PRIMOkSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. oostale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 172 (9477)
PRIMORSKI v Govcu pri
TRST, torek, 27. julija 1976
DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Dogodki prejšnjih dni
ANDREOTTI NAJ BI ŽE JUTRI SPOROČIL LEONEJU, DA UMIKA SVOJ PRIDRŽEK
SPORAZUM MED KRI IN KD 0 PORAZDELITVI PREDSEDSTEV PARLAMENTARNIH KOMISIJ
Poverjeni predsednik si je zagotovil podporo svojih strankarskih tovarišev - V parlamentu bo odločilno vzdržanje komunistov in socialistov pri glasovanju o enobarvni demokristjanski vladi
RIM, 26. — Giuliu Andreottiju, ki mu je predsednik Leone poveril mandat, da sestavi novo vlado, je kot kaže uspelo prepričati svoje strankarske tovariše, da je njegov načrt, se pravi, da predstavi zbornicama enobarvno vlado in tam v bistvu zahtevo od drugih strank, vključno KPI, da se vzdržijo glede vladnega programa, izvedljiv in da ima realne izglede za uspeh. Danes zvečer so mu na zasedanju vodstva krščanske demokracije zagotovili podporo.
Sejo vodstva je zahteval sam Andreotti, ki mu je bilo do tega, da pride tudi do notranjega razčišče-nja, preden odide k Leoneju, verjetno že v sredo in mu sporoči, da umika pridržek, s katerim je sprejel nalogo, da sestavi vlado. V bistvu so se njegovi pridržki, kot kaže, razblinili že včeraj, ko so po vrsti dolgih in napornih pogajanj vodje raznih demokristjanskih struj (vključno Donat Cattin in Bisaglia, ki sta Andreottijeva najhujša notranja nasprotnika), sporočili tajniku Zaccagniniju, da soglašajo z e-nobarvno vlado, ki ne bi imela v naprej zagotovljene večine. Tu je bilo odločilno tudi stališče dorotej-cev, ki so predlagali, naj bi poverili vodstvu stranke odgovornost, da začrta politične smernice, ki bo-
do obvezne za vse struje. Ne nazadnje pa je igral veliko vlogo dogovor, ki so ga dosegli predstavniki KD in KPI glede predsednikov parlamentarnih zbornic.
Porazdelitev predsedstev stalnih parlamentarnih komisij (štiri so si zagotovili komunisti, demokristjani so jih ohranili, tri pa jih imajo socialisti) je potrdila, da so bili demokristjani prisiljeni sprejeti komunistično zahtevo po večji nadzorni moči parlamenta nad vlado. Po dogovoru, ki so ga dosegli danes zvečer imajo demokristjani kot rečeno pet predsedstev in sicer komisij za zunanje zadeve, za pravosodje, za proračun, za kmetijstvo in za zdravstvo; komunisti bodo predsedniki komisij za ustavne zadeve, za fi-
ZAHTEVA ZAHODNOEVROPSKIH KOMUNISTIČNIH PARTIJ
SIRCI NAJ SE UMAKNEJO Z LIBANONSKEGA OZEMLJA
Desničarji kršili premirje - V palestinskem taborišču dvesto petdeset mrtvih - Francosko orožje za faiangiste
BEJRUT, 26. — Sile, ki so vpletene v libanonsko državljansko vojno, so se v soboto sporazumele za začasno premirje, ki naj bi omogočilo la-gcdnejši potek. POgajgnj za dokončno ustavitev sovražnosti. Premirje je pričelo veljati včeraj ob 8. uri po krajevnem času, vendar je trajalo dokaj malo časa: pičlo uro pozneje so ga namreč prekršili falangisti, se pravi pristaši krščanskega konservativnega tabora. Ti so napadli pripadnike a-rabskih mirovnih sil, ko so se hoteli postrojiti v pasu, ki v Bejrutu loči napredne od nazadnjaških, desničarskih sil.
Pripomniti je treba, da so falangisti še tik pred uvedbo premirja sprožili silovito ofenzivo proti taborišču Tal el Zataar. Palestinsko taborišče, kot znano, konservativne sile oblegajo že dobra dva tedna. Minulo soboto se je v enem izmed tamkajšnjih poslopij zrušil zaradi sovražnih topovskih izstrelkov strop neke kleti in Pokopal več sto oseb, ki so se zatekle vanjo pred falangističnim oziroma sirskim ognjem. Doslej je bilo u-gotovljenih že kakšnih 250 žrtev, njihovo število pa bo nedvomno še znatno narastlo. Napadalci so dovolil: odvoz ranjencev, toda do tega trenutka se vozila rdečega križa še niso mogla preriniti do taborišča, ki fe docela izolirano, ljudje v njem pa hrez vsake zdravniške pomoči.
Kakor rečeno, so se kljub sklenitvi Premirja boji na vsej četrti nadaljevali in zahtevali najmanj 130 mrtvih. Danes so se seveda nadaljevali, in to Predvsem na območjih Nabaa in pa omenjenega palestinskega taborišča.
Odgovornost za napad na arabske mirovne sile, tj. na tako imenovane «zelene čelade», je bejrutski predstavnik Arabske zveze Hasan Sabri zvrnil na «peščico Libanoncev» (s tem je očitno mislil skrajno desničarske elemente) in pripomnil, da mora pohvaliti pristaše palestinske organizacije Al Fatah, ker so spoštovali premirje. Napada naj bi bili krivi pristaši bivšega predsednika Šamuna, voditelja nacional - liberalne stranke. Ti se imajo edini za Libanonce, vsi drugi, sicer Palestinci in sami libanonski progresisti naj bi bili «tujci».
Napredne in nazadnjaške sile so medtem sklenile dovoliti umik tujili državljanov iz Libanona. Gre za 400 do 500 oseb. od tega IGO Američanov. Evakuirali naj bi jih jutri ob O- uri po italijanskem , času. Predsednik Ford je sporočil, da bo o-scbno spremljal operacijo, a za vsak Primer se bo VI. ameriško ladjevje tedaj zadrževalo v neposredni bližini libanonske obale.
Urnik tujcev je v določenem pogledu slabo znamenje, saj kaže, da 'h možnosti za spravo med nasprotujočimi si silami v doglednem času, m to predvsem zaradi nepopustljivost' falangistov. ki hočejo s sirsko Pomočjo pokončati Palestince. Iz' raz-Jt'h evropskih držav prihaja čedalje bolJ do izraza zahteva po umiku sir-skih čet. a zadnjo zahtevo v tem smislu vsebuje posebna resolucija, h' jo je objavila avstrijska komunistična partija. Resolucijo so podpisali predstavniki vseh zahodnoevropskih komunističnih partij ter je nalovljena na vlado v Damasku, ki jo «17 evropskih komunističnih in de-
oklevanja vpokliče v domovino svojo vojsko. To je nujno glede na dejstvo. da so bili vsi dosedanji poskusi za rešitev libanonske krize brezuspešni; Sirci naj pokažejo dobro voljo in tako omogočijo ponovno vzpostavitev mku v Libanonu n« osnovi ustreznih pogajanj med vsemi prizadetimi.
Krivdo za stopnjevanje napetosti v Bejrutu, naj bi po navedbah treh libanonskih časnikov nosila tudi Francija. Dve francoski družbi naj bi namreč podpisali z libanonskimi falangisti pogodbo o dobavi helikopterjev, vojnih motornih čolnov, oklepnih vozil, topovskih izstrelkov in razne rounicije libanonskim desničarskim silam. V ta namen naj bi se mudil pred kratkim v Parizu načelnik fa-langističnih oboroženih sil Gemayel. Slednji naj bi bil iz istih -razlogov nedavno tudi v Zvezni republiki Nemčiji. Francosko veleposlaništvo v Bejrutu je omenjeno vest odločno zanikalo.
nance in zaklad, za javna dela in za prevoze. Socialisti bodo imeli predsednike komisij za obrambo, za industrijo in za delo in socialno skrbstvo. Predsednik komisije za notranje zadeve bo republikanec, PRI se je namreč odrekel predsedstvu komisije za .sodne postopke proti parlamentarcem (ki si ga je zagotovila krščanska demokracija, katere sestava pa je taka, da ima v njej levica večino), medtem ko bodo imeli socialdemokrati predsednika komisije za šolstvo.
Govorijo že tudi o imenih predsednikov posameznih komisij. Komunisti bodo predlagali poslanko Nilde Jotti za predsednico komisije za ustavna vprašanja, predsednik komisije za finance in zaklad bo D’Alema, med demokristjani pa so še vedno v teku ogorčeni boji med predstavniki posameznih struj. Določili so tudi porazdelitev predsedstev senatnih komisij. Tu bodo imeli demokristjani predsednike komisij za ustavna vprašanja, za finance in zaklad, za javna dela, za industrijo in za delo, medtem ko bodo imeli komunisti komisije za proračun, kmetijstvo in zdravstvo. Socialisti bodo imeli komisijo za zunanje zadeve, kjer naj bi za predsednika že določili Viglianesija, in za pravosodje. Za socialdemokrate in republikance ostaneta na razpolago komisiji za obrambo in za šolstvo.
Porazdelitev predsedstev parlamentarnih komisij očitno kaže na novo politično ravnovesje, do katerega bo prišlo, ali naj bi prišlo, če se bodo komunisti v parlamentu vzdržali ob glasovanju za Andreotti-jevo vlado. Ostaja še vedno odprto osnovno politično vprašanje: Andreotti bo moral zahtevati v bistvu pristanek KPI na svoj program, medtem ko se bo morala KD sprijazniti z vlado, pri umestitvi katere je bilo odločilno vzdržanje komunistov. To stališče KPI, in seveda tudi PSI, je pogojeno po vrsti obvez in jamstev na politični ravni (odprava sleherne diskriminacije do leve). Socialist Paolo Vittorelli pravi, da se vsaka rešitev, če hoče biti sprejemljiva za socialiste, mora le malo razlikovati od tiste zasilne vlade, ki jo je predlagala PSI. O komunistični podpori sta govorila včeraj Andreotti in Zaccagnini, ki sta se tudi domenila o smernicah poročila, ki
Ker se je stavka tiskarjev Založništva tržaškega tiska podaljšala tudi na soboto, naš dnevnik v nedeljo ni izšel. Naročnikom in čitateljem se opravičujemo in jili prosimo za razumevanje.
UREDNIŠTVO
ga je imel tajnik stranke na seji vodstva in ki mu je sledilo poročilo Andreottija o njegovih pogovorih s predstavniki drugih strank.
Andreotti medtem pripravlja tudi seznam novih ministrov: gre za pomembne odločitve, saj bodo levičarske stranke sodile o vladi tudi na podlagi imen ministrov. Za gotovo se ve samo to, da dosedanji predsedniki vlad (Rumor, Colombo in Moro) ne bodo več prisotni, medtem ko bo Andreotti po vsej verjetnosti vključil nekaj tako imenovanih izvedencev, .kot so Bonifacio in Stam-mati.
CANDIDA CURZI
RIM, 26. — Najnovejša preučitev gibanja izdatkov za predelavo surove nafte je pokazala, da so se ti v zadnjem času znatno povečali. Zaradi tega bo medministrski odbor za cene (CIP) na justrišnjem sestanku verjetno odredil podražitev nekaterih končnih petrolejskih izdelkov. Mednje naj bi vsekakor ne sodila bencin ter utekočinjeni plin.
Dva tedna po nesreči v podjetju Ic mesa, iz naprav katerega je ušel strupen oblak tetraklorparadioksina, so pristojni organi izselili okrog 200 prebivalcev najbolj okuženega območja. Na sliki: prizadeti ljudje zapuščajo svoje domove	(Telefoto ANSA)
(iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiifBUHiiiii
DVA TEDNA PO NESREČI V KEMIJSKI TOVARNI ICMESA
Včeraj izselili okrog dvesto prebivalcev zastrupljenega območja v Sevesu in Medi
Hišna pomočnica iz Sevesa prva žrtev strupenega tetraklorparadioksina? - Ta kemijska spojina je skoraj neznana in strokovnjaki ne vedo, kako bi jo odstranili - Odgovornost tovarne Icmesa
SEVESO (Milan), 26. — Po skoraj dveh tednih oklevanja je davi vojska na ukaz pristojnih organov izselila okrog 2C0 prebivalcev področja med Sevesom in Medo, ki ga je v soboto ib. junija zastrupil oblak snovi podobne defoliantom, ki se je sprostil iz naprav bližnje kemijske industrije Icmesa zaradi okvare na ventilu. Izseljenci se bodo nastanili v nekem hotelu v Bruz-zanu, kjer bodo bivali, dokler ne bo celotno področje (okrog 15 hektarov) razkuženo in strup odstranjen. Včeraj je vojska ogradila z bodečo žico tako imenovano področje A, kjer je koncentracija strupa največja in kjer so stanovali izseljenci, na področju B, kjer je zastrupitev manjša, pa bo prebivalstvo lahko še bivalo, vendar pa bodo varnostni ukrepi zelo strogi.
Oblasti so doumele kako dramatičen je položaj šele konec prejšnjega tedna, skoraj 15 dni po nesreči,
ki je bila vzrok zastrupitve. Dober del odgovornosti za počasno u-krepanje pa ima vodstvo kemijske tovarne, ki sploh ni sporočilo, za kakšen strup gre. Šele pozneje se je zvedelo, da gre za tetraklorpara-dioksin, ki je izredno stabilna, ne-topljiva in strupena kemijska spojina, katere učinek na človeško telo ni dobro znan: Ve se. le, da nekaj stotink grama te snovi lahko ugonobi človeka, če računamo, da bilo v oblaku okrog 2 kg spojine, bi strup lahko povzročil smrt o-krog 200 tisoč ljudi.
Tovarna Icmesa, ki je bila zgrajena pred skoraj 30 leti, je proizvajala kemijske spojine, ki so jih v celoti izvažali v ZDA, protizakonito. Pristojni organi, ki so zadolženi za nadzorstvo nad onesnaženjem, niso bili seznanjeni s procesom, ki so ga v tovari uporabljali' za proizvodnjo raznih kemijskih snovi, kot tudi niso še zaključili laboratorijskih a-
naliz, ki naj bi pokazale, če in do kakšne mere so snovi, ki so jih proizvajali, v tovarni strupene. To je v nekaj dneh preiskave- ugotovila posebna komisija lombardijskega deželnega odbora kot je popoldne poudaril na tiskovni konferenci predsednik odbora Cesare Golfari. Le-ta je tudi naglasil, da je zakon, ki u-rejuje delo v kemijskih tovarnah zastarel (odobren je bil pred 40 leti), zaradi česar pristojni deželni organi praktično ne vedo. kakšne so lahko okvare na proizvodnem sistemu. Golfari ie v svojem posegu opozoril na nevarnost, ki ga strup predstavlja za prebivalstvo ter na težavno nalogo, ki jo ima odbor pri odstranjevanju spojine, dodal pa je vsekakor, da je po njegovem mnenju osrednje politično vprašanje, ki zadeva predvsem podjetje Icmesa. Gre za družbo, večino demic katere imajo švicarski
.....................................................................................mu...... ............................................................................................
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijii
V OKVIRU SVEČANIH PROSLAV DNEVA VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA
ODKRITJE SPOMENIKA JANKU PREMRLU - VOJKU NA NANOSU
Slavnostni govornik dr. Marjan Brecelj poudaril delež primorskega ljudstva za utrditev dobrih odnosov z Italijo in obsodil stališče Avstrije do Slovencev na Koroškem - Osrednja proslava v Dražgošah
V	SR Sloveniji so v preteklih dneh svečano proslavili Dan vstaje slovenskega naroda, ki se vsako leto praznuje 22. julija. Osrednja proslava je bila v znani partizanski vasici Dražgoše nad Selško dolino, kjer so slovenski partizani v januarju 1942 vodili prvo veliko frontalno bitko z nemškimi okupatorji. Ob tej priložnosti so na kraju bitke odkrili mogočen spomenik junakom boja in žrtvam. V navzočnosti preživelih borcev in velikega števila domačinov in gostov je imel slavnostni govor predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher.
Za Dan vstaje so izročili prometu tudi nov odsek slovenske hitre ceste «Slovenika» Hoče — Levec v dolžini 44 km, ki je del slovenske avtocestne transverzale.
