Psfttmiam platan* ▼ gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*50. VMMGMMOTMMHM TRGOVSKI EIST Časopis za trpovlno, Industrijo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za 44 leta 45 Din, iiaeaečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. v*wm*iotm*WKamKMma LETO XI. Teleion št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 6. septembra 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 106. Naše potrebe. Pod gornjim naslovom je priobčil beograjski Trgovski glasnik članek, na katerega moramo opozoriti tudi našo gospodarsko javnost. Pisec omenjenega članka govori predvsem o težkih posledicah, ki jih ima za naše gospodarstvo dejstvo, da po polnih desetih letih obstoja naše države nimamo še programa smotrene gospodarske politike. Velike težave tega stanja so se pokazale zlasti pri zadnjih razpravah tarifnega odbora, in to osobito z ozirom na Slovenijo. Slovenija je obmejna pokrajina, gosto naseljena, zelo industrializirana, pri tem pa pasivna zlasti pri produkciji onih predmetov, ki spadajo med dnevne potrebe širokih slojev prebivalstva. Radi tega mora Slovenija dobavljati iz drugih krajev vse ono, kar sama ne producira in kar je za njeno prebivalstvo življenska potreba. Da krije take potrebe, mora sama v one kraje, iz katerih dobavlja blago, izvažati v zameno svoje produkte. Prav glede tega pa prihaja Slovenija z dneva v dan v vedno težji položaj, kajti tržišča za slovenske produkte se nahajajo med Zagrebom, Sarajevom, Novim Sadom, Beogradom in Skopljem — v centru države. Pot do teh mest in njih okolice je prilično dolga. Pot z ladjami po Donavi in mnoge krajše železniške zveze s severom, otvarjajo do teh tržišč inozemskemu blagu mnogo krajše in pri-kladnejše dohode. Glede izvoza niso razmere prav nič ugodnejše. Ker nimamo še niti ene dobro zgrajene luke, kjer bi imeli na razpolago vsa tehnična sredstva za iztovarjanje in prekladanje blaga, je Slovenija glede izvoza po večini navezana na Trst, tudi če ima najboljšo voljo in željo, da se te luke poslužuje samo za primer skrajne in neizogibne potrebe. Zbog tega je prav malo upanja, da bo mogla Slovenija pri tarifni reformi doseči kake koristi. Vsaka olajšava za njene pošiljke, usmerjene v notranjost države, pride tudi v prid inozemski industriji, ki je amortizirana, ki ima olajšave za izvoz, ki ima na razpolago cenene kredite in cesto tudi premije in podpore pri izvozu na tuje tržišče. Potemtakem naj bodo tarifne postavke še tako ugodne, jih Slovenija ne bo mogla izkoristiti tako, kakor bi to morala v njenem interesu in v interesu cele države. Ni to dovolj jasen primer za to, pra- vi Trg. glasnik, kako mora en del, in mi smatramo, da je to eden izmed zelo važnih delov našega nacionalnega gospodarstva, brez svoje krivde trpeti samo radi tega, ker se ni še utegnilo sestaviti smotren gospodarski program za celo državo? Primer Slovenije moremo uporabiti naravno tudi glede drugih krajev. Ali ne vodi to k izčrpavanju in slabljenju najlepših, najmočnejših in najvrednejših gospodarskih moči države in naroda? Zato apeliramo danes, na predvečer gospodarskega kongresa, na vse, da dajo čimprej gospodarstvu to, kar zahteva. Kako se more priti do tega, je bilo že ponovno rečeno na velikih gospodarskih zborih, ki so se vršili v prošlih desetih letih. Naj se začne kjerkoli, samo da se začne in to čim-prej! OPOMIN TRGOVCEM S HMELJEM. Sekcija hmeljskih trgovcev pri Srezkem gremiju trgovcev v Celju opozarja vnovič vse člane, da nemudoma priglasijo svoje nakupovalce po navodilih kakor se jih je vabilo s posebno okrožnico; istotako naj legitimacije v lanskem letu prijavljenih nakupovalcev predložijo radi podaljšanja, sicer bo sekcija prisiljena objaviti imena vseh onih nakupovalcev, katerih legitimacije so neveljavne. Toliko vsem v vednost in ravnanje. * * * GOSPODARSKI POLOŽAJ V ČEŠKOSLOVAŠKI. Bančni svet češkoslovaške Narodne banke ugotavlja na zadnji mesečni seji olajšanje na denarnem trgu, kreditne zahteve na Narodno banko so bile majhne. Položaj industrijske produkcije je bil v splošnem nespremenjen. Nadalj-no poslabšanje je nastopilo v bombaževi in platneni industriji. Indeks cen živil v mali trgovini se je v primeri z julijem