen način se je hotel polastiti tudi Jugoslavije, Grške m Turčijo. Ne z orožjem, pač pa z izsiljevanjem iu vojnimi protnjaini.	•
V	dveh slučajih se je pa temeljito itračuual. S teui mislimo ponesrečen Mussolinijev napad na drškt>, ki je .spravil Grško na stran Anglije.
Drugr neugodnost za Hitlerja j«- bil pa |x>raz Italija nov v Libiji. Zmaga v Severni Afriki je omogočila Angležem poslati močno armado na Grško. V*led togo dejstva jo i|>o-rtala vojne na Balkanu neizogibna.
Hitler jo .bil uvorjo", da Im> na -svojem zavojevalnem ri>o hodu proti jugovzhodu prisilil brez boja k kapitulaciji vse balkanske državo.
V	slučaju Romunske in Bolgarske mu je to uspelo. Za Bolgarsko jo s-kušaJ spraviti Grško na kolena- za njo Jugoslavijo in naposled Turčijo.
Hitlor so |»oželjivo ozira na oljna polja v Iraku, na pa leatineke vojaške postojanke in na Sueški kanal. Njegov oilj je jasen.
Treba je bilo le vsiliti Grški mir. dobiti Jugoslavijo za *vojo zaveznico ter izpiliti od Turičje iprosto pot jh> turškem ozemlju.
Toda Anglija je "posuala njegove namene ter jih je— tako že vsaj kaže—preprečila. Če bi Anglija ne napravila odločne pretipotezc, bi Hitlerju najbrž uspela breza enega rtrela pro^aziti Balkan t«*r uvesti kampanjo proti Sueškemu kanalu. Sama sreča, da so angleški državniki pravočasno, spoznali, da .pomenijo Hitlerjeva nekrvava zavojevanja za Anglijo dosti večjo nevarnost kot pa njegove krvave osvojitve.
To je najH»rž tudi dalo povod počil jatvi nekaterih angleških divizij na Grško, s čimer jo prevzela Anglija nase velik vojaški riziko.
Angliji je mogoče v tem ča*u izkrcati na Balkanu komaj od OHv'in do di«8«»t divizij, katerim stoji nasproti mnogo v»«čja in močnejša Hitlerjeva armada. Angleži se za m o roj o zanašati edinole na težavno gor*ke fiortojanke iu doloma na pomoč morebitnih zaveznikov. Anglija postavlja v nevarno*! vso svojo i kfcpedicijsko armado. Angleške divizije ne morejo zmagat;, ampak l>odo srečne, če se bodo izognile popolne-mu pravu.
To li/iko jo pa iz tehtnih razlogov neobhodno jH»tr«.4H'ji.
Kdinole navzočnost angleškega vojaštva daje Grkom po-g. 'ii, jači kolikortoliko Jngosloviji hrbtenico proti Hitlerjevim zahtevam ter »pravlja Turčijo-na Mran Anglije.
Tzkrc«nje angleškega vojaštva na Grškem je potemtakem bolj ♦jlitična- nego vojaška potega.
V vojaškem pogledu »e utegne za Anglijo stvar zelo neugodno Končati. Toda |»omi«!iti je treba, da jo <za Anglijo ta vojna št le v začetnem stanjn in da ji poraz na stranskem bojišču ne more dorti škodovati.
Novost -za vse soudeležence je pa, da Hitler no1 more nadaljevati brez boja svojega pohoda v jugovzhodno siner. Ako je Hitlerju mogoč napredek edinole s pomočjo krvavih bitk, dobi balkanski položaj povsem drugačno lice.
Je pa še ena možnost, da se namreč v sedanji vojni razvije tudi vzhodna fronta. Hitlerjeva vojaška pozicija bi po-otaLa v tem slučaju slična Ludendorffovi vojaški poziciji tekom svetovne vojne.
VpoSievajož vse to, se zdi človeku, da se draga svetov-n4 vojna ieh začenja.	__ _
▼ L|ubl)«nl. Nalteli ta tateUli J. BUaaikorl
Ako nimate Blaznikove Pratike za let« 1941, jo lahko dobite pri zastopniku "(»lasa Naroda" v Vaši naselbini, ali pa naravnost od Knjigarne »Slovenk Publishing Co.. 21« W. 18th Street. New York. — Stane 25 cento/.
ua primer dunajski bankir žtr istega dne zvedel tečaj vrednostnih papirjev na pariški l)oiv,i. Pomislimo samo, kako bi »so zgodovina razvijala, če bi bil brzojav iznajdon že v Napoleonovih časili. Znano jo, da homloiKski Kotsehildi o-jbogateli predvsem zaradi tega, ker so mnogo hitreje kakor dtugi bankirji zvedeli, da j«' bil Napoleon premagan pri WatVrloo. Toda Rotschildi te novico m-o zvedeli po brzoja-vu ,ker ga t;, daj še ni bilo. l Vzdrževali so redno zvezo s kontinentom s penilo«" *o poštnih golobov.
JUGOSLAVIJA . ..
(Nadaljevanje s ]. strani.)
*ta Ituimiiiska in Bolgarska. Anglija bo tudi najbrže prelo-jmila svojo diplomatske zveze z Jugoslavijo, kakor je pretaknila z Riimuusko in Bolgarsko, , kakorhitiy >te po<tpi.sali poiro-jilbo z Nemčijo. V*led tega bo-: do angleški aoroplani tudi bombardirali jugo^lovan s k o jkrajo, kjer bodo nahajali .nemški vojaki, kajti Anglija je : že | Are j naznanila- da lxnlo A»i-jgleži naipadli Nemce povsod, kjerkoli jih zadotijo.
Strajki imajo izvor v j inozemstvu, pravi Woil
Matthew Wo!!, pod pred *»ed-jiiik Ameriške delavske tede-j raci jo, jo izjavil- da s'o mnoge jstavkr* opravičene, mnoge inii»-. jo ]»a svoj izvor v inozemstvu jter jih po naročilu diktatorskih vlad vprizarjajo njihovi tukajšnji agitatorji. — Ru>ka, nemška in italijanska diktatura. — je rekel VVolI, — skušajo sabotirati in zavleči naš na ro< 1 no-obra nibui progra m. V ta namen s*o zbrale vse tri države ogromne propagandne sklade.
Odločitev v sedanji vojni je v nemajhni meri odvisna od zmogljivosti routed ške oboroževalno industrije. Kako se pri-eadevajo, da bi ji dali najhitrejši tempo, nam kaže primer (Jnrvrterjevili delavnic, ki hočejo v svojem 4'tankovein, arsenals" v<ak dan izdelati po |K't velikih tankov, ki naj bi vsak izmed njih tehtal po 25 ton. Z gradnjo tega obrata in njegovo organizacijo je bil poverjen bivši vodilni mehanik Ohrvslcrjove družbe Hunt. Odgovoren jo za to, da bo ameriška vojska dobila v najkrajšem času 1000 takšnih vozil. Gradnja takšno tovarne ni malenkost. Hunt mora izdelati zanjo tudi najprjpravTjejsi sistem proizvodnjo, t prt miti jo z vsemi potrebnimi stroji in iz-vežbati poleg vtsoga drugega šfst tisoč delavcev zanjo. Tovarna mora biti do aprila gotova.
Odkar jo Hunt pred 5 meseci prejel načite zji naročene tanke. jr delal - svojim štabom kaljenih 12*H> tehnik<»v skoraj nepretrgano, da bi organiziral lirnožostveiu» ]»roi/.vodiijo, pr< -računal proizvajalni tempo in si irh ioniziral stroje Na ta način mu je uspelo še!c pred kratkim znižati delovni čas na 11 ur, ki l>o<]o povsom zadostovale za izdelavo potih tankov n i dan. Na lesenem modelu a* polovični naravni velikosti
proučujejo Hunt in .jogovi po-
Brazilija postala indu-strijalna dežela
Jjord Fonbes, ki jo član \Vil-lingdonovo angleško trgovinske komisije jt- rekel, da l>o postala Brazilija po preteku 2."> let ona največjih in najpomembnejših iuduMrijalnih <ležel na svetu.
Po njegovem mnenju bo Brazilija največja konkurent-ka Združenih držav, kajti ;»-si bo večinoma vsa juž. no-ameriska tržišča.
'''••nI komisiji* >o nedaviu potovali jh> Braziliji ter temeljito proučevali tamkajšnje razmere.