V	nedeljo, 25. t.m. pa je bila v okviru Dneva vstaje slovenskega naroda velika partizanska slovesnost na Nanosu v spomin na prvo veliko bitko primorskih partizanov v aprilu 1942 proti italijanski okupacijski vojski. Ob tej priložnosti so pred Vojkovo kočo odkrili spomenik narodnemu heroju Janku Premrlu Vojku, slavnostni govor pa je imel predsednik skupščine SR Slovenije dr. Brecelj.
Dr. Marijan Brecelj je najprej ob- -
ravnaval pomen ustanovitve Osvobodilne fronte in začetek vstaje proti okupatorjem pred petintridesetimi leti ter dejal, da ta dogodka predstavljata mejnik v naši narodni in socialni zgodovini. To moramo zno-va in znova poudarjati tudi zato, ker se vztrajno pojavljajo poskusi naših nasprotnikov, ki hočejo tako zgodovinsko pot izkrivljati, tolmačiti stvari drugače, iskati razloge za nekakšno narodno spravo in pripravljati predvsem ljudi iz vrst sovražne jugoslovanske emigracije za neki čas, ki naj bi prišel in omogočil razkosati sedanjo samoupravo, socialistično in neuvrščeno Titovo Jugoslavijo.
Ko je omenil, da Nanos zavzema v oboroženi vstaji primorskega ljudstva posebno mesto (na tej gori je bila med 17. in 18. aprilom leta 1942 velika bitka med skupino petinšestdesetih partizanov, v kateri so bili tudi heroj Vojko, Martin Greif-Rudi, sedanji jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko in narodni iav^ta^V^^'takoi’brez heroj Anton Ferjančič - Zvonko ter
mnogo močnejšimi italijanskimi silami), je podrobno opisal človeško in revolucionarno podobo heroja Vojka, sina zavedne slovenske družine iz Podnanosa v Vipavski dolini, ki je poosebljal uporni duh primorskega ljudstva ter njegovo težnjo za svobodo in za združitev Slovencev v matični domovini Jugoslaviji.
Nadalje je predsednik slovenske skupščine dr. Marijan Brecelj obravnaval razvoj Primorske po osvoboditvi ter poudaril, da sta tako Slovenija kot Jugoslavija skrbno spremljali ta razvoj, bili zanj zavzeti in v skladu s svojimi zmogljivostmi tudi sicer je prav, da je posvečena tudj sicer je prav, da je posvečeno primorskemu ljudstvu večja skrb s strani ostale jugoslovanske družbe, ker živi na obmejnem območju in s tem prevzema nase naloge, ki so v zvezi s skupnimi koristmi Jugoslavije. Primorsko ljudstvo, je nadaljeval dr. Brecelj, je mnogo prispevalo za utrditev dobrih sosedskih odnosov z Italijo. Njegova povezanost
z našimi ljudm; onstran meje na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji pomeni brez dvoma pomoč razvoju političnih, gospodarskih in kulturnih ustanov slovenskega življa. Predvsem je njegova zasluga, da vlada na mejah z Italijo režim najbolj odprtih meja v Evropi. Primorsko ljudstvo ima svoj delež pri sklenitvi osimskih sporazumov z I-talijo in v mnogočem je, oziroma bo uresničevanje teh sporazumov odvisno od njegove prizadevnosti.
Pomemben del svojega govora je predsednik dr. Brecelj namenil politiki Avstrije proti slovenski in hrvaški manjšini. Avstrija, kateri so veliki zavezniki z Jugoslavijo vred z državno pogodbo omogočili vključi^ ,y življenje demokratične in protifašistične Evrope, je poudaril, je svojo «hvaležnost» razumela tako, da ne spoštuje te pogodbe in jo zavestno in s posebnim namenom, da bi prizadela Jugoslavijo, enostransko spreminja. V Avstriji so zmagale pronacistične in fašistične sile in avstrijska vlada je zaradi določenih svojih računov tem silam popustila.^ Ko protestiramo proti takemu početju izjavljamo, da se bosta tako Slovenija kot Jugoslavija odločno zavzemali za pravice naših ljudi na Koroškem in Gradiščanskem ter se bosta tudi v prihodnje borili proti vsakemu poskusu oživljanja fašizma. Državna pogodba iz leta 1955 ni izpolnjena, je sklenil svoj govor dr. Brecelj na slovesnosti ob odkritju spomenika narodnemu heroju Janku Premrlu - Vojku na Nanosu, in tako ravnanje Av: strije ne bo brez posledic za državne in politične odnose Jugoslavije do nje.
Potem ko so udeleženci slovesnosti,
med njimi preživeli Vojkovi soborci, generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, dr. Joža Vilfan in Marija Vilfan, Branko Babič ter številni bivši borci ter aktivisti s Tržaškega, sprejeli protestno izjavo proti politiki in ukrepih Avstrije zoper naše rojake na Koroškem in Gradiščanskem,
je sledil kultuiaji program. V njem so sodelovali tudi , šolski . otroci iz Podnanosa, rojstne vasi narodnega heroja Janka Premrla - Vojka. Svečanosti se je udeležila tudi delegacija Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki je ob spomenik -Janku Premrlu - Vojku položila venec.
podjetniki in ki proizvaja skrivnostne snovi, ki jih v celoti izvažajo v ZDA. Dežela Lombardija in vsa i-taiijanska javnost zahtevata, da pW-seže vlada in da bo končno jasno, kaj proizvaja Icmes, za koga in čemu so proizvedene snovi namenjene (marsikdo sumi, da proizvaja med drugim defoliante, ki se jih je ameriška vojska poslužila med vojno v Vietnamu). Ugotoviti pa gre tudi, zakaj je vodstvo podjetja obvestilo občinsko upravo o nesreči šele po dveh dneh. zakaj je najprej minimiziralo nevarnost in opozorilo na dramatičnost položaja šele po dveh tednih.
Poudariti gre tudi, da je nesreča. ki je prizadela Seveso in Medo prva tovrstna nesreča na svetu, zaradi česar morajo strokovnjaki in pristojni organi izdelati načrt za razkuženje področja praktično brez vsakršne oslombe na izkušnje drugih držav. Če dodamo še dejstvo, da so dioksini zelo slabo znane snovi, ker ne služijo industrijski proizvodnji, je razumljivo, da se strokovnjaki in deželni organi soočajo z res težavnimi vprašanji. Kaže tudi, da je doslej le neka ameriška tvrdka, ki je specializirana v odstranjevanju strupenih spojin, poglobila to vprašanje vendar pa lom-bardijskemu- odboru doslej ni še u-speio, da bi stopil v stik z njo. Predvidevajo pa vsekakor, da bo potrebnih vsaj šest tednov preden bodo lahko izdelali dokončni načrt za razkužitev, ker bodo strokovnjaki šele čez poldrugi mesec opravili vse potrebne analize in študije.
Doslej je okrog 30 ljudi moralo na zdravljenje v bolnišnico zaradi zastrupitve z dioksinom, veliko živali pa je poginilo. Znatno zaprepadenost je zato povzročila vest, da je včeraj v Cortini umrla hišna pomočnica iz Sevesa. Gre za 35-letno Mario Tereso Galli,1 ki je stanovala na zastrupljenem področju in ki je bila zaposlena kot hišna pomočnica pri neki družini v Comu. Skupno z delodajalcem je ženska, ki je bolehala za naduho, odpotovala v Cor-tino pred tednom dni. Pretor iz Cortine je odredil obdukcijo trupla nesrečnice, ker, kot kaže. ženska naj ne bi umrla naravne smrti. Obstaja namreč sum. da je bil bolehni Gallijevi tetraklorparadioksin usoden. Zdravniški izvedenec, ki je o-pravil obdukcijo je zvečer sporočil, da bo na to vprašanje lahko odgovoril čez nekaj dni po vrsti daljših zapletenih kemijskih analiz.
Prebivalstvo, ki je bilo izseljeno z okuženega območja, bo pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Vsem bodo analizirali kri, posebna zdravniška ekipa pa bo v prihodnjih dneh pregledala tudi prebivalstvo tako i-menovanega obmrčja B. Otroke, ki so najbolj izpostavljeni zastrupitvi, pa bodo poslali za mesec dni v kolonijo v neki gorski kraj.
Doprsni
Vojka na vrhu Nanosa
Ker zaradi stavke tiskarjev naš list v petek, soboto in nedeljo ni izšel, podajamo kratek pregled najvažnejših dogodkov prejšnjega tedna.
V	Italiji je vprašanje sestave vlade še vedno osrednje politično vprašanje. Poverjeni predsednik Giulio Andreotti je v četrtek predložil strankam ustavnega loka v pretres osnutek programa svoje vlade. Od odgovorov, ki jih bo dobil, je odvisno, ali bo nadaljeval s poskusom, da sestavi vlado, ali pa bo težavno nalogo prepustil komu drugemu, računa pa vsekakor, da bo lahko dal predsedniku države dokončen odgovor že sredi tega tedna. Največja ovira, ki jo poverjeni predsednik mora premostiti, je vprašanje odnosa s komunisti, ki so pripravljeni vzdržati se ob glasovanju zaupnice vladi le, če bo Andreotti predložil program, ki bo dejansko odgovarjal potrebam države in če bo KD javno priznala komunistični partiji
J vlogo, ki bi jo na ta način ta stran-
‘ ka prevzela. Zaenkrat Andreottiju n; uspelo zagotoviti si večine, ki bi v parlamentu podprla njegovo vlado, zaradi česar — kot poudarjajo politični komentatorji — se bodo morale stranke dokončno izreči o politični platformi, ki naj bi bila osnova novi vladi, po obširni razpravi in medsebojnem soočenju tako v parlamentu kot v državi. Vprašanje pa je, do kam bo lahko šla v tem soočenju krščanska demokracija
Po več dneh molka je vladni predsednik Moro v petek zvečer s krajšo noto končno protestiral proti za-hodnonemškemu izsiljevanju in vmešavanju v notranje italijanske zadeve. Kot je znano, je kancler Schmidt izjavil, da bodo zahodni zavezniki odreklj Italiji vsakršno gmotno pomoč, če bodo komunisti sodelovali v vladi. V svoji noti pa je bil Moro vsekakor ostrejši do komunistov, ki so ga obtožili, da je molčal, čeprav je vedel za sklep voditeljev zahodnih držav v Portoriku, kot pa z zavezniki. ki so tako brutalno posegli v italijansko notranje življenje. V zvezi s izjavo kanclerja Schmidta nota palače Chigi izraža le «presenečenje in zagrenjenost» ter poudarja pravico Italije, «da sama reši svoja notranja vprašanja».
V	soboto' 24. julija je izšla zadnja številka desničarskega lista «H giornale d'Italia», enega najstarejših ’ italijanskih časnikov, ki ga je založnik Attilio Monti ukinil ne meneč se na sporazum s sindikati tiskarjev ter na obvezo, da bo list izhajal vsaj do konca meseca. Zaradi vse ostrejšega pritiska na svobodo sredstev javnega obveščanja in zaradi vse močnejše težnje po koncentraciji glavnih časnikov v roke enega samega založnika, pa tudi zaradi nezanimanja političnih sil za to vprašanje, rešitev katerega je bistvenega pomena za svobodo in demokracijo, sta sindikata tiskarjev in časnikarjev napovedala za sredo dan boja ter proglasila vsedržavno stavko, zaradi česar ne bo v četrtek izšel noben list.
Vse kaže — vsaj tako je trdil u-gledni ameriški list «Journal of Commerce» — da tokrat padec zlata na mednarodnem trgu ni bil le posledica finančne špekulacije, pač pa so imeli prste vmes tudi politiki, točneje zahodnonemška vlada, ki naj bi na ta način podkrepila s tehtnimi argumenti opozorilo Italiji, naj ne dovoli komunistom vstopa v vlado. Po govoricah, ki so krožile v finančnih krogih v Zurichu in v Londonu ter na osnovi ugotovitve, da so nemške banke prodale nenavadne količine zlata, naj bi Bonn in Washington hotela pokazati Andreottiju, kaj bi se lahko zgodilo, če bi bili v vladi tudi ministri KPI. Italija bo morala namreč v začetku septembra znova začeti pogajanja z ZRN za podaljšanje roka izplačila posojila v višini dveh milijard dolarjev.
WASHINGTON, 26. - «Washington Post» je izvršil poizvedovanje, ki kaže, da bi Carter zmagal na predsedniških volitvah, ko bi se te odvile že v prihodnjih dneh. Zanj se je namreč izreklo kar 66 odstotkov povprašancev, ko je šlo za izbiro med njim in Fordom (27 odst.) ter celo 68 odstotkov v odnosu do Reagana (26 odst.).
V četrtek ne bo izšel noben italijanski list
Tiskarji in časnikarji bodo stavkali za obrambo svobode tiska in za reformo sredstev javnega obveščanja
RIM, 26. — V četrtek, 29. julija ne bo izšel noben italijanski list zaradi stavke, ki sta jo napovedala sindikata tiskarjev in časnikarjev. Kot poudarjata sindikata v današnjem skupnem sporočilu, gre za vsedržavni dan boja v obrambo svobode sredstev javnega obveščanja, katerega namen pa je tudi opozoriti politične sile na krizo, ki jo preživlja zlasti dnevno časopisje.
Sporočilo sindikatov poudarja, da je založnik Attilio Monti ukinil v soboto lista «Il giornale d’Italia» in «Il telegrafo» s postopkom, ki je v odločnem nasprotju s pravilnikom odnosov med delodajalcem in delojemalcem. Ogrožena sta pa tudi časnika «Tuttopuotidiano» in «Il mattino». Demokratične sile so v bistvu sprejele stališče o reformi sredstev javnega obveščanja, ki sta ga izdelala sindikata tiskarjev in časnikarjev in v kratkem se bodo stranke sestale, da primerjajo svoje načrte na tem področju ter preučijo možnost stvarnih posegov. Kljub temu in kljub vsem političnim pritiskom pa je vprašanje reforme tiska izostalo iz o-snutka programa, ki ga je izdelal poverjeni predsednik Andreotti. To vzbuja znatno zaskrbljenost obeh kategorij. ki bosta z dnevom boja skušali opozoriti stranke in parlamentarce na nujnost te reforme.
POGOVOR MED DEŽELNIM TAJNIKOMA KD IN KPI
Politika deželne uprave v središču srečanja med Colonijem in Cuffarom
Danes razgovor med predstavniki KD in PSI - «Preverjanje» na občini in pokrajini med pokrajinskimi tajništvi strank ustavnega loka
Neustreznost akcije deželnega od- j Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona
bora, ki ga sestavljajo KD, PSDI, in PRI, je v središču intenzivnih pogovorov med deželnimi tajniki in načelniki svetovalskih skupin strank ustavnega loka. Potem ko sta tako KPI kot PSI zelo ostro kritizirali delo deželnega odbora predvsem v zvezi z akcijo za ponovno rekonstrukcijo področij, ki jih je majski potres tako hudo prizadel, pa tudi s splošno politiko deželne uprave, je krščanska demokracija privolila v srečanja z drugimi strankami ustavnega loka za preverjanje položaja. Tako se je prav včeraj deželni tajnik KD Coloni sestal z deželnim tajnikom KPI posl. Cuffarom ob navzočnosti načelnikov obeh svetovalskih skupin, demokristjana Biasuttija in komunista Collija. Ob zaključku pogovora so objavili zelo skopo poročilo, ki pravi, da so predstavniki obeh strank orisali svoja stališča ter si izmenjali mnenja o deželnem političnem položaju s posebno pozornostjo glede problemov, ki jih je povzročil majski potres. Predstavnika KPI sta se včeraj pogovorila tudi z odposlanstvom republikanske stranke, v prejšnjih dneh pa sta imela razgovore s predstavniki PSI in PSDI, medtem ko je danes na sporedu srečanje med KD in PSI. Na vseh teh srečanjih so govorili ne samo o akciji za pomoč prizadetim krajem Furlanije in Beneške Slovenije in o njihovi rekonstrukciji, pač pa tudi o političnih problemih in v prvi vrsti o vprašanju, kako okrepiti akcijo deželne uprave, ki je po ocenah o-beh levičarskih strank povsem neustrezna tudi zaradi politične šibkosti večine, na kateri sloni Comelli-jev odbor.