zvišal za 1X>%, a je ostal za ca 2% pod lanskim avgustovim indeksom. V siploš-nem lahko označamo gospodarski položaj za zadovoljiv. Omembe vreden je novi narast deviznih zalog za 18 milj. Kč na 1923 milj. Kč. Bankovcev je bilo na koncu avgusta v obtoku za 6752 milj. Kč, lani v istem času pa 6467 milijonov Kč. STATISTIKA KONKURZOV ZA AVGUST. Po podatkih Jugoslovenskega društva za zaščito upnikov v Zagrebu, je bilo v avgustu zabeleženih 62 konkurzov na-pram 57 v istem mesecu preteklega leta, in sicer v Srbiji in Cmi gori 51 (septembra 1927 42), v Hrvatski in Slavoniji 3 (3), v Sloveniji in Dalmaciji 1 (7), v Bosni in Hercegovini 3 (4) in v Vojvodini 4 (1). Povečanje števila konkurzov v avgustu je pripisati večjemu številu konkurzov v Srbiji in Črni gori. V Sloveniji pa je bil pretekli mesec zabeležen samo en konkurz. V prvih osmih mesecih tekočega leta je balo v vsej državi zabeleženih 605 konkurzov napram 742 v istem razdobju preteklega leta, torej 137 konkurzov ali 18*4% manj kakor lani. Po pokrajinah je bilo v tem razdobju zabeleženih v Srbiji in Črni gori 426 (lani 479), v Hrvatski in Slavoniji 58 (93), v Sloveniji in Dalmaciji 63 (82), v Bosni in Hercegovini 13 (2.1) in v Vojvodini 45 (47). Najbolj je napram lani nazadovalo število konkurzov v Hrvatski in Slavoniji in v Vojvodini, najmanj pa v Srbiji in Črni gori. KONGRES PLINARN IN PLINARSKIH STROKOVNJAKOV se vrši od 9. do 14. septembra v Novem Sadu. Udeleženci pojdejo tudi v Beograd, kjer bodo razpravljali o novi plinarni. Za pobijanje nedovoljenega trgovanja potnikov. Iz Novega mesta smo prejeli obvestilo, da se je tam pojavil potnik, ki ponuja manufakturno blago od hiše do hiše. Nastopal je kot Anglež, toda kmalu se je ugotovilo, da ni Anglež, ampak naš bližnji sosed. Naravno, da se je izdajal za Angleža samo radi tega, da bi mogel lažje prepričati stranke, da je tudi njegovo blago pristno angleško. Kakor že po navadi vsak inozemec, je našel tudi ta mnogo ljudi, ki so mu nasedli. Saj je za naše ljudi vse dobro, le da pride iz rok inozemca! Koliko škode povzroča tak človek opeharjenim odjemalcem in koliko domačim trgovcem?! Zdelo bi se ,da bo po tolikih intervencijah pri oblastvih danes sploh nemogoče, da bi mogli inozemski potniki tako nemoteno izvrševati svoje prepovedane posle. Toda temu ni tako. Predpisi, ki so proti trgovcem, se izvajajo z največjo rigoroznostjo, predpisov v jaščito domače trgovine pa se noče niti poznati, kaj še izvajali. Ali bi bili sicer taki primeri kakor je gornji sploh mogoči? Poudarjamo, da ne mislimo tu specielno na pritožbo iz Novega mesta, ampak v splošnem, kajti pritožbe proti inozemskim potnikom prihajajo iz raznih krajev in človek se mora nehote vprašati zakaj imamo pravzaprav nadzorno organe. Če se pri nas prestopki proti krošnjarskim predpisom na dnevnem redu in če smejo inozemski potniki nemoteno vršiti prepovedane kupčije, čemu naj nam bodo varnostni organi? Mar samo za to, da nadzirajo domače trgovce in obrtnike? Menimo, da so predpisi glede potnikov točni in da tudi niso tako obširni, da bi se jih ne mogel naučiti vsak varnostni organ, če se tako točno pozna predpise o pobijanju draginje, ki jih sicer nikje več ne izvajajo, bi bilo pričakovati, da se bo z isto točnostjo izvajalo določila glede trgovanja potnikov, zlasti če so na ta določila opozarjali že ponovno tudi gg. veliki župani! Ljubljanska borza. Tečaj 5. septembra 1928. Povpra- ševanje Din Ponudba Din DBVEB1I: Amsterdam 1 h. gold. . » 22*8175 Bedim l M 13*5526 13*5825 Bruselj 1 belga ...•«• —•— 7*9127 Budimpešta 1 pen«6 » * 9*9050 9*9350 Curlh ioo fr , . , 1094*10 1097*10 Dumai 1 šilim« 8’0052 8*0352 Bondom 1 funt ....... —•— 276*16 Newy©rit 1 dolar 56*8050 57*0060 Paria 100 fr. . . . . . » . 