Št. 91. V Ljubljani, četrtek dne 2. junija 1910. Leto I. : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob >/26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-nlitvu mesečno K l-—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K18*—, polletno K 9'—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1 50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. : Atentat na Ciril-Metodovo družbo. Dolgo smo čakali, dajfse odzove ta ali oni poklicani faktor in položi račun glede našega senzacionalnega razkritja o Kotnikovi zapuščini. In v torek, dne 31. maja se je oglasil mož, ki je odgovoren za vse to podlo in infamno afero, oglasil se je milijoner in liberalni ljubljenec Josip Lenarčič. Priobčil je v .Slov. Narod« poslano, s katerim se je pred vsem svetom osmešil in še bolj oblatil, kot je bil doslej! Za danes le par vprašanj! Gospod nadrodoljub Lenarčič! Zakaj se niste oglasili že poprej ampak šele 31. maja? Ali ne zato, ker ste izprevideli, da ne opravite ničesar in Vam je sodnija dala rok le do 31. maja? Zakaj je Vaš sin Milan zadnje dni letal okrog ljubljanskih advokatov in vrhniških zdravnikov ? Ali ni to v nikaki zvezi z njegovim oziroma z Vašim atentatom? Potem: Ali smo mi kdaj trdili, da ste Vi C. M. družbo oropali za Kotnikovo volilo ? Ne! Nasprotno! Mi smo koj v prvem uvodniku pisali, da seVam to ne bo posrečilo, a že poskus, že misel sama, storiti kaj takega je najpodlejše vrste in radi tega poskusa ne zaslužite drugega, kot da se Vas izobči iz slovenskega javnega življenja. — In da ste poskusili oropati našo edino prepotrebno šolsko družbo, tega ne morete tajiti! Na podlagi testamenta iz leta 1901. se je Vaš sin prijavil glavnim dedičem pok. Kotnika in je s tem hotel ovreči zadnji testament Kotnikov. To stoji in s tem faktom računamo! Vi ste nameravali in poskusili dobiti denar, ki ga je zapustil Kotnik narodu, v svoj žep, a to seVam ni posrečilo! Za nas je to ravno toliko kot bi ga bili resnično ugrabili, ker nam je narod svetinja, ki jo mora vsakdo spoštovati. V naših očeh ste torej baš toliko zaničevanja vredni, kot bi bili tedaj, ko bi se Vam bila Vaša infernalna nakana posrečila. Če so slučajno drugi ljudje, ki pripadajo liberalni stranki, katera Vas v svojem glasilu zagovarja, drugačnega mnenja, nas to nič ne briga, — mi smo z Vami in s temi ljudmi obračunali! Stranka, ki ji je več za enega milijonarja, kot za neomadeževani teptani narod, je za nas nehala eksistirati. Povemo to danes, ko smo dobili nove informacije in kakor se vidi, smo imeli včeraj prav, ko nismo kar na slepo verjeli, da se je Lenarčič .poboljšal", in skesal. Pogorel je in sedaj se hoče oprati! — »Slov. Narod" ima sedaj priliko še enkrat LISTEK. M1LUT1N JOVANOVIČ: Kasarnske povesti. I. Moj sluga. Majhen, suh, rdečega obraza, vedno vesel, pripravljen vedno poskočiti in ubogati - tak je bil redov (prostak) Radojica, moj sluga. V stotniji so mu rekli »mali". Priljubil se mi je radi svoje spretnosti in nekega, rekel bi priprostega, kmetskega kavalirstva. Ako sem dal povelje »voljno" (odmor) in sem začel zvijati cigareto, je Radojica to takoj zapazil in že je držal škatljico vžigalic »na gotovo* m komaj sem stavil cigareto v usta, je hitro sestavil pete in mi z veliko uslužnostjo prižgal cigareto. Pri tem mu je bil mazinec desne roke vedno malo odmaknjen od drugih prstov in vzdignjen v zrak. To se je naučil od podnarednika Milete. Tako sem nekega dneva obvestil Ra-dojico, da ga vzamem za slugo. Privadil se je hitro mojim navadam. Mojo majhno samsko sobo je držal vedno v najlepšem redu in dobro si je zapomnil teorijo polkovnega zdravnika, da mora biti v sobi vedno dovolj zraka. Zapazil je moj okus pri urejevanju knjig in drugih reči po mizi in nikdar nisem zapazil na moji mizi kakega nereda. Mojo obleko, ki je ležala prej razme- pisati o »nesramnih" napadih »gotovih" listov. Mi smo v Lenarčičevi zadevi storili svojo dolžnost, ki jo storimo tudi v vsakem takem slučaju, ker »Jutro" ni samo strogo napreden, nego tudi slovenski list! Splošni pregled. Volitve na Ogrskem. Kot prihajajo poročila iz Ogrske o izidu včerajšnjih volitev, stoje volilne šanse za ministrskega predsednika grofa Khuena jako ugodno, njegovih kandidatov je bilo izvoljenih po zadnjih poročilih nad 50 kandidatov vladne stranke, med tem ko je prodrl Kossuth komaj z devetimi a Justh s petimi kandidati. Celo v okrajih, kjer je bil pri zadnjih volitvah izvoljen kandidat stranke neodvisnosti skoraj soglasno, zmagujejo Khuenovi kandidati z ogromnimi večinami. Sklepati o konečnem rezultatu je za sedaj prezgodaj, a lahko se trdi, da bo imela v novem ogrskem parlamentu Khue-nova vlada veliko in zanesljivo večino! Največ seveda pripomore ti vladini zmagi razpor v stranki neodvisnosti, kjer