DRUGO IZDANJE
100. številka.
V Trstu, v soboto 16. .decembra 1893.
Tečaj XVIII
„EDINOST"
izhnj* <lvnkri»t im toden. v*sko sredo in hobuto uW 8. uri »ju t raj.
„Edinost" stane:
za vso leto f. H.— ; izven Avstrijo f. 9 — za '/, let« « i	- 4-ri°
za '/« leta .1.50; .	. „ i£.2b
x „Novičar"-jem: za vnr loto f. 7.— ; ir.ven Avstrije f. 10.— za '/i	n S.fni; „ . „ft.—
za '/4 lota w 1.75; „ „ „ 2.50 Posamičre Številko ko dnbivnjo v prodajal nicah tobaka v Trstu po S nvf., v Gorici in r Ajdovščini po O nvč. „S0V1ČA1J" po a nvč.
Oglasi ho rakune po 8 »ivS. vr*tira t petitu; 7a naslove t debelimi črkami a« plačuje prostor, kolikor hi pa obfteglo
navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in Javne za-hvalef tlomari tuj! a si itd. ho račune po pogodbi.
V^i ilojd-i naj se pošiljajo uredništvu: Piazza Caaerma it.'J. \sako pimno mora l>iti frankovhtio, k«-r itefrankovana h« ne Hprojjmajo. Rokopisi ae no vračajo.
Naročnino, reklamacije in n^lafti' sprejema upravttištvo Piaiaa Časerma 2. Odprte reklamacije no prost« pontuine.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
tt V rJtmotti Je mm ,
Slovenskemu občinstvu!
Želja našega občinstva, da se „Edinost" preosnuje v dnevnik, je že stara. Prepričanje je namreč obče, da dotlej ne bodemo mogli vspešno paralizo vati pogubni upliv nasprotnih nam listov mej našim slovenskim občinstvom, dokler nimamo glasila, ki bode sleherni dan iu sproti moglo pobijati nasprotna zavijanja in natolcevanja ter pouCevati ljudstvo o raznih dnevnih vprašanjih. Ker se je ta želja v poslednjem Času jela tako odloCno pojavljati, da jo Činitelji društva „Edi-dinosti" nikakor niso mogli prezirati in so isti Činitelji sami prepričani o živi potrebi vsakdanjega lista, jeli so resno premišljati, kaj in kako bi l)ilo ukreniti. Po vestnem posvetovanji so se sicer prepričali, da z ozirom na materijalne nevšečnosti ne kaže za sedaj ustanovljati dnevnika, paC pa so našli obliko, po kateri se vsaj približno uresniči gori omenjena želja našega občinstva. I krenili so nastopno : Po-fienši z novim letom izhajala bode „Edinost" po trikrat na teden vsaki-krat z večerno prilogo. Razpošiljanje obeh izdanj se pa uredi tako, da dobe naročniki sleherni dan po jeden list. Obojno izdanje „Edinosti" bode izhajalo na dveh straneh v primerno povečani obliki in bode stalo :
za jeden mesec	gld.	—'90
za tri mesece „	2.60
za pol leta „	5-—
za vse leto „	10-—
Po tabukarnah v mostu in po okolici se Lode list prodajal po novčića.
Jutranje izdanje bode izhajalo ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri Zvečer. Po tej uredbi nam bode mogoče dooašati najnovejše vesti.
Tržaški naročniki bodo dobivali list na dom po raznaševalcih.
Politično društvo „Edinost" je torej storilo vse, kar je sploh bilo mogoče storiti, da ugodi želji občinstva. Na tein poslednjem je sedaj, da stori tudi ono svojo dolžnost. Ta poziv velja zlasti tistim krogom, ki so neprestano pritiskali na odbor „Edinosti"; pomislijo naj, da smo si nakopali ogromne stroške, katere bodemo morali nositi vsi, ki se nazivljemo slovenske rodoljube. Na slovenskem občinstvu je sedaj, da osigura sedanjemu poskusu vspeh in s tein omogoči, da se skoro uresniči želja našega občinstva — po slovenskem dnevniku v Trstu.
„Novičar" preneha seveda z novim lutom.
Politično društvo „ Edinost" in uredništvo lista.
PODLISTEK. Tri povesti brez naslova.
Hrvatski spisal Kaaverij Šandor-Ojalski.
Druga povest.
(1858—1879) (Dalje).
V cerkev nismo 61 i potem. Julika jo prijela Marka pod roko, ter ga spromlje-vala proti domu. Prišedši pred domačo krčmo smo »e ustavili — Sli smo notri. Julika jo že na hodniku naročila, nuj p rine so vina in kako toplo jod.
—	To jo moj Mar!:o — obrnila se je proti moni, ki som se stisnil v kotič ter zrl postruuski nanj, kateremu ho trepetali popolnoma /.mrzli prsti tako, da so mu je vino ztevalo iz kozaroa in topla juha iz {lice. Pri luči sem opazil, da mu je obraz nenavadno rumen, in da nima las nad sonci in čelom. Hicer je bil Se mladega obraza.
—	Julika, kako je z otrokom P — vprašal je ženo, povesivši oči.
—	llvala Bogu, je zdrav. V Zugrobu je ostal. Sosedinja Franka, o kateri sem i vnem gornjim telesom; z jedno roko si je ti že pisalu, varuje njega in sobo.	i podpirala obraz, z drugo pa se vsak hip
Pred pragom bodočnosti.
n.
Taka je toroj slika, taka je situva-cija v političnem položaju avstrijskem, in a tako zavestjo v sroi stojimo na pragu mej starim iu novim letom, in zremo v temno bodočnost našo !
Groza nas obhaja, ko gledamo v brez-dajno temo pred naiui, v katori ne zagleda oko na prvi pogled nič, prav nič tolažil* nega, pač pa mnogokaj, kar vzbuja naj-bujo bojazen.
Kajti, kaj pomenijo oni strogi in neprijazni obrazi, ki reže iz temine na nas, preteč nam a pogubo — kdo so ti P Ni jih teško izpoznoti, vsaj vihrajo silni prapori nad njihovimi krdeli, bliščeč ne v žaru njihovega sovraštva in njihove trikolore: črno-žolta-rudeča, belo-rudeča-zelena in zolono-bela-rudeča, govore glasno o nevarnosti, ki nas čaka morda žo v najbližji dobi ; nevarnost, da nas kremplji, ki se raztezajo čez nas, — ojstro orožje, ki so bliska iz teme, »trejo v nić, ako ne bodo hitre, hitre pomoči.
—	Da bi ga le mogel zopet videti! Zna že govoriti P
—	Kako bi ne !
—	Torej zna! Eh, da, da — jaz sem že tri leta od doma — in od takrat se je lahko privadil govoriti. Torej tudi „tata" zna reči P — in bedni suhi obraz se je razvedril nesrečnežu, kakor da ga obseva solnčni traček.
—	Izgovarja prav lepo — fantiček je to ! — in vsaki sleherni prosi Boga za-te in za-me. Učilo sva ga obe, jaz in Franka.
Globoko vzdihnivai pristavi potem, da so ga pred štirimi dnevi odpustili „od tam", da pa ni mogel hiteti radi snega, a ni imel denarja, da bi mogel najeti voz. Mi-nolo noč mnral jo spati v neki mrzli kleti ter mu je danes zjutraj bilo jako slabo — in tudi „tam" jo bolehal zadnje čase.
—	Prava sreča, da si mi pisala o pravem Času, kujti tvoje piotuo som dobil le dva dni pred odhodom. Da si pisala pozneje, ne bi bil vedel danes, kje so nahajaš. Oh — kako me boli — nekaj mo trga in grižo po vsem telesu.
Julika je bila naslonjena na mizo z
Toda glejto čudo! Ta pomoč ni daleč! Baš da se je privadilo oko zreti v tmine bodočnosti Slovanstva, že blišči v širokem ozadji obzorje od mogočne zarije, razprostira joče čarobni svoj svit čes vse prizorišče pred nami, čes prizorišče naše bodočnosti. V svitu one zarije sijejo uiili prijateljski obrazi, ondi so zbrani blagi duhovi, ki si podajejo roko v bratski slogi — d6, ondi je zbral Ormu z d, blagi duh človečanstva, svoja jasna krdela pod jeden prapor, da se svojo vojsko skoro zapodi nad armado zlih demonov, da uniči njihovo gospodstvo na zemlji za vselej, — dfi, za vselej !