Tudi položaj v tržaški občini in na pokrajini je predmet pogovorov med strankami ustavnega loka. Oba sveta sta že prekinila delo zaradi poletnih počitnic, besedo pa imajo sedaj pokrajinska tajništva strank, ki naj bi preverila položaj in o-mogočila, da bi po počitnicah oba sveta lahko ponovno začela delovati z večjo učinkovitostjo in na osnovi bolj jasnih političnih dogovorov. Prvo srečanje med pokrajinskimi tajništvi strank ustavnega loka je na sporedu danes. Kakih posebnih sklepov za sedaj verjetno ne bo v pričakovanju razpleta vsedržavnega političnega položaja.
Pred poletno zaporo trgovin
V tem obdobju smo priča vsakoletnemu pojavu, da so trgovine zaprte zaradi dopustov. Najhuje bo v avgustu, bo bodo redke trgovine poslovale. Da bi te neurejene podube potrebami skupnosti, je deželri odbornik za industrijo in trgovino Stop-per prevzel ustrezne pobude. Župani
ter predsedniki pokrajinskih orga nizacij naj uredijo ta problem skupaj s sindikalnimi organizacijami, saj istočasna zapora večine trgovin v mesecu avgustu povzroča zvišanje povpraševanja in s tem tudi višanje cen.
V	nedeljo odprli progo
Trst-Daljni vzhod
za prevoz kontejnerjev
V	nedeljo so svečano odprli progo za prevoz kontejnerjev Trst - Daljni vzbod. Krstno plovbo na novi progi opravlja japonska tovorna ladja «Mont Blac Maru», ki je v nedeljo odplula iz našega pristanišča, potem ko
so jo ob VII. pomolu natovorili z 210 kontejnerji.
Pobudo za progo je dal mednarodni konzorcij Mediterranean Far Est Con-teiner Service, ki že od leta 1970 skrbi za poslovno povezavo med Sredozemljem in Daljnim vzhodom. Konzorcij, katerega soudeleženec je tudi Tržaški Lloyd, je vključil naše mesto med pristanišča nove proge za prevoz kontejnerjev, da bi Trst lahko tekmoval v povezovanjih z Daljnim vzhodom s pristanišči Severnega morja.
Na novi progi bo plulo pet ladij. Med temi bosta ludi «Mediterranea» in «Nipponica» Tržaškega Lloyda.
• Rajonski svet za Korošce, Grižo in Fameje obvešča, da se bo sestal jutri, 27. julija ob 20. uri v osnovni šoli pri Korošcih.
DRUGA OPERETA LETOŠNJEGA TRŽAŠKEGA FESTIVALA
Mikavne melodije Lebarjeve operete «Grof Luksemburški»
Odlična vokalna interpreta Maria Nšculescu in Carlo Bini ter simpatični Lino Savorani - Dirigent O. Danon
Tržaški operetni festival se je z Leharjevim «Grofom Luksemburškim» po amerikanizirani «Rose Marie» povrnil v izvrnj, okvir festivalskega žanra. Na odru so spet oživeli klasični saloni z grofi, baroni, princi in princezinjami, dvor-janiki in lakaji, predvsem pa so z njega spet zaplavale med občinstvo znane melodije, ki so v ritmu valčka tako ogrevale srca naših starih očetov in mater. Kaj zato, če je zgodba banalna, ko pa so melodije še vedno tako mikavne, da jih je še vedno prijetno poslušati, vsaj za tiste tri brezskrbne urice, kolikor pač traja tak skok za nekaj desetletij v preteklost časa, ki ni bil tako poln težkih in resnih problemov, kot je današnji.
Leharjeva ustvarjalna žilica je bila takrat, ki je komponiral «Grofa Luksemburškega», prav gotovo na vrhuncu melodične inventivnosti, saj je vsa opereta eno samo prelivanje melodij, katerih tolmači so v spret-
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllflllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiillllllliilllllllllilllll
ZANIMIVA OKROGLA MIZA NA FESTIVALU UNITA V NABREŽINI
Pozitivna ocena osimskih sporazumov zastavlja pa se vprašanje njih izvajanja
Pri okrogli mizi so sodelovali predstavniki KPI, PSI, SSk in SKGZ
Na festivalu «Unità» in «Dela» v Nabrežini je bila v soboto zanimiva okrogla miza na temo «Osimski sporazumi in krajevne skupnosti», v katero so posegli posl. Škerk, posl. Cuffaro in senatorka Gherbez za KPI, pokrajinski svetovalec Carbone, občinski svetovalec Colja in časnikar Mario Dezmann za PSI, občinski svetovalec Legiša za Slovensko skupnost in član izvršnega odbora Samsa za Slovensko kulturno -gospodarsko zvezo.
Preobsežno bi bilo navajanje vseh stališč in podrobnejše kronike posameznih posegov, vendar pa so zanimiva nekatera splošna stališča in poglobitev konkretnejših vprašanj. Tako so vsi predstavniki soglašali v pozitivni načelni oceni sporazumov iz vidika odnosov in sodelovanja o-beh sosednjih držav, kot tudi reševanja . vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Sporazum pomeni zmago demokratičnih sil v Trstu v smislu širšega demokratičnega gibanja in ne samo levice.
V tem okviru se sedaj ustvarjajo novi pogoji in se zato zastavlja vprašanje, kako se bodo sporazumi izvajali. Pri tem gre trenutno za ratifikacijski zakon, ki ga je prejšnja vlada vložila v parlamentu in katerega je treba sedaj v novem demokratičnejšem ozračju sestavljanja vladnega programa spremeniti tako, da bo upošteval manjšinsko zaščito. Še zlasti pa je važna glo-
liiiiiiimiiiKiiiiiiimimimiiuiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiimcMniiiiiMiiuiiiiimiiiiiimimiiiHiiiiiimiiHiiiiiimHiiu
V SOBOTO IN mcuo V TJIEBČ/M
USPELA PROSLAVA 30. OBLETNICE POSTAVITVE SPOMENIKA PADLIM
Dež je v nedeljo preprečil nastop TPPZ
Trebče spadajo med tiste kra;
je | sko razstavo na temo NOB, ki so naše dežele, kjer so kmalu po kon- jo dopolnjevale lepe risbe domače vojni in zmagi nad nacifašiz- šolske mladine in
čani vojni in zmagi mom, postavili spomenik padlim v osvobodilnem boju in umrlim v koncentracijskih taboriščih. Spomenik so postavili 29. septembra 1946 in od tega dne dalje se Trebenci vsakih pet let spominjajo te obletnice s praznikom, ki je postal za vaško skupnost že tradicija. Letos so domače kulturne, politične in športne organizacije pripravile pester kulturni spored, katerega, žal, zaradi dežja, niso mogli izvesti v celoti. Proslava se je začela v soboto zvečer v Dolinkah s celovečernim koncertom moškega pevskega zbora «Jezero» iz Doberdoba, ki ga vodi Silvan Križmančič in ki prav letos praznuje 30. obletnico delovanja. Številno občinstvo je pozdravila mladinka Milena Padovan, med odmori pa je nastopila folklorna skupina «Sovodnje» pod vodstvom Nade Križmančičeve, ki je izvajala venček goriških in belokranjskih plesov. Po koncertu sta pred sugestivnim tabornim ognjem nastopila še pevska zbora «Vesna» iz Križa in «Primorec» iz Trebč, ki sta zapela več partizanskih pesmi.
Proslava se je nadaljevala v nedeljo na vaškem trgu pred spomenikom, kjer se je zbrala velika množica vaščanov in ljudi iz sosednjih vasi. Slavnostni govor je imel Lucijan Padovan, ki je obudil spomine iz narodnoosvobodilne borbe in poudaril veliko trebensko privrženost antifašističnemu in naprednemu duhu, kar priča veliko število vaščanov, ki so bili udeleženi v boju proti zatiralcem našega naroda. Nato so nastopili domači recitatorji in pevski zbori iz Saleža, Pridvora in Trebč, ki jih je spremljala godba na pihala iz Pridvora. Ob koncu pa je bil skupen sprevod do pokopališča. kjer so pevski zbori zapeli «Žrtvam». Popoldne je pridvor-ska godba imela krajši koncert v Ljudskem domu, medtem ko je nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora žal odpadel zaradi hudega naliva.
V Ljudskem dcmu so trebenske kulturne, politične in športne organizacije priredile zanimivo fotograf-1
pa fotografije vseh spomenikov padlih s tržaškega ozemlja.
Jutri zasedanje deželnega sveta
Deželni svet se bo jutri sestal, da nadaljuje z zakonodajno dejavnostjo v korist prebivalstva na področjih prizadetih po potresu. Največje zanimanje vlada za odobritev zakona, ki dopolnjuje že obstoječe norme zakona št. 17 za stanovanja prizadetih po potresu, saj bo istočasno predložen zakon podobne vsebine na pobudo komunističnih svetovalcev.
balna zakonska zaščita slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki mora biti odraz neposredno prizadetih in tudi organizacij slovenske manjšine.
Gospodarski del sporazumov in še zlasti predvidena industrijska cona, pa ustvarjajo nove pogoje za gospodarski razvoj in istočasno zastavljajo tudi vrsto konkretnih vprašanj glede manjšinske zaščite. Zemljišče, predvideno za to cono, je izključna last drobnih lastnikov, slovenskih kmetov, oziroma gre za ju-sarsko zemljo, ki je v bistvu tudi last domačinov - vaščanov, čeprav sedaj s to zemljo razpolaga občina. V nobenem primeru ni mogoče pristati na razlaščanja v nobeni obliki.
Treba je ohraniti obstoječe vasi Opčine, Trebče, Padriče, Gropado in Bazovico in tudi primerne površine okrog vasi, kjer gre predvsem za obdelovalne površine. Seveda pa je nujno potrebno ohraniti vas Gropado na italijanski kot tudi vas Orlek na jugoslovanski strani.
Vse to je tesno povezano z razvojem industrije, z značajem novih industrijskih objektov, ki mora biti intenziven, visoko kvaliteten, ne sme pomeniti ekološkega onesnaženja in ki izključuje novo intenzivno naseljevanje. Zato se tudi izključuje možnost novih naselij, saj je mogoče v širšem pasu 30 - 40 km zagotoviti ustrezno nastanitev, kar spričo modernih prometnih sredstev ne predstavlja več nobenih težav.
Vse to pa seveda povsem logično zahteva neposredno udeležbo prizadetega prebivalstva pri odločanju o vseh vprašanjih nove industrijske cone in zlasti glede urbanističnih in drugih vprašanj, ki so s tem povezana. Gre skratka za bistveno vprašanje soodločanja, soudeležbe prebivalstva in v konkretnem primeru slovenskih ljudi in njihovih organizacij.
.0 teh problemih se je delno že govorilo na deželni ravni tudi v zvezi s sprejemanjem deželnih načrtov za razvoj, Potrebna pa je širša enotnost vseh delovnih ljudi in vseh Slovencev.
šča, da je menjala tudi telefonske številke Briščkov in novega pristanišča in da je v teku izročanje telefonskih imenikov tudi v videmski, pordenonski in goriški pokrajini.
SIP izročila nove telefonske imenike
Agencija SIP sporoča, da je že izročila 100.000 novih telefonskih imenikov in da je že menjala vse predvidene telefonske številke a-bonentov, katerih imena so že navedena v novih imenikih. Menjali so telefonske številke, ki so se začele s 35, 304, 305, 306, 307, 308, 309, 7330, 7331, 7334 in 7335. Vsakdo, ki bi želel novo telefonsko številko abonenta, naj pokliče tel. številko 12, ki mu jo bo neposredno in brezplačno posredovala. SIP obve-
V nedeljo pred spomenikom v Trebčah
Obnovitev naročnin na radio in IV
V teh dneh bo zapadel rok r . plačilo naročnine za radio in televizijo za naslednje obdobje.
Za obnovitev naročnine za radio za redne naročnike je drugi polletni obrok 1.320 lir, tretji trimesečni obrok pa 685 lir. Obnovitev redne naročnine na televizijo je za prvo in drugo leto za drugi polletni obrok 10.715 lir, za tretji trimesečni obrok pa 5.570 lir, od tretjega leta naprej pa 9.640 in 5.010 lir.
Posebni naročniki pa morajo te obroke poravnati z vzorcem, ki je v knjižici vsakega naročnika.
Kdor hoče obnoviti naročnino na avtoradio lahko to stori v uradih ACI ali vseh poštnih uradih.
V soboto sta se poročila NADJA LUPINO in
EDI KOŠUTA
Mnogo sreče in zadovoljstva želijo novoporočencema starši, sorodniki in prijatelji.
no nizanih sekvencah orkester, solisti, zbor pa celo nosilci komičnih vlog. Vse ostalo, kar spada k popolnosti operetne predstave, je seveda stvar režiserskih, koreografskih in scenskih domislic, ki mnogokrat rešujejo vsebinske praznine.
Tokratna postavitev Lebarjeve mojstrovine je, kot je za tržaški festival že kar običaj, slonela na zanesljivih ustvarjalcih. Orkestralno vodstvo je bilo v rokah znanega jugoslovanskega dirigenta Oskarja Da nona, ki je zanesljivo skrbel za muzikalno usklajenost in spevno lahkotnost orkestrovega zvoka, koreografijo je izpeljal Gino Landi s svojim izvrstnim festivalskim baletnim zborom, kostume je zasnoval Sebastiano Soldati, scene (te so bile še najmanj ustrezne) Maria Antonietta Gambaro, zbor gledališča G. Verdi je skrbno pripravil mladi Piero Mammana, režiser Guido Sta-gnaro pa je dal predstavi lepo tekoči ritem.
V glavnih vlogah sta nastopila sopranistka Mariana Niculescu de Santis kot Angela, grof pa je bil Carlo Bini. Oba sta tako pevsko kot igralsko povsem zadovoljila in zlasti v melodičnih spevih dosegla zelo lepe vokalne učinke. Lino Savorani je bil še enkrat prijetna o-drska pojava v osebi princa Basi-lia s svojo igralsko verziranostjo v komičnem žanru. Posebno priznanje zasluži Aurora Banfi pa tudi vsi ostali od živahnih Gabrielle Porta (škoda da nima vsaj malo več glasu) in Riccarda Peronija, do pevsko zanesljivih Marie Loredan, Daria Žerjala, Lucia Pollija in Clau-dija Giombija ter igralsko opaznih Orazia Bobbia, Gianfranca Soletto in Giorgia Vailette.
Občinstvo je navdušeno aplavdi-ralo izvajalcem, zlasti nosilcem glavnih vlog, dirigentu in baletnemu zboru.	j. k.
Z manifestacijo na Trgu Goldoni
Danes začetek antimilitarističnega pohoda
Drevi ob 19. uri bo s Trga Goldoni krenil mednarodni antimilitari-stičnj pohod, za katerega sta dala pobudo radikalna stranka in LOC, t.j. združenje tistih, ki iz moralnih razlogov nočejo služiti vojaškega roka. Ob odprtju manifestacije v središču mesta bo govorila Adele Faccio. Z razliko od preteklih let, ko se je odvijal med. Trstom , in . A-vianom, bo letos prvi del pohoda od Sredipolja do Vidma, nato pa se bodo udeleženci preselili v Peschiere na Gardskem jezeru, kjer bo manifestacija pred tamkajšnjim vojaškim zaporom. Drugi del pohoda bo v Franciji, in sicer od Metza do Verduna, se pravi v krajih, kjer so bili med prvo svetovno vojno najbolj srditi boji. Pohod se bo zaključil na Sardiniji, točneje pri «toku Maddalena, kjer je sedež najvažnej-_	ših vojaških oporišč NATO
iiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiminniimiiiiiiiuimHmnmmmiiuiiiiiiiiiitiiiiiiui/uiiiiiiiiia
OD PETKA DO NEDELJE V ZGONIKU
Kljub slabemu vremenu uspeh pete pokrajinske razstave vin
Svoje pridelke je razstavljalo osemindvajset vinogradnikov . Vrsta glasbenih in kulturnih prireditev
Dež in slabo vreme, ki sta v nedeljskih večernin urah zajela naše kraje, sta preprečila normalen potek 5. pokrajinske vinske razstave vin, ki je bila letos od petka do nedelje v Zgoniku. Kljub nagajivemu vremenu pa je žela prireditev lep uspeh, saj je bilo zanimanje za razstavljena vina res veliko.