stojita v boju kot največja sovražnika Kossuth in Justh. — Iz vseh volilnih okrajev prihajajo neprestano poročila o velikih nemirih; vojaštvo je zasedlo vsa volišča, iz vseh avstrijskih posadk dohajajo vedno novi vojaški transporti! — O nadaljnih rezultatih poročamo več med današnjimi brzojavnimi poročili. Društveni zakon v Španiji. Kot se vidi, se je začelo svitati tudi v Španiji, ki je veljala dosedaj za domeno klerikalizma. Uradni list španske vlade prinaša namreč odlok, ki javlja odobritev novega društvenega zakona, ki poživlja vsa društva in vse one cerkvene kongregacije, ki niso dovoljene in odobrene po konkordatu, da morajo vložiti pri vladi prošnjo za avtorizacijo. One cerkvene kongregacije pa, ki se bavijo z industrijo, morajo prositi vlado za posebno dovoljenje. S tem svojim zakonom namerava španska vlada upeljati posebno nadzorstvo za cerkvene kongregacije, ki so doslej na vse načine izrabljale favoriziranja prejšnjih španskih vlad. Dnevne vesti. Radi natančnejega poročila o zanimivi porotni obravnavi smo morali odložiti več dnevnih vesti ter dopisov iz slovenskih krajev. & - Otroci papeža. Prihodnje dni pričnemo v podlistku »Jutra" priobčevati prevod tana in zmečkana po raznih škatljah in skrinjah, sem našel nekega dne lepo obešeno na obešalniku, čisto in zlikano, a pokrito z belim prtom, ki ga je prinesel Radojica iz stotnije. Na koncu meseca sem dobil račun od krojača za likanje obleke in od- trgovca z železnino na obešalnik. Radojica je skrbel vestno tudi za perilo in pri sebi je imel natančen popis vsega, kar se je dalo prati. Samo si ni mogel zapomniti izraza za žepni robec in je to stalo v njegovem inventarju zabeleženo čisto enostavno: »krpe". Nikdar nisem mogel razjeziti se nanj. Postal mi je neobhodno potreben. Ta naivni in priprosti kmet me je Čisto raznežil. Za nobeno ceno ni dal, da bi sam kaj storil. Ko sem prišel domov iz utrudljive poletne vaje truden, prašen, žejen in potan — je moj sluga že čakal na mene in mi je začel takoj sezuvati težke škornje in zaprašeno obleko, potem pa mi je takoj prinesel čašo hladne vode in košček sladkorja. Potem pa mi je prijateljsko svetoval, naj se vležem in spim do kosila. Ali pri vstajanju je bil moj Radojica neizprosen in neusmiljen in sicer za to, ker sem ga enkrat dobro okregal, ker me ni pravočasno zbudil. Vedel sem, kaj me čaka ako pridem pozno v vojašnico in da napiše strogi stotnik takoj »zaupno" pismo. Ko sem prišel tega dneva pozno v vojašnico in sem začel kregati Radojico, ker me ni pravočasno zbudil, je on naivno in odkritosrčno priznal svojo krivdo, ali je rekel, da mu je bilo žal buditi me, ko sem tako znamenitega francoskega romana »Otroci papeža." Velezanimivo pisano zgodovinsko delo opisuje delovanje in življenje znanega papeža Aleksandra VI. Borgije, njegove hčerke demonske Lukrecije ter njegovega sina kardinala Cesarja! Občinstvo opozarjamo na to znamenito delo. Unionsko smetišče. Predrznost unionskega vodstva presega že vse meje. Tako so začeli zvažati svoje smeti, odpadke iz kavarne in restavracije voziti v jamo na oglju Slovenskega trga in Miklošičeve ceste. Ker je mestni magistrat proti temu protestiral, so ogradili dotično jamo z leseno ograjo, ter nadaljevali s prevažanjem smeti in odpadkov. Dasi je mestni magistrat zopet protestiral proti temu, vendar se nihče ne meni zato; sedaj v poletnem času se razširja naokrog neznosen smrad, da se onega ogla izogiblje vsakdo! Pozivljemo mestni magistrat, da naredi konec tem škandaloznim razmeram, ki niso primerne niti najmanjši vasi ne pri Ljubljani! Ako je že hotel Union sam smetišče, naj ne oku-žuje s svojimi odpadki svoje okolice! To zahtevajo tudi zdravstveni oziri. Da se ne bo nihče izgovarjal. Zadnji čas nam prihajajo od te in one strani vprašanja če mislimo glede društvenih prireditev v »Unionu" res ostati do skrajnosti dosledni. Na ta vprašanja bodi najkrajši odgovor: da! Mi ne odganjamo prav nikogar iz »Uniona*, ne branimo nobenemu slovenskemu društvu, da naj ne prireja svojih prireditev pod streho klerikalno-nemškega »Uniona". Radi nas hodite in prirejajte v »Unionu* kar hočete, na vse zadnje je to le Vaša lastna stvar. Naša stvar pa je zopet le tž, da vže naprej odklanjamo vsako notico, vsako poročilo o kakih prireditvah v »Unionu". Nasprotno pa tudi nobene prireditve ne bodemo kritiko-vali, ker za nas kratkomalo ne eksistirajo. Umevno je, če se razmere v »Unionu" kdaj spremene, in sicer temeljito spremene, poskusili bodemo tudi mi spremeniti našo sedanjo taktiko. Ne bo se pa to zgodilo, dokler ni izpran krvavi sled tolovajskega napada na našega odgovornega urednika. Sicer smo to že opetovano povedali, ampak, da se ne bo nihče izgovarjal, povemo to še enkrat. V »Ljubljani" poka. K temu našemu poročilu smo