In strah pred to vojsko navdaja so-vraga našega s pomnožanim srdom do vsega, kar ni njegovo, a kar želi spraviti v svoje žrelo, — s pomnoženim srdom hoče šo v poslednjem trenotji zgrabiti in uničiti kar največ nedolžnih žrtev.
A mi, žvtve, se tega hrupa in divjanja prav nič nimamo bati, — pogled v žarijo aše, morda že najbližje bodočnosti nas tolaži in pa pogled v globoko b r o z d n o, iz katerega je Žo plezati demonom, da za-morejo se svojim strupenim dihom le one-čiščiiti naš vzduh, nas navdaja se zadoščenjem za bodočnost našo.
Vendar pa ne smemo držati križem rok, marveč v toliki in še v večji meri kakor se množisrd sovraga, množiti se mora delavnost naša! Najnovejši pojavi nasprotnikov naših spominjajo nas eminentne potrebe, da z združenimi močmi primemo za delo, katero pa naj ne prinaša sadu, kakor dosedaj, sovragu, marveč nam samim !
Da, kakor protivniki naši zbirajo svojo vojsko za veliki odločilni boj z nami, tako jo zberimo mi, ker lo združena ar-muda si sme biti v svesti zmage. In kdo zamore trditi, da nam to ni mogoče P — Kako nebrojno število nas jo v Avstriji P Jedna jedina misel, misel samoohravitve nas združi v boj — ne z besedo, ampak dejanjski ; dokažimo, da smo krepki! Ne brigsjmo so za to, ako se sovraštvo Nem-
dotikala Markovega telesa. Pogosto se je morala obrniti v stran, iu tedaj sem zapazil vsako pot, kako se jo utrnila debela solza iz očes na krasni jej in sedaj tako bledi obraz.
Tudi meni je bilo težko; premagovati sem so moral, da se nisem zajokal glasno.
Ko se je Marko okrepčal, legel jo na loseno klop, vzidano okolo ogromne peči. Kmalu so je slišalo hripavo dihanje zaspaloga Murka. Julika mu je sela v znožjo. Jaz pa sem se proti svoji volji zagledal v lepi in otožni nje obraz. Dolgo časa jo bila tiha, dokler jo ni premsgal grenki tihi jok — in tedaj mi je povedala, da Marko prihaja sedaj iz zapora, kamor so ga spravili zaradi onega napisa s cesarskim orlom, kajti čin nj"gov so stuatraii za ntra-šansk zločin. Ilofratu je gotovo dobro prišla ta priložnost, da je mogel pokazati jakost in stanovitost svojega sistema. Nekoliko tednov potem prišel jo oktober«ki diplom — da je izšel le malo popred, Marko ne bi bil zaprt.
Ko je moja mati izvedela, kje da sta Julika in Murko, poslala je voz po nju. Marka so spravili v stanovanju vrtnarjovo.
cev, Madjarjev in Lahov zaletava v nas — zavest je naša, da smo krepki in zmožni, da imamo pravico živeti na tem svetu prav tako, kakor oni. A glavno je: združimo s e! Skličimo slovansko avstrijska plemena, da se dogovore o sredstvih, s katerimi nam je poslej delovati skupno, kar nas je Slovanov, resničnih, svoj dom in narod ljubečih Slovanov, in sicer brez razlike veroizpovedanj! V malo dneh prestopimo prag starega nemilega nam leta bratje v Kristu in narodu; pustimo vso prtljago sovraštva v tom letu za sabo j. Očiščeni vsake nesloge stopimo čez prag v novo b»to in ako nas še to in ono žali med brati, — proč z oblaki — pozabimo, odpustimo si 1 Svit bratske ljubezni naj nas združi v objemu — pred pragom zlate bodočnosti naše! In v to ime bratjo, ki bivate po širni državi naši — srečno novo 1 e to-
Za našo trgovinsko mornarico.
Govor drž. posl. S p i n č i ča v «eji posl.
zbornice dne 26. novembra 1893.
(Dalje.)
V prvi postavi jo bilo določeno, da so parniki, ki so narejeni is domačega železa, prosti pridobninskega in dohodninskega davka. V drugi postavi jo ta olajšava raztegnila na jadrenice, izdelane iz domačoga železa. Vprvi postavi se je torej skrbelo le za parnike od železo, v drugi pa tudi za jadrenice, a le za železne. Prva postava se sploh ni ozirala na jadrenice, a druga postava je izključila one jadrenice, ki so izdelane iz lesa in železa ali samo iz lesa. Ako pomislimo, goipodje moji, da so ladije naših obmorskih prebivalcev, slasti prebivalcev na kvarnerskom obrežju, katerega kmečke občine mi je čast tu zastopati, le iz lesa ali iz lesa in železa, toroj iz mešanega materijala, putem nuui jo jasno, da ati se ti postuvi izdali le na korist druzih lastnikov ladij in ne
&e istega večera so morali poslati po zdravnika — in tri tedne pozneje jo bila Julika — vdova.
• •
Dolgo sem poznal Juliko in sina jej Matka. Sredstev ni imela, da ga pošlje v višje šole, in ker je bil fantiček slaboten ter je vžival slabo hrano, je vedno bolehal, tako, da ga ni mogla pustiti v kako rokodelsko obrt. Sicer pa je gledala, da se nauči nomški.
—	Da ne bode nesrečen, kakor njegov oče, ter da lože dobi službo, — je ponovila večkrat, zbok česar jej nismo mogli z nikako stvarjo napraviti veČuga veselja, nego ako smo ž njim nemški govorili.
—	Le, da se nemški nauči — je govorila — lehko bo tedaj ! Bodisi trgovec ali koderkoli, vsak ga rajše sprejme v službo. Res je sicer, da je trgovina težavno delo — da ubija in muči mladino. Kajti takšen ubožec mora često nositi pretežko stvari — in moj Matko je tako slab in bolehon, da ga niti krojač Hanslek, ni hotel sprejeti v nauk, češ, da ne bi mogel njegovih otrok prenašati po dvorišču. Gledati bodom morala torej, da ga »pravim v kako pisarno.	(Dalje prih.)
naših. (Čujte ') Da ee je tal;a postava, o kakoršm razpravljamo danes, izdala že pred desetimi leti, tedaj ne bi propadala naša trgovinska mornarica in vladi ne bi trebalo tožiti o tem propadanju, kakor toži v predlogi in celo dostavlja, da bi lahko, ako bi šlo tako dalje, preračunali dan, ko popolnoma propade trgovinska mornarica.
Nekateri mojih volilcev, kateri ao se izjavili o tej predlogi, menijo, da ta zakon prihaja prepozno, kakor sploh naša vlada v marsikakem obziru in če-<to prepozno prihaja. Ona prihaja prepozno do spoznanja o propadanju dežel, narodov in delov narodov (Dobro !), prihaja prepozno do ta-ce^ra spoznanja, tako, da smerno reči, da pride še le tedaj, ko slojevi ljudstva zaidejo v položaj, da bi jo morali pozdraviti r tistim znanim :morituri te salu-t a n t. Tako nas uči nedaljna prošlost in nas pouči o tem ludi bližnja bodočnost, ako se v zadnjem trenotku in z vso odločnostjo kaj ne stori v tej zadevi. Ona veruje navadno birokratskim obveščenjam, katera se sestavljajo pri zeleni mizi, a neče slušati glasu n&roda in njega zastopnikov. Tako se dogaja v upravi v politiškem in »koro vsakem drugem pogledu in tako se dogaja tudi pri trgovinski mornarici. Drugo desetletje že — kakor lahko razvidite iz tega, kar sem poprej navel — jadikujemo po pomoči, ali naši vladi so vsi ti glasovi vox clamantis in deserto (glas upijočfga v puščavi); ona se niti no ozira na to. da je prebivalstvo obrežja zelo ubogo, da si jeden del tega prebivalstva more prislužiti svoj vsakdanji kruh le po trgovinski mornarici ; ona »o ne ozira na to, da so se v zadnjem desetletji izselili mnogi prebivalci obrežja, da morejo prislužiti vsakdanji kruh •ebi in svojim družinam.