Brazilija ima tudi to prednost, da je glede dobave za industrijo }H>trebnih surovin sko-ro neoilvisna o<l drugih dežel.
" GLAS^ NAgODA"
Owaad aad MlhM^r 8liw«li PobUaklnc Cmpmt, (A Corporation), ftok Rakav, Fnaldnt; J. Lnpatia. Sec. — Place of boalneaa of tbe mpuMtlua and iMtmiii of above ottksera: 216 WE8T 18th 8TBSBT,
NEW YORK. N. T.
48th Year
"QIm Naroda" la leaned erery day except Satnrdaja, Sunday*
J	and Holiday«.
SobecrlptlcB Xearly fa—. AdTertlaemeat oa Agieunent.
!I Se celo loto velja Uat oa Ameriko ta Kanado fd.—; aa pol leta $3.— ; aa dem leto 91-00. — Za New York m celo leto $7.— ; Ea pol leta S3.00. . Ea lMKBfltro aa črto leto 97.— ; sa pol leta 93JS0.
Olaa Naroda" labaja raakl dan lcrsema sobot, nedelj ln prasnlkor.
-OLAfl NARODA." »9 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelae« »—1242
močniki ]>oložaje poediuili iz-1 delovalnih strojev na tekoeenu; traku, kako so izračunali in določili delovno braino, ki bi je ^jočajsnej.še državne delavnice nrkoli ne nro^le do-oči.
V primeri z izdelavo dohre-ira bojnega oklopnega voza jo izdo'bva avtomobilov prava o-1 trojka igrača. Že sama strojni naprava, ki l>o vrtela 2.'»(H) k^ težki stol]) za topove, je problem zase. Vozovi bodo morali iimeti brzino 35 do GO km na uro in bodo opremljeni bržkone z motorji za zračno hladite v. Oboroženi bodo s topom
kalibra 7.5 eni, topoiiL kalibrat 3.7 cm, štirimi strojnicami in dvema lahkima strojnicam^.
Stolp za to orožje je vojaška skrivnost, njegova notranja ploščad bo obošena na njegovim stropu in se bo obračala z večjo brzino noi^o vsi dosedanji .stolpi.	; ' *
Hunt je od leta 1<K>9 do lJKiG w-<lil delavnico Plvnvouth- ki veljajo za najhitrejši obrat na svetu. V tej tovarni je odkril najhitrejši produkcijski tempo kar.-o kila j uporabljali v kakšni tovarni za avtomobile.
Prvi kriminalistični brzojav
Moderni zgodovinarji sei dobro zavedajo, da pomembnejši dogodki niso vselej v zvezi z .življejem cesarjev in kraljev, kakor bi se morda komu zdelo, ki se je uči! zgodovine v še I-k ill klopoli pa starem siste-nru. Tu«li na videz brezpo-j ,inon Al mi dogo<lki lahko preusmerijo zgodovino mnogo bolj, kakor jo na primer mar-i sikatero dejanje loga ali one-, ga francos'kega kralja.
Na novega leta dan 1845 se jo dogodil v aghiškem mestecu Salthillu zločin. Tega dne je prispel delavec John Powell iz I.oudona v »Saltliill z namenom, d:'- bi umoril svojo bivšo prijateljico. Zločin je v resnici , izvršil. N*c.srečnico z;istru-)>il strihninom. Po umoru j<» Powell mirno odšel na jiirsta-jo Slough, otlkcxhir >c jo od-pelja! v London. Vsi. ki so ga videli v družbi njegovo žrtve, so natančno opisni i njegovo zunanjost, tako da ga jo policija lahko zasledovala <lo postajo, toda aretirali ga niso, ker se jo prej odpeljal. Tedaj jo i»ri31o |H>licijsk-aim častniku na misel, <la bi brzojavno sporočil v London o zločinu. Ifcotloj policija še ni uporabljala brzoja-va in v iSloughu je bila le ne-• kakšna i>«>-.kusna brzojavna
staja. ki se je nezaupljivi lju-, d je niso posluževali. Poli-;ci>ski uradnik je pa izročil na >jnji na naslov londonske policije prvo brzojavko v službo kriminali«tike z naslednjim be-sixlilom:
4<V Salt.hillu tse jo dogcwlil ■ moor. Zločinec je verjetno odpotoval iz Slough a z vlakom
lin bo iprlspel ob 7.42 v London.
I	Vi-oki, plavolasi mož. sred-' njim let .je s polno brado. Oblečen je v rjav dolg površnik."
iKo je vlak prispel v London, jo čakal na postaji edt.n naj-lbcl.jših detektivov, ki je posvetil potnikom veliko pozornost. Zločinca jo takoj spoznal jw> opi.su in ga začel zasledovati. Powell se je nastanil j v nokein predmestnem hotelu j in ko so je odpravljal spat,, je! i detektiv z vitrhom tiho odprl vrata ter pristopil k Powellu z nepričakovanim vpi a Sinjem: j "^SVIi sto vi nrrsli iz Slonmh.j ■v T^ondon ob 7.42 ]>o izvršenem umoru
iPowell si" je začel tresti pi vsem telesu iu ]M>skusil je iz-jecljati nekakšen izgovor, toda detektiv je bil prepričan, da I ima pred sc*l»oj zločinca iu g* ' je aretiral. Powell pri pnjs-' kavi ni tajil svojega zločina in' je bil obsojen na smrtno kazen.'
To je zgodovina prvega kri-J minali>tičnega brzojava. Morda se 1k) kdo viprašal'. kakšno j |zvozo ima ta brzojav sploh z |7.godovino. Odgovoriti je tre-(ba, da so se ljudje v začetku I j zelo nkalo posluževali brzojavne službo in so jim ni zdelo pogrebno izmenjavati hitreje ve-jsti. Zato je tu<li brzojav ]io-
II	robo val reklamo. Prilika za i to so je najbolje nudila v teni| i pri meni. ko so s pomočjo l>rzo-| java tako »hitro njcii zlcčinca.| jlz tega primera so uradi in oh-j jeinstvo sprevideli velik ponaen j Mbraojava in jo postala brzo-, javna služba kiinain zelo popu-1 lama. Izum brzojava je to-meljito spremenil dosedanji nafin življenja, živi jenjuki jtempo je postal mnogo hitrejši.
Velike izpremenfbe so nastali' tmli v gospodarskem življenji!. Hankini so poglej lahko takoj zvodeli gibanje con vrednostnih papirjev, tako da je
..........................................
Najboljši prijatelj , v nesreči vam je:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od
16. do 50, in otroke do 16. leta starosti.
}
ČLANSTVO: 52,000
PREMOŽEN.)K: $8.000,000.00 '
_=__===_= ;
Za
ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ
Glavni stan:	,
j 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, DL
........................................................ ...
|0	Za Velikonoč... J
i|l i ...... i
II	DARILNE POSILJATVE L
|i	v JUGOSLAVIJO in ITALUO
I lit'1 il	' '
I nil	v D|NARJ1H: n
R fU 199 DIN .... $ 2.99 1999 DIN..... »17.59 L,
UfiUn >99 DIN. ... . $ 3J5	zono DIN...... $34.99 §}
M ij	399 DIN. — $ 5.75 5999 DIN. — $82.50 f
H H	599 DIN. f 9.99 L
I lil	V LIKAH:
Ki. 'I 59 LIR-----$ 2.85	599 LIR ~ .. $21.75
I 1 199 LIR--9 4JM	1999 LIR__$48.90 I
I] 2M LIK--$9.29 2999 LIR _ _ $85.09 (1
h 'I 399 LIR---$13.59	U
L l| H	ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA V EVROPI, pri- I
I	y	poročamo, da se vac darilne pošiljat ve pošlje patom ' |1	CABLE ORDER. Na te način Je denar najhitreje mm	izplačan. — Z* Cable Order je treba posebej ptetati i
II	$L~'	R
HlfU	VlW nsMr v Evropi ni morete v Jugoslavijo la f
plfjf	ItaHjo nakazati denarja v DOLARJIH. temveC samo Uj
HH	v dinarjih ox. Urah. Isto velja tu« sa vse druge ®v
J;!®	rspske drfave.
II	SLOVENIC PUBLISHING CO. |
| I	:: t POTNllKI dODILII s s: LJ
Lit A	216 W9«t 18th itMt. Hew York
U jjfj , . - v.i t - .._.	n
Peter :i :: Zgaga
Ženska
V	'W\r Vorku busi na<lo-j motili ntritkaro. Edinole «a 4i\ i*e»ti še vozijo od Kast Rivera <lo West Shore in naKiij.