še prejeli: Iz »turške tiskarne" so poslali v svet novico, da je šlo za procesijo 13 članov pevcev in 23 podpornih članov »Ljubljane". To pa ni res. Vseh skupaj je bilo 26 in med temi 26 je bilo le 6 pevcev, ostali pa niso ne izvršujoči, ne podporni člani, torej ljudje, ki z društvom sploh nimajo nikakega stika. Vse te pa je privedla le Štefetova komanda k procesiji. Med »pevci" smo opazili ljudi, ki niti pojma sladko spal! In od takrat ni bilo pri njemu milosti! Pridem večkrat domov pozno po noči in se vležem v postelj kot mrtev, ali komaj zaspim, že slišim kako se vrata neprestano odpirajo in zapirajo in cvilijo na sto raznih načinov. To bi bil uvod. Pri tem bi se moj mučitelj večkrat nagnil na mojo postelj, da vidi, ako je njegov manever deloval na mene in ako sem se zbudil? Ako to ne bi pomagalo, nastalo bi prevračanje stolov, padanje krtače in obleke na tla in končno bi me enostavno povlekel s postelje. Moja zaspanost je dovajala Radojico do pravične jeze in začel bi govoriti čisto intimno. »Nikar spati, bratec, ker potem bom radi tebe jaz kaznovan! Saj veš, kak je oni!" Ta .oni" se je odnašal na poveljnika stotnije. Ko sem prihajal zvečer domov, sem našel Radojico vedno na sobnem pragu, kjer je igral svojo frulo. Večkrat sem ostal zunaj in sem ga poslušal, ker pred mano se ni upal igrati. In komaj sem mogel verovati, da to igra moj sluga, preprost in naiven kmetski fant! V teh melanholičnih, razvlečenih melodijah, ki jih je on proizvajal, je bilo toliko žalosti in hrepenenja za nekaj izgubljenim in ljubim, da je tudi mene ganilo. Bil je velik gizdalin. Vse moje stare manšete in ovratnike je spravljal v svojo škrinjico, a ob nedeljah in praznikih, ko je dobil od stotnika »dovoljenje", sem ga videl vedno na ulici s trdim vratom v nimajo o petju. N. pr. »baritons". Gostinčar ml.; „bas-buffo“ Moškerc, »Helden tenor" Stefe ... glavni pevski stebri »Ljubljane" ? Pišejo tudi, da izmed tistih pevcev, ki so sodelovali pri zadnjem koncertu, ni nobeden izstopil zaradi procesije. Res je to; ampak to je le za to res, ker dotični že pri koncertu sploh niso več sodelovali. • In sicer so to Šturm, oba Dachsa in Kovač. Res je tudi, da je podpredsednik Šturm odstopil pri zadnji seji zaradi procesije. To je tudi moral storiti, ko je uvidel, s kakšnimi značaji ima opraviti. Še pred sejo sta prišla k njemu odbornika Koželj in Porenta in se zgražala nad tem, da bi šli za procesijo z zastavo. Pri glasovanju pa sta se zbala kute in glasovala za procesijo. So pač značaji pri »Ljubljani". Ko je Šturm tudi te značaje spoznal, je bil sam toliko značajen, da je odložil svoj mandat. Da sta omenjena odbornika lahko tudi drugega, značaja, to sta pokazala s tem, da se procesije, za katero sta glasovala, nista vdeležila, zbala sta se namreč svojih ožjih kolegov, oba spadata k socijalno-demokratiški organizaciji. Čudno je, zakaj ni šel Porenta k procesiji; on je vendar adjutant generala Svetka pri vsaki najmanji stvarci; tu pa, ko je bilo treba pokazati javno svoje »katoliško prepričanje", pa se sramuje svojega generala. Je že tako! V Samasovi tovarni je človek lahko socijalni-demokrat, pri »Ljubljani* je pa kaj drugega. In takih stebrov je še mnogo v tem društvu. Zato pa je tudi izključeno, da bi taki stebri, pod in med katerimi je polno gnilobe, mogli vzdrževati društvo, ki ga drži skupaj le še hinavstvo, pritisk ter zloraba vpliva klerikalnih mogotcev. Nemška »olika". Sinova nemškega zdravnika dr. Kdchlerja pozdravljata v tivolskem drevoredu slovenske otroke z besedami: »Servus, windischer Hund!" Ako sta otroka taka, kak je še-le očel »Edinost" se jezi! Na našo kritiko denuncijantske pisave tržaške »Edinosti* smo dobili v tem imenitnem listi odgovor, ki je tak, kakršnega je domišljava »Edinost* pač mogla dati. Radi enega stavka v našem uvodniku »Veleizdaja", ki je bil napisan pač samo za to, da se naglasi naše odločno stališče napram denuncijantsvu v slovenskem časopisju, nas »Edinost" naziva —kretene I Ona, »Edinost", govori o kretenstvu, ako to to ni smešno, potem res ne vemo, kaj bi moglo biti smešno in — neumno, ker ako bi mi hoteli odpreti novo rubriko, v kateri bi priobčevali same razne neumnosti iz »Edinosti", bi morali porabiti za to preveč prostora. Punktum. Prepovedano orožje nosijo, kakor smo zvedeli, čuvaji nemške družbe za straženje trdem in visokem ovratniku in z razširjenimi prsti, s katerimi je pridrževal manšete, ki jim je on pravil »pendžetle". Njegova vas je bila oddaljena samo nekoliko ur od provincijskega mesta, v katerem se je nahajal naš polk. Večkrat je prišel k njemu oče ali mati ali katera njegovih sester. Vedel sem vedno kdaj so ga njegovi posetili, ker takrat sem našel na mizi vedno lepo jabolko, ali drugo kako sadje. Vedel je, da rad