Leto L Poštnina -v - pavšalirana. Ljubljana, petek 3. oktobra 1919. Posamezna številka 16 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK Štev. 217. Cene po poiti: 13 cilo leto. H 40’-za psi leta . K 20'-a čitrt Ista. R 10'— a l mesec.. H 3*58 Za Ljubljano misefna 3 S DndfliifM fi ippflsa: Kopitarjeva Bilca ». 8 Urada, telefon itn. SO Posamezna številka 16 vin. Boj med Francozi in Italijani. Francozi zapuščajo Reko. jpURelta, 2. oktobra. Davi zarano so fadeli na Kantridi dva velika avtomobila, Polna mrtvih francoskih vojakov. Med nji-je bilo tudi nekaj mrtvih Italijanov. LDU Reka, 2. oktobra. Davi okoli 5. se 3e slišalo na Kantridi streljanje. Kmalu “ato je bilo slišati, kako so se razgovarjali italijanski vojaki med seboj, da so francoski vojaki »plačali« in da bodo še »dobili«. Dopoldne okoli 10. se je odpeljalo 12 francoskih avtomobilov skozi Sušak po -lizini cesti. Kam so odšli, ni znano. LDU Reka, 2. oktobra. Francozi iz-^^znjujejo skladišča v prosti luki in so skladišče št. 19 že popolnoma izpraznili. V skladiščih se nahajajo živila, ki se vkrcavajo na parnike. Vse bai’ake in drugi predmeti, ki za Francoze nimajo nobene vrednosti, so bili izročeni italijanskemu vojnemu evarju. Vest nekega lista, da je francoska, vojna ladja »Pondorfe« zapustila Reko, ni resnična. Zavezniki so zapustili samo Martinščico. Pač pa so se odpeljale z Reko angleške in ameriške vojne ladje. Barake in druge naprave francoskega vojnega erarja na sušaškem področju je zasedlo civilno prebivalstvo. fi’ Annunzio v vojnem stanju z Jugoslavijo. LDU Dunaj, 2. oktobra. (ČTU.) »Wie-Mittagszeitung« poroča iz Curiha: Z pijanske meje javljajo: Predsednik demokratske stranke na Reki Gottardi in frankin tajnik Battistini sta preko Jugo-*&vije pobegnila v inozemstvo in sta od ***& v imenu reških meščanov poslala v ai^z protest proti D' Annunziu. V tem Protestu očitata poveljnikom zasedbenih Rentnih čet, da niso ničesar ukrenili, da-So vedeli za D' Annunzijeve priprave, govor tudi ugotavlja, da so ententni po-jniki znali za odkrito akcijo generala raziolija, ki je stremela po aneksiji. — Ugledni Jugoslovani na Reki so že odpotovali v Jugoslavijo. Pripadnike drugih {£° ?. oktobra. (ČTU.) Po Rešljivih informacijah iz Berna ni tam-. 1 ničesar znanega o poizkušenem aten- u na osebo italijanskega kralja. ^ancoska ratificirala mirovno pogodbo. ®>ar*2< 2. oktobra. (ČTU.) Fran-372 * P°®lanska zbornica se je danes s 53 glasovom izjavila za ratifi-- _ versailleske mirovne pogodbe. tve v narodno skupščino na ogrski narod oklic, v katerem poživlja državljane, naj vstopijo v rojalistično stranko. V oklicu pravijo: Prepričani smo, da se bo usoda naše domovine umirila šele tedaj, ko se bomo po preteku stoletij poslužili svoje pravice, voliti kralja, in odprli vrata gradu v Budi kronani glavi. Volitev kralja prepuščamo prevdarnosti narodne skupščine. Zastopstvo Avstrlfe v Parizu. LDU. Dunaj, 2. oktobra. (DunKU.) Nemško - avstrijski državni dopisni urad javlja: Zastopstvo avstrijske republike v Parizu se je že konstituiralo. Radi prihranitve stroškov nima veliko osebja. Pride-ljeni so mu bivši sekcijski šef v državnem uradu za zunanje stvari dr. Eichhoff, konzul Walter Mayrhauser in kot tiskovni ataše poročevalec dopisnega urada dr, Pavel Zifferer. Dr. Eichhoff je že odpotoval v Pariz. Razpuščeni komunistični shodi LDU. Berlin, 2. oktobra. (DKU.) Razpustitev 30 shodov, katere so sklicali v Berlinu stavkujoči kovinski delavci, se je izvršila brez posebnih pripetljajev. Samo v Miillerstrasse je prišlo do spopada. Za vzdrževanje miru je bil pripravljen velik policijski aparat; da se preprečijo poulični izprevodi zunaj zboroval-nih prostorov, so patrulirali po ulicah oddelki policije na avtomobilih. Shodi so bili razpuščeni, še preden so