Na letošnji razstavi je sodelovalo 28 vinogradnikov iz tržaške pokrajine z 18 vzorci belega vina, 10 vzorci črnega in 8 vzorci terana. Posebna komisija je ocenila posamezna vina in določila, da toči v naši pokrajini najboljše belo vino Luigi Bortolin iz Milj. Drugo nagrado je prejel Giuseppe Scheriani prav tako iz Milj, tretjo pa Mirko Radovič iz Nabrežine 67. Miljčan Bortolin je bil nagrajen tudi za najboljše črno vino, drugo in tretje mesto pa sta zavzela Stanko žužek iz Mavhinj 35 in Mirko Radovič iz Nabrežine 67. Prvo mesto za teran je osvojil Roman Purič z Repentabra, drugi je bi lAlojz Milič prav tako z Repentabra, na tretje mesto pa se je uvrstil Josip Gruden iz Zgonika. Poleg tega je komisija sklenila, da se podelita še dve posebni priznanji Damjanu Maverju iz Boljunca za belo vino in Antonu Boletu od Piščancev za črno vino.
V	sklopu 5. pokrajinske razstave je bilo tudi več kulturnih in glasbenih prireditev. Tako je v petek zvečer nastopil v samatorski cerkvici duo Pahor - Slama, ki je izvedel na flavto in na klavičembalo nekaj klasičnih skladb.
V	soboto je bila v Zgoniku okrogla miza na temo «Naloga krajevnih u-stanov pri varstvu naravnega okolja». Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki občinskih uprav naše pokrajine, sindikalnih organizacij in ustanov, ki so neposredno zainteresirane za varstvo okolja, kot sta odbor jusarskih upravičencev in organizacija Italia Nostra. Med razpravo, ki jo je vodil pokrajinski
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
svetovalec Lucijan Volk, je bilo govora največ o vlogi, ki bi jo morale sprejeti občinske uprave za varstvo okolja in o konkretnih ukrepih, ki so jih že storile v tej smeri.
Istega dne sta nastopili na prireditvenem prostoru še tržaška folklorna skupina «Stu ledi» in folklorna skupina italijanske narodnostne skupnosti iz Vodnjana v Istri. Obe sta prikazali vrsto karakterističnih plesov.
Nedeljski program je predvideval revijo godb na pihala. Godbe iz Nabrežine, Ricmanj, s Proseka, iz Doline in od Korošcev pa so zaradi dežja zaigrale le nekaj koračnic. Pred tem pa je nastopila, kot gost, godba iz Pridvora pri Kopru.
V treh dneh pokrajinske razstave so v Zgoniku iztočili, kljub nenaklonjenemu vremenu, celo zalogo terana, ostalo pa je še nekaj belega in črnega vina.
Družini Viti in Vidotto čestitata
OSKARJU PANCRAZIJU ob uspešno opravljeni maturi.
PD France Prešeren iz Boljunca čestita odbornici SONJI GREGORI in JURIJU GUSTINČIČU ob uspešno končani maturi na slovenskem učiteljišču oziroma trgovskem tehničnem zavodu.
PD Slovenec iz Boršta čestita svojemu odborniku in pevcu
EMILU PETAROSU ob uspešnem zaključku mature.
PD Fran Venturini od Dom ja iskreno čestita svoji odbornici DORJANI KOFOL ob uspešno opravljeni maturi.
MLADINSKA
DELOVNA
AKCIJA
BENEČIJA 76
Od 1. do 10.
In od 10. do 20. avgusta
Prijave sprejemajo prosvetna in športna društva ter urada SPZ in ZSŠDI, telefon 31-119
Prosimo društva ali posameznike, da prijavnice čimprej izročijo.
M1RAMARSK1 PARK «Luči in zvoki» - Predstavi:	ob 21.30 «Der
Kaisertraum von Miramar» (v nemščini); ob 22.45 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini).
Ariston 21.30 «Nashville». Barvni film režiserja Roberta Altmana.
Mignon 16.30 «Il solco di pesca». Barvni film. Igrata Martine Bro-chard in Gloria Guida. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale Zaprto zaradi počitnic.
Grattacielo 16,30 «Usa la belva delle SS». Igrata Dyanne Thorne in Herman Traeger. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Fenice 16.30 — 18.20 — 20.15 — 22.15 «Ballata macabra». Igrata Oliver Reed in Karen Black. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 — 18.00 — 20.00 — 22.15 «Mahogany». Igrajo Diana Ross, J. P. Aumont, Anthony Per-kins in Marisa Meli.
Eden 16.30 «Quattro mosche di velluto grigio». Barvni film. Igrata M. Brando in M. Farmer. Prepovedan mladini pod 14. letom,
Ritz 15.30 «Uu’orchidea rosso sangue». Barvni film. Igrajo Charlotte Ramp-ling, Simone Signoret in Alida Valli. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 15.30 «C’era una volta il West». Barvni film. Henry Fonda, Charles Bronson in Claudia Cardinale.
Cristallo 17.00 «L’ultimo colpo dell' ispettore Clark». Barvni film. Igra Henry Fonda.
Capitol 16.30 «Roma a mano armata». Barvni film. Igrajo T. Milian, M. Merli in M. R. Omaggio.
Moderno 16.30 «I figli del capitano Grant». Barvni film W. Disneya. Igrata Haylay Mills in Wilfrid Hyde.
Impero Zaprto zaradi počitnic.
Vittorio Veneto 17.00 «La casa degli orrori nel parco». Barvni film za vse. Igrata Frankie Hover in Ray Miller.
Ideale 16.30 «Afyon Oppio» (Quello strano fiore chiamato papavero). I-grata Ben Jazzara.to” Silvia Monti.
Radio Zaprto.
Abbazia Zaprto do 30. julija.
Astra Zaprto do 23.-julija.
Giardino Pubblico 21.00 «L’incorregi-bile». Igra Jean Paul Beimondo.
Astra 16.30 «Manù, il figlio della giungla». Barvni Walt Disneyev film.
Gledališča
Festival operete 1976
Leharjevo opereto «Grof Luksemburški» bodo ponovili drevi ob 21. uri, v soboto 31. t.m., L, 5., 7. in 8. avgusta.
Jutri ob 21. uri bo zadnja ponovitev operete «Rose Marie». Vstopnice za «Rose Marie» in za ponovitve «Grofa Luksemburškega» v tem tednu. so na razpolago pri osrednji blagajni, Pasaža Pretti, tel. 36372.
ZADRUGA NAŠ KRAS
vabi na otvoritev razstave grafičnih listov
KLAVDIJA PALČIČA
ki bo v četrtek, 29. t.m., ob 21. uri v Kraški hiši v Velikem Repnu.
Šolske vesti
šolsko skrbništvo sporoča, da so bile 17. t.m. objavljene prednostne lestvice za poverjena mesta, sistematizacijo in nova imenovanja profesorjev izven staleža na srednjih šolah ter zavodih s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1976 - 77. Lestvice bodo na vpogled 30 dni, vsak dan od 10. do 12. ure na drž. tehničnem zavodu s slovenskim učnim jezikom «Žiga Zois» na Vrdelski cesti 13/2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure. tel. št 732-627.
iANCA 1)1 CREDITO Dl TRIESTI: F R ŽA š KA KREDITNA BANKA
■C	- S. P. A.
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 20. 7. 1976
Ameriški dolar: debeli	836,50
drobni	820,—
Funt šterling	1489.—
švicarski frank	332,50
Francoski frank	168.—
Belgijski frank	20,30
Nemša marka	322,50
Avstrijski šiling	45,—
Kanadski dolar	848.—
Holandski florint	303,50
Danska krona	133.—
švedska krona	182,50
Norveška krona	145.—
Drahma: debeli	24,80
drobni	24,80
Dinar: debeli	43.—
drobni	43,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
DARILA
Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur «SEIKO» — Posebni popusti.
Urarna in zlatarna
LAURENTI
Trst • Trieste • Largo Santorio 4
FOTO - KINO
MATERIAL

Uprava Narodne in študijske knjižnice obvešča, da bo knjižnica zaprta za občinstvo od 1. do 31. avgusta t.l.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza obvešča, da bodo njeni uradi poslovali vse do 31. avgusta od 8. do 13. ure.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 27. julija NATALIJA
Sonce vzide ob 5.43 in zatone ob 20.40. — Dolžina dneva 14.57. — Luna vzide ob 6.14 in zatone ob 20.31.
Jutri, SREDA, 28. julija ZMAGO
Vreme včeraj: naj višja dnevna temperatura 24.2 stopinje .najnižja 15.9, ob 19. uri 19, zračni pritisk 1008.3 ustaljen, vlaga 70-odstotna, nebo malo pooblačeno, brez vetra, dežja je padlo 20,2 mm, morje malo razgibano, temperatura morja 19.8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 26. julija 1976 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa 12 oseb.
UMRLI SO: 69-letni Karlo Puntar. 84-letna Giuseppina Negrisin, 69-letni Romano Pertot. 72-letni Giuseppe Levacovich, 78-letna Emilia Waller vd. Gerin, 81-letna Domenica Brece-vich vd. Belletti, 62-letni Mario le-ram, 71-letni Carlo Cesanelli, 73-letna Carla Dussi por. Forciassin, 75-letni Luigi Potratta, 62-letni Biagio Alessi, 59-letna Luigia Morato por. Filiputti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) All’Angelo d'Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30)
Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sonnino 4; INAM - Al Cedro, Trg Oberdan 2.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tei. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
športno društvo Primorje izreka iskreno sožalje bivšemu odborniku Lučitu Puntarju in njegovi družini ob izgubi očeta.
Ustavilo se je polno in zavzeto življenje naše zlate mame in nonke
IVANE SARDOČ vd. GODNIČ
ki leži od 21. julija 1976 ob ljubljenem sinu Nmetu na piranskem pokopališču
Vsi njeni hvaležni otroci. Nabrežina, Piran, 27. julija 1976
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi našega nepozabnega moža, očeta in brata
FRANCA ŽERJALA
se iskreno zahvaljujemo Zvezi borcev iz Kopra in govorniku za poslovilne besede, pevcem, bivšim borcem in aktivistom iz Boršta in Zabrežca, tov. Lovrihi za zadnji pozdrav, doijVčemu pevskemu zboru, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: žena, hči, sestra in nečaki
Boršt, 27. julija 1976

ZAHVALA
Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ob težki izgubi našega ljubega očeta in nonota
KARLA PEGANA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogreba, darovalcem cvetja in tistim, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
Posebna zahvala č.g. župniku, sekciji KPI, pevskemu zboru Rdeča zvezda, proseški godbi in Milošu Budinu za poslovilni govor.
Žalujoči družini Rebula in Sedmak
Salež, Križ, 27. julija 1976
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega
KARLA PUNTARJA
se iz srca zahvaljujemo zdravniku dr. Posarelliju, sorodnikom, prijateljem, kolegom in vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin.
SVOJCI
Adelaide, Trst, 27. julija 1976
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
SILVERIA DOGLIE (SILV0TA)
se iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: žena, sinova Silverio in Mauro, nevesta Anamarija in drugo sorodstvo.
Trst, 27. julija 1976
ZAHVALA
Ob izgubi našega predragega
SLAVKA BIZJAKA - BISIANIJA
se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žalujoča žena in sin Marino z družino
Trst, 27. julija 1976
ZAKLJUČENO ZASEDANJE OBČINSKEGA SVETA
Vpričakovanju preverjanja so sprejeli važne sklepe
Dr. Dolhar v znak protesta zapustil sejo ■ Izvoljeni pred-stavniki v konzorciju za prevoze - 50 milijard posojila
bila ta vloga pozitivna v zadnjih treh ali štirih letih hude gospodarske krize, ko je prav zadružništvo pripomoglo k brzdanju stalnega naraščanja cen. Prav zaradi hudega gospodarskega položaja — se poudarja v zakonskem osnutku KPI in PSI — so sedaj potrebne pogumne izbire v temeljnih sektorjih deželnega gospodarstva, v katerih lahko ima zadružništvo nadvse pomembno funkcijo. Komunistična in socialistična svetovalska skupina se zavzemata za ovrednotenje in krepitev zadružniškega gibanja in za ustvarjanje novih odnosov med distribucijskim sektorjem na eni strani ter s sektorji industrije, gradbeništva, produkcije in dela. trgovine in kmetijstva na drugi. Zato pa mora dežela voditi drugačno politiko finančnih posegov ter mora poskrbeti za ustvarjanje zadružniških struktur deželnega značaja. V tej luči zakonski osnutek KPI in PSI predvideva redne letne in izredne prispevke za deželne zadružne organizacije.
Z dolgo sejo, ki je trajala pozno v noč, se je v petek zaključilo poletno zasedanje občinskega sveta.
Tako so se začele poletne počitnice tudi za občinske svetovalce, ki se bodo spet sestali verjetno v drugi polovici septembra, medtem pa se bodo razvijali razgovori med političnimi strankami, ki podpirajo sedanji enobarvni občinski odbor, za preverjanje izvajanja programskega in političnega dogovora. Ti razgovori bodo seveda zajeli tudi pokrajino.
Že ob začetku petkove seje je prišlo do incidenta, ko je svetovalec dr. Rafko Dolhar (SSk) zahteval, da župan vključi na dnevni red njegovo interpelacijo, v kateri predlaga, naj se občinski svet zavzame, da se popravi zakon o ratifikaciji osimskega sporazuma, tako da bo v njem izrecno omenjena in zagotovljena zaščita pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Župan je sicer spet obljubil, da bo občinska uprava napravila vse, kar je v njeni pristojnosti za priznanje pravic Slovencev, ni pa sprejel Dol-harjeve zahteve in se je opravičil, da ni nameroma izpustil z dnevnega reda omenjene interpelacije, čeprav bi jo, po pravilniku, moral. Zato je Dolhar v znak protesta zapustil sejo.
Nato je občinski svet odobril nekaj zelo važnih sklepov, odobril je načrt za podaljšanje občinskega vodovoda, ki bo črpal vodo pri Pie-risu, kar bo stalo nad 21 milijonov lir. Odobril je najem posojila 50 milijard za nekatera velika javna dela (med katera spada vodovod), nov pravilnik za taksije ter okvirni dogovor z vodstvom tovarne Dreher glede uporabe zemljišča, kjer stoji tovarna, ki jo bodo zaprli, in zagotovitve delovnih mest v drugi dejavnosti podjetja. Izvolili so predstavnike v konzorciju za javne prevoze, med katerimi sta tudi svetovalca Dušan Hreščak in Stojan Spetič.
Deželni zakonski osnutek KPI in PSI v korist zadružništva
Svetovalski skupini KPI in PSI v deželnem svetu sta v prejšnjih dneh predložili skupni zakonski osnutek v korist razvoja zadružniške dejavnosti v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini. Osnutek, ki sta ga kot prva podpisala komunist Pascolat in socialist Zanfagnini, poudarja nenadomestljivo vlogo zadružniškega gibanja, ki se je začelo razvijati pred skoraj sto leti. Še posebno je
..............lllliiillii.................................
S SEJE REPENTABRSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Pokrajina sprejela varianto o cestnem omrežju avtoporta
Soglasno sprejeta resolucija za SSG V oktobru rešen problem osnovne šole
Štipendije za dijake
Tržaška hranilnica je tudi letos razpisala natečaj za 15 štipendij po
400.000	lir za dijake, ki so z uspehom dovršili v šolskem letu 1975-76 obvezno srednjo šolo, a ne morejo nadaljevati študija zaradi slabih ekonomskih razmer. Prav tako bo Tržaška hranilnica obnovila nakazila lanskoletnim štipendistom, ki bodo izpolnili pogoje, ki jih predvideva natečaj. Natečaja se lahko udeležijo vsi dijaki z italijanskim državljanstvom in z bivališčem v občinah Trst, Milje, Dolina, Repentabor, Devin - Nabrežina, Zgonik, Tržič, Doberdob. Foljan - Redipuglia, Ronke, San Canzian d’Isonzo, San Pier d’I-sonzo, štarancan, Turjak in Gradež.
Dijaki naj vložijo prošnje z ustrezno dokumentacijo na ravnateljstva svojih šol do 31. avgusta t.l.