jem sadje in zato je svojim vedno naročil, da naj ga prinesejo od doma. Nisem se mogel radi tega jeziti na njega, ker bi bil žalosten. Enkrat je prišel Radojica k meni v sobo s čisto kmetsko torbico v roki. Spustil jo je na stol in začel po nji razmeto-vati: privlekel je pečeno piško in razne druge jestvine. »Kaj hočeš sedaj s tem?" ga vprašam začuden. »Evo, gospod podporočnik, (v srbski vojski je podporočnik ono, kar je v avstrijski vojski lajtnant) to mi je prinesla mati. Pravil sem ji, da vam je umrla mati in-moja mati je danes prinesla to in rekla: nesi to svojemu gospodu in reci mu, da je od mene. On nima nikogar, ki bi mu dal kaj od srca in pošiljam mu to, da se malo potolaži, ker je sirota. To mi je rekel sluga, rdeč v licu in s spuščenimi očmi. Pripognil sem glavo, da ne zapazi solze v mojih očeh. Ganilo me je sožalje teh priprostih in naivnih ljudi. (Kodm prih.) južnega kolodvora. Orožje je znano pod imenom „Todtschiager“. Konečno bi nas to prav nič ne brigalo, če bi nam ne bili znani slučaji, kako se civilno občinstvo preganja za vsako še tako nedolžno in včasih celo potrebno orožje za obrambo. Sploh pa bi mi radi izvedeli, če je res, kar se o tej družbi pripoveduje, namreč, da se ista vzdržuje le z denarjem, ki ga južna železnica neki posebni vrsti svojih uslužbencev, oziroma interesentov odtrguje. Naj bo temu tako ali tako, mi zastopamo stališče, da bi južna železnica veliko bolje storila in pravičneje postopala, ako to službo nočne straže skladišč poveri svojim lastnim uslužbencem. Dobro vemo, da bi se dobilo dovolj takih, ki bi ta posel z veseljem in hvaležnostjo sprejeli. Ako pa južna želez pri tej službi morda zavzema stališče, da ji njeni lastni uslužbenci za tak posel niso dovolj izvežbani, zakaj pa ne vzame domačo družbo za straženje in zaklepanje vrat? Zakaj mora biti ravno dunajska družba v Ljubljani zastopana? Upamo, da nam južna železnica ne nudi prilike, da se na to zadevo še povrnemo, pa bolj jasno in krepko. Freund. Z ozirom na pod „Freund" objavljeno notico v Vašem listu z dne 30. maja 1910 št. 88. in na podlagi § 19. tiskovnega zakona prosim, da sprejmete nastopni popravek: Ni res, da nisem prijatelj slovenskega ljudstva in ni res, da strankami baje tako prijazno ravnam, da se je kar čuditi potrpežljivosti slovenskega ljudstva, — res pa je, da spoštujem tako slovenske kakor nemške stranke in da dosedaj v svojem poslovanju nisem z nobeno stranko imel neprijaznosti, spoštovanjem Rudolf Freund. Baron Friderik Boril brat kranjskega deželnega poslanca je izvoljen na svojem posestvu pod Tatranni ogrskim državnim poslancem. Za brate Srbe. Blagajniku pomožnega odbora gospodu N. Novakoviču, veletržcu v Ljubljani, so poslali za ponesrečene brate Srbe nadalje: Osobje tvrtke H. Suttner: Karl Meller, Štefan Ferrant, Julči Sirca, Ljudmila Jaklič, Franja Golob, Pavla Juvan, Viljem Sequardle, Ivan Koščak, Ivan Krvina po 1 K. Henri Maire, imetnik tvrdke H. Suttner K 21. Neimenovan K 10, Neimenovan K 1, S. G. K 1, Jože Bončar, Pred škofijo 19 K. „Ljubljanska kreditna banka". V mesecu maju vložilo se je na knjižice in na tekoči račun K 2,714.98264, dvignilo pa K 2,281.686-52. Skupno stanje koncem maja K 13,168.662-08. Mrtvoud je zadel včeraj opoldne gospo Ano Cesar, stanujočo Pred Prulami št. 23., ravno ko je pripravljala kosilo. Hčerka, ki je bila v sobi, za to niti vedela ni, šele oče, ki je prišel par minut čez 12. uro domov, je našel soprogo na stolu sedečo — mrtvo. Na lice mesta poklicani zdravnik g. pl. Fodransperg, je mogel kon-statirati samo smrt. Pokojna gospa je bila vzor gospodinja in mati. Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! 2 x 200 K za Učiteljski konvikt je nabralo omizje pri g. Seidlu, restavraterju pri južnem kolodvoru. Vse hvale in posnemanja vredno! Prememba trgovine. G. Suttner, urar na Glavnem trgu v Ljubljani, je prodal svojo trgovino g. Maire, ki pa ni Nemec, kot se je poročalo po časopisih, ampak Francoz iz Švice, ki se jako zanima za slovenske razmere in se uči slovenščine; torej je vest, da je Suttnerjeva trgovina prešla v nemške roke, neresnična. S Francozi pa vežejo Slovence stare vezi prijateljstva. Vinska kupčija s kranjskimi vini. Vinska kupčija se noče še sedaj, ■ vkljub prav nizkim cenam (18 do 30 K 100 1) in vkljub temu, da se ga je že nad polovico vsega pridelka prodalo, primerno razviti. Posebno v Vipavi in Belokrajini je še veliko in dobrega vina, največ belega, katerega sedaj vinogradniki po neverjetno nizkih cenah ponujajo, ker rabijo denar za delavce ter za nakup galice in žvepla. Predsodki, da se letošnja vina kaj rada skvarjajo, niso vedno utemeljeni, zlasti ne pri vipavskih vinih, ker skoro slehern vinogradnik je svoje vino umetno Sčistil, ponajveč s filtriranjem. Filtrirana vina so jako čista in okusna, ker ne vsebujejo nikakih gnilih snovi. — Ker cene vinu julija in avgusta znatno poskočijo in ker bo letošnja letina v kvantitativnem oziru najbrže slabša od lanske, priporočamo našim vinotržcem in gostilničarjem, zlasti ljubljanskim in gorenjskim, da se sedaj v tem mesecu po možnosti založe z vipavskimi ter dolenjskimi in belokranjskimi vini. Tatvina v cerkvi. Kuharici Indof je v jezuitski cerkvi med mašo neznan tat ukradel iz žepa usnjato denarnico v kateri je bilo 3 K denarja in zlat prstan. Halleyev komet se je tudi sinoči še precej lepo videl. Od sedaj naprej se pojavlja vedno nekaj minut kasneje. 