Mej tem, ko je Italija že pred osmimi leti izdala zakon v prilog trgovinski mornarici, Francija že pred dvanajstimi leti, Danska pa že popred ; mej tem, koje tudi ▼lada ono druge državne polovice že pred sedmimi leti izdala zakon, a katerim soje pospeševala trgovinska mornarica, prihaja naša vlada 6e le sedaj ; in rekel bi, da najbrže ne prihaja iz tega vzroka, da pomore trgovinski mornarici in prebivalcem po obrežji, ampak najbrže iz tega vzroka, katerega navaja v členu XIII., da bi se trgovinska mornarica mogla uporabiti v •lučaju vojne in mobilizacije. (Tako je !) Vzlic temu, gospčda moja, bodo prebivalci obrežja z veseljem pozdravili to predlogo. Poznavatelji trgovinske mornarice, dobri poznavatelji, ki so mi prijatelji, označujejo ta zakon kot lex postuma. Jaz pa do mislim povsem tako, ampak smatram ga za kapljico, ki se da boluiku na smrtni postelji in katera utegne oživiti bolnika, seveda le tedaj, ako ne ostane pri tej jedini kapljici, ampak bode vlada tudi v naprej skrbno zdravila tega bolnika, našo trgovinsko mornarico.
Ta zakonska predloga ima Štiri glavne točke, poboljski so namreč četirni: 1, Prispevek za promet ladij, pri katerih še ni minulo nad 15 let, odkar so se spustile v morje, oziioma premije za Indije, ki se imajo graditi na novo ; 2. prispevek amortizaciji za ladije, stare nad 15 let; 3. prispevek za potovanja, iu 4. oproščenje od pridobninskega in dohodninskega ^avka.
Prva dva poboljška sta pozitivna; na prvega bi se mogli opirati lastniki ladij, ako bi hoteli kaj pričeti. Drugi pomore lastniku ladije, da ne občuti tako nje smrti. Tretja točka olajšav se pa ne vidi tako ugodna ali je sploh neugodna. Dd, meni vsaj se zdi ta točka, namreč kar so tiče prispevka za potovanja, iluzorična. Člen VII. pravi, da Be prispevk za potovanja izplača v členu I. označenim ladijam za potovanja izven mej mal« plovbe ob obrežji od in do avstrijskih pristanišč, ako se ta potovanja ne vrše poleg nekaterih od dr-iavue uprave subvencioniranih rednih črt.
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranja deial*.
Poslanska zbornica. Dne 12. t. m. se je pričela razprava o izjemnem stanju v Pragi. Ceski poslanci so posegli z vso odločnostjo v razpravo, dokazujoč, da vlada ni imela pravega vzroka proglasiti izjemno stanje. Poslanec Herold je rekel n. pr.: .Kot glavni vzrok za izjemne naredbe se navaja .Omladina". Če je to res, potem imamo najbolji dokaz, da se nisa izpolnila določila zakona, kajti izgredi osemdeseterih deeakov vender ne pomenjajo še širših izgredov.* Govornik obžaluje, da še ni dovršena razprava proti tem mladim ljudem, kajti vsak jurist mora reči, da morejo obsoditi k većemu t r o j i o o ali čvetorico, Govornik je vskliknil: Premenite svojo politiko, pa ne bodete trebali izjemnih naredeb ! Slično ao govorili drugi češki poslanci, izvzemši dra. Greg r a. Ta poslednji se je postavil na stališče poročevalca o izjemnem stanju samega. Poročilo utemeljuje namreč izjemne naredbe z protidinastičnimi demonstracijami, ki so se baje do* gajale v Pragi ; a Gregr je pritrdil, da se je dinastičko čutstvovanje res začelo ohlajati mej narodom. Te besede Gregrov* so provzročile hude proteste mej večino zbornice in je podpredsednik dr. Kathrein opetovano prestrigel Gregru besedo, da n« pusti govoriti o propadanju dinastiškega čutstvovanja. Tudi minister za notranje stvari, marki Bacquehem, se je oglasil proti trditvam Gregrovim naglaša*oč, d a n d r o d češki je lojalen. Gosp. ko-aliranci naj nam ne zamerijo : mi se jim čudimo, kako morejo zagovarjati izjemne naredbe, ako ao tako prepričani o lojalnosti naroda češkega. Ako je narod češki res lojalen v svoji ukupnosti — in to je 1 potem vsakako ni bilo opravičeno, kaznovati vse prebivalstvo radi par nezrelih dečakov. In kaj mislijo, da to ne boli prebivalstva, ako se je kaznuje, daai je nedolžno. In da je res nedolžno, pravijo nam protesti koalirancev proti trditvam Gregrovim in to je izjavil na slovesen način tudi gospod minister Bacquehem. Gregr je prisilil nasprotnike naroda češkega, da dajo poJednjemu zasluženo zadoščenje, da priznajo in proglasijo pred vsem svetom, da narod češki je lojalen. Drugega menda tudi ni naruerjal vodja čeških poslancev : pobil je koalirance z njih lastnim orožjem. Govorniki večine so večinoma govorili proti svujemu prepričanju in so morali zaiti v protislovje sami seboj. Kajti sklepati moramo le tako : ako je imel Gregr prav se svojo trditvijo, da peša dinastiško čutstvovanje, tedaj niso imeli pravice tako viharno protestovati ; ako pa imajo oni prav so svojo trditvijo, da narod češki je lojalen, potem — no potem: izjemne naredbe niso bile potrebne. V razpravo je posegel izborno tudi poslanec K I a i č, ta najzmernejši mej dalmatinskimi politiki. Rekel je, da je narod češki ne glede na njego tradioijonalno lojalnost navezan na Avstrijo. Često-krat je imel vladar priliko pomilostiti po-litiške grešnike, a nikdar se še niso odprla vrata trdnjave kakemu češkemu patrijotu. Vlada bi bila lahko izhajala z obstoječimi zakoni. Govornik navaja besede Cavourjeve : .Z obsednim stanjem ume vladati sleherni človek; a vladati se svobodo, v tem tiči umetnost državnika". Za ministrom notranjih zadev je govoril posl. S p i n č i č, kojega govor prinesemo po atenografiškom zapisniku. Spinčiću je ugovarjal zopet grof Fran Coronini. O tej priliki malo opazko do gosp. grofa. Mi spoštujemo blago srce g. grofa, mi priznavamo radi, da ima mnogo zaslug za deželo, ali v državnem zboru ga vidimo vsikdar uiej najhujšimi nasprotniki naše narodnosti, kadar-koli pride na dnevni red kako politiško vprašanje. Prosimo, da nas prav razumete : tudi mi Bmo prepričani, da nam g. posla-
nec v svojem blagem srci ni nasproten, ali vežejo ga ne vemo kaki ozir, da se v državnem zboru gerira le kot zastopnik primorskih Italijanov. G. grof naj nam ne zameri te opombice, saj si morajo slednjič tudi njegovi slovenski volilci staviti vprašanje, ali je umestno, da se ravno njihov poslanec oglasi vsikdar. kadar treba pobijati izvajanja drugih slovanskih poslancev Primorske P!
\ predvčerajšnji seji so je zaključila razprava o ^izjemnih naredbah. Predloga posl. H e r o 1 d a , da se naredbe ne po-trde ter so razveljavi obuatavljenje porotnih sodišč, so seveda odklonili, na čemer pa ni dvomil živ krst. Ali razmerje glasov je dokaj poučljivo in govori dovelj glasno, kakovo teh naredbah ▼ svojem srci sodi velika večina zbornice. Proti predlogu Heroldovemu, da se naredbe n e p o t r d e, glasovalo je 185 poslancev; za njegov predlog bilo jih je le 73. Z iztim razmerjem glasov je bilo vsprejet tudi predlog odsekov, da se vzamejo na znanje vladine naredbe izjemnega stanja. Prav tako je propadel tudi drugi Heroldov predlog, da so takoj prekliče naredba glede odprave porotnih sodišč z 186 glasovi proti 75. Ako sedaj pomislimo na one paslanco, kateri niso glasovali in na lepo število dotičnih, kateri so glasovali za vladino predloge jedino le iz političkih obzirov, sprevideti moramo, da je koalicijska vlada dobila le navidezno večino v tem bistvenem vprašanju.