KER HOČE OBČINA ZASESTI VSO RAZPOLOŽLJIVO ZEMLJO
Člani konzulte v Štandrežu odstopili v znak protesta proti goriški občini
Ustanovili bodo vaški obrambni odbor
Člani štandreške rajonske konzulte so se sestali v sredo zvečer v Domu Andreja Budala in so po izčrpni debati sklenili podati ostavko na svoja
delovanja konzult, saj jim ni dala nikake pomoči.
Sestanka v sredo se je udeležilo dvanajst od dvajsetih članov. Uvodo-
mesta v znak protesta proti goriški j ma je predsednik Danilo Nanut ob
S SEJE DEVINSKO ■ NflBREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Po dolgi razpravi odobren pravilnik o decentralizaciji občinske uprave
Občino so razdelili na sedem okrožnih svetov
Devinsko-nabrežinski svet je na svoji zadnji seji po več kot štirih urah z večino glasov odobril novi pravilnik decentralizacije občinske uprave. Za pravilnik so glasovali predstavniki KPI, PSI, KD in PSDI, proti fašist, svetovalec Slovenske skupnosti pa je ob glasovanju zapustil dvorano v znak protesta, ker večina ni upoštevala predlogov Slovenske skupnosti.
Uvodno poročilo o decentralizaciji je podal odbornik Depangher, ki je naglasil, da gre za zelo pomemben sklep, o katerem pristojna komisija razpravlja že deset mesecev. Izrazil je željo, da bi v bodoče prišlo do tesnejšega sodelovanja s Slovensko skupnostjo in v zvezi s tem poudaril, da ta statut ne zadovoljuje v celoti želja in zahtev občinske uprave in predstavlja torej prehodno fazo, ki pa vsekakor ne bo krajša od nekaj let.
Stališče Slovenske skupnosti je u-temeljil svetovalec Brezigar, ki je naglasil, da je Slovenska skupnost proti taki razdelitvi občinskega o-zemlja, ki ne ustreza najosnovnej-
Repentabrski občinski svet se je sestal v četrtek, 22. junija, na redni seji, da odobri nujne upravne zadeve. V uvodu je župan Pavel Colja prebral resolucijo o Stalnem slovenskem gledališču. V njej občinski odbor izraža zadovoljstvo, da so pristojne oblasti zagotovile pogoje za, na žalost, začasno delovanje te kulturne ustanove, izraža SSG vso svojo solidarnost in podporo v njegovem nadaljnem boju, poziva odgovorne oblasti, da v najkrajšem Sasu dejansko izpolnijo obljube in s tem omogočijo redno delovanje SSG, obenem zahteva, da se končno uredi pravni status SSG. Resolucijo, ki jo bodo poslali vsem odgovornim organom v deželi, so svetovalci soglasno sprejeli.
Župan je nato orisal svetovalcem probleme v zvezi z avtoportom. Podčrtal je dejstvo, da je predsed nik pokrajine Zanetti sprejel načrt o varianti cestnega omrežja, ki ga je občina predložila. S tem gradnja hitre ceste ne bo ovirala dosedanjega prometa, saj bo potekal vzporedno z glavno cesto.
Pri drugi toCKi dvnevnega reda je Colja z zadovoljstvom sporočil, da so rešili problem osnovne šole, saj bosta sredi oktoora dokončani dve učilnici, občina pa mora še rešiti problem otroškega vrtca. Glede občinske telovadnice bo treba spoznati mnenja prebivalcev posameznih vasi. V zadnji točki je župan poročal o uspešni razstavi terana in obrazložil razloge, zakaj jo je občinska u-prava sama izvedla. Sledila so vprašanja svetovalcev. Ponovno se je govorilo o avtoportu, o razstavi, o zakupu nogometnega igrišča športnemu društvu Kras, o spomeniku komandantu Bazoviške brigade Men-glerju in končno o občinskih posegih v korist prebivalstva na področjih, ki jih je prizadel potres. Željo občinske uprave, da nakaže kaki občini iz Beneške Slovenije znesek enega milijona lir in s tem omogočili na-dalne stike s slednjo, je občinski svet sprejel, kot je sprejel ostale upravne
Nova mehanična delavnica
V soboto zjutraj je v Ul. Palladio štev. 3 odprl dobro opremljeno me-
hanično delavnico dobro znani slovenski mehanik Srečko Paulina, čeprav je Srečko še mlad, ima zelo dobre izkušnje pri popravilu vsakega avtomobila, saj je že nekaj let imel na svojo roko mehanično delavnico v Ul. Rigutti.
Veliko prijateljev in odjemalcev se je zbralo v novem obratu in zalilo za večji uspeh mlademu lastniku. V imenu SGZ je Srečku čestital tajnik obrtniške sekcije pri združenju Karlo Grgič in mu zaželel veliko uspeha.
• Uprava občine Devin-Nabrežina
sporoča, da so že programirani ortopedski pregledi dijakov nižjih srednjih šol preneseni do 25. avgusta 1976.
Šim kriterijem združevanja vasi z enakimi problemi v isto konzulto. Po odobritvi novega vsedržavnega zakona, ki je popolnoma spremenil prvotna stališča komisije, bi bilo torej treba sklicati ponovna ljudska zborovanja, nakar bi lahko prešli k razdelitvi občinskega ozemlja. Končno pa je Slovenska skupnost mnenja, da bi morali izvoliti prebivalci okrožne svete, namesto da bi jih imenovale stranke kot predvideva pravilnik. Slovenska skupnost je zato v nadaljevanju razprave predložila popravke k osmim členom statuta, ki pa so jih ostale stranke skoraj v celoti zavrnile.
Novi pravilnik predvideva razdelitev občinskega ozemlja na sedem okrožnih svetov: 1. Devin; 2. Ribiško Naselje, Štivan, Medja vas;
3.	Sesljan. Vižovlje; 4. Mavhinje, Cerovi je; 5. Nabrežina kamnolomi; 6. Nabrežina -center, Nabrežina-Sv. Križ, Slivno; 7. sempolaj, Praprot, Prečnik, Trnovca. Nabrežina postaja. Sveti bodo začeli delovati največ 90 dni po dokončni odobritvi tega pravilnika od strani deželnih nadzornih organov.
Seja meddeželnega odbora za obnovo področij prizadetih po potresu
Meddeželni odbor se bo sestal danes na sedežu deželnega odbora v Trstu, da prouči problematiko obnove področij, ki jih je prizadel potres. Ta organ so ustanovili predstavniki vseh italijanskih dežel 26. maja v Vidmu. Sestavljen je iz predstavnikov dežel, ki so zemljepisno najbliže Furlani ji-Julijski krajini in sicer Veneto, Lombardija, Ligurija, Toskana, Piemont, Emilia-Romagna in avtonomni pokrajini Trident in Bočen.
Današnje srečanje predstavlja prehod iz izjemnega stanja k rednemu, po odhodu izrednega vladnega komisarja za področja prizadeta po potresu. Na seji bodo proučili solidarnostne pobude dežel, predvsem pa obljubo, da bodo poslale dežele svoje specializirano osebje v F-JK. Predsednik deželnega odbora Comel-li je že večkrat izrazil to potrebo, a do sedaj še ni dobil zadovoljivega odgovora.
ACEGAT
IZ TRSTA NAMERAVA SPREJETI V SLUŽBO
27 LINIJSKIH ŠOFERJEV
ki izpolnjujejo med drugim sledeče pogoje:
STAROST; imeti morajo najmanj 21 in največ 35 let ob datumu razpisa tega natečaja.
VOZNIŠKO DOVOLJENJE: kategorije «D» ali «D-E» za upravljanje javnih vozil, če je bilo izdano pred 21.3.1974, oziroma dovoljenje kategorije «D» ali «D-E» skupno s potrdilom o 'poklicni usposobljenosti tipa IV, v smislu obstoječih predpisov, če je bilo izdano po 21.3.1974.
Interesenti lahko dvignejo ustrezni razpis, ki vsebuje med drugim še nadaljnje pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prizadeti za udeležbo pri natečaju, od 7.30 do 13.30 vsak delovnik pri uradu za osebje omenjenega podjetja, Ul. Bellini št. l/d, soba št. 48; tam bodo prejeli tudi vsa druga pojasnila. Nepreklicni rok za predložitev prošenj zapade ob 12. uri dne 28. avgusta 1976.
Zainteresirani bodo na podlagi vsedržavnega oziroma podjetniških delovnih sporazumov za uslužbence javnoprevoznega sektorja uživali naslednje ekonomske pogoje:
—	mesečno plačo v znesku okoli 316.000 lir z vsemi ustreznimi dodatki ipd. z odtegljaji vred, ki ji gre prišteti še morebitno družinsko doklado v smislu zakonskih predpisov;
—	trinajsto plačo;
—	štirinajsto plačo;
—	periodične 5-odstotne poviške vsako drugo leto na minimalni plači.
GENERALNI RAVNATELJ
Trst, 25. julija 1976.
občinski upravi, ki nikakor noče u-poštevati spreminjevalnih predlogov, ki so jih sami dali v zvezi s premestitvijo avtoporta in industrijske cone. Člani konzulte so se v petek sestali z goriškim županom in mu podrobno obrazložili vzroke, ki so jih privedli do odstopa.
Tj so našim bralcem znani. Goriška občina namerava, upoštevajoč splošni regulacijski načrt, ki je bil v občinskem svetu izglasovan pred leti, urediti na štandreškem področju številne infrastrukture. Tu so že pred leti zasedli zemljo upoštevajoč določila zakona štev. 167 in zgradili ljudske hiše. Razširiti nameravajo področja goriškega kolodvora, nameravajo urediti obmejno postajališče z Jugoslavijo, precej zemlje so že odvzeli za avtocesto in za nove povezovalne ceste, zemljo so odvzeli za številne tovarne, sedaj pa nameravajo na Jeremitišču zgraditi še avtoport in razširiti industrijsko področje. V Štandrežu so prebivalci razjarjeni, ker menijo, da bi se dale vsaj nekatere infrastrukture prenesti na druga področja. Avtoport bi lahko z Jeremitišča prenesli na letališče, ki ga danes nihče več ne uporablja, industrijsko področje pa b; z malenkostno spremembo zakona o prosti coni lahko prenesli na desni breg Soče. Podžupan Zucalli pa je prejšnjo sredo na sestanku konzulte v Štandrežu dejal, da občina ne bo nikdar opustila svojih prvotnih namenov.
Zato so se Štandrežci upravičeno razjezili in sklenili, da bo kon-zulta odstopila. Protest je zajel tudi malomarnost občinske uprave do
MLADINSKA
DELOVNA
AKCIJA
BENEČIJA 76
Od 1. do 10.
in od 10. do 20. avgusta
Prijave sprejemajo prosvetna in športna društva in v uradu v Ul. Malta 2 (Vili Prinčič), tel. 24-95
Prosimo društva ali posameznike, da prijavnice takoj izročijo.
razložil vzroke, ki so privedli do tega sklepa in predlagal tudi vsebino pisma, ki so jo člani konzulte podpisali. Sledila je kratka diskusija, nato so prisotni člani konzulte podpisali ostavko.
Prisotni so bili in so vsi z ostavko soglašali naslednji člani konzulte: Danilo Nanut, predsednik, ki v njej zastopa športne organizacije; Božidar Tabaj, ki zastopa prosvetna društva; Silva Clede por. širok, ki zastopa krščansko demokracijo; Klavdij Ožbat, k; zastopa komunistično partijo; Majda Zavadlav por. Pavlin, ki zastopa sindikalne organizacije; Mario Mučič, ki zastopa Slovensko skupnost; Danilo Nanut -Blažon, ki zastopa socialistično stranko; Dušan Brajnik, ki zastopa Slovensko skupnost; Marino Petejan, ki zastopa komunistično partijo; Savo Ho-ban, ki zastopa krščansko demokra-
cijo; Alba Sedda, ki zastopa krščansko demokracijo; Danilo Paulin, ki zastopa kmečko društvo. Odstop je podpisal tudi Miloš Tabaj, ki zastopa socialistično stranko. Odsotni pa so bili dva demokristjana, dva socialdemokrata, en zastopnik sindikata in zastopnica šole.
V štandrežu bodo ustanovili o-brambni odbor, v katerem bodo zastopniki vseh vaških društev in organizacij.
Županstvo za zaščito pridelkov
Bliža se čas pospravljanja poljskih pridelkov, ko se marsikdo o-koristi s tistim, kar je zrastlo na tuji njivi, zato je goriški župan, kakor vsako leto tudi letos izdal objavo v kateri prepoveduje dostop na njive in vožnjo po poljskih poteh osebam, ki niso za to upravičene. Za spoštovanje odredbe so odgovorni poljski čuvaji.
VISOK JUBILEJ NAJSTAREJSE PODGORKE
Pri županovih so praznovali 94-letnico Milke Klančič
Pri županovih v Podgori so v to- saj je bila takrat vas izrecno slo-rek praznovali 94-letnico Milke Klan- venska, čič, najstarejše vaščanke. Ob tej priložnosti so Klančičevi zapeli domači pevski zbor, ki ga vodi Marjan Cigliò, in pevci iz Kozane.
Milko Klančič smo obiskali na njenem domu v Podgori, Pri županovih, kot tej hiši pravijo domačini, da bi izvedeli kaj več o njeni preteklosti ter o preteklosti Podgore, ko je bila še samostojna slovenska občina.
Jubilantka se je rodila 20. julija 1882. leta v Podgori v družini Antona in Terezine Klančič, ki sta i-mela večjo kmetijo v vasi. Ker je bilo pri Klančičevih 9 otrok, je oče moral trdo delati na svojem posestvu, da je preživljal številno družino. Poleg dela na polju pa je o-pravljal še službo župana. Kot prvi vaščan v Podgori je bil Anton Klančič od leta 1871 do leta 1915. Takrat je podgorska občina obsegala poleg Podgore še Pevmo, Podsabotin,
Štmaver in Oslavje. Občinska hiša je bila pri pevmskem mostu (danes je tu Ul. Tomani). V teh štiri-inštiridesetih letih županovanja, nam je povedala Klančičeva, je njen oče skrbel za napredek v občini. Kot zanimivost naj povemo, da so občinski svet sestavljali samo Slovenci,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiKiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiii
IŠČEJO REŠITEV IZ KRIZE V POKRAJINSKI UPRAVI
Zastopniki strank ustavnega loka se bodo sestali drevi v Gorici
Demokristjani so hoteli dvostrankarska pogajanja, KPI in PSI pa nista na to pristali - V soboto bo seja pokrajinskega sveta
V našem listu smo že v prejšnjih dveh tednih poročali, da sta pokrajinski predsednik in enobarvni pokrajinski odbor, ki so ga sestavljali demokristjani sami, podala ostavko, ker so socialdemokrati kar na lepem odrekli podporo. V teh dneh, ko ni bilo našega lista, so bili v Gorici sestanki na raznih političnih ravneh, ki pa niso doslej dali nobenega rezultata.
Za drevi je napovedan še en tak sestanek na sedežu socialdemokratske stranke. Tajnik te stranke Bianconi je nanj povabil demokristjane, komuniste, socialiste in republikance, t.j. vse stranke ustavnega loka, ki so zastopane v pokrajinskem svetu. Stališča udeležencev nocojšnjega sestanka pa so diametralno različna in težko bo, da se drevi izcimi kaj pozitivnega.
Demokristjani so imeli prejšnji teden sestanek s socialdemokrati in republikanci. V četrtek je prišlo do
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHfaiiiiiiiiiiiiuiiiimuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiitfiiii
V OKVIRU PRIJATELJSKIH STIKOV
Skupina Vrhovcev obiskala vas Sovodenj na Gorenjskem
Sodelovali so tudi na tekmovanju koscev
Skupina Vrhovcev, članov prosvetnega društva Danica in domače borčevske organizacije, je prejšnjo nedeljo prisostvovala prazniku koscev v vasi Sovodenj v Poljanski dolini. Obisk je spadal v okvir prijateljskih stikov, ki jih Vrhovci i-majo z raznimi slovenskimi kraji v matični domovini. S tem v zvezi velja omeniti, da so Vrh in njegovo okolico pred dvema nedeljama obiskali prav prebivalci Sovodenj in Podnanosa.