9 Škrat je v včerajšnji številki ponekod ponagajal. V poročilu iz Mokronoga je či-tati namesto Derč, pravilno: Dev. V dnevni vesti »Samonemški naslov slov. ob- čine", namesto Šenčur, pravilno Šent Vid; v dnevni vesti: »Zaradi slovenske zastave" se zadnji stavek glasi tako: Čakamo na uspeh proti obema žrtvama naperjene preiskave in potem znamo gospodi še kaj povedati. Vreme: Včeraj popoldne je bila le lokalna nevihta na meji Gorenjsko-Štajer-ske; ostalo se je razpodilo proti jugovzh. Dolenjske. V Ljubljani ves dan lepo, gorko, včasih vetrovno vreme. Tako vreme nam je sicer obetala tudi še nocojšna noč za današnji dan, ampak na take obete se ni zanesti. Na daljnem jugozapadu bodo danes skoraj gotovo večji vremenski izgredi in ni izključeno, da njih vpliv poseže tekom popoldne kolikor toliko tudi v našo Kranjsko kotlino. Društvene vesti. „Slavčeva“ veselica pri „Zlatf kaplji.“ V nedeljo, 5. junija, priredi pevsko društvo »Slavec" na lepem vrtu hotela „Tratnik“ (pri „Zlati kaplji") veliko, pomladansko veselico, pri kateri bo sodeloval pevski zbor ,.Slavca" in „Slov. Filhamonija". Spored je bogat in zelo lep. Začetek ob 4. uri popoldan, vstopnina 50 vin. Za dviganje In kopanje šaca, ki bo 5. junija gorel na francoskih šancah, se vrše že vse predpriprave. Delavce bo za ta dan poslalo društvo za zgradbo sokolskega doma, Čitalnica in Sokol v Šiški. Po teh predpripravah“sodeč, ni zlomka, da bi ne dvignili šaca, pa če bi bil še tolikšen. Čuje se, da bodo zvečer s pravimi bivoli vozili cekine in srebro kar v zabojih v blagajne, pa ne — Kranjske šparkase, temveč domače hranilnice — seveda če jim ga kdo ne konfiscira. Zgodovinsko društvo za Slovenski Štajer priredi s sodelovanjem slovenskih narodnih mariborskih društev v nedeljo, dne 5. junija 1910 v veliki dvorani Narodnega doma veliko narodno slavnost v spomin stoletnice rojstva pesnika Stanka Vraza. Zagoneten slučaj zastrupljena. (Dalje.) Uspehi preiskave. Prejela sem zadnji sklep, niso pa mi poslali mojih listin: dr. Stojčevo izpričevalo in ono izjavo za 1000 K Zato sem šla osebno na sodišče ter zahtevala, da se mi te dve listini izročita. Dobila pa sem jih res nazaj. Reklo pa se mi je tudi: »Slišite, zdaj pa le nehajte, sicer se Vam zna še kaj zgoditi!" V dobri zavesti, da iščem le svoje pravice, sem odgovorila: »Gospod, ali ni še zadosti, da imam zdravje za vedno uničeno ? Ali imajo ravno te osebe pravico tako postopati proti meni? Sicer sem pa tudi slišala, da me mislijo za neumno napraviti, če bom o tej stvari še kaj govorila." Dotični gospod je bil na to kar tiho. To je bil edin uspeh pol leta trajajočih preiskav. Zadnji poizkus. Uvidela sem, da tem potom nič ne dosežem. Kreniti sem mislila še zadnji v nastopni vlogi izraženi poti. V to svrho sem zahtevala sodnijski akt, pa tudi to mi je bilo odbito. Zahtevala pa sem ga največ le zato, ker ga na opetovano mojo zahtevo nisem nikdar dobila na vpogled. Ker mi je bila zadnja moja tozadevna prošnja odbita, sem pisala c. kr. deželnemu sodišču pismo nastopne vsebine :*) »Glasom odloka je sodnija mojo prošnjo, da se mi vsi preiskovalni akti v prepisu dopošljejo, odbila iz razlogov, da se moji prošnji ne more ugoditi, ker nisem nič verodostojnega navedla, zakaj bom spise potrebovala. Dotične prepise bom potrebovala, da se vsa stvar v prejšnji stan postavi in sicer: Jaz bodem odposlala na Njegovo Veličanstvo, kakor tudi na državni zbor, kjer bom vse povedala, kako se je z z menoj ravnalo, da sedaj nisem za nobeno rabo in zaslužek. Jaz bi le rada vedela, kako jaz do tega pridem, da se tako nečuveno postopanje dogaja, ne da bi se kaznovalo, kakor tudi življenje pohot-neža, ki me je za vse žive dni pohabil. Tako ravnanje niti v haremu ni dopustno, ne pa v državi, kakor je Avstrija. Ker hočem nastopiti še nadaljne korake ter doprinesti dokaz resnice, da sem le vsled ravnanja od strani Jos. P. zbolela, stavim to vljudno prošnjo, da se isti ugodi v polnem obsegu in se mi vpošljejo prepisi akta. Ljubljana. 