Mimo Wert Shore po«t»je votli široka 12. avenue. Vea.^i 1 'el ji* št ritka ra preko Avenue, vča^i pa ne. Menda je odvisno o«l konduktorjevc «lol>re volje.
Xekeg-a deževnega popol<iin» na-> je l»ilo v kari kakšnih dvaj->»•1 UKmkih in ena sama ženska. Precej velike in močne |>osta-ve. Nedvomno Židovka. Mo-torman je ustavil na tej strani ,12. Aye. Dež je eurkoma lil. j — Celim ne pelješ preko ee- !
ste.' — ^a je vprašaia žen-( ska. — Saj 1k)hio v^i mokri, ee | tukaj i»topinio, j — All out! — je za k lica! ino torinau z monotemim idasoni in ji "i hotel \>treT'i ipreko ee>te. i Moški smo lirez besed vrta-|li in žareli druir za drnjnni -to-, pati v ploho.
—	Strahopetci! — na*« je ua-hrtilila. — Samo eno /a vezni-
naj hi še imela v kari, pa hi videli, ee bi zajieljal preko rerte ali ne. . .
kMajlieu možic, ki je že dolgo •stal na nekem voglu, je stopil k policmaiiu in mu rekel:
—	Oprostite, jaz že vce kot eno uro čakam ua tem me^tii ženo, pa je od nikoder ni. Ali hi hoteli biti tako prijazni, pa mi reči naj >e odstranim *
\'>e kaže, da bo odstavljen m-ibe-iuski vladar Haile Selassie spet kmalu zavladal svoji do-niavi deželi.
Pri zavzemanju ^Vbe-siniji' s.j jl^alii strašno trrdo ravnali z a-tbesiuftkimi vojnimi ujetniki in k civilnim prebivalstvom.
Kdo Ju si mUIil, da bodo I.a-jhi v Abe^iniji že po šestih letin j strahovito plačani za \ >a svoja krivična dejanja.
Alx'-inec je namreč š,. vedno bodici eel, bodisi pol divjak in kot tak nima * svojim sovražnikom nobenega usmiljenja.
\im mo življenje
Po ner\ryorških piMiieah >reča človek najrazličnejše ljudi. P
led prohH)icijo ni>'o i-inele ženske k ban dortop*«. zdaj »*e pa |H»nekod več žcn*»k naslaja na baro nego moških.
V	poznih večernih urah, ko začne pijača jecljati iu momljati >vojo odločilno Ik*mh1o, se ženskam ob bara h približajo moški in začno ž njimi barau-tati za ljubezen.
Naslednjega prizora ne bom nikdar pozabil.
Xa visokem stolen pred baro je sttlela v pihane cunje oble«
«Mia izobčenka,' ki jo je al kohol že povrni proinagal. Xavzlie pwirti in rdfčilu ji je obraz razodeval precej nail šestdeset let. Toeaj ji ni hotel dati več pijače, dafsi jo je vztrajno zahtevala.
Kmalu je dobila tovariša, ki se je komaj držai na nogah in ji začel nekaj šepetati na uho.
Zdelo h* je, da ga z zanimanjem posluša. Naenkrat se c-bmc .< polnim obrazom k njemu, .se koketno dotakne z uie-zincem pclbainanih ustnic, s pijanim pogledom prijazno pogleda in reče sramežljiro kakor dvanajstletno dekle:
—	Ja, kaj bi pa moja mat na rekla t . .
ti AS H X B D D A" - Hew Torfi

Tuesday, March 23, 1941
11 ■	Ji , 1 » A .1==
TSTAF0VEJ1N L.
I Kratka Dnevna Zgodba 1
U. K:
Oaza sredi razvalin
Mikroskop nevarnejši kakor -revolver-
obtoženec v resnici oče. Te preizkušnje imajo v< lik pomen v sporih za dediščine. Znan je zlasti «por za dediščino v neki angleški plen?ifi>ki rodbini, ko se je priglasil kot dedič 30 letni iih<z in trdil, da je bil kot dojenček ugrabljen. Natančna preiskava je dognala. da mož ni lagal in priznan je bil za dediča.
Mikroskop je doslej prignal p»ed sodišče že nešteto zločincev in mnogi so biP ob-ojeni na snirt. Pogosto je pa bilo tndi s pomočjo mikroskopa do-gnano, da j«* bil obdolž« n zločina nedolžen človek. Po \ sem tem lahko sodimo, da je mrk resic iip za zločinca dandanes celo bolj nevaren kakor strojnica.
Nemški inžinirji v bližini Gibraltarja
Iz španskega mesta Algeci-ras poročajo, da je na strateških točkah v bližini Gibraltarja vse-polno nemških iuži-nirjev, ki nadzorujejo gradnjo podstavkov za težke topove. Inžinirji so bili svoječasno zaposleni pri gradnji Siegfriedo-ve črte.
ORJAŠKA DREVESA.
Prva orjaška dreve-a je odkril leta 1850 raziskovalec Loch v zapadni Kaliforniji v pogorju Sierre Xevade. V tako avanem Mai out oveni gaju je našel okrog 90 velikanskih iglavcev. ki jim pravijo do-
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo $2.—
K^Knjiga je trdo vezana in ima 821 »trani*2^!
Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tttdi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvezbati in izpopolniti.
Naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street,	New York, N. Y.
mačini sekvoje. Pozneje so odkril? sekvoje tudi drugod. Zdaj 11
po vseh Združenih državah zaščit* ne kot ena največjih na-rnvuifli znnmentitosti. Debla I 'll iglavcev so stara do 1500 let in visoka do 90 in. V du-p'iuah teh padlih velikanov lahko -toji konj z jezdecem. Pred 1,*>0 leti .ie vihar podrl celo sekvojo, ki je merila pri t len .15 m. V votlin! tega orjaškega debla -e je lahko človek izpreliajal in je m moteno zapustil s*ko«i odprtino. Drevo je bilo visoko 144 m. koža debela 5h cm in njegovo starost so cenili na 5(W) let.
Vdebla nekaterih velikih -ekvoj so izseka!: vrata, skozi kitera lahko vozijo tudi vozovi. Orjaška drevesa so tudi a v>t ral-ke ekvalipte, visoke po 150 metrov. Ta drevesa rast o tudi v močvirnatih krajih Italije. Francije in Španije. V petih do šestih Ietili dosežejo višino 20 metrov. .
AVTOMOBIL BODOČNOSTI.
O avtomobilih bodočnosti piše nekdo v zadnji številki revije "Auto.'* Xeki lioattšVi znanstveni zavod je delal poskuse z tipom avtomobila, ki praktično v največji meri združuje hitrost z ekonomičnostjo. Izkazalo hq je. kaj se da doječi z modernimi sredstvi, in kakšen naj bo avto prilagoden novim cestam, da lahko govorimo o njeni, da je modem. Novi avto baje igraje prinese hitrost 150 milj, pa ne porabi na 100 milj več. kakor 5 galon ftenciua. Njegova oblika je taka, da ee je zrsčni odpor mižal še za polovico, kar pomeni prihranek .10 do 50 konj. sil. Trenje pnevmatik se je tudi močno zmanjšalo. Nizek tlak zračnic je bil na slabih cestah neobhodno potreben, na modemih cestah -e pa vozi na trdih pnevmatikah ne samo hitreje, tem»več tudi bolj varno.
»Na poskusnem avtomobihi so mfoutirali napravo, ki je med vožnjo zvišala tlak pri pnevmatikah od 1.8 do 3.5 atmosfer. Končno se je pa posrečilo zmanjšati porabo bencina .še za 6 ock*t. s tem, da se uporablja redkejša zmes. Modemi avto potrebuje samo še nekaj malenkosti, pa nastane v avtomobilizmu velik preokret.
NA CEYL0NU JE UMRL HAGENBECK.
Žene v-ko društvo medna-r.Mlnegn Rdečega kiiža je te dni poslalo v Neimčijo vest. da je v intf-rnacijskem taborišču na otoku Cev on u umrl znani krotilo« in zbiralec zveri Jo-liami August Tlagenlwvk. I raki I je staro>t 75 let.
iHirgenbcck, v Bvixpi menila najbolj znan zbiralec živali z;i cirkuse in žival>k»- vrtove. je pred svetovno vojno živel na Cevlonu kot vele-trgovec. posestnik plantaž in lastnik družbe za prevoz z atljami po svetovnih morjih. Oskrboval je tudi vse nen4ške ladje, ki so plule v. Vzhodno Aziji . kadar so pj i sta 11 na Cevlonu. Vendar pa se je v glavnem! zanimal za živali, posebno za slone. Bil je nekakšen specialist za te živali, kajti kadar je kakšen slon zIkjIcI. *-o klicali Hagenbecka k njt -nrn, da ga je zdravil. To nsu je prineslo vzdevek "doktor za s one."