govorniki začeli govoriti. Spopad v Miillerstrasse je nastal na ta način, da je policija aretirala enega izmed prirediteljev zborovanj ter ga odpeljala na stražnico. Množica je poizkusila parkrat osvoboditi aretiranca, nazadnje je pa navalila na stražnico, pri čemer je policija rabila orožje ter streljala na množico. Ena oseba je bila ubita, šest do osem pa ranjenih. Popoldne so čete zaprle vse ogrožene ulice v severnem delu Berlina. ^ ^^narhljo na Ogrslkem. OKU ^:,Budi™pefta- 2- oktobra. (DKU.) || v . „ “ I Sirite ..uecerni list Vsi delavni — vsi siti! V naši jugoslovanski družini ni pravega soglasja. Dela je ogromno in nujnega, toda dočim so eni voljni delati in pošteno opravljajo svoj del, pa drugi ne kažejo i ikakega veselja do dela, ampak bi nair->;c fesiali samo nadzorniki in ravnatelji pa pkcijonarji, ki bi ukazovaU pridnim, prt jemali mastne plače in po svoji volji delili plodove njihovih živi jev. Tako vlogo so prej med Jugoslovani igrali Švabi in /V r žari, ki so nam sedaj, ko so odšli, pustili, kakrr se zdi, usodno deiščino: svejo gospoščino, ki hoče živeti od tujih žuljev. 0 tem nas prepričuje marsikaj, posebno pa povest o premogu na žele .nicah. V giaNnih premogovnikih Slovenije; v Trbo\/,ah, Zagorju in Hrastniku, ki edino pridejo v poštev za železnice in industrijo, se je ob dobri volji dela/s.va in ■aodjela;St> a posrečilo premagati največje težave in uvesti redno delo. Vsled tega se danes v teh premogovnikih pridela f.- .‘»rdna količina premoga, to jc rad 2oQG ton duevno. Od tega bi naše plinar-uc, tovarne, plavži in druga -.ndu.stn;., s sivim telovnikom in pokrit s slamnikom. Ima svetle goste la9e. modre oči, na-lahko pegast obraz. Zadnje čase so opazili pri njem znake duševne boleznL Pred enim tednom se je odpeljal z vlakom in je dejal, da gre v Maribor, a od tedaj ni o njem nobenega sledu več. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči na družino Nečimer, Rimska cesta 10, III, nadstropje V Ljubljani. lj Vaja orkestralnega društva »Glas« bene Matice« se vrši v soboto 4. t. m. ob 20. uri; ob 17% isti dan kratka vaja brez čela in kontrabasa. Za odbor; D. Karlin. lj Pokojnino nam dajte! Ravnateljstvo državnih železnic vnovič vprašamo, kaj je z našimi draginjskimi doklaiimi? 18. septembra je bilo objavlieno, da se v par dneh pnčne z izplačevanji i. Danes je 4. oktobra, pa ni ne skromnih pokojnin, še manj pa draginjskih doklad. Upniki se oglašajo. Vprašamo ravnateljstvo, če morda misli« da mi od zraka živimo? Vsak komaj čaka prvega, a ubogi upokojenci naj čakajo na milost — ali sami še niso preieii svojih plač za 1. oktober? Prosimo torej, kakq dolgo še mislite odlašati — ali naj gladu umremo? — Upokojenci drž. železnic. lj Nogometna tekma »Ilirija« : A. S. K, Celje. V nedeljo dne 5. oktobra ob 3. popoldne se vrši na športnem prostoru pred drž. kolodvorom tekma med ljubljansko »Ilirijo« in Atletičnim športnim klubom iz Celja. Podrobna poročila šq priobčimo. Obraz. Novela. Spisal Rabindranat Tagore. (Dalje.) Ko je izgovoril besedo »boginja«, je dvignil moj obraz med svoje dlani in me poljubil na čelo med obrvi. V tem hipu se mi je odprlo tretje oko božjega spoznanja tam, kjer me je poljubil, in sprejela sem posvetitev v resnici. Govorila sem v svojem duhu: Dobro je. Ne morem mu več služiti v nizkem svetu dnevnih skrbi. Dvignila pa se bom višje, Blagodati bom prinašala od zgoraj. Nobene laži večl Nobene prevare več! Vse malenkosti ni hlinjenja mojega prejšnjega življenja naj izginejo na veke. Ta dan sem ves dan čutila razdvojenost v svojem srcu. Radost nad mislijo, da se moj mož po ti strašni prisegi ne more več poročiti, je pognala globoke korenine v mojem srcu, ki jih ni bilo mogoče več iztrgati. Toda nova boginja, ki je izbrala svoj prestol v meni, je dejala: »Lahko pride čas, ko bi bilo dobro za tvojega moža, da prelomi obljubo in se zopet poroči.