22./XI. 1909. Marija Sladič, 1. r. Na to sem prejela od preiskovalnega 'sodnika dr. Kaiserja sledeči odgovor: __________________________________ (Dalje.) *) Pismo se le iz stilističnih ozirov mestom* razlikuje od izvirnika, oziroma od prepl»a. Bistvo vsebine je isto. Izpred porotnega sodišča. Ljubljana, 1. junija 1910. Danes se je začela pred tukajšnjim porotnim sodiščem razprava proti Andreju Rejcu, rudarju iz Idrije, ki je obtožen, da je v noči od 28. februarja do 1. marca pahnil v Idrijco svojo ženo. Obravnava se je začela ob 9. uri dopoldne, dvorana je nabito polna občinstva. Senat: predsednik Vedernjak, votanta Luschan in Kobler, zapisnikar dr. Konda, zastopnik državnega pravdništva dr. Neu-berger, porotniki: Dolžan, Požlep, Legat, Kuralt, Urbančič, Kauschegg, Fajdiga, Bergant, Pogačnik, Klemenc, Kocjančič, Debevc. Zagovornik dr. Švigelj. Zdravniška izvedenca : rudniška idrijska zdravnika dr. Milan Papež in dr. Ivan Štveržk. Po zaprisegi porotnikov, predsednik senata naznani, da je poklical za vsak slučaj idrijskega sodnika R. Potočnik; dr. Švigelj se protivi, da bi bil sodnik zaslišan kot priča, državni pravdnik predlaga, da se zasliši; predsednik izjavi, da se o ti stvari posvetuje pozneje. Nato prečita zapisnikar dr. Konda obtožnico, Andrej Rejc odločno zanika vsako krivdo. Zasliši se idrijski sodnik Potočnik, da razjasni lokalni položaj. Andrej Rejc je bil s Frančiško Rejc poročen 18 let, zakon je bil brez otrok, s svojo ženo ni živel posebno srečno, ker so jo hujskali njeni starši proti svojemu možu, vedno mu je nagajala in ga spravljala okoli, on je precej nagle jeze in jo je tudi par-krat oklofutal. Rejc je imel ljubavno razmerje z neko Barbaro, s katero je imel tudi otroka; povedal je to svpji ženi, ki mu je potem vedno očitala. Odločno zanika, da bi hodil s svojo ženo po takozvanih rokah, kakor trdijo ljudje. Dne 28. februarja je imel šiht do pol 12. ure dopoldne, popoldne je bil doma, nato šel na sprehod ter gledal delavce, ki so lovili drva, nato šel domov; ženo je našel doma, ona je zahtevala takoj vina, Rejc je šel res po vino; proti večeru je vzel harmoniko in igral, okoli pol 7. ure je večerjal; žena se je začela odpravljati in mu rekla, da gre k Godiču, takrat jo je videl zadnjikrat; on je ostal doma in igral na harmonike do kake pol 10. ure, nato je prenehal in kadil pipo; ker se nahaja v hiši, kjer je stanoval Rejc, čevljarska delavnica, je čakal, da je odšel zadnji vajenec spat, nato je šel na stranišče in mimogrede pogledal v sobo, kjer spe vajenci in govoril z vajencem Cirilom Vončino ter je vprašal, kako to, da ne spi, omenil mu je tudi, da njegove žene ni doma. Nato je šel spat, zbudil se je ponoči, a žene ni pogrešil, zaspal je nazaj, vstal je ob 7. uri, a ker še vedno ni bilo žene je hotel h Godiču po njo, a tam je ni bilo; iskal jo je, ob Idrijci je hodil samo, kadar je šel h Godiču, ker so ljudje govorili, da je njegova žena tam skrita, iskal jo je povsod, povpraševal po nji, a brez uspeha. Po zaslišanju obtoženca predsednik prekine ob pol 2. uri obravnavo, ki se nadaljuje ob 4. uri popoldne. Pri obravnavi, ki se je nadaljevala ob 4. uri popoldne, prečitajo se najprej zdravniški izvidi. Zdravniška izvedenca izpovesta, da v možganih ni bilo nikakega krvavljenja, pljuča so bila napolnjena s tekočo, temnordečo krvjo. Frančiška Rejc je bila po zdravniški izpovedi skrajno histerična, ki je vedno tožila o raznih, večinoma namišljenih boleznih in iskala zdravniške pomoči. Dr. Švigelj stavi predlog, da ' naj se zdravnika dr. Papež in Štveršk ne zaslišita kot izvedenca, ampak kot priče, ki naj izpovesta o položaju in stanju najdenega trupla Frančiške Rejc. Dr. Neuberger se protivi temu predlogu, ki ga sodni dvor odkloni. Zaslišita se torej kot izvedenca, ki izpovesta, da je .smrt Frančiške Rejc nastopila vsled utopljenja. Na vprašanje zagovornika koliko časa je ležalo truplo v vodi, izpovesta zdravnika, da je truplo bilo najmanj tri dni v vodi, po njih mnenju diferenca 5 do 8 dni. Znakov kake zunanje poškodbe ni, razun male postmortalne poškodbe na čelu. Dr. Švigelj predlaga, da se mnenje idrijskih izvedencev predloži preskušnji ljubljanskih sodnih izvedencev, ker v tem izvidu ni nikjer jasnega izreka, ako je smrt nastopila res vsled utopljenja, Državi pravdnik se ne protivi temu predlogu, ki ga sodni zbor po kratkem posvetovanju odkloni. Nato se nadaljuje zasliševanje idrijskega sodnika g. Potočnika, ki izjavi, da je našel truplo, ki je bilo pokrito s par poleni. Nato se začne zasliševanje prič, ki naj izpovedo o predživljenju Andreja Rejca in njegovega razmerja z ženo. Zasliši se 59 letna rudarjeva žena Marija Štraus, ki pozna obtoženca že več let, ranjka ji je pripovedovala, da jo je mož večkrat tepel, vodil je svojo ženo po noči ob vodi na sprehod, ako je že spala jo je napodil iz postelje in jo peljal na sprehod, Pripovedovala ji