221*27 223*27 Praga 100 krom . . . . « 168*27 169*07 Trat 100 lir 296*78 298*78 UZANCE ZAGREBŠKE BORZE ZA TRGOVINO S SIROVIMI KOŽAMI IN USNJEM. S 1. septembrom so stopile v veljavo v prometu na zagrebški borzi uzance za trgovino s sirovimi kožami in usnjem, ki so bile sestavljene po mnogih anketah in ki odgovarjajo potrebam naših tržišč. Nekaj misli o insolvencah. Dokler ne doživimo izenačenja različnih izvršilnih redov in konkurznih zakonov, ki še 10. leto po ujedinjenju nespremenjeno veljajo v petih pravnih področjih naše države, in dokler ne dobimo sicer kakega ustrezajočega zakona, ki bi nalagal sodiščem dolžnost nadzorstva pri urejevanju vprašanj, nastalih med trgovskimi in drugimi dolžniki ter njihovimi upniki v slučaju insol-venc, gojili se bodo z malimi izjemami v obojestranskem interesu udomačeni izvensodni poravnalni poskusi. Upnikom še za dogleden čas ne bo preostalo drugega, kakor da sami inicijativno rešujejo svoje zadeve z insolventnimi dolžniki. Nastane pa vprašanje, kako naj upnik pravilno zastopa svoje interese v slučaju insolvence tembolj takrat, če upnik ni član kakega društva, ki mu je naloga, da po svojih' organih čim vest-nejše in uspešnejše varuje ogrožene ali celo že prikrajšane interese svojega članstva. Popolnoma pogrešno in lastnim interesom protivno je stališče upnika, ako ta v posesti obvestila svojega dolžnika, da je napovedal insolvenco, hiti z vto-ženjem svoje terjatve v trdnem mnenja in prepričanju, da je zadel pravo pot, da se pokrije ne samo s polnimi 100% svoje terjatve, marveč da iztirja od plačila nezmožnega dolžnika celo zamudne obresti in visoke tožne in druge stroske. Tak upnik pozablja na neizogibne naravne posledice, tki morajo vsled njegovega postopanja nastati, ako njegovemu gospodarsko oslabelemu dolžniku ni uspelo, da uredi stvar z upniki na podlaga primernih popustov in drugih potrebnih dogovorov. Priti mora do kon-kurza, ki pa s svojim rezultatom le redkokdaj more vsaj kolikor toliko zadovoljiti. Upnik pa tudi ne sme prezreti pnirod-nih posledic vsake insolvence, zavedati se mora, da postane ostalo dolžnikovo premoženje skupna last vseh upnikov in da se nikomur ne more dovoliti kakih izjem z zavarovanjem terjatve sod-nijskim izvršilni mpotom na škodo enakih skupnih interesov. Vsak tak poakus se prepreči ali s prostovoljnim umikom pridobljenih, toda ne pravomočnih posebnih pravic ali pa se iste razveljavijo z otvoritvijo konkurza. Tako tožbe in izvršbe po napovedani insolvenci upniku torej niti v enem slučaju ne morejo koristiti, dočim na drugi strani zmanjšujejo že itak skrčeno dolžnikovo premoženje, jemljejo možnost ugodnejše poravnave, pred vsem pa ovirajoče uplivajo na potek poravnalnega postopanja, ki edino more vsem upnikom nuditi, kar se še rešiti da. Kako brezuspešno je sodnijsko tož-beno in izvršilno .postopanje po napovedani insolvenci, nam bo jasno, če si predočimo na kratko nekatere predpise izvršilnih redov odnosno konkurznih zakonov v posameznih pokrajinah. Pri nas v Sloveniji ima tožba in izvršba v slučaju insolvence praktično vrednost samo takrat, če se upniku od dneva opravljenega rubeža, zeinlje-knjižne vknjižbe in drugih izvršilnih dejanj dalje nemoteno posreči prekoračiti 60-dnevni rok, to se pravi, če je od datuma izvršenih izvršilnih dejanj do „ LJUBLJANA V JESENI IB! OD 1. 10. SEPTEMBRA u V okvirju razstave se pripravljajo nove prireditve. V PETEK se otvori razstava perutnine in kuncev. V NEDELJO velika razstava plemenske živine in tekmovanje harmonikarjev, za katero se je prijavilo že nad 115 harmonikarjev. V ponedeljek se prireditve zaključijo, zato ne zamudite prilike. Stran 2. TRGOVSKI LIST, 6. septembra 1928. * mmmmmmmmammnmmmmmmmmmmmmmmmamammmmmm i — mmmmmm Štev. 106. >MffWKrcHUjngiiuyr-xn? dneva otvoritve konkurza preteklo 60 dni. Na ozemlju bivše Hrvatske in Slavonije se v to svrho zahteva 14 dni, pri čemur je treba vedeti, da se z uradno odtujitveno prepovedjo (odsvojilo zatirano) sploh onemogoči vsako izvršilno postopanje. Upnik si torej potom pristojnega sodišča more izposlovati sodbo zo-per^ dolžnika, nadaljnja sodniijska pota pa so mu zaprta, čemu torej tožba in drugo, čemu nepotrebni stroški, ako sodba nima praktične vrednosti. Za ozemlje Vojvodine (Bačka, Banat in Baranja) velja določilo, da se samo ona izvršilna dejanja ne morejo pobijati v slučaju konkurza, ki so bila izvršena celih 6 mesecev pred otvoritvijo konkurza. Važna izjema pač velja za teritorij Srbije, kjer se potom izvršbe (zabrane) pridobi zastavna pravica, Id jo poznejša otvoritev konkurza ne more razveljaviti, akoravno sicer tudi tukaj previden dolžnik ne bo čakal z izročitvijo ključev sodišču, ker