« Toda žena, ki je bila v meni, je dejala: »To ni vzrok, nad katerim bi se mogla vendar le prisega in nazaj ni poti.« Boginja, ki je bila v meni, je odgovorila: »To ni vzrok, med katerim bi se mogla radovati.« Toda ženska, ki je bila v meni, je odvrnila: »Kar ti praviš, je prav, brez dvoma; toda vseeno: on je prisegel.« In tako je šlo dalje zopet in zopet. Končno je boginja mračnp umolknila in temina strahovite bojazni je legla name. Moj skesani mož ni pustil, da bi opravljali moje delo služabniki; storiti je moral vse sam. Spočetka mi je bilo neskončno prijetno, ko sem bila za vsako malenkost odvisna od njega, To je bilo sredstvo, s katerim sem ga obdržala na svoji strani, in moja žellja, da bi ga imela vedno poleg sebe, se je poglobila v moji slepoti. Za oni del njegove navzočnosti, ki sem jo izgubila z vidom, so moledovali ostali moji čuti. Če ga ni bilo ob moji strani, se mi je zdelo kakor da visim v praznoti in sem izgubila stik z vsemi stvarmi, ki se dado zgrabiti. Ko se je preje moj mož vračal iz bolnišnice, sem navadno odprla okna in strmela na cesto. Ta cesta je bila člen, ki je vezala njegov svet z mojim. Zdaj, ko sem s svojo siepostjo izgubila ta člen, so Sli vsi moji čuti, da ga poiščejo. Most, ki naju je vezal, je bil zrušen, stala sem ob robu nepremostljivega prepada. Če mc je zapustil, se je žrelo prepada razširilo še vse bolj grozno. Morala sem čakati vedno na čas, da pride on sam čez prepad, z njegovega brega na moj breg. Tako globoko koprnenje in tako popolna neodvisnost nista nikoli dobri. Žena je že itak breme za svojega moža, in če se temu bremenu pridruži še slepota, postane njegovo življenje res neznjsno. Obljubila sem ti, da bom trpela sam« in ne bom za- vila svojega moža v gube svoje nepredirna teme. V neverjetno kratkem času svoje vaje sem se izvežbala tako, da sem s pomočjo ostalih čutov napravila vsa 9Voja donača »pravila sama. V resnici sem zapazili kmalu, da opravljam vse z večjo spretnostjo ko poprej. Zakaj pogled nas; pogostoma bolj moti ko pa nam pomaga. In tako se je zgodilo, da so se, ko mi moje oči niso več služile, vsi c stali čuti poprijeli mimo in vešče njih različnih dolžnosti. -T Ko sem si po neprestani vaji pridobila dovolj izkustev, nisem pustila, da bi moj mož opravljal kakršnokoli domače opravilo zame. Sprva se je bridko pritožil, ko seffl mu uropala pokoro. Toda to me ni prepričalo. Naj je rekel karkoli, jaz sem zapazila, kako je bil olajšan, ko ga nisem vit močila te dolžnosti. Služiti dan za dnem ženi,1 ki je slepa, ne more nikoli irpclniti moževega življenja. II. ;j Moj mož je končno dokončal svoje: zdravniške študije, šel je iz Kalkute v neko mestece, da bi tam prakticiral ket; zdravnik. Tam na deželi sem začutila vsa vesela kljub vsi moji slepoti, kakor da seffl zopet prišla v naročje svoje matere. V starosti osmih let sem bila zame* njala svojo rojstno vas s Kalkuto. Med tem je bilo preteklo deset let in v ve.ikeffl mestu je obledel spomin na mojo doma* čijo. Tako dolgo kot sem imela zdrave oči, je Kalkuta s svojim pestrim življenje«# zagrinjala v moji zavesti spomin na deti t* ska leta. Toda ko sem izgubila pogled, seffl spoznala prvič, da Kalkuta samo draži oči: ona ne more napolniti duha. In zdaj, v moj1 slepoti, so se pričele znova blesti slike i* moje mladosti, kot zvezde, ki sc <;b k one# dneva prikažejo druga za drugo na W' černem nebu, V začetku novembra je bilo, ko sffl® se podali iz Kalkute v Harzingpur, Kraj j* bil zame nov, vonj in šum dežele se je ril krog mene in me napolnjeval. Svež P' tranji zrak je vel od novoV.orane zemlic<, sladki, nežni vonj cvetočega zenfa, gffl? pastirjeve piščalke iz daliave, »opotajo?1 šum oslovske vozice, ki