V	večerni seji začela je razprava o začasnem proračunu. Minister-ski predsednik je priporočal odobrenje istega. Povdarjal je, da je vladi možno izpolnjevati težke svoje naloge le tedaj, ako zaupajo koalicijske stranke minister-stvu, katero bode nastojalo ogibati se ozbiljno vseh predlogov, kateri ne bi bili popolnoma v soglasju z načeli koalicijskih strank. Obeča, da vlada izpolni svoje obljube, katere je izjavila o svojem nastopu.
Iz te izjave vidimo zopet, da je vladi stalo jedino le do koalinovanih strank; kar je izven koalicije, — to je vladi deveta briga !
V	isti seji sta izjavila posl. Brzo-rad in Schlesinger, da ne bodeta glasovala za provizorični proračun. M e n-g e r pa se je izrekel, da glasuje za vladine naredbe z vsem možnim zaupanjem. Hvnlisal je na vse kriplje dnlovanjo Ho-henwartovo o poslednji ministerski krizi. — Posl. Nabergoj je interpeloval o postopanju uprave javnih skladišč v Trstu proti delavcem slovenske narodnosti.
Posl. K 1 u n odobruje v celoti program vlade, le to pogreša, da se verski moment premalo naglaša; posl. F e r j a n-č i č izjavlja, da je proti volilni reformi po interesnih skupinah, glasoval bode za začasni proračun le iz ozirov na državne potrebe. Grof Hohenwart se veseli soglasja mej vlado in večino. Pričakuje od vlade, da bode umela pospeševati spravo, a tudi odločno postopati proti skrajnim zahtevam. Posl. G r o-goreč jo ostro govoril proti koaliciji. Poljak Benoii seveda za koalicijo,
Posl. Laginja in S p i n č i č od-klanjati začasni proračun. Dotična njiju govora objavimo v celoti. Posl, Romančuk izjavlja, da bodo Malorusi glasovali za proračun z ozirotn na državne potrebe, n e da bi hoteli s tem izreči zaupanje vladi. Tomu je sledila daljša izjava finančnega ministra Plenerja, o kateri ho-čomo nekoliko spregovoriti v .Novičarju*. Konečno se je vsprejol začasni proračun z veliko večino.
Ogrska poslanska zbornica sprejela je finančni zakon za leto 1894. z ogromno večino glasov.
Vnanje države.
Italijanska m i n i s t e r h k a kriza bliža so vendar svojemu koncu. Največjo preglavico delalo jo Crispiju najti pravega človeka za ministra vnanjih poslov iu pa za vojnega ministra. Po»ebn<» kar se
1 dostaje poslednjega, ni bilo kaj lahko vs» treči umestnim zahtevam kraljevim in pa napuhnjenemu javnemu menenju. Razni generali, h katerimi se je pogsjal Crispi, so povdariali, da država ne sme štediti za vojsko baš sedaj, ko Italija mora biti rsilna in dobro ohranjena". Seveda se starolatin-ska čestipohlepnost briga le malo za — gospodarstveni propad .staroslavne domovine". Vendar so je posrečilo Crispiju najti potrebno osebo za vojnega ministra v generalu M o c e n i j u, kateri pa, kakor stoje stvari, ne sme biti ne krop no voda.
Ker j« Crispi preobložen z opravili, naložil je generalnomu polic jskemu ravnatelju Sensalesu, da skliče siciljskp poslance in odredi potrebno, da končajo r Siciliji sedanji srednjeveški odnošaji.
Najnovejše vesti iz Brazilije javljajo, da se širi ustaja talič, da bode morala podleči sedanja vlada. K upornikom je prestopil tudi zapovodnik vladne mor-narnice admiral G a m h. S to ustajo ao se bavili tudi v angleškem parlamentu; pri-poznali so, da ustaja napreduin, vendar pa ne mara posredovati angleška vlada.
Bivši srbski min. p r o d s e d-n i k d r. D o k i č je umrl v Opatiji po noči od 12. na 13. t. m. Poročali smo, da so je operacija na bolnem ministru spo-nesla dobro, in da so se nadejali zdravniki rešiti bolnika, toda, ko je Dokič doznafr da jo sprejel srbski kralj z ostalimi ministri tudi nji-govo ostavko, ni hotel ničesar več u žiti. Oslabel je vsled tega takč, da mu ni bilo več pomoči. Pokojnega ministra truplo so prepeljali iz Opatijo preko Reke in Zagrt'ba v Beligrad, kjer bode »ijajen pogreb na državno stroške. — Javljajo,, da je bil kr^lj Aleksander jako presenečen^ l:o jo zvedel smrt bivšega svojega odgoj-nika in da pripravlja skupščina posebne alavnosti™v čast spominu poslednjega.
Angleška vlada dovolila je & milijonov funtov sterlingov (okolo 92 milijonov goldinarjev) za pomnoženje angleških vojnih ladij. Natnerja zgraditi hudem orjaških oklopnic. — To so pojavi strahli pred ruskim sredozemskim brodovjem ! Posebno značilno pa je, da so zahtevali po-množenjo vojno mornarnioe angl. trgovci, kateri so obljubili tudi svojo gmotno pod* poro, čoš, da mora vlada preskrbeti vse potrebno v zaščito .svobodne" angleške trgovine. Kaj jih menda že stiska severni medved P
Nemški državni zbor odobril je trgovinsko pogodbo z Rumunsko, s Spa-nijolsko in s Srbijo.
Različne vesti.
Zaplena. Denašnje prvo isdaujo lista zaplenilo nam je državno pravdoištvo zaradi prvega članka .Koalicija iu politiška vprašanja" in .Okrajnim glavarjem v Sežani".
Nj. Vel. cesar vrnil se jo dno 13. t. m. na Dunaj.
Odlikovanje. Njegovo Veličanstvo je podelilo deželnemu glavarju krajnskemu, Otonu Detel u, red železne krone III. vrste.
Osobna vest. Tajnik nnmestni-tva v Trstu dr. A n t o n H o c h e g g e r je dobil naslov in karakter okrajnega glavarja.
Delovanje naših poslancev za Istro.
DozuajtMiio iz prijateljskega pisma, da so naši poslanci priporočili to duij poljedelskemu ministarstvu prošnjo občine Pomjan-ske za gradnjo vodnjaka iu napajališča za živino v Krkavoah. Isto tako so priporočili tudi druga potrebna dela v raznih občinah Istre.
Gospodarski odsek poslanske zbornice
je sklenil pozvati vlado, naj skrbi za neposredno zvezo ui<-j Trst o m in Š p a-n i j n.
Nevednost ali kaj druzegaj? V včerajšnji sfji državnega zbora govoril je poslanec i*trakih meat B a r t o I i o slovan-
skoro ppobivalstvu na Primorskem. Rekol | je, da no Slovani pod Tsaffejevo vlado imeli obilo prilike in proste roke za svoje agitacije in sovražno obnašanje proti Italijanom. Povedal je tudi strmećemu zboru, da so Italijani jedini kulturni narod na Primorskem, kateri je v ogromni većini vsega primorskega naseljenja (P ? ?) in ima v svojih rokah vso trgovino in vso obrt (P P). Dokaz tej okoliščini je že dejstvo, da se glavna glasila primorskih Slovanov pišejo v italijanskem jeziku (! !). Ker je prejšnja vlada dajala Slovanom na Primorskem preveč slobode, pridobili so si z laskavimi obečanji k meta ko, neomikano prebivalstvo po gorah, sedaj pa se postali že tako drzoviti, da si skušajo pridobiti somišljenikov tudi v ravninah. — Resničnim razlagan jem poslanca S p i n č i o a o primorskih, posebno tržaških odnošajih, pa Bartoli ni vedel kaj odgovoriti; rekel je, da je kaj tacega pod njegovim dostojanstvom I Gorostasni svoj govor je zaključil, izražajoč radejo, da se bode ministerstvo nbziralo na »potrebe" in .pravične zahteve" Italijanov. Ni treba omeniti, da se je izjavil za proračun.