se bo hotel izogniti kazenski odgovornosti. Slični predpisi veljajo za ozemlje Bosne in Hercegovine, pri čemur je prav posebno važen zakoniti predpis, da je edinole protokoliranemu trgovcu omogočeno zaprositi za prisilno poravnavo v konkurzu, dočim pri neprotokoliranem trgovcu rešitev terjatve odvisi v glavnem od pravočasnega zavarovanja izvršilnim potom. Mi vidimo torej, kje, kedaj in kako si trgovec - upnik tožbenim potom more zavarovati iztirjanje svoje terjatve proti zamudnemu dolžniku. Če se bo upnik pri tem posluževal hitro poslujočih borznih in drugih razsodišč, bo tem hitreje dosegel svoj namen, posebno če si v vsakem posameznem slučaju predoči, v katerem gori omenjenih pravnih področij ima dolžnik svoj sedež in svoje premoženje. V trenotku pa, ko se oglasi trgovec-dolžnik s poročilom, da ni v stanju zadostiti svojini obvezani v polni meri, naj bi veljalo splošno načelo, da sodnijsko postopanje miruje ter da nastopi med dolžnikom in upnikom potreba po čim cenejšem in enostavnejšem načinu rešitve z ustavitvijo plačil in napovedjo insolvence nastalega medsebojnega razmerja. Upnik odnosno njegova morebitna tozadevna organizacija bo imela pred vsem dolžnost in potrebo, da dožene upravičenost dolžnikovega postopanja, vzroke njegovega koraka in kar je naj-glavnejše, upnik si mora po izvršenih poizvedbah staviti vprašanje, če naj podpira dolžnikovo stremljenje, odnosno če naj iz tega ali onega vzroka tako podporo odkloni, kar bo gotovo na mestu v slučaju kakršnekoli lahkomišljenosti ali celo kaznjivega dejanja, ki je posledica oškodovanja upniških interesov. Veljalo naj bi pri izvensodnih poravnalnih poskusih v glavnem načelo privatne incijative upnikov in opustilo vse, kar bi utegnilo ovirati uspešen potek poravnanja. To velja, kakor že omenjeno, glede tožb in izvršilnih dejanj, ki se jih poslužujejo upniki, dasiravno bi morali biti prepričani, da jim soup-niki ne bodo dovolili, da jim pred očmi odnesejo popolno kritje, marveč bodo na to odgovorili z otvoritvijo konkurza. Na vseh anketah o vladnih načrtih tako zakona o prisilni poravnavi izven konkurza kakor konkurznega zakona smo slišali poudarjanje načela, da bi se celo v slučajih, ki zaposlujejo sodišča, prepustila čim večja inicijativa upnikom oziroma upniškemu odboru ter je pričakovati, da se bo upravičenim željam tudi ugodilo. Kako paradoksno izzveni tedaj postopanje upnikov, ki se v posameznih slučajih izvensodnega poravnalnega poskusa sami odrekajo svojim načelnim zahtevam, poskušajoč individualno s sodnijsko pomočjo brez vsakega upanja na kakoršnikoli uspeh iztirjati pri desolatnem dolžnikovem premoženjskem stanju tožbenim potom ne samo terjatev na glavnici, temveč še celo zamudne obresti in narasle stroške. Če kje, naj bi pri izvensodnem poravnalnem poskusu veljal princip neza-poslevanja sodišč z brezplodnim vtože-vanjem in prisilnim iztirjevanjem, kajti čim manj se bo obremenjevalo še preostalo dolžnikovo premoženje, tem več se bo pri pravilnem umevanju nastalega položaja dalo rešiti. Kot upnik ima vsak trgovec enake pravice. Pa vzemimo sedaj da bi vsi upniki brez izjeme dolžnikovo poravnalno ponudbo kvitirali z vložitvijo tožbe ali uvedbo izvršilnega postopanja, kaj bi dosegli? Vsak upnik bi svojo že nastalo zgubo povečal z gotovimi izdatki za ne-trebne stroške, dolžnik pa bi bil prepuščen pogostokrat kaj malo zasluženi usodi. V marsičem je potrebna trgovska solidarnost. Če pa kje, je na4 mestu tam, kjer vsled nezmožnosti dolžnika, da zadosti svojim obveznostim v polni meri, postane njegovo preostalo premoženje skupna last vseh upnikov. Ali je tedaj koristno upniku, da svoje lastno, četudi skupno premoženje še sam zadolžuje, kakor da želi sam, da zgubi čim več. Ali ne odgovarja interesom upnikov bolje, da prepuste z insolvenco njim lastno postalo že itak njihove terjatve nepokrivajoče premoženje dolžniku — v kolikor seveda on to zasluži — ob primerni podpori tretjih oseb v vrednosti, ki jo naj ne obremenjujejo po nepotrebnem pogosto visoko narasli stroški. Kako bi se dale že skoro ukoreninjene, redko nad 40% znašajoče poravnalne ponudbe v plačilne težkoče zapadlih trgovcev kolikor toliko uspešno preprečevati, skušali bodemo