Ob izbruhu svetovne vojne leta 1914 je utrpel Ifagenbeek veliko škodo, kajti njegovo življenj* ko tlelo je bilo uničeno v borih osmih urah. Ez strahu, da ga ne M zaprli- je pobegnil na Sumatro, od tam p:t >e je /. največjim naporom prebii do Italije. Potem ji* * d-potoval v Nemčijo, kjer je posvetil ureditvi živalskega vrta v Štel) i mren u p-i Hamburgu. Leta 11»20 s«- je vrnil v trop>ke kraje iu je na (Vv-lonu uredil velik živalski vrt.
Produkcija letal
Aeronavtična trgovska zbor-niea poroča, da IkhIo tri velike tovarne žarele poleti izdelovati oil ."S500 do .1700 velik ili zra-koplovnib motorjev. S tem bo odpravljeno pomanjkanje motorjev, nakar bo mogoče zgraditi tovarnam vsak me»ec nad 1500 letal. Kot glavne izdelo-valke motorjev pridejo v po-štev naslednje tovanie: Pratt & Whitney, Wright Aeronautical in Allison.
LOVEC NA LEDNI PLO&Cl.
V bo iiBšnico v Anadirju v ruski Arktidi >o pripeljali lovca Tiščiiika, ki je prebil 22 dni na plavajoči ledni filošči. Nenaden vihar je odtrgal ploščo od brega in jo odne.-el dabč v* arktično morje. Plošča se je večkrat rmzpočila in pri tem -o re razni lovčevi predmeti izgubili v stalin m boju z uira-zoin, lakc-to in žejo in Ti^Vnku je vendarle uspelo, da je ustreli nekoliko živali, - katerimi se je za silo hranil, dokler ni veter -premeni 1 svoje -meri in pognal ledno pl« -ščo -pet proti kopnini. Popolnoma izčrpaue-ga 11 |oža -o tam pobrali in ua odpeljali v bolnišnico.
S E K A Č I —
Potrebujemo *J5 -ekačev dreves. Prigla.-itc -e na: H KIN" KM AN* OHEMICAJ.
COMPANY, ('KOSBY. PA.
tix — 4—2
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je razvidna do kdaj imate plačano naročnino. Pr?a fttevilka pouicin weaei-. druga dan in tretja |«a leto. i>a nam prihranite ne|»otrebnega dela In al r of. ko v, Vas prosimo, da skutate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino nararn^at nam aH J« pa plačajte naSemu saatopniac ▼ VaSem kraju ali pa kateremu Izmed •astopulkor, kojib imena so ti?kana x dcMiai črkami, ker so opravičeni obiskat: tu<u druge naselbine, kjer Je kaj aašlh rojakov nass 1 jenih. Zastopnik bo Vam iarcčU potrdilo aa plačano naročala«.
OHIO:
. Barberton, Ft Cleveland. Aatoa Bobek.
linfcr. Javob Ueanlk. Job- Hiapnla tiirard. Antoa Na«od* Lorain, I>ouis Baiaot, Jobo Knasls
Yoangstown, Autos Tikali URBGON:
Oregon City, J. KaMftt PENNSYLVANIA:
Bessemer, John Jevnlkar Gonemangta. J. Brexovee Coverdsle in okoUoa. Mrs. Itcaft
RHpsBi Export, lash Cat MS III 9 Farrelt. Jerry Okors Forest City, Math KmIi Fr, Blodni kar Greensbnrg. crank Novak Homer City. Vr. Fersvehak
Imperial, Vence Paleieh
Jobnstown, Mm Pvissb Kram, Ant. TanielJ Lnserne. Frank Batloei Midway. J«nut 2nst Pittsbnrgb la okoUca. FMHp. htpi flteeltos. A Brea Turtle Creek, Fr. BUrtfist West Newton, Joseph Jovaa ..«••• WISCONSIN. Mltwankee, West Allls, Fir. SM 8beboygaa, Jsssph UMI
WYOMING: Boek Springs, Lsois Tssdsi DlamondvIIls, Jos BoUt*.
Fsah lasisylh Ms pihili m »softs, haters Js preje?. Isrt^gfes ftspis
nSUVA «MAS SAMBA*
'Mikroskop v rokah modernega detektiva je za zločinca mnogo nevarnejši kakor revolver. S pomočjo daljnogleda, ki povečuje povprečno 1200-krat je mogoče celo ugotoviti, da je prah v obleki osumljenca istoveten s prahom iz okolice, kjer je bil izvršen zločin. (V* najdejo pri preiskavi v rokah žrtve košček obleke, ki jra je žrtev odT-ngsla od zločiuče-ve obleke, lahko na pcnlla^i tt-.s?a blaara u^otove včasili celo poklic zločinca. Prav tako je lahko pomemlbna sle.l za zlečin-cem celo edini las ali košček nohta, včasili pa tudi dokazni materin! pred sodiščem. Xaj-|K»men^>nej>i so ra-z- n prstnih odtisov -ledovi krvi
Pogosto se je že zgodilo, da so na^li v* obleki sumiljenea ^'etiove krvi. OsumJjenec Je trdil, da je to živalska kri, to-1 da s pomočjo mikroskopa so tiarotovili. da je človeška. K(»' je bilo to ugotovijtn<\ je zlo-j činec priznal svoj zločin. Prejs- j nje ča»e -e pa zločinci tndi j izgovarjali, da sti krvavi madeži od n.fhove kivi in znanost! .fini ni nK-rgla do živeura. Dan-j danes pa taksni izgovori ne, i no reje držati.
I'lgotovljeno je. da se človeška kri deli na štiri osnovne | skupi ne. O. A, B. in AB. Pr-Ivi je lo dognal Teh Janskv. Njegova dognanja «o bila izpopolnjena. tla se vs »ka izmed teh krvnih skupin deli še na dve skupini:: M in X, ki ju je n rog oče deliti še na nadaljnje podvn-te. Krvnih skupin pa ni mogeče ugotoviti s mikroskopom, ienfveč s komično anali/o. Zato analizirajo kri, če najdejo krvavi madež v obleki os uiri! jen ca, ali njegove žrtve. (V vztraja osumljence pri trditvi, da je to njegova kri. ugotovi- v kakšno skupi no spada njegova kri.
Najnovejša odkritja o krvnih .skupinah omogočajo tudi, da pred sodiščem doženejo o-četovstvo v dvomljivih primerili. kar je velikega pomena, (Zlasti, ko gre za velike dedV-i-ne. (V se dosjodi, da nekrera tožijo za alimente. n taji oče tovstvo. z pomočjo analize krvi večkrat z v-o zanesl ji v<»st j<-u rotove. ali je oče ali ne.
l>ok;bz pa ne more povsem držati v vsen primerili. Ce kri matere spada v krvno skupino O. obtoženca pa tudi v to skupino, med teui ko je kri otroka skupine A. obtoženi ne more biti prrznan za očeta, kajti v primeru bi morala spadati tudi kri otroka v skupino O. ( e kri niateie spada v skupino A, kri domhievn&ga očeta in otroka v skupino B. je oče upravičeno obtožen, ali pa tudi ne. V resnici je ugotovitev očetovstva zelo komplicirana, kajti krvni skupini imajo mnogo podvrst. Po najnovejših dognanjih, ki so. pa bi'a uporabljena le v posameznih primerih. je mogoče krvno preiskavo izpopolniti še z odtisi pnR-tov, kajti tudi od tipi se dele v več skupin. Ce preiskava pokaže, da »padajo prsni odtisi v to skupino kakor odtisi o-troka- lahko doženejo, da je
jSTRAHOTE J
I VOJNE I
I Času pbimerna |
g	KNJIGA. i
Ji Spisala Be rta pl. SuttnerjR 228 strani
i Cena 50 centov R Dobite jo pri
I KNJIGARNI SLOVENIC J PUBLISHING CO, » 216 W. 18 St., New York
|ko da hi ondi iskaia be.-ede za odgovor.