Vesela druščina je z Vrha odpotovala že v jutranjih urah ter se med potjo najprej ustavila v Rutah pri Mostu na Soči, kjer je stara Lipa z 9 m obsega pritegnila njeno pozornost.
Sprejem v kraju Sovodenj je bil zelo topel in kaj kmalu se je med domačini in gosti iz zamejstva u-stvarilo prijateljsko vzdušje. Goste je v imenu krajevne Zveze borcev pozdravil njen predsednik Franc Bevk, ki je Vrhovce povabil na «u-radni» obisk 15. avgusta, ko bodo imeli tradicionalni praznik gasilcev.
Osrednji del obiska Vrhovcev v Poljanski dolini je bil posvečen prazniku koscev, ki ga vsako leto sklenejo s tekmovanjem v košnji. Pred tekmo, ki je privabila veliko radovednežev, so domačini uprizoril; nekdanje življenje in navade poljanskih koscev. Sledilo je nato pričakovano tekmovanje, katerega sta se udeležila tudi Vrhovca Virgil Černič in Angel Frandolič. Njuna spretnost pri košnji pa ni bila enakovredna domačih tekmovalcev, saj sta se morala zadovoljiti z naj slabšo uvrstitvijo. Nič zato. Obljubila sta namreč, da se bosta odslej vadila ter se prihodnje leto merila z najbolj spretnimi kosci v Poljanski dolini. Prireditelji pa so tudi njima izročili primerno nagrado: 2 kosi. Veliko dela, ne s koso, je i-mel tudi Mario Devetak z Vrha, ki je moral ves dan filmati in fotografirati, tako da bo Vrhovcem o-stal lep spomin s tega praznika.
Srečanje Vrhovcev z domačini se je sklenilo s prosto zabavo in plesom.
menila konzorciju prispevek 57) milijonov lir. Denar bodo dobili v štirih letnih obrokih. Že pred časom je dežela dala goriškemu konzorciju prispevek 150 milijonov lir. Z vsem tem denarjem bodo podaljšali na industrijsko področje meta-novodsko omrežje in zgradili vrsto drugih infrastruktur, ki jih imajo že več časa v načrtu. Voditelji konzorcija so že stopili v stik z zastopniki občine, da bi se ta dela čimprej izvršila.
Danes so se pričele v tržiški tovarni Eaton Est kolektivne počitnice. Delavci bodo na počitnicah tri tedne. Prihodnji ponedeljek pa se prično kolektivni dopusti v ladjedelnici, v tovarnah ASGEN in Detroit; v teh bo dopust trajal dva tedna. V tovarni Nestpack pa bodo počitnice trajale le en teden.
Na šolskem skrbništvu objavili lestvico
Iz šolskega skrbništva sporočajo, da je na ogled začasna lestvica za namestitve pomožnega nestalnega o-sebja na šolah s slovenskim učnim jezikom.
Dimce Pavlov v Argonavtih
Kogar v teh dneh pot zanese v Novo Gorico, si bo v prodajni galeriji Argonavti lahko ogledal razstavo del mladega bolgarskega kiparja Dimčeta Pavlova, ki živi in ustvarja v Kopru. Razstava bo odprta do konca avgusta.
sestanka med demokristjani in komunisti, vendarle ni bil to sestanek kot so si ga zamišljali demokristjani. Ti so namreč hoteli imeti ločene sestanke, v dvoje, tako s komunisti kot s socialisti. Delegati KPI pa so jim povedali, da takih dvostranskih pogovorov ne marajo in da se mora KD jasno opredeliti za odprto sodelovanje z njimi. Tudi socialistična stranka ni za dvostrankarske pogovore in delegacija PSI se vabilu ni niti odzvala. PSI obtožuje krščansko demokracijo, da je kriva sedanje paralize v pokrajinski upravi in da se mora nujno odpreti na levo.
Na drugi strani pa demokristjani vedno bolj nasprotujejo sodelovanju s komunisti. To potrjujejo tudi v predkongresnem političnem dokumentu, ki so ga sestavili zastopniki večinske leve struje v posoški KD, ki se opira na stališča Zaccagninija.
Včeraj je bil na vrsti sestanek med vodstvi KD, PSDI in PRI. Sko-ro gotovo so skušali najti skupno platformo treh sredinskih strank za nocojšnji sestanek. Socialdemokrati se v glavnem ogrevajo za obnovitev sedanje tristranske koalicije, vendarle hočejo biti soudeleženi v odboru. Zavzemajo se tudi za to, da bi v odbor prišli socialisti, za te pa vprašanje ne obstaja, če ne pride do sodelovanja tudi s komunisti.
Težak je torej položaj. V soboto, ob 16. uri, bo seja pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu je zamenjava umrlega socialističnega svetovalca Sergia Dossa. Zatem je na vrsti ostavka predsednika Agatija in šestih odbornikov. Na dnevnem redu sta še točki o izvolitvi novega predsednika, štirih odbornikov in dveh namestnikov. Bodo politične stranke do sobote našle ustrezno rešitev, ali bo ta odložena za mesec dni, po počitnicah?
ska 3.000.000 lir, ki ga je nakazala deželna uprava kot prispevek za pomoč delavcem omenjenega podjetja, ki so že mesece brez dela. Znesek bodo razdelili upoštevajoč dejansko dobo brezposelnosti posameznih delavcev.
Drevi seja šolskega odbora
Prejšnje dni smo poročali o sestankih raznih šolskih svetov v slovenskih šolah, na katerih so člani svetov razpravljali o predlogih občinske uprave, da premesti vse slovenske šole v mestu iz dosedanjih v druga poslopja. O tem vprašanju bo govora tudi na seji slovenskega Šolskega odbora, ki se bo vršila drevi, ob 20.30, Seja bo tokrat v mali dvorani Katoliškega doma, v Drevoredu 20. septembra. Vabljeni so na to sejo člani odbora in sicer predstavniki šol in organizacij, političnih strank in občin.
Jeseni nove zveze s Čedadom
Ob upoštevanju težav, do katerih je prišlo po usodnem potresu 6. maja letos, ki je tudi v Čedadu poškodoval nekatere dijaške domove, je Pokrajinsko prevozno podjetje sklenilo uvesti s 1. oktobrom nekatere nove avtobusne proge. Tako bodo dijaki, ki so vpisani v višjo kmetijsko šolo «Paolino d’Aquileia» lahko redno obiskovali pouk. Za vse informacije je na razpolago pisarna podjetja v Ulici IX. Agosto, 11.
Povrnimo se torej k Milki Klančičevi. Po slovenski ljudski šoli v Podgori, se je vpisala najprej na navadnico ter pozneje na učiteljišče v Gorici, ki ga j dokončala leta 1901. Istega leta je nastopila učiteljsko službo v vasi. Povedala nam je, da je takrat slovensko šolo obiskovalo veliko otrok, manj pa jih je bilo na italijanski, saj so bile italijanske družine v vasi bolj redke. Nekaj družin je bilo tudi nemških. Šlo je v večini za družine uradnikov, ki so bili zaposleni v papirnici «Josefsthall». Kot učiteljica v Podgori je službovala do 1915. leta, ko je morala z družino v begunstvo
Po vojni se je spet vrnila v Pod-goro in poučevala do 1927. leta, dokler jo niso fašisti kazensko premestili v Lombardijo. Tu je ostala samo nekaj mesecev, nakar se je spet vrnila v domačo vas in pomagala očetu na kmetiji. Nekaj let kasneje je oče Anton umrl, tako da sta z materjo nekaj časa sami upravljali posestvo. Trdo kmečko delo pa ju je prisililo, da sta kmetijo dali v najem.
Slovensko učiteljico je vedno spremljala ljubezen do našega naroda; to je skušala posredovati tudi svojim učencem v 27 letih učiteljske službe. Navezanost do domovine je izkazala tudi v času druge svetovne vojne, ko je v hiši zbirala živež in obleke za partizane.
Kljub 94 letom je Milka Klančič še vedno prisebna in zdrava: taka, ji želimo, naj ostar... še mnoga leta.
Kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 «La prima notte di quiete». A. Delon in S. Petrova. Barrai film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 17.30—22.00 «D buono, il brutto e il cattivo», K. Eastvood Eva-neleff. Barvni film.
MODERNISSIMO Zaprta
CENTRALE Zaprto.
VITTORIA Zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Un genio, due comparì, un pollo». Barvni film.
PRINCIPE 18.00—22.00 «I baroni». Barvni film.
Nova Corica in okolica
SOČA «Mesto sanj», nemški barva film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Revolverašice», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Dogodek v avto campu», francoski barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike 26, tel. 72341.
..............................1111,1,•mini..
V TAMKAJŠNJI DEŽELNI EH0TEKI
V Gradišču odprta razstava briških in drugih vin dežele
Med razstavljalci tudi precej naših briških vinogradnikov
3.000.000 za delavce Isontina Alimentari
20. julija je bil na goriški občini sestanek, ki so se ga udeležili župan Pasquale De Simone, predstavniki sindikalne federacije ter Elisabetta Mauri, predstavnica delavcev, ki so bili zaposleni pri podjetju Isontina Alimentari, ki je že dalj časa v stečaju. Na sestanku so se dogovorili o porazdelitvi zne-
Deželni denar za industrijsko cono
Vodstvo goriške industrijske cone je z zadovoljstvom sprejelo na znanje vest, da je deželna vlada na-
TRADICIONALNA SAGRA MENTINE V ŠTANDREŽU
Petek, 30. 7.: tekmovanje v briškoli Sobota. 31. 7.: tekmovanje v vrečah Nedelja, 1. 8.: TOMBOLA
Dobitki: četverka 15.000 lir, peterka 45.000 lir, 1. tombola 140.000 lir, 2, tombola 50.000 lir
Ponedeljek, 2. 8.: izvolitev Miss Juventine 1976 in Misterja 1976. Vse večere PLES z orkestroma Marcossi in The Lovers
VABLJENI!
V prostorih deželne enoteke La Serenissima v Gradišču so v soboto odprli tradicionalno, že enajsto po vrsti, razstavo deželnih vin z nagrajevanjem «Gran Premio Noè». Na povabilo prirediteljev se je odzvalo veliko kmetovalcev, ki so poslali 319 vzorcev vin iz raznih krajev naše dežele. Posebna komisija je ta vina ocenila in jih sprejela 169. Ta vina so razstavljena in bodo na voljo pokuševalcem, ki jih bodo nato lahko ocenjevali.
Vina pa ne bodo v pokušnji vsa naenkrat. Od prejšnje sobote do tega petka so v pokušnji briška vina, od sobote do prihodnjega četrtka bodo na voljo vina videmskih gričev, od 7. do 13. avgusta pa bodo na voljo vina furlanske nižine.
Te dni so torej na voljo briška vina. Na razpolago je 17 vrst to-kajca, štiri vrste sivega pinota, en vinogradnik je poslal mueller tur-ghau, na voljo so še briška rebula, beli pinot, zelenec, renski rizling, italski rizling, sauvignon, malvazija, traminec, merlot, kabernet in črni pinot. Med udeleženci je tudi precej slovenskih vinogradnikov iz naših Brd.
Nova upravna komisija štandreške lekarne
Na županstvu so umestili novo upravno komisijo mestne lekarne v Štandrežu. Komisiji predseduje Mario Saracino, člani so dr. Francesco Lanzino, dr. Mario Del Neri, Lucia Fain ih dr. Kare) Bresciani. Na sestanku, ki ga je vodil goriški župan, so nove člane seznanili z delovanjem lekarne, ki se je letos precej povečalo.
Nesreča v Sovodnjah
V Sovodnjah se je zgodila v soboto zvečer prometna nesreča, pri kateri se je poškodovala na srečo samo ena oseba, gmotne škode pa je precej. 24. letni Bogomil Brajnik iz Gorice, Ul. Vittorio Veneto je s svojim avtom trčil v fiat 500, ki ga je upravljala Raffaela Ricetti Bicik iz Palmanove. V nesrečo je zapleteno še tretje vozilo, ki ga je upravljal Maurizio Plesničar iz Gorice. Pri trčenju se je poškodovala samo Bicikova, ki so jo sprejeli v goriško bolnišnico.
Razna obvestila
Urada Slovenske kulturno-gospo-darske zveze in Slovenskega planinskega društva v Ul. Malta 2 sta uvedla poletni umik: prvi bo odprt od 8. do 13. ure, drugi pa od 9. do 12. ure.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Fabiano Muner, Marco Chiozza, Alessandra Bianco, Chiara Businelli, Riccardo Dissegna, E-lisa Vasca, Sandro Stasi, Belhamin Luca, Igor Bergamasco, Elisa Bal-laben. Chiara Todisco, Michela Iuc-chi.
SMRTI: 78-letna upokojenka Giovanna Leban, 66-letni kurjač Benti-voglio Cossovel, 82-letni upokojenec Luigi Lestan, 85-letni upokojenec Luigi Furlan.
OKLICI: tehnik Mario Plahuta in uradnica Laura Pavšič, mehanik Valter Gardenal in uradnica Luciana Volk, bančni uradnik Gino Gazzetta in bančna uradnica Franca Mervig, neposredni obdelovalec Roberto Borsi in uradnica Elsa Ziani, podoficir Antonio Della Valle in u-niverzitetna študentka Marisa Longobardi, uslužbenec Walter Trobini in delavka Claudia Benà, uradnik Mauro Collini in študentka Cristina Tavano, uradnik Guido Bergomas in uradnica Maria Salerno, študent Roberto Redivo in študentka Franca Razza, financar Giovanni Bonanno in gospodinja Maria Salamone, obrtnik Luigi Lombardi in učiteljica Vanda Sever.
POROKE: šofer Bruno Bregant in uradnica Luisa Pistrin, uslužbenec Francesco Granito in uradnica Maria Nives Cossi, delavec Ferdinando Pertini in gospodinja Iolanda Scollo, uradnik Enrico Guido Mungherli in natakarica Giuseppina Planis.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italia 89, tel. 2443.
Prispevki
Za žrtve potresa v Beneški Sloveniji in Reziji daruje Tone Rutar iz Nove Gorice 5.000 lir.
Montreal
m
m
Montreal
. 1%. ■ 1 : 'šO
MALO KOLAJN. A VELIKO DRAMATIČNIH BOJEV V OSMEM DNEVU
Montreal
V VESLANJU SKORAJ VSE PO PREDVIDEVANJIH
Jugoslovanski košarkarji premagali tudi Sovjetsko zvezo Sveto vni rekordNemetha (kopje), zmaga Qua meja na200m
v
Zlato odličje sta odnesla tudi Šved Johansson (kolesarstvo) in Viren na 10.000 m Pietro Mennea odlični četrti, Podboršček v finalu kladiva - Srebro za Martinellija
KOŠARKA
Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je v lepi in dramatični tekmi premagala Sovjetsko zvezo in se uvrstila v finale. Zmago je jugoslovansko moštvo doseglo z lepo in dinamično in duhovito igro, ki je v nekaterih trenutkih zmedla bolj enolične in malo iznajdljive nasprotnike: največ zasluge imata pri tem Slavnič in Kičanovič (posebno prvi), nad vsemi pa je izstopal Krešimir čosič, ki je z današnjim nastopom izbrisal dosedanje medlo igro. čosič je odlično skakal v o-brambi, v napadu pa je streljal in zadeval z vseh pozicij ter s tem spravljal v obup svoje nasprotnike, ki so mu morali slediti po celem igrišču. Tako smo ga videli zadeti tudi od zelo daleč, kjer se sovjetskim centrom sploh ni sanjalo, da bi ga pokrivali, ko pa so to delali, so odpirali velike vrzeli, ki jih je izrabljal predvsem mladi žižič. 0-dlični so bili pravzaprav vsi, imeli
KOLAJNE
1.	Sovjetska zveza 22	23	17
2.	NDR	19	11	11
3.	ZDA	14	15	11
4.	Bolgarija	4	7	3
5.	ZRN	4	3	5
6.	Romunija	3	5	6
7.	Japonska	3	4	6
8.	Madžarska	3	14
9.	Poljska	2	2	5
^ffrcSSR	2	2	1
.ll„Velika Britanija 2	13
12.	Finska	2^=.	1	0
13.	Italija	1	3	2
14.	Jugoslavija	110
Jamajka	110
16. Mehika	10	0
Trinidad	10	0
Švedska	100
19.	Kanada	0	2	4
20.	Nizozemska	0	2	2
21.	Francija	0	13
22.	Portugalska	0	2	0
23.	Belgija	0	1	0
24.	Danska	0	0	2
25.	Avstralija	0	0	1
Iran	0	0	1
Avstrija	0	0	1
v nadaljevanju precej pod 90 metri. Drugi je bil Finec Sittonen z znamko 87,92 tretji pa Romun Me-gelea s 87,16.