Koncert Podgornik-Tolomej. Sinoč imela jo svoj koncert v dvorani društva Sohiller sloveča pianistinja gospa Podgornik-Tolomej. Mnogoštevilno odlično občinstvo je izražalo burnim odobravanjem svojo hvaležnost redki umetnici na krasnem užitku.
Poziv. Tržaški .Sokol" priredi tudi letos običajni .Silvestrov večer", pri katerem bode sodelovalo .Slovansko pevsko društvo. — V ponedeljek dne 18. t. m. točno ob 8. uri zvečer bodo v ta namen prva glavna skušnja. Želiti bi bilo torej, da se udeleže teh vaje vsi pevoi. Osobito velja ta poziv starim pevcem.
„BoŽIČnica" otrokom slovensko šole pri sv. Jakobu se bode vršila v sredo dne 20. t. m. ob 4. uri popoludue v Mally-jevi dvorani. Slovensko občinstvo naj se v obilen« številu udeleži te lepe slavnosti. Program priobčimo v današnjem .Novi-čarju".
Za Božićnico so nadalje darovali : gd. Ivan Šabec 10 gl., Msgr. Fabris 10 gl., ga. M. Turk 2 gl., ga. Marija Laurič 1 krono, gd. I. Mahne 20 frankov, gd. I. Schilz 2 kroni, ga. I. Pekič 12 m. blaga, ga. Vek. Valenč>č : 2 dekliški obleki, 6 arajo, 2 krili, 1 fivitiee, 4 roboe, 4 p. zapostnio, 1 (»vratnico, gč. Bogomila Valenčič : 1 dekl. obleko, 1 čepico, 1 ovratnico, 2 p. zapestnic, 2 robca, 1 svitice, 1 srajco, 1 krilce, gu. F. Hitty 6 volnenih rut, rodbina Lau-renčič 4 krone, g. A, Haipel 2 kroni, rodbina Dolinar 7 gl., ga. Metlikovič nabrala 14 gl. 60 iivč. Darovaji bo: g. Iakob Perhauc 1 gl., g. Jakob Sotlar 60 nč., ga. Ana Mayer 3 gld., g. Colja 1 g'., g. dr. Laharnar 1 gld., g. Fr. Vrabec 1 gl., Žni-dersič 1 krono. g. M. Rybarič 1 krono, g. M. Maurič 1 gl., g. I UrbariČid 1 gl. N. N. 1 krono, ga. M. Ribarič 3 krone, g. I. Prolog 4 krone, Ivan Golja 5 kron, Ant. Šorli 2 kroni, Fr. Ilmelak 5 kron, I. Jesenko učitelj 6 kron, Abram 5 kron, Guzelj 2 kroni, M. Mandič 2 kroni, Franc Dollenz 5 kron, dr. Gregorin 10 for. Go-milšak 3 kroni, Eor^au JIaMypcKifi 2 rpiiBH-fe, jaromu TpocT 2 KpoHii, I. Kocijančič 2 kroni, Stepančič 4 krone, KapTOJi 3 Kpoiio, Ivanov Jurketov 1 krono, pl. Furlani 1 krono, N. 76 1 krono, Virginia Furlan 4 krone, Nekdo 1 krono, Dr. M. Pretner 5 kron, Candolin 3 kroni, Josip Jenko 1 krono, Josip Negode 2 kroni, Anton Mlač 40 stot., Fran Godina 40 stot., Zalier Josip 1 krono, A'tton Puhar 28 stot., Ernst Piano 40 stot., Cntnar Alois 40 stot., Josip Bub-nič 1 krono, Oskar Polley 6 for. Makso Cotič 1 krono.
Za „Božićnico" podružnice sv. Cirila in Metoda na Greti so dalje darovali : F. Dolenc 1 for. Grilanc Ivan 50 kr. Neimenovani 50 kr. Marčelja 50 kr. Medved 50 kr. Sohca 50 kr. KosUnte 50 kr. Hribar 30 kr. Može Josip 30 kr. N. N. 1 for. Aljančič Ivan 50 kr. Schleimer 30 kr. Jer-
man Ivan 20 kr. Aichholzer 20 kr. Ortar Jakob 20 kr. Kodelja Fr. 50 kr. Babuder 50 kr. Rauter 30 kr. F. Jager 50 kr. Nagi Isidnr 20 kr. AbramoviČ 20 kr. Rener 1 gld. Neimenovani 50 kr. Cuček 1 for. Ru-žička 1 for. Garbajs 50 kr. Korban Tereza 20 kr. Majcen 10 kr. Cetin 20 kr. Bubnič Josip 50 kr. Toroine Fr. 25 kr. Treven Franja 40 kr. Hrvatin Anton 20 kr. Jur-šič Marija 12 kr. Doberšek Marija 15 kr. Vittoria Antonio Pertot 1 for. Ribarič Martin 50 kr. Gregorič Ivanka 20 kr. Cegnar Avgusta 20 kr. Repe Marjeta 20 kr. Andrej Škabar 50 kr. Krt 30 kr. Ferluga Andrej 50 kr. Pi.ščanc Filip 50 kr. Perne Avgust 30 kr. Jurij Piščanc 20 kr. Jurica Anton 20 kr. Turk Josip 1 gld. Pertot Josip 50 kr. Ambrožič Franjo, dac. uradnik 50 kr. Matevž Lamursky 1 for. Nekdo ! 50 kr. Dr. 13ič 1 gold. N. N. 1 gld. Anton M. Vodopivec 1 gld. Petaroa Štefan 50 kr. Sferca Martin 50 kr. Barič Androj 20 kr. Znidaršič Anton 10 kr. Sferca Anton (Segala) 10 kr. Benčič Josip 20 kr. Jež Josip, mizar 50 kr. Kanduš Ivan Marija 1. gld. Sancin Ivan Marija 30 kr. Barkovljanski Kraševcc 30 kr. Jež Just 30 kr. Ralea Fran 50 kr. Fajt Jernej 10 kr, Sferca Anton, krčmar 10 kr. Vkupe 30 gl. 92 kr. Prifttevši zadnjič objavljenih 50 gld- 90 kr. vkupe 81 gld. 82. Blagim dobrotnikom so najiskrenejše zahvaljuje odbor podružnice.
Odkupnina novoletnim voičilom v prid družbi sv. Cirila In Metoda. Lopa čega je, da voščimo ob novem letn svojim prijateljem vsakoršnega blagra. Hoja od hiše do hiše pa je nekateremu nemogoča, drugemu manj priročna, tretji zopet rajo vidi, da ga ne motimo v njegovem obilem poslovanji. Naj bi torej za slovensko mladino uneti Slovenoi mesto takih osebnih voščil ob bližajočem se novom letu raje skladali denarnih prispevskov ter bi je pošiljali za novo leto podpisani družbi sv. Cirila in Metoda. Iatotako naj bi ravnali oni, ki pismeno sporočajo svoja vo&čila, kar stane mnogo časa in novcev. Vlani že se je pričela taka šega v mnogih večih krajih slovenskih. Kaj, ko bi se hotela leto* razširiti in s časom postati vseslovenska narodna segaP! — V tej želji in s to prošnjo so zglasujemo letos pri vsem do-morodnem slovenstvu, obetajoč, da objavimo — prej kot mogoče — vsa častna imena takih naših požrtvovalnih voščilcev ob novem letu.