"*Kam pa naj bi pobegnila Prav nič ni razumela tega vprananja.
**Pa se niste prav nič bali V
"4Bala .* — Koga pa?"
Tn kakor je to povedala, je j bi! o toliko vere v glasu in he-jsedali, ko tla bi spN h ne bilo jimngoče. da bi se ji kdaj kaj hinhnra zgodilo.
Vojaki so .so kar nekam pr<*-strašili in se niso inara'i vsflje-;v.iti. Poročnik je da! zname-,nje za <xihod.
Kasneje smo govorili o tem 'zrednem piimeiu. l:o je sre-idi nafhuišegp bojin-jra me teža , in > ris I i \>eh teb grozotnih | razvalin ostala ti^ta domačija iP.ivsetu nedotaknjena. To je ,b?l resnično zagoneten primer. I Ali pn jc bila v vsem t«-ni* kftka skrivnost? Ali je bi! to skrivno-1 ni slučaj, da je junaška ženska tako in meteno bivala sredi smrti v tisti svo'i hišici?
Ali ni to resnica, da stano-■ vitni človek ostane, kjer je do-i nr.:t- a lmjazljivec sp hoče re-! šiti, pa < trm d revi naravnost v «vojo po«mV»o?
i '(\z več tedov, ko so te vojaške čete prešle kolone samih beguncev, uboirih karavan, ki »o v'aeie s seboj vse, karkoli se i«» dajo vzeti z doma. so ti vojaki ir: umerjali usodo begun-eev s i»okoj«MH neustrašene ženice. Tn v spominu jim jt- o-st-ula kakor neka svetopisemska prilika.
VRANA NOSILKA ŽALOSTNIH NOVIC.
<> vrani, ki naj l>i "Ziianjala sneg, kroži v slovanskih literaturah ninogo neugodnih vesli. X'.jeno kraka nje pomeni navadno žalost in nesrečo. Neka »pravljica pripoveduje, da so vrane hčerke starca, ki živi v globoki votlini v gori in zapisuje v svojih knjigah v-e, kar se zjrodi. Vrane letajo daleč po širnem svetu in kar vidijo aP z veil o. mu pripovedujejo ponoči-, on si pa vse skrbno zapisuje. . '	j
Vrana baje ne prikliče samo snega, tentveč tudi dež. Že Viriril piavi v svojem st-ihu: Tudi zla vrana že s -amim kra-kanjem prikliče dež. Po stari češki vraži pomeni vranino kiakanje nesrečo. Gorje baje človeku, nad katerim »tkraka vrana. Vrana izda tatu in u-kratlene stvari, ona kraka nad ubitim a i obešenim človekom. Ce gresta zaročenca k poroki in zagledata vrano, 1k> Iwije njuno zakonsko življenje nesrečno, prepirala se bosta ter živela v sovraštvu, dokler si ne bosta zvesta.
FARMA NA PRODAJ
Prodam farmo, ki obstoji iz 39 akrov zemlje, 22 akrov vsakovrstnega sadja in trtja, drugo pa paišnik, go®d in travniki; 2 konja, 2 kravi in vse gospodarsko orodje. Hiša in drugo poslopje v najlepšem .stanju. — Proda se zaradi družinskih razmer. — MIKE ROSEMAJN, R. R. 1, Barton-vil le- Out., Canada.	' 2x
NEVERJETNO PRENEHANJE REVMATIČNIH BOLEČIM
Nikar po nepotrebnem ne prenaiajte . bolečin v kitah. Na tisoče ljudi je bilo nepričakovano rešenih revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in zfibih s pri prostim drgnjenjem s Pain-Espeller-jem. To nenavadno sdravilo , naglo pomaga. Do sedaj je ie bilo , prodanih nad 17 nfijottov ffcWnir Kupite Pain-BzpeUer. ZaMmjte 1 Pain-Bapeller s sidrom m leMwijcl
•LOVKMIAM 1SS
CAL1FOUNIA :
Ban Francisco, Jacob Laashln
X>LORALMJ: Poeblo, Peter Calig. Waiseoburg, M. J. Bnjak
INDIANA:
lndiauapulis: Frank Zupaučič
ILUN018:
Chicago, J. BevčlV
Cicero, J. ruin (Obleno, Otoero
In nUaola) Jollet. Jennie Bamblcb Im Salle. J. Spellch Mascootab, Frank Aogustto North Cblcaao In Wtokecio, MflAh,
IVariek
>f ART LAND:
Kltsmliler, Wr. Vodoplres
(CICHIG AN: Detroit, L. Plirlir
MINNESOTA: Chlshvtm, J. Lukanlch Sly. Jos. J. Pesbel Bveleth, Lonla Goniš
.Gilbert, Lonls Vessel Hlbblng. John Povis
MONTANA: Bonndnp, M. M. Psnlas Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck
NEW TORE:
Brooklyn, Anthony Svet
•Little Falls, Frank Masi«
JJ SLOVKNSKO. AMERIKANSKI	«
1	1	:: ZA LBTO ::	W
Koledar i94j	|
Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih	r#
člankov in poljudnih razprav iz zgodovine,	ji zemlje-
in narodo-pisja; kratkih zanimivo-	u
•ti iz vseh dob in delov sveta . . . Informs-	V
tivna knjiga za vsakega rojaka, ki zašle-	1
daje svetovne dogodke.	J
Citajte zanimiv članek:	i f
"O LOVU IN LOVCIH,w	||
ki ga je spisal Fr. Troha.	JJ
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street New York, N. Y.	\\
Cena 50c ^	|j
Vsote lahko iraftU«** t seamkaS po 2 ea. t	^^^^	Si
„.—■—— ^	8
Posebna priloga:	^Pf	'
Trije semljevfdl e hnrvah: EVROPA	^^	[
LETA 1914.; EVROPA PRED	__ff
DA NJO VOJNO; EVROPA I* 11« NAROČITE GA	M
-1	»E DANES	šd
SioretMko Amerikuuki Koledar a L 1941, Velika Blaxnikov* Pratika mm L 1941, in Priročni At-kb C38 UrVanlh z^nljevidov) — ne skupaj fl
Pri proriinuiiu skozi iiekci ■iL"»>ttif v severui Fram-iji, ki ■j«' biU> /a' v bivši sv« tovni voj-Bii hudo priz;aioto. niso dobile Hitotori%ii«no re te niti «mio hi-ki bi bila ostala <*ela. (V-H-ai ni /.niUI z a iron olK>jestran-H^k i li oklopnikov, pa razruši-Bi' boinbo. X;id razdrtim in raz-B it.im zidovjoiii so strašile strp.
■	><-, ki so ]»o^astno štrlelo kvi-B'ku iu bi It* v<o rarztr(^r«ene in ■i:»z.< le.jri ne.
M IVivcljstvo izvidniškili vet je Bna.ja.ie z ^lavo spoznalo, da se Itn ne bo inoči nastaniti. Od Ipiejšujiili francoskih in tuji Ji BVt je bilo vse izrcpnno in od-
■	u«'št no, kleti so b?!e izpraz-■njeue, stranica zaimišena, |»o-
■	v od snu na jBiiiln slama, da je lsr^rd<»lo v-ona«»koli. povsod
ušive odoje »n žiinnice, vse je bil en sani' crnus iu smrad.
V obcestnem jarkn so <lniir polejf drnirt prn Fežali ostanki vmiov, plugov, koeij in otro-k!;PIi voziekov.
X'ik je r ni bilo ne ene ž i \*e
dti5p.
iS« ni o napihnjena mrhovina ttadlih konjev re smrdeče molila svoje no«jre v zrak.
Poročnik je bil že -koraj sklenil, da tu iv bode o-tali iu je.pt <i|al vojaka na motorju nazaj. češ, da naj -poroči, uaj vojaštvo ne ustavi. Mimogrede .k' jmis!al š<» podčastnika z vedrom, če bi našel kje kak vod ni ji k in prinesel vode za hladilnik motorja.
Ni trajalo dolgo, pa <e je podr.M-tnik /e vrnil Ž njim je j n i-'a /euska. ki umi je ponujala ite«ti vodo; bila je i-kve niiio oblečena, molčeča, sivih las. vendar činiovito prt
IIM>či.
*4Kje si na tole dobil,"* so vzkliknili tovariši.
"Podčastnik je povedal, <la tiči tani'e nek'i* za groldjamj in
> lijaki razlite zemlje neverjet-i no cniranjena liiia, kjer še celo
-	votla teee. Da se zares izpla-' ča < gitnlati si takišeii čudež.