Največ zanimanja pa je bilo v teku na 200 m. Američa n so doživeli še en pekoč poraz, saj je prvo mesto osvojil Jamajčan Don Quar-rie, ki je sicer veljal za favorita. Zmagovalec na 100 m Crawford se je že po 20 metrih ustavil, tako da sta ostali kolajni osvojila Američana Hampton in Ewans. Čas zmagovalca je bil 20"23. Odlično četrto mesto je osvopil Pietro Mennea, ki je pretekel progo v 20”5 in pokazal, da je bila njegova trema in nejevolja neupravičena.
Lassien Viren je ponovil uspeh iz Miinchna v teku na 10.000 metrov. Po začetnem počasnem tempu je postala dirka čedalje hitrejša in atleti so odpadali drug za drugim. Zadnja, ki sta se odtrgala od Finca sta bila Portugalec Lopez, ki je nato osvojil srebro, in tretjeuvršče-ni Anglež Foster. čas zmagovalca : 27'40’’, 10” več kot svetovni rekord.
Jugoslovani so se obnašali precej različno. V kvalifikacijah ženskega skoka v višino je Hrepevnikova preskočila 1,80 in se uvrstila v finale. Isto je uspelo Italijanski Simeon', medtem ko je Videmčanka Bulfoni izpadla. Med poraženimi je bila presentljiva tudi Maynfartova. Alebič je na 400 m povsem zatajil in s časom 46”92 izpadel že v četrtini finala. Odličen je bil tu Di Guida, ki se je uvrstil v polfinale. V polfinale sta se uvrstila na 110
m ovire tudi Buttari in Ronconi, begnil in zmagal najbolj potuhnjeni
Bottiglierijeva pa je na 400 m ženske popravila italijanski rekord s časom 52’'51 (prej 52”58). Dobri so bili Italijani tudi v metu kladiva : Tako Urlando kot Podbršček sta se uvrstila v finale: Goričan je bil sedmi s 66,56. V pentatlonu je po štirih p-eizkušnjah v vodstvu Sovjetinja Tkačenko s 3788 točkami, 16 več od rojakinje Popovskaje in 20 več od Pollackove: vse se bo odločilo v zadnji tekmi. Fočičeva je v skoku v daljino preskočila 6,28 m.
V tekmovanju na 800 metrov je padel 2. svetovni rekord. Dosegla ga je sovjetinja Kazankina, ki je zmagala z neverjetnim časom 1’54”96. Druga je bila Stercva (Bol.), tretja pa vzhodna Nemka Zinn.
KOLESARSTVO
Spolzka cesta in slaba organizacija sta spremenili tekmovanje v cestni vožnji v res dramatično predstavo, v kateri je veliko nadarjenih kolesarjev moralo odstopiti. Po begu 14 kolesarjev v sedmem krogu je boj za kolajne postal zelo omejen, odločilni napad pa je izvedla v desetem krogu peterica, v kateri sta bila najbolj nemirna Italijana Martinelli in Nemec Thaller. Kot se večkrat dogaja je potem na koncu po-
od napadalcev, Šved Johansson Thallerju pa so sodniki odvzeli pridobljeno drugo mesto zaradi nepravilnega sprinta in to odličje podelili Martinelli ju, ki je na cilju prehitel Poljaka Novičkega.
Vrstni red:
1.	Johansson (Šve.)
2.	Martinelli (It.)
3.	Novički (Polj.)
4.	De Wolf (Bel.)
5.	Gorelov (SZ)
4,46’52” zaost. 31”
Pet zlatih kolajn za NDR Igre pred odločilnimi boji
V hokeju izpadli lavorili-Indijci - Premoč Sovjetske zveze in Japonske v odbojki

VESLANJE
Richterjeva (ZRN) je tako zmagala v finalu na 100 m
V	znamenju premoči tekmovalcev NDR se je zaključilo tekmovanje v veslanju. NDR je osvojila kar pet zlatih odličij. Ostale kolajne so v moški konkurenci osvojili veslači SZ, Finske in Norveške.
V	skiffu je Finec Karppinen v izrednem finišu presenetil svetovnega prvaka Kolbeja (Zahodna Nemčija) in osvojil prvo mesto. Pri dvojcu na parna vesla sta zmagala Frank -Hansen, v četvercu s krmarjem pa je zlato osvojila SZ. Vse ostalo so osvojili tekmovalci NDR. Edini jugoslovanski čoln (dvojec brez krmarja) je osvojil četrto mesto medtem ko je italijanski dvojec s krmarjem s petim mestom dokaj razočaral.
Tudi v ženski konkurenci so imele glavno besedo tekmovalke NDR. Osvojile so namreč kar šti-i zlate kolajne. Uspešno so se jim upirale le Bolgarke, ki so pobrale ostali dve zlati kolajni.
Dvojec brez:
1. NDR, 2. ZDA, 3. ZRN, 4. Jugoslavija.
Dvojni dvojec:
1. Norveška, 2. Vel. Britanija, 3. NDR.
Četverec brez:
1. NDR, 2. Norveška, 3. SZ.
Četverec s:
1. SZ, 2. NDR, 3. ZRN.
Dvojni četverec:
1. NDR, 2. SZ, 3. ČSSR.
Enojec:
1. Karppinen (Finska), 2. Kolbe (ZRN), 3. Dreifcke (NDR).
Dvojec s:
1. NDR, 2. SZ, 3. ČSSR, 5. Italija. Osmerec:
1. NDR, 2. Vel. Britanija, 3. Nova Zelandija.
NOGOMET
Danes so že odigrali četrtfinalne tekme, ki pa še vedno niso bile izredno zanimive, zaradi prevelikih razlik med ekipami. Edini, ki se morali pošteno potruditi, so bili sovjetski nogometaši, ki so le z 2:1 izločili presenetljivi Iran. Gotovo so Sovjeti podcenjevali nasprotnika in pokazali le del svojih zmogljivosti, res pa je, da se do sedaj še nikoli niso izkazali, Irar pa je že izločil Kubo, ki je proti Poljakom pokazala dober nogomet in jih prisilila na delitev točk. Poljaki so tokrat odpravili S. Korejo, od katere je bilo morda pričakovati kaj več. Azijci pa so se morali predati pred izrednim napadom nasprotnikov: šarmak in Lato sta bila zanje nerešljiva uganka in jim nasula kar 5 golov. Nasprotnik Poljakov bo v polfinalu Brazilija, ki je prav tako pokazala zelo dobro igro. V četrtfinalu je premagal Izraelce s čistim 4:1. Mnogi menijo, da bo ta tekma že odločala o zmagovalcu. Dobro se je sicer odrezal še četrti pol-
«iiiif ■ijiaifiiiiaii]iiiiiiiiiiii>i«iiiiiiiiiiiiiriiiiiaihtiiiiit«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiaiiiijiiiii«i«iiiiiaiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii>iiii«i«iiiiiiiisiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiMiii>|<iisiiiiiiiiiiiiiiiiill4||||||||||||l||||aii|||||l|l|tl|lv,|ai|||||ii|>l||l|M||ll|||l|l||l(|l|l|||l|Mia|IM||l,,ll|||ia,|lllllia|flBaiaiaia|ltMtl|||||ai||||fft||a(|ai||ia|a|aa||M|||a||a||B|||t||a|a|aat
pa so le eno hibo: proste strele, katerih niso izkoristili nit; 50-odstot-no. Jugoslovani so prešli v vodstvo takoj v začetku in sprva nasprotnika zmleli: po 5’50” je bil rezultat 19:4 v njihovo korist, predvsem po zaslugi Slavniča in Kičanoviča, nato pa so se nasprotniki znašli in so zamujeno nadoknadili. Nekaj slabih strelov v napadu (Dalipagič je imel na primer zelo slab dan) in SZ je Jugoslovane dohitela, 2 minuti pred koncem pa povedla s 36:38. Polčas se je končal pri izenačenem stanju, 42:42, v drugem delu pa so Jugoslovani znova povedli in pri 62:60 napravili odločilen korak, ko so nasprotniku odvzeli žogo in povedli za 6 košev. SZ jih jé še enkrat dohitela. nato pa povsem popustila. 5’40” pred koncem so plavi vodili s 76:68, nato 79:74, potem pa sta zapustila igrišče zaradi osebnih napak A. Belov in žigili. Kljub dobri igri Arzamaškova in Žarmuhamedo-va je Jugoslavija zlahka obdržala vajeti igre, medtem ko se je Sovjetov lotevala živčnost, še 84:76 dve minuti in pol pred koncem, nato pa hladnokrvno poigravanje do 30 sekund. Končni izid 89:84 je poplačal boljše moštvo.
* * *
Prvo zlato kolajno v včerajšnjih atletskih tekmovanjih je osvojil Madžar Miklos Nemeth, ki je že v prvi seriji izboljšal Wolfermannov svetovni rekord v kopju z rezultatom 94,58. S tem je praktično uničil konkurenco, saj se mu nihče ni niti zdaleč približal, pa še sam je ostal
lili UMfllflllllllllll II Hill Hill IIIHIII MlllfllllltlliMlIlHf
Današnji spored
KOŠARKA: finale za 1. in 2. mesto ter fmale za 3. in 4. mesto. BOKS: četrtine finala.
SABLJANJE: floret ženske, ekipno - izločilne skupine: sablja, ekipno - finale. NOGOMET: polfinalna srečanja. DVIG. UTEŽI: kateg. nad 11Ò kg. ROKOMET: finalna srečanja.
JUDO: srednjetežka kategorija -izločilne skupine in repesaži. ROKOBORBA: prosti stil - izločilne skupine.
VATERPOLO- finalni del.
SKOKI: stolp, moški - finale. JAHANJE: zapreke, posamezno. LOKOSTRELSTVO: 70 m ženske, 60 m ženske;
70 m moški, 90 m moški. ODBOJKA: finale.
JADRANJE: sedma zaključna relata.
V	ROKOBORBI ODDANIH VSEH DESET KOLAJN
V	splošnem najboljši Sovjeti Zlato odličje za M. Petkoviča
Tudi Frgič je z drugim mestom prijetno presenetil
ROKOBORBA
V nedeljo je padel zaslon tudi nad turnirjem v dokoborbi grško-rimskega sloga. Podelil; so vseh deset kolajn. Od teh je kar sedem osvojila SZ in tako potrdila svojo premoč v tej panogi.
Svojo prvo olimpijsko medaljo pa je osvojila tudi Jugoslavija in sicer po zaslugi Mojmirja Petkoviča, ki je v srednji kategoriji premagal vse nasprotnike in zasluženo postal o-limpijski prvak. Petkovič je najprej izločil Iranca Montezeralzoura, nato Američana Chandlerja (0,5:3,5), češkoslovaškega predstavnika Ja-nota (1:3), Sovjeta čeboksarova (1:3), Romuna Enacheja (1:3) in končno še Bolgara Koleva (1:3).
Odlično drugo mesto je v Petelinji kategoriji osvojil drugi jugoslovanski predstavnik Frgič, ki je v fnalnem boju izgubil z Fincem Ukkolo.
Dobro se je boril tudi tretji Jugoslovan Darko Nišavič, ki je ob zelo močni konkurenci osvojil četrto mesto v srednjetežki kategoriji.
Jugoslovanski predstavniki so torej zabeležili vrsto dobrih rezultatov in pokazali viden napredek v primerjavi z olimpijskimi igrami v Munchnu.
KONČNI REZULTATI
MINIMUŠJA:
1.	Šumakov (SZ)
2.	Berceanu (Romunija)
3.	Angelov (Bolgarija)
MUŠJA:
L Kostantinov (SZ)
2.	Jinga (Romunija)
3.	Hirajamà (Japonska) PETELINJA:
1.	Ukkola (Finska)
2.	Frgič (Jugoslavija)
3.	Mustafin (SZ)
PERESNA:
1.	Lipien (Poljska)
2.	Davidjan (SZ)
3.	Reczi (Madžarska)
LAHKA
1.	Najbandjan i.SZj
2.	Rufus (Romunija)
3.	VVehling (NDR) SREDNJELAHKA:
1.	Bikov (SZ)
2.	Macha (češkoslovaka)
3.	Helbing (ZRN)
SREDNJA:
1.	Petkovič (Jugoslavija)
2.	Čeboksarov (SZ)
3.	Kolev (Bolgarija) SREDNJETEŽKA:
1.	Rezancev (SZ)
2.	Ivanov (Bolgarija)
3. Kwiecinski (Poljska) TEŽKA:
1.	Bolbošilu (SZ)
2.	Garanov (Bolgarija)
3.	Skržilevvski (Poljska) SUPERTEŽKA:
1.	Šari (SZ)
2.	Blagojev (Bolgarija)
3.	Stojčev (Bolgarija)
Majhen škandal je povzročil neki kanadski policaj, kateremu so dobili pri sebi večjo količino hašiša. Baje je že precej mamila prodal, tudi znotraj olimpijskega naselja.

Med približno 7 tisoč športniki,, ki se mudijo v olimpijski vasi so pripadniki vseh mogočih veroizpovedi.
Iztaknili smo za šport navdušenega duhovnika, župnika naše kraške vasi (na njegovo izrecno željo ne objavljamo imena).
«Sledim, sledim, igram. Včasih tudi do dveh ponoči vztrajam pred televizorjem.»
«Si zamišljate sveto mašo v o-limpijskem naselju? Prisotni bi bili ljudje iz celega sveta. Kaj bi posebno poudarili v nedeljski pridigi?»
«F prvi vrsti bi se navezal na stare olimpijske igre, ko je bil čas olimpijskih iger tudi čas za versko zbranost in duševni mir. Nato bi posebno naglasil k poštenosti pri športnih tekmovanjih in k vztrajnosti.»
*Olimpijskim igram sledite po televiziji. Kako bi ocenili dogajanja z raznih prizorišč?»
«Zdi se mi, da pri prenosih ni enakopravnosti. Vse preveč pozornosti se posveča najboljšim in se s tem v bistvu krši olimpijski duh, ki pa vrednoti že samo udeležbo na igram. Ne vem, če so po raznih dr žavah, ki so športno manj razvite, zadovoljni, ko nikoli ne vidijo lastnih predstavnikov.»,
«Kaj bi svetovali športniku, ki bi se čutil krivega zaradi «dopinga?»
«To je veliko odvisno od posameznika. Poglavitno bi bilo vsekakor, da bi krivico popravil z enakovrednim moralnim dejanjem.»
PO PLAVANJU JE ATLETIKA SREDIŠČE POZORNOSTI
ZMAGOSLAVJE NDR IN ZDA SKORAJ POPOLNO PRVI ATLETSKI REZULTATI RAZOČARALI ZDA
V
Sušanj 6. v finalu na 800 metrov - Ze 3 zmage NDR, ostala odličja pa za Trinidad, Mehiko in ZRN
finalist, ekipa NDR, ki je z zanesljivim 4:0 premagal Francijo. Tak čisti poraz Francozov nekoliko preseneča, ker je ekipa do sedaj zelo zanesljivo odpravila vse svoje nasprotnike.
HOKEJ NA TRAVI
Z zmago nad Kanado je Nizozemska osvojila prvo mesto v svoji skupini in ostala edina ekipa s polnim številom točk. Nizozemci so po prikazani igr; nesporen favorit, čeprav je v drugi skupini Pakistan pokazal iz dneva v dan večje napredke in že prišel do standardne forme. V A skupini je na vsak način prišlo do izrednega presenečenja: Indija je po katastrofalnem porazu z Avstralijo zaman nizala zmage: pri enakem številu točk jo je pokopal ravno ta rezultat. Tudi v B skupin; je Španija presenetila enega od favoritov. Novo Zelandijo, proti Nizozemcem pa bi morala svojo pot navzgor končati. Bolj izenačeno bo drugi polfinale, med Avstralijo in Pakistanom.