Vodstvo družbe sv. Oirila in Metoda. Družbi sv. Cirila in Metoda so darovali večje zbirke raznovrstnih knjig čč. gg. župnika Fran Barborič in Jožef Jereb, ve-roučitelj Mavrilij Šarabon v Ljubljani in Fran Bukovec, župnik v Terviži v Istri. Kujižni dar zadnjega imenovanih gospodov smo prejeli zajedno z večjo zbirko, na-nabrano v Pazinski okolici, za katero sta se trudila ČČ. gg, Ivan Cotolj, kaplan v Kanfariaru in P. Emilijan. Slavno uredništvo .Slov. Naroda* nam je poslalo XI. in XII. zbirko prvih kron v skupnem znesku 660 kron 60 vinarjev, nabranih od dne 9. septembra do 31. oktobra t. 1. ; Trboveljska podružnica po tajniku g! kapelanu Vertniku za 1. 1893, 100 gold.. isto tuko Zatičina-Višnjagora - Šent Vid po prvomestniku g. notarju Piruatu 100 gld. ; prvomestnik Kostanjevice podružnice g. notar Iludovernik čisti donesek tamošnje veselice .Savanov" in dumaoo podružnice 82 gold.; gosp. Josip Oblak, blagajnik Idrijske podružnice, 79 gld. 75 kr. kot čisti dobiček veselice, ki sta jo tamošnja možka in ženska podružnica priredilo 20. avgusta v korist naši družbi; č. g. Virant, župnik v Mokronogu, 34 gld. in Bicer 20 gld. kot volilo pokojnega g. M. Jurica i z Št. Rupreta; 12 gld. čisti dohodek v namene naše družbe osnovano veselico in 2 gld. zaostale udnine; slavna Ormožka posojilnica 15 t»ld.; prijatelj naše družbe v Mariboru 26 kron, nabranih ob veselem godovanju prebl. gdč. Terezije Piischlove ; domoljubi iz Starega trga pri Rakeku 12 gld. 30 kr. narodne kazni; č. g. Andrej Kaček, kapelan v Iločah 21 kron, nabra-
nih na primiciji v Leskovci v Halozah kot prve krone navzočih ČČ. gg. kapelanov. gosp. Vekoslav Benkovič !6 kron, ki so iih darovali v Kamniku; g. Andrej Mejač iz Komende 5 kron, gosp. Fr. Majdič iz Jarš 2 kroni, gg. dr. J. Dereani, Viktor Gregorič Josip Roth, R. Rotter, Josip Sandri, dr. K. Schrnidingor, August Trpinec, Veseljak in V. Benkovič po l krcno ; g. Anton Bre-zovnik, učitelj v Vojniku pri Celji 15 kron, ki so jih darovali : zdravnik g. dr. A. Žižek, č. g. žup. And. Vodušek, č. g. kap; M. Gaberc, g. Karol Vrečar, veleposestnik in družba pri Vrečarji po 2 kroni, g. Fr. Uratarič, trgovec, gospa Kati Švab iz St. Pavla, gdč. Tončika Vrečar, gdč, Maričika Uratarič in g. A. Brezovnik po 1 krono; č. g. Franc 8chwei«er. župnik na Radovioi 5 gld.; č. g. Franc Pečniki kapelan v Braslovičah 9 kron, ki so jih darovali : č. gosp. Josip Kolarič 2 kron, č. g. Vinko Kolar 3. krone, g. Alfonzij Razglas 1 krono, gospa An*. Bizjak 1 krono in č. g. pošiljatelj 2 kroni ; Hinku Kavčiču v spomin 3 gld. ; nokaj prijateljev naSe družbe po zborovanju .Narodne šole" dno 4. sept. zloženih 5 kron; č. gosp. Josip Benkovič v Gročani v Istri 2 gld. 20 kr., ki jih je zložilo veselo omizje na Kozini; g. ključavničar Rebek v Ljubljani najdeni 2 kroni; gospa Josipa Meden 1 krono in gdč. Emilija Gerkman, učiteljica v Mengši 1 krono. — Iskreno se zahvaljujoč novim in starim dobrotnikom, ki že opetovano donašajo darov na narodni šrt. venik, omenjamo slovenkemu občinstvu, da bi so Badaj, ko se bode deca po mili domovini veselila darov sv. Nikolaja, tudi v prav obilni meri spominjalo nad 1000 otrok, ki jih poučuje in podpira naša družba.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Pred upravnim sodiićem na Dunaju
so razpravljali dne 13. t. m. o zadevi javnih napisov v Ljubljani. Kakor je znano našim čitateljem, je mostni zastop ljubljanski v Bvoji soji dne 24. junija 1892 sklenil napraviti po mestnih ulicah samo slovenske napise. Deželna ilada pa je razveljavila ta sklep, sklicuje se na člen XIX. osnovnih zakonov. Omenjeni mestni zastop je vložil na to pritožbo na upravno sodišče. Razprava pri tem sodišču bila je zelo zanimiva, kajti pritožba pojašnjujo z dokazi, kako si vlada različno tolmači člen osnovnih zakonov o jednakopravnosti. Za nas je vel ko važnosti izrek zastopnika vlade, barona Pascotinija, da jo tem bolj potrebno spraviti to zamotano zadevo na jasno, da se a to razsodbo pripomore postavi do veljav« povsod tam, kjer š o ni p r i š I a d o veljave. Tu izrek vladnega zastopnika jo za nas, kakor rečeno, velikanske, načelne važnosti in si ga moramo tudi mi Tržačani prav dobro zapomniti za poznojšo uporabo. Pri tej priliki moramo spregovoriti par bosedi v upravičenje odbor društva „Edinost", ker se mu morda kje — nismo sicer čuli o tem a mogoče jo vender — očita malomarnost v izvršovanju odborovih sklepov. Odbor pol. društva .Edinost" je bil sklenil namreč svojedobno nabirati podpise na prošnjo, v kateri naj bi se, sklicevaje se na postopanje vlado v Ljubljani, prosilo za napravo dvojezičnih napisov v mestu Tržaš-kem. Ta sklep so ni izvršil, ker hh je videlo predsed ništvu .Edinosti" umestnejo počakati, da so o tej stvari načelno izreče upravno sodišče. Ako upravno sodiičo razsodi v prilog kranjske vlade, to je: za dvojezične napise v Ljubljani, potem smo dobili trdno podlago, da se oglasimo •/. isto zahtevo tudi za mesto tržaško ; kajti, kar je v Ljubljani prav, mora biti tudi v Trstu prav. Z ozirom na vso to menimo torej, da je predsedništvo .Edinosti" prav« ukrenilo, ko je sklenilo čakati na razsodbo upravnega sodišča. Razsodba se proglasi dne 29. t. m.
Prošnja do usmiljenih src. Neki siromašni ženski ukral je nepoznan lopov na trgu Ponte rosBo svoto 15 goldinarjev —
▼se ni^no premožonjo. * kntorim jo baran-tala. Nesrečnica se nahaja sedaj v najhujši hedi, ker si ne more pomagati na nobeno stran. Zima je tu, skrbeti mora za dva nedolžna otročiča, pomoči od nikoder — to Vam je ros uboga, usmiljenja vredna ženska! V im.« človekoljubnosti se obračamo do blagih usmiljenih src slovenskih, la u-bogi ženski pomorejo s kakim darčkom ; saj jim vse povrne ljubi Bog! Dotienica se imenuie J o s i p i n a Kavčič, je doma tam od Postoji ne in stanuje v Via Media št. 36.
Ilustrovani narodni koledar za navadno leto 1894. Uredil in izdal Drag. Hribar v Celji. Elegantno vezanemu izvodu je crna 1 gld.. broširanemu 60 kr., po pošti 10 kr. več. Ta krasni koledar obsega 148 strani in donaša seveda vse navadne kolorlarsk" stvari, a mimo tega celo vrsto leposlovnih in poučnih spisov iz odličnih peres. Naj omenimo samo Aškerc*, Rutarja, Igo Kaša itd. Ilustracije so zuros tako krasne, do so ta koledar nima plašiti primero se uličnimi proizvodi drnzih narodov — to vam je prava salonska knjiga. Mi priporočamo najtopleje klavnemu občinstvu Hribarjev ilustrovani koledar za leto 1894.