Vsi smo bili presunjeni s ta-
-	k<. novico; hkrati je vplivala
-	n*i niL< ta ženska, ki je talco
-	preprosto šla naprej, tla izno-
-	va prinese vedro vode, in \>i
-	si»t» šli za njo.
-i Tedaj -sinjo zsgiedali, kako t je sredi razrušenih nlie in ta-k> rek<- podrtijami obzidn-1 mi oiirtio stala hišica. A ne sa-' mo to! Zagltnlali smo ob njej [.tudi pov-em netlotakitjeni vr-ti-ek, kjer so cvetele rože in je ■j rasla šolata in kumare in bti ,čv. Domači z;ijčki >o grizlja-li travo, kokoši so brskale pn '.p<sku. in dve kozi >ta bi i pri-Mv.'zani ik; kol.
"j Niti ena gredica t■ i bila kaj jrazrita. niti ena evetka -trta. ', in na soncu so se v lepi sklada-Jnici rušila drva.
i Voj:iki so >e začudeno in o-Nuplo ozira i krog sebe. Go-11 ob je so ti ru lili kvog strehe. Na | vs* ' strehi ni bila -trta nit-i iona opeka. V kuhinji, ki je bi-,la siromašna, pa sažna, je curljala voda v vedro; nračica se je ui'»to\*ilila krog stolčka.
i
! Sredi ^amiih grozr»t opustošenja je ill cvetelo pokojno zatišje. ko da bi nikoli in nikjer na svetu ne bilo kake vojsk".
iZctr-ka si' ni zmenila za ratio vednost vojakov iu je uata-jkala vedo v vetiro za vedrom, ('a-1 ni k jo je nato nagovoril: "*Kaj ste ves ča- -redi hudih bojev zdržali tukaj***
'"Saj sem tn rojena!" je odvrnila žena.
"Kaj niste z dnigrmi vred ip<il)egnili
•"Pobegnila !**
Ženska si je odstranila štreno la^ z jasnega čela. pogledala je min«o častnika v daljo.
•'(j L A S H A B o D A" - New Yorl
Mož Simone
Ab T Jfc wwwgsiinigwM^iaiiiiae W^^F a^m^^ouMa^iiMiaiynia
Tuesday, March 25, 1941
:—: ROMAN j:—: Francoski spisal: OHAMPOL. — Preložil: LEVSTIK.
riiiiiiiiiini i m......minim i iiiifi—4 WKHmmmmmmmmmmmmmmmmM
VITA'HOVLJEN L W
"Kadar m bo-te poznali, ga boste nehote vzljubili," jeij r.atrdi!a, poinu ponosne materinske ošabno*ti. "In vi tudi preveč ljubite svojce. da ne bi vzjubili š< svojega moža. Na-fv>sled pa imate v sebi čast: ko b(«tc enkrat njegova žena, vas bo priklenila nanj lolžnost, kasneje pa navada, in Rihard v svoji pi ljubezni niti ne bo zapazil, tla česa manjka.'*
Tako je bila preračunala in uredila vse, česar je bilo treba > sreči enega, na stroške druge. Rut/odela je to in naivno iz-ficda btezdanjo gloi ino svojega egoizma; in, da se opraviči pred Simono ter nen.ara tudi pred lastno vestjo, je dodala:
' "Mati ima pravico, da zapostavlja sinovim interesom vse drugo na svetu. Dat; Rihardu vas je bilo edino sredstvo, In zagotovim nj*»arovo prihodnjost. in manjkalo mi je časa, d-i bi čakala. Kdaj odločite prostovoljno. Bolna sem, Simona, z<'lo itoltia. V-ak trenotek moram biti pripravljena na ^■iir't, a tega nočenu da bi ostal moj sin sam na svetli. Samo -na j<' ženska, ki more nadomeščati mater. Si-duj unirjem rada.
r«a>tna >mit jo je puhala prav tuko ravnodušno, kakor Siitiohiiia ni sreča. Sel>e -amo je žrtvovala sinu prvo, in ta popolna žrtev la»-tn. o-ebe j«* m koliko blažila in omiljevala, hnito brez«<i«zirnost njenega malikovalstva.
IVjvrši a j«- bila Simonino toaleto, in jo je vlekla s seboj. Na pragu svoje s<*br je deklica poiskiisila poslednji ugovor: "'Tu če moji star* i odrečejo svoje dovoljenje!" je vprašala. "Pomirite -o. njihovi volji ne bove nasprotovali " Siiiwma ni vido'a nasmeha, ki j * spremljal ta odgovor. Xjena iqtlakana duša se je zatekla k poslednji nadi. in ako bi lady Kleanor ne bila zanetila teira upanja v njenih očeh. bi -c ji bila nemara uprla a i pi cbiieniogla med potjo, pridno je dospela do strašnega cilja.
Pred vhodom v mali salon, kjer je bilo preteklo toliko t »žkili in mitičnih, a v primeri s sedanjo vendarle blaženih ur, jo je lady Kleunor še enkrat obstanovila:
"'Spominjajte . e, l-:aj >va se dogovorili," ji je naročila '»oječe. 44Ne dovo ite h nobene opazke in nobenega vprašanja o Rihardoveni stanja, predvsem pa no recite in ne pokažite ni-vsar. iz česar I i mogel sklepati, da se kesate svojega početja. To bi ~e lek o, zlorabiti njegovo raliločutje. prisiliti ga, da vam vrne dano hf--rdo. in potemtakem — izmotati ^e na zvi-iačen uačiu. Togi pač niste zmožni!"
' 4'Ne bom se sklieevala na čast vašega sina," je zaničljivo oMjubila Simona. 44 Bilo bi brezuspešno."
Ni -e vara'a nad to iglo. ki se je uedvom.no vršila med materjo in sinom, da bi mil kolikor mogoče prihranila nepristnosti udu enega p »loža ja. Toda lady Eleanor je bila zadovoljna z njenim od gov« roin.
" Dobro," je rekla, "vstopite. Tukaj je. Odnahnila je vrata in pustila nečakinjo naprej. In Simona je očarana od -voje groze nehot?. radovedno pogleda'a ji fed sebe. ,
* * *
Kaleči zastor je l»ii o icrrnjen. Za njun je l»i!o vid ti zvezna vrata in soVn-o tik .-alona lady Eleanor, v kateri je bival Tiihnrd po navadi, |w»lušaje vse, kar se je govorilo pri materi m pi i * i i užujoč se nevidno .»kupnemu živ jenju.
Toda skrivališča zdaj ni bilo treba; bil ga j zapustil. Stal ;e tu, na i-tem atestu, kic so je prejšnji dan pokazal Tomaž Ellington; in v polumraku pojemajočega dneva je Simono za hip prevarala kratka iluz ja. Tudi Rihard je bil velik in vitke rasti; kdor ga je gbdal takole proti luči, bi ga bil lahko inel za Tomaža ali njeg«»»-ega brata-dvojčka.
Zganil se stopit naprej in naglo uničil to podobnost. Nli mestu nežnega in n Jadeniškega obraza k* se ga je Simona opominjala, je nolrjasno razločila črno liso, nekaj brez-'»braziK ga. nečlovetškegi in ua prvi pogled bolj odurnega. nego saka naravna grdost. Mladenič je Še stopil korak naprej; m zdaj je razločila .
Rojake prosimo, k o poiljajo za naročnino, da te poslužujejo — UNITED STATE8 oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
Rihard je nosii črno svileno obvezo, n* kako umetno prirejeno krinko, ki mu šla preko < braza od srede č«fa pa do */_rornj«> ustuic*-. in je inwia te dvoje odprtin, skozi katere so; se videle oči. Priprava je bila tesna iu (rovnšciia in ni puščala videti ali ugibati nu'oar, kar je hotel njen nositelj prikriti; in v tem popolnem preirinjenjii. v tej zapreki, ki je pogled ni mogel prodreti, je l»ila strašna uganka, polna fantastične groze tiVtc ga. kar nam, je neznano.
<Vlo oči, temnoiuoclre, zelo živahne in velike, in fina. pravilno risana, zdrava in rdeča usta pod plavkastimi brki. ki niso bili -kriti pod krinke, te osamljene poteze, ki so se prikazovale, sme<nijaje in živele pod masko, so deJa'e njeno turobnost Šo presunljivejšo. Simona se je bila nadejala silne in rumene groze, ne pa tega trepetajočega nemira spričo zlovešče krinke. Rihard se je približal še bolj.