je tudi, da jo je nekoč mož silil piti neko vino, ki je imelo jako čuden duh, ter je, ko ga je pokusila, blju vala, sam ni pil tega vina. Močnikovi je baje Rejc sam rekel, da je ono usodno noč spremljal svojo ženo. Mariji Močni k, 481etna rudarjeva vdova iz Idrije se je umrla Rejčevka prito- ževala, kako nesrečno živi s svojim možem K nji je prišel Rejc v torek zjutraj od 8-do 9. ure iskat svojo ženo, ki je bila večkrat tam in povpraševal po nji. Močnikovi je Rejc rekel, da je šel ž njo samo iz liše, a v »bajto", kamor je šla njegova žena; sumljivo se ji je zdelo njegovo pripovedovanje, ko je rekel, da je bila njegova žena pridna, ko ji je rekel, kako do-:>ro je spal dotično noč. Ona je to pripovedovala naokoli, a Rejc je v soboto prišel c nji, ter ji rekel, da ji on v torek ni re-cel, da je šel s svojo ženo! V lice priče rdi Rejc, da ni rekel onih besed, da ga je )riča gotovo napak razumela. Frančiška Petrovčič, 501etna rudarjeva žena iz Idrije, izpove o razmerju obtoženca in njegove žene enako kot prejšnji priči; rajnica se je pritoževala o slabem ravnanju moža. Anton Štraus, 601etni rudar iz drije potrjuje izpoved prejšnjih prič; vzrok vednih prepirov so bile druge ženske, ki so jih medsebojno hujskale. Kar se tiče ponočnih sprehodov Rejca in njegove žene, ve samo to, kar mu je pravila rajnica, a videl sam kot druge priče ni ničesar. Jera Plesničar, 671etna gostašinja, mati Frančiške Rejčeve, se odpove kot sorodnica pričevanju. Marija Tratnik, 401etna rudarjeva žena, izpove, da ji je pripovedovala Rejčeva žena, da je zato zalezovala svojega moža, ker se ji je zdelo sumljivo, da ni imel, ko je vse noči hodil naokoli, umazanih čevljev. Zato je bila rajnica skrajno ljubosumna. Mariji Vončina, 301etni rudarjevi ženi iz Idrije je rajnica pravila, da jo Rejc od onega časa sovraži, odkar je imel znanje z raznimi ženskami. Priča je vedno svarila Rejčevko, da naj ne hodi s svojim možem, ker to »zna imeti nesrečen konec!" Za 29. februar jo je priča povabilo zvečer k sebi, a ona je odklonila to povabila, ker je isti dan odhajal njen brat v Ljubljano v bolnico. Franca Kumer, je svetovala rajni Rejčevki, da naj zapusti svojega moža, kar se tiče govorice, da je imela tudi ona znanja z drugimi moškimi, ve samo to, da so ljudje govorili tudi o nji razne stvari. Denarja mož svoji ženi ni dal nobenega. Frančiška Čar, rudarjeva žena iz Idrije izpove slično kot druge priče o prepirih in pretepih v Rejčevi rodovini. Nočnih sprehodov se je vedno bala. Nekoč ji je Rejčevka rekla, da ji je mož rekel: Ko bi bila v svetu (to je v večjem mestu) bi naredil s teboj, kot se naredi z mačko. Glede znanja Rejčevke z moškimi, ne ve ničesar gotovega, Rejc se onih svojih besed ne spominja, mogoče jih je izrekel v pijanosti. Neža Bezeljak pripoveduje o vedni bolehnosti Rejčevke, ki ji je tudi pripovedovala, da ji Rejc streže po življenju. V torek je prišel Rejc k nji in jo izpraševal po svoji ženi, ko jo je iskal že povsod. Priče agnoscirajo peresa, ki jih je nosil Rejc navadno za klobukom. Rejčevka ji je tudi pokazala neko pismo, ki ga je pisala Jera Razpet, Rejčeva ljubimka Rejcu, ko je bil ta na Pruskem, a je pismo napačno adresovala! Izpove, da je bila Rejčevka precej nagle jeze. Prečita se pismo Jere Razpetove. ki zabavlja napram Rejcu proti Rejčevki. Za deset minut se javnost izključi. Marjana Brei tenb erger je poznala še malo časa Rejčevko; takoj ko sta se spoznali, ji je ta tožila, kako jo mož sovraži, da ji vedno očita njeno zabitost. Priča ji je svetovala, naj zapusti moža, a odgovorila je, da bi to storila, a ji Rejc ne pusti odnesti šivalnega stroja, ki je bil njegova last. Pripovedovala ji je tudi, da jo mož tepe. Ko je skočila v vodo neka žena v Idriji, je Rejčevka omenila priči, da bi bilo zanjo najbolje, da bi storila isto. Rejc to potrdi, da je njegova žena rekla, da bo storila isto kot ona, ki je skočila v vodo, nakar jo je priča tolažila. • Nato se zasliši priča Janez Bre-mic, ki se je o njem trdilo, da je imel z Rejčevo ženo ljubavno razmerje. Ko ta to razmerje odločno zanika, se zasmeje zagovornik in omeni, da je od strani predsed-ništva tako vprašanje neumestno, ker priča ni primorana odgovoriti nanj. To razburi gospoda državnega pravdnika, ki prot estira proti takemu smehu. To priliko uporabi tudi predsednik senata, ki opomni tudi porotnike, da naj ne izrekajo prezgodaj svoje sodbe o predstoječem slučaju, ki še ni popolnoma pojasnjen, kot se je zgodilo to včeraj dopoldne. Ker nekaj namiguje tudi o kritiziranju porotnikov, vpraša gosp. dr. Švigelj, ali to meri nanj, kar predsednik noče pojasniti. Nato pokliče predsednik nekaj prič, ki so pa že odšle, zaključi predsednik današnjo obravnavo in odredi nadaljevanje sporazumno z državnim pravdništvom in