razmotrivati v eni prihodnjih številk. A. Preran, drva, tis. Mkl mi in oglje »ILIRIJA« . Vilharjeva cesta (za Glavnim kol.), Kralja Petra trg 8, Miklošičeva c. 4 j Telefon štev. 2820. , ^ Petrolsjsko vprašanje. To vprašanje je za vse svetovno gospodarstvo tako važno, da se moramo zmeraj na novo pečati z njim. Glasilo angleških petrolejskih interesentov »Evening Standard« poroča sedaj zanimive podrobnosti o dogovorih treh petrolejskih magnatov Deterdinga, Teaglea in Cadmana (Anglo-Persian Co.). Zopet so govorili o konferenci — a ne javni — ki ima namen, da omeji petrolejsko produkcijo na vsem svetu. O potrebi re-strinkcije so se vsi trije veljaki načelno že zedinili tedaj, ko so nastopili pot na Škotsko, kjer so se razgovori vršili. Tam na Škotskem so določili program svetovne petrolejske konference, ki smo o nji že pisali in ki jo mislijo sklicati v New-York; obenem so določili tudi smernice glede skupnega nastopa proti dvema izven skupin stoječima družbama, ki hočeta bolj poceni prodajati, ki torej tem magnatom nista všeč. Svetovna konferenca mora napraviti praktične sklepe, da priključi Kalifornijo in Mehiko splošnemu načrtu. Dalje je načel Deterding tudi mosulski problem. Mosulski okraj je last turške družbe, koje delniška glavnica se razdeli v štiri četrtine; po eno četrtino imajo Standard Oil, Royal Dutch, Anglo-Persian in neka francoski skupina. Standard Oil in Royal Dutch sta izrekli svojo pripravljenost, da bosta v nadzorstvu družbe glasovali za to, da se mosulska petrolejska najdišča .sploh ne začnejo izkoriščati. Nasprotno pa zahtevajo Francozi, da se z izkoriščanjem mosulskih petrolejskih vrelcev takoj prične, in upajo pri tem na podporo družbe Anglo - Pefsian. Problem škotske konference obstoji V tem, da se sklene s Cadmanom dogovor glede odškodnine za Anglo-Persian; ta odškodnina naj mu omogoči v bodoči seji upravnega sveta in na bodočem občnem zboru opravičilo sklepa, da bo v okviru turške druž-,be skupaj s Teagleom in Deterdin-gom glasoval proti Francozom za to, da se petrolejski viri zaenkrat še ne začnejo izkoriščati. Kakor vidimo, ves boj ni nič drugega kakor boj in poznejši sporazum kapitalistov, seveda na škodo konsu-mentov. In v tem pravcu se bo vršila tudi svetovna petrolejska konferenca v New-Yorku. Poslabšanje angleškega gospodarskega položaja. Gospodarski položaj v Angliji se v preteklem polletju ni dobro razvijal. Z ozirom na napredujočo stabilizacijo kontinentalnih valut in na sporazumno in kooperacijsko voljo angleškega delavstva so mislili, ob začetku leta, da bodo v industrijsko bodočnost Anglije gledali lahko z večjim zaupanjem kot v preteklih dveh letih. Oba ta dva faktorja, sta za oblikovanje (konjunkture brez dvoma izredno važna, vendar se pa gospodarsko delovanje ni poživilo; nasprotno, v zadnjih mesecih je bilo opazovati celo močno poslabšanje konjunkture daleko preko normalnih se-zijskih vplivov. Tako je bil položaj na koncu prvega polletja slabo obetajoč, ne samo v primeri z začasnim gospodarskim poživljenjem po premogovnem štrajku leta 1926, temveč v marsičem tudi v primeri z razmerami let 1923 in 1924, v katerih se je videlo, da se pripravlja nalahna okrepitev po. prvih in najhujšili letili depresije. Kratek pregled najvažnejših konjunk-tumostatističnih podatkov zadostuje za jasno označenje položaja. Število zavarovanih brezposelnih je znašalo v začetku julija že zopet ca. 1,250.000 ali okroglo 200.000 več kot leto prej in tudi kot pred štirimi leti; in sicer kljub temu, da je bilo vsled poostritve zavarovalnih pogojev in vsled uvedbe starostne penzije od 65. leta dalje najmanj 100.000 delavcev črtanih iz obveznih zavarovalnih seznamov. V premogar-stvu je bilo 300.000 brezposelnih, v kovinski ter v ladijski in strojni industriji okoli 400.000 itd. V premogovni industriji je produkcija napram lanskemu letu in napram prvim mesecem tekočega leta nazadovala od petih milijonov tedenskih ton skoraj na 4,500.000 ton. V železni in jekleni industriji je število zaposlenih plavžev od rekordnega stanja 189 v aprilu 1. 