"Mila moja so-trična." je dejal. .
» Ona ni zamaila brezkončne nežnosti, ki jo je položil v te priproste be^seele. Arorda jih niti dihala ni; zakaj od začetka /e jo je zagntfula iu se je ]>oh»<tila edina m rs e!:
"Kaj pač zakriva ta krinka!"
Tn mislila ni na ničesar, ničesar ni videla razen tfga kosa •-vile; razen te t ako umi!ost ne in slabotne stvari, ki je bila vendarle m ogočnr. dovolj, da je zaznamovala Riharda z usodnim znatnenieni in ?a ločila od ostalih ljudi.
"Tbožiea jo pr^plašrna," je dejala lady Eleanor sočutno doeim so se njeni nohtje neusmiljeno vrezali v Sin*onino roko. "To te pač ne moro presenetiti!"
Ko je govorila sinom, je bila drugačna; po-tala je pri-in lankava, in celo zadrc-ga, s katero jo je navdajala nenavajena ljubeznivost. y. imela čudno nežen značaj.
■".Tua pn le misliiu," dejal Rihard žalostno, "da se me od blrzu boji."
Kremplji l;;dy Eleanor so se z&sadiK se globlje, in Simona je zajeeijala:
"Ne mislite — -aj veste — to si pač predstavljate."
{Nadaljevanje pr}hodnji&) ^
ne žarke, namesto da bi jih vsrkavali kakor papirne aH svilene tapete. Toplota, ki se širi od ljudi v sobi ali od ku-rivnih naprav, se na ta način neposredno vrača, tako da je v sofbi z al umi n i jas ti mii opo-nami topleje in je mogoče šte-diti & kurjavo. Pri poskusih so polagali alumlinijaste listi-čj celo pod driige nastenske prevleke ter jih segrevali z e-lekti iko, tako da so s svojim uporom za električni tok rabile kot posredna ogrevala. Na Sveti .kom. Norveškem in Danskem so že številne pisarne o-ptomili s sivkastimi aluminijastimi oponami. V Kodanju t]>a so za strojepiske izdelali za izolacijo njih telesne toplote ce'o neke vrste aluminijaste obleke, ki sestoji iz voščenega platna z improvizacijo iz aluminijevega praška. Na veli-■kom blagovnem sejmu na Norveškem so razstavili takšne obleko in so vzbujale veliko pozornost.
"Na Norveškem je nadalje sprodrl postopek, po katerem so namesto zlata v zobozdravniki praksi uporabljajo aluminijaste zlitine. Stockliohu-ski zolxxzdravuik Axel I>aniel--»en si je dal patentirati ok.-i-dacijski postopek, po katerem se z'itina el ek t nično oisami in dobi istočasno veliko odpor-nojft proti izrabi in koroziji. Cela vnsta norveških zoboz<lra-vnikov uporablja sedaj ta no-vo vrstil i nadomestek za zobe.
The
Modern Encyclopedia
KNJIGA VSEBUJE:
22,000 RAZLAG in 1200 SLIK
Najnovejša wrt«na ENCYKLOPED1A, t kateri mure vsakdo kakorinecakoll pokliea najti raz-lac* vsake besede spadajoče v njegove stroko.
CENA SAMO
$2
(Pofitnlna plačana.)
KNJIGA VSEBUJE 1334 STKANI in JE OKUSN«! V PLATNO VEZANA — XKOKO NEVKRJKTNO JE. HA JE MOtiOČK TAKO NAJPOPOLNEJŠO KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMERNO CENO.
KNJIG ARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street,
New York, N.Y.
Nadaljna poročila
Grki so se že spopadi
z Nemci
Po zadnjih radijskih poročilih se velike nemške arma-de valijo ipo dolini Strume iz Bolgarske proti Grški. Nekatera poročila ceflo pravijo, da so se Grki iu Nemci že spopadli ob bolgarsko-grški meji.
Blaznikove Pratlke in Slovensko - Amerikanci Koledar za leto 1941, lahko dobite pri zastopniku 4'Glasa Naroda", v Vaši naselbini. Ako jih nima, bo jih naročil za Vas.
Rusija zagotavlja Turčiji nevtralnost
Z o žiro m na razna poročila, ki so bila razširjena po inozemstvu in ki pravijo, da je Rusija nameravala pasti Turčiji v lirbet, ako -bi se zapletla v vojno na Balkanu, je ruska vlada turški vladi zagotovila, da bo v tem shičaju ostala strogo nevtralno. In še več, obljubila ji je vso pomoč- razun z vojaštvom. To pomeni, da bo Kusija Turčijo v vojni proti Nemčiji zalagala z vojnimi potrebščinami, kot že ves čas* zalaga Kitajsko proti Japonski.
■Značilno pa je tudi, da jo Rusija prt nehala pošiljati v Nemčijo petrolej 1. marca, ko je pričdla nemška armada ko raka t i iz Rumunske na Bolgarsko.
odstop maršal Rodolfo Grazi-j ani, vrhovni povefljnik italjan-ske annade v Afriki. Poročilo dalje pravi, da je Mussolini njegov odstop sprejel.
Maršal Graziani je bil poleg /maršala Badoglia najboljši italjanski strateg, toda v sedanjih boj ill z Angeži je doživel poraz za porazom ter izgubil celo Libijo. Razočaran nad svojim neuspehom je odstopil. Na njegovo mesto je bil takoj imenovan general GrazLboldi.
Nemške divizije v Italiji
Poročilo iz Beograda naznanja, da s-e v Italiji nahaja JO nemški]i divizij, da vzdržujejo red in preprečijo, da Italija ne bi sklenila separatnega i» i-ru z Anglijo in Grčijo.
Nemški vojaki so skrajno tajno prihajali v Itallijo, tako da jih je slednjič prišlo 20 divizij.
Maršal Graziani odstopil	. i
V Rimu je bilo uradno naznanjeno, da je naznanil svoj
Konec stavke v Edgewater, N. J.
V ponedeljek ee je vrnila večina stavkujočih delavcev v tovarno Aluminum Company of Ameriea. Stavka je trajala dvanajst dni, in pri nji je biio udeleženih 3000 delavcev. Zahtevali so 10 centov več na uro in dvojno plačo za nedeljsko delo. Pogajanja še niso zaključena.
PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo ▼ Knjigarni Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
NOVA UPORABA ALUMINIJA.
fV zadn j Mi letiih se je- upora |ba luminija za najrazličnejše svrlie zelo razširila vojna pa je v tem ozirti dala še nove pobude. Talko *:o >e z uspehom končali večletni poskusi, da bi se uporabila ta, kovina močneje nego doslej v konservni industriji. Doslej so konzervne Škatle izdelovali skoraj izključno iz bele pločevine, sedaj ko je uspelo nadomestiti to tvo-rivo z aluminijem, pa so samo v Naničtiji naročili pet milijonov aluminijskih škatel za ribje konzerve. Tudi v Združenih drža veh se pričenja uveljavljati aluminij za podobne s vrhe.
V skandinavskih deželah izdelujejo v novejšem času iz iste kovine opone. Te opone, k' so v bistvu tenki aluminijasti lističi, inrajo to lastnost, da v veliki meri odbijajo top-
Poučni spisi
^iaiiu:nunimttaiaaiugi?tBaMrniuiB»^aiBiB!MaigH!^i^^	• w:. r i i;;'tf'HHIT
ANULC&KO SLOVENSKO BERILO. 8e«ia*b dr. r. j. Cera. Venik	Cena $2.00
BODOČI DRŽAVLJANI na J aar«#* kojilk« — "Haw !• >»■■» • »Hlzea mi Ue liilM States".
V tej knjigi ao »•» pojasnila In aako-ul «a naaeljeo«*	Qena 35c
IHIMACl ŽIVVNOZDRAVN1R, spliml rrabjo Du-'ar. 278 strani. Ona tr«la tm Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opla rasnih bolezni In cdrarljenje: slike.
GOVEDOREJA. Spisal a .«r.rt 143 stranL S sUkaif*
Cen.
RNJIOA O LEPEM VEDENJU, i Urbani i Ves.
c^a .75c
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani	Cena 50c.
MLEKARSTVO. 8plssf Anton P^«. s sllksnl 188 stranL
KnJIn aa aslekarj« in ljubitelj« Mlekarstva sploh.