Potrjen zakon. Službena „ \Y e um- Ztg." javlja, da je Njeg. Vel. cesar potrdil zakonski načrt deželnega zbora goriškega, gledo jednake veljave bolnic za kužno bo-lozni z javnimi bolnicami.
Dohodki tržaške občine. Mftiia davkarija v Trstu jo tekom novembra meseca prejela 56.535 gld. 24 kr. za državne davke in 18.145 gld. 86 kr. občinskih doklad.
Statistika tržaSka. Od 3. do 9. t. m. rodilo s« je v Trstu 97 otrok (50 moških in 47 ženskih); 10 je bilo mrtvorojenih. Umrlo je 82 oseb (44 moških in 38 žeu-skih). Po številu umrlih pride 26 93 mr-ličev na vsaki 1000 probivalcev.
Božična drevesca
prodajajo se na senenem trgu (Piazza del Fieno) po jako nizkih conah. — Priporoča se slavnemu občinstvu	i_. 3
Martin Miklavcič,
Gostilna „AH' antico moro"
ir ulici Solita, x»io št. 19L
toči izvrstna vipavska črna bula vina iz prvu« k i h vinogradov in krafika i/. Škrbine. Vipavska po 88—40 kr., kraški teran po 40 kr. liter. Na svnti večer priredi
božično drevesce in srečkuiye.
Nadejam se, <la 1110 slavno občinntvo, ravnajoč so po izrbku .Svoji k svojim" počasti v obilem številu.
Anton lfodopivee.
—■»Oi
ESENCE fc-
za hazodvlafino i nepogrloSivopro-izvmljiin ju svakojakih i. os te ki h piću. lihih stolnih likera t« specla-litetarii/.poftiljnui izvrstnih vrsti.
U/. 1» nutljam octenu e sencu, 80"/n. k n 111 i č k i čist«, za proizvu-| 1 lj n njo ugodno moćnog vinskog octa to običnog octa. Prepise i pl»k«te prilaiein badava. — Jamči s« za najbolj nspjoli-
Cienik Šalje franko:	12
Carl Philipp Pollak,
tvornica specialiteta esence
Traži se čestite zastupnike.
1 Dominik Lužini
v Kopru
priporoča svojo veliko zalogo razno- im* ■»^J;	vrstne lesenino, kakor ;	®>
4U trame, žagance, morale, dile, pa jjG> tudi opeko, apno, pesek itd. jc>
Naročila izvršujejo so točno in po naj-uj,	nitji urni. 104-Iti jt
POZOR !
Podpisani priporoča svojo v via Nuova it. 27 ležečo
trgovino
z manifakturnim blrgom
(prej Ivan Milič) ter da v i ste j prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi židane in volnene robce
52—35	M. MiliS.
jedilnih stvari po jako nizki ceni. Prodaja Joief Cerne Plazza della Caserma it. 1 (uhod Via Ghega).	Cl.
PILI J ALKA
c. ti uri?, avstr. M\\m zavoda
za trgovino in	obrt v Trstu.
Novci za	vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonlh na
-l-dnovni od koz 2V«% HO-dnerni odkaz Si" '„ SU	„	8"/r	H«mene6ni „ -V*0/"
8'»- „ 3'/«°/o «- , * 2'/, 7,.
Vplačevanja avstr. vrednostnim papirjem, kateri	nahajajo v okrogu. pripozna so nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 17 in 21. odnosno 12. jnnija.
0 k r o z ii i o <1 <1 e 1.
V	vredn. papirjih '2°'0 na vnako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pošto, Brno, Lvov, Tropavo, Kekt> kakor za Zagreb, Arad, Rielitz, Gablonz, Gradec. Hermamttadt. Itiomnst. Celovec, Ljubljana, Line, Olomuc, Iteichenberg, Saaz in Solnograd, — brez treskov.
Kupnja in prodaja
vre>inoHtij, diviz, kakor tudi vnovoenje kuponov L'4 - 22 pri odbitku l°/oo provizije.
Pred u j m i.
Sprejemajo se vsakovrstna v p 1 a 5 i 1 a pod
ugodnimi pogoji. Na jam6evne listine pogoji £k> dogovoru. 'J. odprtjem kredita v Londonu aii Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti objesti po pogodbi.
Vložki v pohrano.
Sprejemajo so v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — pr> pogodbi.
Kaša blagajna izplačuje nakaznice nurodne banke italijansko v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem cuvbu.
Trat. 10. oktobra 1893.	22 -24
DROGERIJA
na debela in drobno
G. B. ANGELI
trst
Car so, Pictzza delle Legna 1.
Odlikovana tovarna čopičav.
Velika zaloga oljnatih Jbrrv, lastni izdelek. Lak za kočije z Angleškega, iz Francijo. Jfemčije itd. Velika zaloga finih burv (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk za parketa in pode.
Mineralne vode
is najbolj znanih vrelcev
kakor tudi romanjsko žveplo za žve-pljanje trt. 104—33
C. ter*, dvorna lekarna
Ivana Mizzana
VIA CAVANA V TRSTU,
Podpisani naznanja si. občinstvu, dtt je prevzel go-i omenjeno lekarno od dedičev pok. Beuedetta Vlaoh-\l iniu«sija, priporočajoč se najtopleje in ob-Ijubljujoe natai.čno postrežbo 7. umerjenimi ce-nitnii. Članom „Delalskega podpornega društva" pa naznanja se posebej, da mu jo odbor istega dovolil -prejemati recepte od niih v slučaju, ako njim takšne društvena zdravnika predpišeta. Za slučajne lekarske potreb« se priporoča 101—24	Ivnn Mizznn.
Gostilna „Alla Citta di Vienna"
(zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljša kraška in isterska vina I. kakovosti in graško pivo. Izborna kuhinja sprejenlje naročila tudi za kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družine nu dom, in sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni ceni : Teran iz Aubera po 42 ni in najboljša isternka vina po 28 nč. — Za obila naročila se priporoča Ani. Brovedani. 101-32
Učenjaški prvaki
vseli dežel, kot presojevalci preparatov, izloženih na liigie-ničnih razstavah v Londonu, odlikovali so z Častno diplomo „	in zlato kolajno
(Znamka tovarne.)	"
želodčevo tinkturo
leknrničarja
22
G. Piccoli v Ljubljani.
Tako odlikovanje je najboljše spričevalu temu dietetičnemu sredstvu, katero je splošno cenjeno zbok svoje popolnosti, kajti krepčuje želodec in ga ohranjuje zdravega, pospešuje probavljanje in izpražnjevanje.
»azpošilja je pripr^vitelj G. Piccoll v Ljubljani proti poštnemu povzetju. Škatija z 12 steklenčicami stane f. 1 '8B ; t 55 f. 5 V6 in je baš poštni omot 5 kg. Poštnino plača naročitelj. — Prodaja se po 15 nČ. stekl. v vseli tržaških in isterskih lekarnah.

Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena
direktno v
Nev Jork & Ptiiladelfijo
koneesijonovana črta, od c. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : koncesijo uovaui zastop 50 — 87
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Wayringei£rt8.so 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Stadt-Bureau & coinmercieler Correspon-dont der k. k. Orfaterr. Stnarsbahnen in Innsbruck.
gichterjeve sidro-omarice s kamenčki za gradio hišic
ho slej ko pr*j nedosežene ter so najpriljubljencjAe božično darilo otrokom, ki so čez tri leta stari Tudi so cenejše, nego vsako drugo darilo, kajti one trpijo mnogo let in jih je moči celo po daljšem času popol-niti in povečati. Pristne
sidro-omarice s kamenčki za gradnjo
hišic i. t. d.
reprozentujejo jedino igro, ki je v vseh deželah žela nepristransko pohvalo, iu katero vsak, ki jo pozna, i-/. prepričanja dalje pripnroču. Kdor se še ni seznanil s tein srodstvom, da se otrok igraje prijetno zabava, kateri igri skoro ni najti primere, naj si naroči čim hitreje od podpiran« firm<< novo bogato ilustrovani cenik in naj čila v njem natisnjena mnjenja, ki so izredno laskava. — Pri kupovanji blagovoli naj se izrečno zahtevati: Richterjcve sidro-omarice s kamenčki za gradnjo liiSic (Richter's Anker-Sieinbaukasten) in naj se odločno odkloni vsaka omarica brez tovarniško znamko Hidra ; kdor to ne stori, dobi lahko posnetek, ki je menj vroden. Pristn« sidro-omarice s kamenčki
za gradnjo hiSic se dobe za ceno 35, 70, 80 kr. do 5 gld. in vise in so v zalogi
v vseli flnejiih trgovinah z igračami. Novo Z Hichterjeve strpljivostne igre: Jajce Kulnmbovo, strelovod, teAitolj r jezi, preganjalec muh ali trm, Pytbagoraz itd. Novi zvezki sodržujejo tudi veiezanimive zadače za dvojne igre. Gena igri .'{"> kr. PristHo samo s siilrom !