1927 neprestano padalo in je padlo do konca letošnjega junija na 141. Produkcija surovega železa se je v istem času skrčila od mesečnih 720.000 ton na 564.000 ton, produkcija jekla od 884.000 na 710.000 ton. V ladjedelništvu, ki je bilo doživelo v zadnjem letu bistveno zboljšanje, je padlo število v delu se nahajajočih ladijskih ton v prvi letošnji polovici od 1.580.000 na 1,203.000 ton. Izvoz britanskih produktov je znašal v mesecih april, maj in junij povprečno 56 milijonov funtov, lanska mesečna povprečnost je znašala 59 milijonov funtov; uvoz je pa zaostal za mesečno povprečnostjo lanskega leta za 4 milijone funtov in je znašal 87 milijonov funtov. Železnice zaznamujejo tako veliko in stalno nazadovanje osebnega in zlasti blagovnega prometa, da so se dogovorile z osobjem za 2 K>-odstotno znižanje plač in mezd, raztezajoče se od navadnega delavca gor do ravnateljev. Nastopilo je torej povsod zelo veliko poslabšanje konjunkture, z izjemo pač številnih novejših industrij, ki delajo večinoma za luksuzni konsum. Kdor je prej mislil, da je od leta 1920 dalje v malo zmanjšani ostrini trajajoča industrijska depresija Anglije samo posledica deflacije v lastni deželi, dalje posledica sprememb na svetovnih trgih potom vojske in po kontinentalni inflacijski konkurenci, ta mora danes ugotoviti, da se je glede delazmožnosti britanske industrije varal. Deflacija je v Angliji leta 1925 praktično prenehala, svetovni trgi so se povrnili k mirnemu razvoju, stabilizacija vrednot na kontinentu je postala že dalj časa zanesljivo dejstvo, in vendar se pričakovano zboljšanje angleškega gospodarskega položaja še ni pojavilo. Prvi vzrok za ta razočarujoč konjunk-turni razvoj je pač dejstvo, da je racionalizacija industrije na Angleškem še mnogo zaostala; v drugih deželah je racionalizacijo močno pospešila dolgo trajajoča vrednotna inflacija. Koncentracija se je izvršila doslej samo v kemični industriji in v wališkem antracit-nem premogarstvu in pripušča samo v teh dveh panogah primerjanje z zaključki, na Nemškem že davno doseženimi. V železni in jekleni ter v bombaževi industriji govorijo sicer že dalj časa o potrebi koncentracije produkcije, a doslej 'so začetki v tej smeri ie majhni. Vendar je pa dosti vzrokov za domnevo, da se bodo v teh industrijah že v bližnjem času izvršile važnejše koncentracije. O .teh koncentracijskih poskusih »Trgovski liste redno poroča. Tudi sedanja konservativna vlada je pričela slednjič z večjo živahnostjo v interesu industrije. Tako hoče oprostiti železnice od 1. decembra dalje od gotovih lokalnih davkov v letnem znesku 4 mil. funtov, da bodo mogle znižati premogovno voznino za izvoz in v prid kovinske industrije ter voznino za železno-rudo, železo, jeklo in za poljedelske produkte. Leto nato hočejo odvzeti vsem industrijskim panogam tri četrtine bremen lokalnih davkov. Racionalizacija industije naj se nadalje olajša s tem, da se država v slučaju fuzij odpove enoodstotnemu glavničnemu davku pri ustanovitvi delniških družb. Šele ko bodo stare temeljne industrije popolnoma reorganizirane, more pričakovati Anglija temeljitega in trajnega zboljšanja konjunkture. Začetki so tukaj, a proces ozdravljenja se vrši še zmeraj prav počasi. Iz naših organizacij. PROTI NOVI UREDBI O ODPIRANJU IN ZAPIRANJU. Gremij trgovcev v Konjicah je poslal merodajnim faktorjem proti novi uredbi o odpiranju in zapiranju prostest, ker se ni upoštevalo njegove, potom zbornice za . trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priobčene želje, naj bodo trgovine ob nedeljah v kamniškem srezu odprte, kakor je bilo to sedaj običajno od 7. do 12. ure dopoldne. Ta delovni čas je ob nedeljah za trgovine z mešanim blagom tako ogromnega pomena, da je gremij raje ponudil,, naj bodo trgovine ne samo ob v uredbi navedenih verskih praznikih, t. j. prvi božični dan, na novega leta dan, na dan Sv. treh kraljev, na dan sv. Rešnjega telesa in na dan Vseh svetnikov celi dan zaprte, ampak tudi drugi božični dan, drugi velikonočni dan, drugi binkoštni dan, na praznik sv. Jožefa, Marijin praznik 25. marca, na praznik Vnebohoda, 15. avgusta, 8. septembra, 8. decembra in vse druge praznike. Ob nedeljah prihajaje ljudje v velikem številu po dve do pet ur daleč v proda-jalnice, da si preskrbe redne potrebščine. Med te ljudi spadajo in moramo šteti poljske delavce, delavce na žagali in v