Ceam 60c
NAJVEČJI SI'ISOVNIK. — IGO irtranL
o« 50c
NAAE 6KODIJ1VE ŽIVALI v 1'ODOBI In BESEDI. Opisal Fran Brjutw. SJI strani. Bro*
Ce<m 26c
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 238 .trsnl. Ves... Knjiga Je namenjena v prr| vr*tl ca sUvbno. umetno In strojni kljuftirntfsrstvA »ar telo. aollvarstvo.
Cmm $1.—
ODKRITJE AMERIKE, spisal ti. MAJ A H. Trlja
deli: 1(12. 141. 133 strani. Cena mehko ves Poljuden In natančen opis odkrit la novega svets. Spis se Clta kakor tanimlvs povest ter je sestsvljen po nsjboIJMb vlrlb.
Cena 50c
PRAKTIČNI RACUNAR. Trda res. 251 <>r... Priročna knjlfloa. ki vsebuje vae. kar Jc pri nakutiii In prodaji inHrebno.
Cena 75c
PROBIJEMI SODOBNE KILOZOriJE Rplsal dr. r. Veber. 341 strani. Knjigo toplo pri[>orn£amn vsakomur, ki as hoče aesnanltl a glavnina! tisami sodobna dloaoflje.
o« .50c
SLOVENSKO-NEM&KI SLOVAR. Sestavil l)r. F. Bradač. — 825 strani.
$1.25
Cena
UMNI ČEBELAR, »pisal Frank Lakniayer. 163 strsnl.
Cmm $1.—
VELIKI SIjOVENSKI 8PISOVNIK. Sest s vil H. PodkraJSek. — 437 strsnl.
Cena $1,—
ZDRAVILNA ŽEI l6£A. 82 strani.
Cena
•26c
Naročite pri:
Slovenie Publishing Company
216 W. 18th Street	New York, N. Y.
Heii^biaiultu je bilo 26 let, k o se je seznanil s svojo po-j I zmjšo ženo Saskio. Bila je iz bogate patiieijske rodbine i« | Frieska. V Amsterdam jo je ; ptivedla radovednost, kakšen [ je «!<ikar, ki so njegova dela že j takrat vzbujala splošno pozornost. Čakalo jo je pa veliko razočaranje. Niamesto kava-1 lirja njtnili romantienih >anj1 je zagledala moža v zfiniaza-lieni slikarskem plašču. Pa<? pa je Renibrandta dekle na prvi lAir'ed očaralo. Povabil jo je. naj sede, češ, da bi ji rad pokazal svoja dela. in takoj je sklenil portretirati jo. RuiJbran;ft ni bil ustvaril dotlej še nobenega ženskega portreta, ve ne računamo onejra njegove sestre. Drugi ženski portret iii pc.kazal samo velikega napredka v ustvarjanju -lavnega slikarja, temveč ga je tudi zbližal <s Sn.«kio
Ljul»ezen, ki se je vnela med umetnikom in bogatim dekletom. je pa najbolj motila njegovega varuha. Po njegovem mnenju je šlo slikarju samo za nevestino bogastvo. Toda vsi varuh o vi ponvsleki niso nič i p m&tgali. liie H. junija 16H.S I je bila .zaroka. Potem je sli-jkar Rembrandt ustvaril še en ,portret svoje izvoljenke. Upodobili! jo je kot očarljivo di-kle. držečo v roki šopek. In kakor je naraščala nmetniko-j va ljubezen do tega dekleta, tako je narat^-alo njegovo -1 i -karsko bosnenje. Drugačnega izraza tudi ne moremo rabiti, kajti Ren ijbra ud t je kazal takrat siimo eno lirepeneje, da bi namreč upodobil vso svojo veliko srečo, svojo ljubezen in radost ko je nicgel končno odpeljati Saški o iz Frieska domov kot svojo ženo.
Sledila je njegova znamenita slika "Zajtrk." Ta preprosti slikarski delavec včerajšnjega dne se smeje tu s platna gledalcu z izrazom neizmerne sreče. Že to .kako se je obleke:' in kako objema svojo ljubljeno Saiskio, je nekaj čisto no-veira v njegovem slikarstvu. Višek vsega je pa v teni„ kako dviga Rennbrandt visoko čašo. kakor bi lio^el nazdraviti v-em ki so deležni vroče ljubezni tako lepe in nežne žene. kakor je bila Saskia.
Po tem vstopu v drugi čarob-nrjši svet išče Rembrandt različne pretveze, da bi mogel svojo Saški o upodobiti. Povsem zavi+že svetopisemske zgodbe- a če jih že uporablja za Moje motive, stori to samo, da bi mogel jedikati Pntifarjr<-vo ženo, ki je zopet Saiskia. In tako je tudi z njegovo Suzano. Koliko kiika in vika je bilo, ko je pokazal Rembrandt javnosti to svojo čudovito sliko. Kaj vse so videli ljudje v nji. kako ( so jo moralisti skritizirali in ! koliko pohujšanja so videli v I nji. Toda Rembrandt se je na v«e to samo smehljal. Kaj ?o vedeli ti ljudje o vsem tem, kar je končno z eno potezo u-podobil in kar so rade srledale tudi njegove oči. Ljudje njegove dobe so bili pregrobi, da bi mogli razumeti vso njegovo srečo in radost ob strani krasne lepe, ljubljene Sačkie. Tako je živel in delal Rembrandt v svoji tihi, veliki .sreči ob strani
oboževane žene, dokler ga ni Izadel prvi udaiec usode, j Smrt nra je ugrabila sina in hčerko. Svojo bolest je Rembrandt izrazil v delu "Žrtvovanje Izaka." Toda usoda ga ni mogla streti. Nasprotno, I trdno je veroval, da miu bo Saskia rodila še tretjega obroka. Kakor da se hoče iztrgati \z krempljev bolesti, ki mu jo je bila usoda v toliki meri namenila. si je Renfbrandt na vse načine prizadeval, da bi obsul svojo okolico, zlasti pa svojo S vskio. z neverjetnim razkošjem. Ves denar, kar ga je zaslužila, je porabi Isauio v ta namen. Ztiiirepenel je po lastnem donm in ko ga je imel, je napravih iz njega pravo skladišče in muzej razkošja. Nič se nm ni zdelo predrago, nič nedostopno, vse je kupil, ne g'e-de na to. da si je moral biti na jasnam, da ga bo tako gospodarstvo prej ali >lej privedlo v nesrečo. .
Toda prišel je najhujši udarec. Po devetih letih srečnega zakonskega življenja mu je noizprosra usoda ugrabila ljubljeno ženo Sa.skio. Kaj je ipo-,menil zdaj zanj skai.dal, ki ga je povzroči njegova zasnova slike "Nočna straža." Rembrandt je ustvaril to >liko v I trenutkih, ko je bil ves iz sebe od strahu za svojo ljubljeno j j ženo. Se zadnjikrat je slikal Kaskio umirajočo. To ni bila j več slika polne življenjske sile in globokega Ol>ožcvanja. To j je bil samo še n*>gočen krik mojstra, tako suge-tivno poo-? 4djen. z rdečim nageljčkom v niogovi omahujoči roki. In po njeni smrti je vedno znova slikal svojo Saskio, da bi si o-živel in približal podobi tiste, ki je ni mogel pozabiti. Rem-brandtovim delom iz te dobe se ]>ozna globoka bolc^st ob \o-čitvi od tistega, brez česar ni mogel živeti. Na zadnji sliki na kateri je Renfbrandt znova upodobil ljulbljcne poteze svoje Sa*skie, pa doseže vrhunec še d migi motiv njegove umet-uosti. Ta slika nam namreč kažei, kako se je slavni slikar končno sprijaznil s svojo usodo. Na obrazu njegove Saskie je toliko duhovne lepote, kakor na nobenem dragem elelu Moj?-trova virtuoznost se druži tu z bolestno zavestjo, da se izgubljeno nikoli več ne bo vrnilo. da sta se za vedno ločili dve duši in da ena skrušena sprejema udarec, katerega ni bil'o mogoče odvrniti.
(Minilo je več let, toda Rembrandt ni nw>ge<l poza<biti svoje ljubljene Sasskie, svojega velikega modela ljubezni. Ko je bil že starec, oropan vsega svojega premoženja in mliru, se je vedno znova vračal k tisti, ki je pomenila luč v njegovem življenju umetnika in človeka, fce enkrat je prijel za čopič in kot. usodni zaključek svojega življenja je naslikal "Rodbinsko sHko."