F. Ad. Richter & Cie.,
I. avstro-ogerska o in kr. priv. tovarna sidro-omuric s kamenčki za grajenju hišic, Dunaj, I.. Nibolutigongus-<o i, itudolstndt. Noriinberg, Olten, Kotterdain. London E- C., New-V.»rk.	D-18
Zdravnik 48-9 »
Dr. M. Lukšić - Nižetić 1
ordinira od 3-4 popol. m
via Madonna del Mare 2, II. S
——^^^ iS
(V slučaju potrebo tudi po noči).
Jals. KOemenc
TRST	_
Via S. Antonio št. 1. IjfcSJ
priporoča častitim svojim odjemnikom in slavnem občinstvu
novo prispelo blago za moško in ženske obleke, volnene robce in pletene /avratnike, spo-lnje kitlje pletene in iz štofa, ogrinjala iz flanele, barhent beli, sivi in raznobnrvan, maje,, spodnje hlače iz volne in kotonine, nogovice volnene in iz kotonine, rokovice, flanel za obleko; srajce bole in v raznih barvah, ovratnike, zapestnice, židano zavratnike za moške, dežnike, židsne robce, čepice, volneno komaše, volno zit nogovice, kožuhovino in mufe, kakor tudi vse ostale predmete za pouk v ročnih delih v šolah po najnižjih cenah. Pri vseh naročbah zagotavlja točno in pošteno postrežbo.	53
Poznani
prašek za zobe
prof dra. Haiderja
je najbolje sredstvo v obvarvanje zohov pred nesnago, ki jili čisti brez da se dotekne njih ste* klenine. — Skatljice p« 30 in 50 nvč, se dobi vajo izključno v odlikovani
lekarni Praxmarer
(„Ai due Mori")	98
mestna palača — Trst.
Tinct. capsici compos.
(PAIN-EXPELLER) se prireja v Richterjevi lekarni v Pragi
(v zalogi odlikovane lekarne Praxmarer v Trstn, P. Grande) obče poznano bolečine ublažujoče drgajanje, dobiva se po večini lekarn v stcklenic:ih po gld. 1.20. 7<> in 40 kr. Pii kupovanju treba biti previdnim in je vsprejeti le take steklenice kot pristne, ki so previđene z »sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpošiljalnica:
Richter's Apotheke z. Goldenen Lowen.
Prag.	4 >-44
__ . __ . g,
& &
Škropilnice in žvepljalke za trte
inžinirja Živica,
V
&
33 V f£k
f mlini in stiskalnice za vino, j
sesalke ali pumpe za vsako rabo, cevi vsake vrste &
in pipe, motori (ali stroji za gonitev drugih strojev) na par ^
q in s petrolejem, kakor tudi raznovrstne druge stroje ^ rP	in vse za stroje potrebno	^
A	se dobiva z m i raj t zalogi tvrdke
^	(Živio in družb.)	f
%	V TRSTU - via Zonta 5 - v TRSTU.	$
VZAJEMNO - ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI
vnjih,	zavaruj e
S človeško življenje
po vseli, kombinacij ah
mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica.
Členi banke „Blnvije" imnjo brez posebnega prlplačla pravico do dividende, katom je doslej iznašala po lO"'0, 20"/„,
a«"/, >n jedno leto celo 48%.
/a škode iaj-hifiala je doslej „Slavlja" nu dvajseti milijonov goldinarjev. — l'o svojih rezervnih in poroštvenih f- ndih moro so moriti z vnuku drugo zavarovalnico. — Kako koristno in potrebno je zavarovanjo življenja, dokazujejo nnitlednjo
primere :
1.	Miha Dolničar i/, St. Vitlu na«l Izubijano zavurovul ho jo dne 15. oktobra 187't. in |e tnnrl dne 11. iivKUBta 1874. Uplaćal je .'Jo gld. tKJ kr.; dediči nji-govi lia ao prejeli od banko „Slavijo" 1000 goldinarjev.
2.	Josip Zano.škai\ dežulni oflcijal v LJubUani, zavaroval »o Jo duo 10. aprila 1874. Do hvo|o smrti dne 22. febrnvarja 1H76 uplaćul Je 125 gld. 28 kr., banka „Hlavija pa je dedičem njegovim izplačala 1000 gld.
3.	Henrik crof Wurmbraad v Konjicah zavaroval sn je dne 15. tnarcija 1875 ter dosvoie smrti dno 15. marclju 1877 uplačal 1188 gld. ; dediči njegovi pa ko od banke „Sla vije" prej lili 6000 gld.
4.	Anton Ahčin, župnik v Begunjah, zavaroval ne jo dno 1. avgusta 870. Po amrtl n logovi dna 17. Julija 1881 izplačala Je banka „Slaviju" kapital 1000 gld.. daiii Je bilo .plačane zavarovalnine le 304 gld. 1» kr.
5.	.lanoz Verbič, načelnik postujo na Rakeku, zavaroval s« |o dno 5. nprila 1878: umrl i>a jo dno 25. novembra 18«), V tej dobi uplačal Jo 174 nld. 96 kr-; banka „Slu\lja" pa je ls-.phi6u.la ilo-dičein njegovim 1000 gld.
6- Luka Šabec, trgovec ie poaeutiii v št. Pot.ru na Notrar.jskem, zavaroval ae Jo dno 30. januvarja 1882 za 1H00 gld. Do svojo smrti due 17. junija 1881 uplačal jo 215 gld. 52 kr. in banka „Slavija" izplačala je rodbini njegovi ves zavarovalni kapital.
7.	Dr. Ivan Pitamie, odvetnik v Postojni, zavaroval so jo doo 10. novembra 1882. Do svojo smrti dno 9. oktubla 1891 uplačal je 315H gld. ; banka .Slaviju" pa in dedičem »llegovim izplačala 6000 goldinarjev.
8.	Simon Matojčlč, župnik v Starem Pazinu, zavaroval ho Ju dne 10. januvarju 1SH2 in jo umrl že dne 2.r>. februvarja mto-ju lota. Dasl Jo uplačal 1« 7 gld. 4!» kr., izplačala jo bunka „Slavija" njegovim dedičem 10(X) uld.
9.	Petar Bogovlč, župnik v Lunu na otoku Rabu, zavaroval Jo due 15. maia 1889 svojim trom nečakinjam, Milici, Urni iu Audjoliji Miletičevim, po '.00 gld. dote. Nu to zavarovanje upločal jo do svoje smrti dna 28. februvarja 1891 HW gld kr.; banka „Slavija" pa bodu vtakij linonovanih deklic, ko doživi 1H leto, izplačala 500 cld., todaj vnoin trem 15(m gld.
10.	Josip Porko, učitelj v Sinihelu pri Žužemberku, zavaroval jo svojotnu sinčku Josipu 1000 gld. dote. Do svoje smrti uplačal jo 25 gld. 53 kr kr.; banka „Slavija" pa bode sinu njegovemu ko dosežH 50. leto svoje starosti, izplačala K»00 gld.
vhu pojasnila o zavarovalnih zadevah dajo radovoljno :
generalni zastop banke „SI a vije" y Ljubljani
v lastni hiši. Gospodske ulice št. 12.
Lastnik pol. druAtvo „Edinost*.
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tinkama Dolanr v Tr«tu