gozdih, ki si bodo morali odtrgati čas za nakupe med tednom, ko bi morali skrbeti za zaslužek. Pa tudi kmečki ljudje se poslužujejo nedelj za oskrbo svojih rednih potrebščin. Ta oskrba se je sedaj razdelila na 4 do 5 ur. V trgih in vaseh z večjim številom prebivalstva se vršijo dopoldne po pol osmi uri dve sveti maši, ena ob osmih in druga ob deseti. Ker je nakup po deseti maši onemogočen in traja osma sveta maša s pridigo eno uro, je celi nakup skrčen na pol ure, to je od devete do pol desete ure; ta čas pa je za redno odpravo strank prekratek. Zato se zahteva, da se gornji želji glede nedeljskega poslovanja ugodi. IIMELJSKO POROČILO Z DNE 5. T. M. (Poročilo hmeljske sekcije G remija trgovcev v Celju.) V Mozirju je razpoloženje na hmelj-skem trgu čvrsto. Nakupovalcev ni. Cene so neizpremenjene (30—33 Din). Producenti ponujajo blago. V vranskem in šentpeterskem okrožju je kupčija ne-izpremenjena. Povpraševanje rezervirano. Cene do 35 Din za prvovrstno blago. V okolišu Polzela in Braslovče se ponuja za prvovrstno blago 35 Din, za srednje 30—33 Din; obisk nakupovalcev je srednji. Povpraševanje je le po prvovrstnem blagu. Manj vredno blago producenti ponujajo. Grosisti, ki Iščejo odjemalcevjnecHi^ ^ morajo Inserlratl v »TRGOVSKEM LISTU«! ^ štev. 106. TRGOVSKI LIST, 6. septembra 1928. Stran 3. MLEKARSKA RAZSTAVA NA NAŠEM VELESEJMU 1.—10. SEPTEMBRA T. L. Udeležba sirarn in mlekarn na letošnji Kmetijski razstavi je precejšnja, kar je znamenje vedno večjega zanimanja od strani naših mlekarskih organizacij. Tudi kakovost sira in masla je letos pri posameznih mlekarnah nekoliko boljša, v splošnem pa je treba povdarjati, da so sirarne poslale na' razstavo premlado blago, vsled česar je splošna kvalifikacija ravno z ozirom na nedozorelost sira slabejša nego je bila lani. Priporočati, je sirarnam, da si prihodnje leto za tako razstavo prihranijo večje število starejšega dobro zorenega sira, da bo lahko ocenjevalna komisija dognala zboljšanje našega v splošnem zelo dobrega izdelka. Ocena sira je izpadla v splošnem tako, in. Na trgu: 1 kg govejega mesa I. 18, H. 15 do 17, III. 12 do 13, jezika 17 do 20, vampov 8 do 10, pljuč 10, jeter 17 do 19, ledic in možganov 17 do 20, loja 5 do 10 Din. — Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 22-50, II. 20, jeter 25 do 27-50, pljuč 15 do 20 {Din. — Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 1. 25, II. 20 do 22, pljuč 10, jeter 15, ledic 25, glave 7-50, parkljev 0, slanine trebušne 24 do 25, slanine ribe in sala 27 do 28, slanine mešane 26, slanine na debelo 25 do 26, masti 28 do 30, šunke (gnjati) 30 do 35, prekajenega -mesa I. 30 do 32-50, II. 25 do 27-50, prekajenih parkljev 8 do 10, prekajene glave 10, jezika 35 Din. — Drobnica: 1 kg ikoštruno-vega 13 do 14, jagnjetine 18 do 20 Din. — Konjsko meso 1. 8, II. 6 Din. — Klobase: 1 kg krakovskih in debrecimskih 40, hrenovk, safalad in posebnih 32, tlačenk 20, polprekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 50, prekajene slanini' 28 do 30. — Perutnine: Piščanec majhen Din 8 do 10, večji 20 do 30, kokoš 20 do 30, petelin 25 do 30, pitana gos 40 do 60, domači zajec, manjši 10, večji 15 do 20 Din. — Ribe: 1 kg krapa 25 do 30, linja 25, ščuke 35 do 35, postrvi žive 80, mrtve 60, klina 20, mrene 15 do 20, pečenke 10 Din. — Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liber mleka 2-50 do 3, 1 kg surovega masla 36 do 40, čajnega masla 50 do 55, masla 40 do 44, bohinjskega sira 28 do 3*2, sirčka 10, ;par jajc 2-50 do 2-75 Din. — Pijače: 1 liter starega vina 16 do 22, dalina-tinca 11 do 13, 1 čaša piva 3-50, vrček piva 4-50 do 5, steklenica piva 5-50 do 6 Din. — Kruli: 1 kg belega 6, črnega in rženega 5 Din. — Sadje: 1 kg luksuznih jabolk 8, jabolk I. 6, II. 4, III. 3, luksuznih hrušk 10, hrušk I. 8, II. 6, III. 3, ena pomaranča 5, limona 2 do 2-50, 1 kg rožičev 8, mandeljnov 52 do 70, orehov 10, luščenih orehov 32, češpelj 6 do 10, suhih hrušk 10, grozdja 6 do 12 Din. — Špecerijsko blago: i kg kave Portoriko 72 do 76, Santos 46 do 48, Rio 32 do 40, pražene kave I. 90 do 100, II. 70 do 80, III. 50 do 60, kristalnega belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 16, kavne primesi 20, -riža I. 10, II. 8, 1 liter namiznega olja 19, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50, 1 kg soli morske debele 2-50, kamene mlete 2-75, celega popra 70, mletega 72, paprike 111. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 52, 1 liter petroleja 7, 4 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3-75, čaja 80 Knjižic o prepotovanih kilome-trihc — Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 1 bicikla znamke »Puchc. — (Predmetni pogoji so uh vpogled pri posameznih odelenjih.) — Dne 15. septembra t. 1. se lw> vršila pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave 400.000 kg sena in 200.000 kg slame. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.) pristno in prvovrstno priporoča ]. HOCHMULLER tovarna bučnega olja MARIBOR Pod mostom 7 (desni breg).' Veletrgovina o kolonijalne In t Špecerijske robe Ivan Jelačin Ljubljana Zaloga sveSe pražene kave, mletih dišav la rudninske vode Torna ta solidna poatraibat Zahtevajte ceniki >loMoraaJ* Hjnatlb bar,, Itmala, lak«* la iNktarakMa ki*Ja. — Zaloka komičnih In rm)nlntkO» bar,. — PotrsbUin* za (likarja, pt*-•karja, lliarje In druga, n* , ta stroka spadajate. Se priporočam Ivan jančar TRGOVINA. MIKLOŠIČEVA C. 4 SKLADIŠČ« VIDOVDANSKA 14. Štev. 19.435. o licitaciji. Oblastni odbor ljubljanske oblasti razpisuje na podstavi čl. 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1920 in njegovih sprememb odnosno dopolnitev, za prevzem dobav in vdelav izdelkov iz umetnega kamna ter tesarskih, krovskih, kleparskih, kjučavniearskih in mizarskih del in dobav pri zgradbi stanovanjskega poslopja za uslužbence v umobolnici na Studencu. I. favno pismeno oiertalno licitacijo na dan 13. septembra 1928 ob 11. uri pri oblastnem gradbenem oddelku v Ljubljani, Valvazorjev trg štev. 15. lsto-tam se dobijo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov. Ponudene cene je svojeročno upisati v uradni formular proračunskega popisa. Ponudbe, katere je kolkovati s kolkom za 100 Din (priloge s kolki po 2 Din) morajo ponudniki ali njih pooblaščenci izročiti na dan licitacije v zapečatenem zavitku z označbo: »Ponudba za prevzem kamnoseških, tesarskih, krovskih, kleparskih, ključavničarskih in mizarskih del pri zgradbi stanovanjskega poslopja v blaznici na Studencu, ponudnika N. N.« in sicer neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. 'Kavcija se mora položiti pri oblastni blagajni v Ljubljani najkasneje na dan licitacije do 10. ure in sicer bodisi v gotovini, državnih vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih v smislu določil zakona o drž. računovodstvu. Potrdilo o vloženem vadiju in o plačanih davkih predloži vsak ponudnik obenem s ponudbo predsedniku licitacijske komisije, pooblaščenci pa morajo predložiti poleg tega pooblastila, da smejo zastopati firmo pri licitaciji. Oblastni odbor si izrečno pridržuje pravico oddati dela ne oziraje se na višino ponudene vsote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik ostane v besedi 60 dni po licitaciji. Oblastni odbor ljubljanske oblasti. V Ljubljani, dne 4. septembra 1928. - DRUŽBA Z O. Z. Tv orni e at kuvert In konfekcija papirja LJUBLJANA Vožarski pot St. 1 Karlovška cesta St. 2 J. & R. Pfrimer — — Maribor = trgovina z vinom Sana tovarna čokolade in bonbonov priporoča svoje prvovrstne izdelke MERMOLJA IN DRUG ŠT. ILJ PRI MARIBORU Proizvaja in razpošilja konzervirane kumare (krastovce) v kisu in slani vodi, v petliterskih steklenicah in sodih od 25 l do 150 l. Najfinejši malinov sok izdeluje iz letošnjih malin in nudi po konkurenčni ceni Ivan Bauman Veležganjarna in izdelovanje sadnih sokov Št. lij v Slovenskih Goricah. Vse vrste likerjev, konjaka, ruma, slivovke, droženke, brinjevca, tropinovca in špirita. — Ponudbe in vzorci lllllllllllllllllllllllillllllllllll promptno na razpolago. llllllllllllllllllllllllilllHIIIII! MERKUR LJUBLJANA CREGOR&&VA 23 l&jrt |\ Sa priporni« m ttek vuh trgovaklti, obrtnih, industrijskih j* T? TRvt* INDi D« Da brošur«, eanik«, tabolo, vabila, lep*k«, posetnic« itd. * LASTNA KRJIOOVIMlieA- Tlaka Zasopla«, knjktat TELEFON. ŠT. 2SSL Ureja dr. IVAN PLESS. - Za trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.