za-govomištvom na četrtek ob polu 9. uri zjutraj. Dragonski častnik žalil domobranski polk. Sinoči se je ob cesti na Loko (blizo Opekarske ceste) dogodil slučaj, ki meče čudno luč v odnošaje častništva enega polka napram moštvu drugega polka naše c. kr. armade. Poročilo smo sicer sprejeli od neke pri tem dogodku navzočih prič, vendar ta dogodek biležimo za danes še z vso rezervo. Približno tako se glasi poročilo dotične priče: Ob cesti na Loki je nova gostilna g. Breskvarja. Gostilničar ima brata — korporala — pri tukajšnjem domobranskem polku. Ta korporal je v spremstvu nekega prijatelja domobranca sinoči sedel pred gostilno svojega brata. Sedela sta s hrbtom obrnjena proti cesti in se z drugimi vred zabavala. Nekateri gosti so balinali, drugi so gledali. Bila je večja mešana družba. Nekako okrog 8. ure zvečer pa pride po cesti mimo te gostilne nek mlad dragonski poročnik v spremstvu neke dame. Vojaka s hrbtom proti cesti obrnjena nista opazila častnika. Ta pa se ustavi pred gostilno in zavpije: »Werds aufstehen ihr zwei schawige Landvvehren, Lausbuben, Sch .. . Kerle". Koliko je sledilo še drugih psovk, raje zamolčimo. Ta dva domobranca ko to zaslišita, vstaneta in častnika pozdravita. Častnik pa se jim približa, ter zopet zavpije: „Ach, der Korporal sitzt auch dabei“. Korporalu se je vse to čudno zdelo in moral je, ker govoriti ne sme — napraviti malo čuden obraz, na kar ga častnik zopet ostro vpraša: „Warum machen Sie so ein ko mi sch es Gesicht\ Povedal mu je še nekaj psovk, nato se obrnil ter odšel k dami, ki ga je med tem prizorom sama čakala na cesti. Bratu gostilničarju je bil ta nastop malo odveč, in poreče častniku: »Kaj pa vpijete tukaj, ali mislite, 5 ‘0 Sa- O 0 ‘3 O ŠE? «3 *-> .0 a CU> 'S ffO cg "0 0 0 S sr *~3 6S5 P5 E P3 Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar. Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po 4'/«°/0 ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne l.in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni. Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišča po 5°/o obresti in proti amortizoranju posojila po najmanj '/*°/o na leto. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestna hranilnica izdaja lične 0BP* domače 1ix©»11kl12s:@- Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi 3sxeditELO Mestna hranilnica ljubljanska Je v lastni palači v Prešernovi, prej Slonovi (Elefantovi) ulici štev. 3. 13-9 Milko Krapeš Jurčičev trg 3 LJUBLJANA JurčičeT trg 3 priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10-1 Popravila se točno, solidno in ceno izvrže. Dobro ohranjena trgovska oprava se po zelo ugodni ceni proda. Kje, pove upravništvo „Jutra“. JULIJA ŠTOR Ljubljana, Prešernova ul. 5. Velikansko izber pomladnih in letnih oblačil priporoča tvrdka A. KUNO, Ljubljana Dvorni trg štev. 3. Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za Iawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah. Najnižje stalne cene. : • IIIMIIIIIIItlllllMIIIIMIIIIIIII MIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIMIIIIIMIII — ■ ■vi) —--—------------ --- --- Združeni čevljarji v IJubljani Wolfova ulica 14 priporočajo za pomladansko in poletno sezono svojo bogato zalogo obuval vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. Špeeijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje. Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike. predmetov Več t § m P n 50 ceneje Angleškem skladišču oblek Mestnem Ljubljani M. DRENIK VSAKOVRSTNA ROČNA DELA in pripadajoči materljal. L J 1—1 1—1 1—. J Predtiskanje, tamburiranje, plesiranje. — Zunanja naročila se vestno izvršujejo. TriQ jVTT mnp Velika zaloga telovadske obleke. xvvX Pni slovenski pogrebni zavod v Ljnbljani Prešernova ulica štev. 44. Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence umetne, cvetlice, kovine, porcelana in perl. Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo .. „ _ . _ . T-»i-\TTTkT . Najniže cene! TURK in BRATA ROJINA. F. P.Vidic & Komp., Ljubljana tovarna zarezanih strešnkiov ponudi vsako poljubno množino 52—9 ;pa,tentirsa3-I d-T7-ojm.o zarezani strešnik-zakrivač s poševno obrezo in priveznim nastavkom, „zistem Marzo)au. Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje Streh sedanjosti! Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo. Delniška glavnica: K 3,000.000. 301—-46 Ljubljanska kreditna banka ¥ Ljubljani. Rezervni fond: K 400.000. Stritarjeva ulica štev. 2. IIMIMIIIHHtMMIMIHIIIIIIIItllftMIIMIIMIIMMIMMtlMIMMMM •IIMtlllMIHHIIItimiltllllllliiiiiitiitllMMMIMtMMUl III Milil Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu In Sarajevu. • ■••••■•IMOIIini n Ml||||||||||||a|||||||||||(||||||ga((|, Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 41|2°|0.