ODBOJKA
PLAVANJE
Tekmovanje se je zaključilo skoraj kot se je predvidevalo. Presenečenj je bilo izredno malo. Popolna premoč ZDA pri moških in skoraj e-nak položaj NDR pri dekletih. Pri moških se je od ostale konkurence pričakovalo nekaj več kot samo ena zmaga na 200 m prsno, pri dekletih pa je NDR doživela dva poraza. Senzacionalen je bil trojni uspeh So-vjetinj na 200 m prsno, neverjeten pa izgleda polom v štafeti 4x100 m prosto. Plavalka NDR Kornelia En-der je najimenitnejša figura tekmovanja predvsem zaradi osvojitve zlatih kolajn v manj kot 30 minutah. Za tehnično analizo celotnega tekmovanja danes ni prostora.
IZIDI ZADNJIH DNI
400 m prosto, moški: 1. Goodell (ZDA) 3’51 ”93 (nov svet. rekord), 2. Shaw (ZDA) 3’52’ 54, 3. Raskatov (SZ) 3’55”76.
100 m delfin, ženske: 1. Ender (NDR) r00”13, 2. Pollack (NDR) 1’00”98, 3. Boglioli (ZDA) 1’01”17.
200 m prosto, ženske: 1. Ender (NDR) 1’59”26 (nov svet. rekord), 2. Babashoff (ZDA) 2'01”22, 3. Bri-ghita (Niz.) 2'01”40.
4x100 m mešano, moški: 1. ZDA (Naber, Hencken, Vogel in Montgomery) 3’42"22 (nov svet. rekord), 2. Kanada 3’45”94, ,3, ZRN 3:’47”29.
100 m delfin, moški: 1. Vogel 54”35, 2. Bottom 54”50, 3. Hall 54”65 (vsi ZDA).
100 m hrbtno, ženske: 1. Richter (NDR) 1 '01 ”83, 2. Treiber (NDR) 1'03”41, 3. Garapick (Kan.) 1’03”71.
200 m prsno, ženske: T. Koševaja 2’33”35 (nov svet. rekord), 2. Jurče-nija 2’36”08, 3. Rusanova 2’36”22 (vse Sovjetska zveza),
4x200 m prosto, moški: h ZDA (Brunirei-, Furniss,, Naber, Montgomery) 7'23”22. (nov svet. rekord), 2. SZ 7'27”97, 3. Vel. Britanija ,7’32’Tl.
200 m hrbtno, moški: 1. Naber (ZDA) ,1’59”19 (nov svet. rekord), 2. Rocca (ZDA) 2’00”55, 3. Harrigan (ZDA) 2*01”35.
100 m prsno, ženske: 1. Anke (NDR) 1’11 ”16, 2. Rusanova (SZ) 1’13”04, 3. Koševaja (SZ) U-13 ’30.
200 m prsno, moški: 1. Wilkie (V. Brit.). 2’15'T1 (nov svet. rekord), 2 Hencken (ZDA) 2’.17”26, 3. Colella (ZDA) 2’19”20.
400 m mešano, ženske: 1. Tauber (NDR) 4'42”77 (nov svet, rekord)' 2 Gibson 4'48’TO, 3. Smith 4’50”48 (oba Kanada).
100 m prosto, moški: 1. Montgomery (ZDA) 49”99 (nov svet. rek.), 2. Babashoff (ZDA) 50”81, 3. Nocke
(ZRN) 51”31, 5. Guat-ducci (Italija) 51”70.
200 m hrbtno, ženske: 1. Richter (NDR) 2’13”43, 2. Treiber (NDR) 2’14”97, 3. Garapick (Kan.) 2’15”60.
400 m mešano, moški: 1. Stracham (ZDA) „4’23”68 (nov svet. rekord), 2. McKee (ZDA) 4’24”62, 3. Smirnov (SZ) 4’26”90.
800 m prosto, ženske: 1. Thiimer (NDR) 8 37 T4 (nov svet. rekord), 2. Babashoff (ZDA) 8’37”59, 3. Wein-berg (ZDA) 8’42”60.
4x100 m prosto, ženske: 1. ZDA (Babashoff, Sterkel, Peyton in Boglioli) 3’44”82. 2. NDR 3'45"50, 3. Kanada 3'48”81.
SKOKI V VODO
S trimetrske deske je bila premoč Američana Boggsa taka, da so povsem brez konkretne osnove namigovanja o «sodelovanju» sodnikov iz ZDA in SZ. Drugo mesto Cagnotta spada v okvir normalnosti, Di Bia-si pa je zdrknil precej nizko zaradi poškodbe. V nevarnosti je tudi njegov nastop s stolpa.
Vrstni red: 1. Boggs (ZDA) 619,05 točke, 2. Cagnotto (It.) 570,48 3 Ko-senkov (SZ) 567,24.
Tekmovanje s stolpa za dekleta je bilo zelo razburljivo. Po vodstvu Kalinine in Švedinje Knape je bila v finišu najbolja druga Sovjetinja Vajcehovskaja.
Vrstni red: 1. Vajcehovskaja (SZ) 406.59 točke, 2. Knape (Šved.) 402 60 3 Wilson (ZDA) 401,07.	’ ’
A
ATLETIKA
Skromen začetek in odlično nada ljevanje. V prvem dnevu slikovito presenečenje po Mehikancu Baptisti v hitri hoji (kjer je razočaral Jugoslovan Galušič), v. drugem pa nu do razočaranje za SZ v metu krogle s polomom Barišnikova. Nasprotno je Borzov v bistvu opravil svojo dolžnost v teku, kjer je zmagal eden favoritov. Praznih rok : so ostali na vse vetrove razbobnani sprinterji ZDA. Borzov pred Glaee-jem je za ZDA prava narodna ka tastrofa.
Vfhunski je bil tretji dan s tremi svetovnimi rekordi Srednja Amerika je slavila že tretjo zmago po zaslugi izrednega Kubanca Juanto-rene na 800 m. Na Kubi je bil včeraj narodni praznik (26. julij, pomeni začetek oborožene borbe Fi-dela Castra), športna zmaga nad favoritom iz ZDA je veselje že izpopolnila. Luciano Sušanj ni bil dorasel tekmovalcem, ki so jurišali
naravnost na svetovni rekord. Zaostal je že po hitrem začetku in ni bil nikoli na tem, da poseže v borbo za kolajne. Z izjemo prvih treh je bil skupinsko rezultat slab.
Za drugi rekord je poskrbel Američan Moses na 400 m čez ovire. V teku, ki je bil za OI skupinsko tudi na zelo nizki ravni je Moses dokazal, da je za nekaj razredov boljši od ostalih.
Tretjo senzacijo je v finalu u-blažila zahodna Nemka Richter Že v polfinalu je dosegla na 100 m izrednih 11”01 (svetovni rekord) in očitno je bilo. da ji v finalu niti Stecherjeva ne bo dorasla Res jo šlo vse po predvidevanju. Razoča rale so Američanke. Kubanka Chi vas (najboljši start) je bila kondicijsko slabo pripravljena.
IZIDI:
DALJINA ŽENSKE: 1. Voigt fN DR) 6,72 m, 2. McMillan (ZDA) 6,66 m, 3. Alfjejeva (SZ) 6.60 m.
HOJA 20 km: 1 Bautista (Mehi ka) 1.24'40”4, 2. Reimann (NDR! 1.25’13”7, 3. Frenkel (NDR) 125 minut 29”3
100 m MOŠKI: 1. Crawford (Tri nidad) 10”06, 2. Quarrie (Jam.) 10”08. 3. Borzov ^SZ) 10”14.
KROGLA MOŠKJ : 1. Bever (NDR -21,05 m. 2. Mironov (SZ) 21.03 m. 3. Barišnikov (SZ) 21,00 m.
KOPJE ŽENSKE: 1. Fuchs (NDR! 65,94 m. 2. Becker (ZRN) 64.70 m, 3. Schmidt (ZDA! 63,96 m.
800 m MOŠKI:	1. Juantore»*»
(Kuba) 1'43”50 (nov svet. rek.i,
Van Damme (Bel.) 1’43”86. 3. Wolhl-huter (ZDA) 144”12,	6. Sušanj
(Jug.) 1 '45”75, 8. Grippo (it.) 1 minuta 48''39.
400 m ovire: 1. Moses (ZDA) 47”64 (nov svet. rek.), 2. Shine (ZDA) 48''69, 3. Gavrilenko (SZ) 49”45.
DISK MOŠKI: 1. Wilkins (ZDA' 67,50 m, 2. Schmidt (NDR) 66,22 m. 3. Powell (ZDA) 65,70 m.
100 m ŽENSKE: 1. Richter (ZRN) 11 08 (v polfinalu 11 ”01 nov svet rek.), 2. Stecher (NDR) U”13 3 Helten (ZRN) 1UT7.
prenaglil in začel s previsoko težo ter tako izpadel. Tretje mesto je o-svojil Bolgar šopov.
Vrstni red:
1.	David Rigert (SZ) kg 382,5
2.	Lee James (ZDA)	362,5
3.	Atanas Šopov (Bol.)	360,0
4.	Grippaldi (ZDA)
5.	Rehus (Madž.)
6.	Blanco (Kuba)
7.	Coussin (Fr.)
8.	Sigurdsson (Isl.)
9.	Langford (Vel. Brit.)
MODERNI
PETEROBOJ
V zadnji panogi — teku na 4 km — je dosegel Italijan Masala razmeroma slab rezultat in iz tretjega mesta zdrknil na četrto. Nepričakovano je zmagal Poljak Pv-ciak, v ekipni lestvici pa Velika Britanija.
E
SABLJANJE
Sovjetska zveza je v derbiju B skupine gladko odpravila Japonsko s 3:0 in potrdila, da j; v tem tekmovanju verjetno nihče ni kos. Gotovo ji ne bo ogrožala zmage Kuba. ki je osvojila drugo mesto v A skupini in bo njen nasprotnik v polfinalu. Japonce čaka sedaj težka naloga: pot v finale jim ovirajo Poljaki, ki . so zmagali vse tekme svoje skupine in imajo namen, da se postavijo kot druga velesila v tej disciplini.
V ženski konkurenci se bo verjetno dvoboj SZ — Japonska ponovil, toda tokrat samo v finalu. Sovje-tinje bodo zlahka odpravile Madžarsko, Japonke pa bi morale imeti v Korejkah nekoliko huje nasprotnice.
ROKOMET
V	rokometu so se izločilne skupine zaključile pozno včeraj, zato še ni dokončnih rezultatov. V A skupini manjka Jugoslaviji le točka z ZRN za osvojitev prvega mesta, ki bi ji že zagotovilo srebro, saj ne bo polfinalnih tekem, ampak se bosta zmagovalca dveh skupin kar pomerila za prvo mesto. V drugi skupini so Romuni in Čehi igrali neodločeno, Poljska pa je doslej vse zmagala. Med temi tremi bo ireba iskati finalista.
V	ženskem tekmovaniu bo odločal dvoboj med NDR in SZ.
Italijan Dal Zotto. popoln «out sider» je s floretom osvojil prvo zlato kolajno za Italijo. V odločilnem spopadu je premagal Sovjeta Romankova. Ob povratku v domo vino čaka 19-letnega Benečana ma tura
Do srebrne kolajne je v ženskem floretu prišla rojakinja Collino. V finalnem dvoboju z Madžarko Szabo je starlala celo kot favoritinja, ker jo je v predtekmovanju gladko ure magala s 4:1 Pred odločitvijo pa je bila Madžarka bolj zbrana in zrna gala s 5:4.
Ekipa ZRN je osvojila prvo mesto v moškem tekmovanju s floretom. V finalu je namreč premagala ekipo Italije z rezultatom 9:6. Za Italijo predstavlja srebrna kolajna precejšnjo razočaranje, kajti po zmagi Dal Zotta v posameznem tekmovanju so Italijani računali na zlato kolajno tudi v-ekipni konkuren ci.
Končna lestvica pa je naslednja'
1.	ZRN
2.	Italija
3.	Francija
4.	SZ
5.	Poljska
6.	Velika Britanija
Kanadska policija je že aretirala ,	...	, . -	- ve^’ kot 150 ljudi ki so orekonče
srečno, ker se je švicarski tekmo- vali z listki. Med tenu jt bil sicer valeč v upanju, da dohiti Rigerta. tudi... policaj.
DVIGANJE
UTEŽI
Svetovni prvak David Rigert je zlahka osvojil zlato odličje v kategoriji do 90 kg (lahko težki). Čeprav se mu je en poizkus na nizki teži ponesrečil, je drugouvrščenega Jamesa (ZDA) prehitel za celih 20 kg. Američan je prišel do srebra precej
VATERPOLO
Jugoslavija je proti ZRN zamudila priložnost, da popravi svoj položaj, tako da nima več velikih možnosti za kolajno. Tudi Italija jo je polomila, ko je igrala neodločeno z Romunijo, potem ko je že vodila s 4:1, z včerajšnjo zmago ..ad ZRN s 5:4 pa se je le približala kolajni. O srebru bo odločal njen dvoboj z Nizozemsko, medtem ko. je Madžarska po zmagi nad Romunijo včeraj že osvojila prvo mesto.
ODBOJKA
V ženskem turnirju je SZ že zdavnaj dokazala svojo premoč. Ko bi imela njena ekipa sploh kaj skrbi, ji je dovolj že Semjonova. ki je za nasprotnice povsem nerešljiva u-ganka. ZDA so presenetile tudi Češkoslovaško. m to s čistim 83:67 in bodo tako ogrožale Bo'aaikam drugo mesto. ČSSR je pa že brez možnosti
BOKS
Stil je .Jugoslovani so se prebili do četrtfinala v boksu Najprej je to dosegel Vehmirovič, predvčerajšnjim sta zmagala Rusevski in Ristič, ki sta pravzaprav glavna aduta e-kipe, včeraj pa je tudi Kačar zanesljivo odpravil svojega nasprotnika, Iranca Azarhazina, ki mu ni bil tehnično dorasel.
Najbolj dramatičen dvoboj dneva je bil v velter kategoriji, kjer je Nemec Bachfeld premagal Sovjeta Račkova. Boj je bil izredno trd, vzhodni Nemec pa daleč boljši, saj je nasprotnika močno zdelal. Kljub temu pa je odlični Račko ostal do zadnjega na nogah.
Jutri se bodo že začela tekmovanja za četrtine finala.
OB PRODORU ZELO MLADIH TELOVADK IN TELOVADCEV
TELOVADBA JE NA LETOŠNJIH IGRAH POKAZALA ZELO VELIK NAPREDEK
Posebno so se izkazala dekleta - Kroj držav z dobrimi posamezniki se širi
vjetska zveza pri moških dvoboj z Japonsko, pri ženskah pa z Romu-lajn) osvojile skupno osem, Romunke pa le sedem kolajn. Kajpak pa je to le minimalna prednost.
Tretja postavka: letošnje igre so potrdile usmeritev na mlade sile (za plavanjem) tudi v telovadbi, nijo, in za oba lahko rečemo, da sta se v glavnem končala z mrtvim tekom. Pri moških so namreč Sovjeti osvojili skupno 9 kolajn, Japonci eno več, vendar pa so imeli za-
Telovadno tekmovanje v okviru o-limpijskih iger je zaključeno. Če zdaj pod vso to prireditvijo potegnemo črto in skušamo podati kratek obračun telovadnega tekmovanja, potem moramo najprej poudariti osnovno in najvažnejšo ugotovitev: telovadba je v zadnjih štirih letih zabeležila izreden razvoj in napredek. Lahko celo rečemo, da so včasih vaje nekaterih telovadcev bile že skoraj na meji možnega.
Druga ugotovitev je v dejstvu, da se krog držav, ki imajo visoko kakovostne posameznike, sicer počasi, a stalno širi. Ekipno prevladujejo trenutno sicer le tri države (Japonska pri moških, Romunija pri ženskah in Sovjetska zveza pri obojih), toda s posamezniki se oglašajo že tudi druge države. Ne smemo pozabiti, da so prišli do kolajn predstavniki kar sedmih držav. V ekipnem tekmovanju bije trenutno So-
OD 4. DO 11. AVGUSTA V TORONTU
Kolaj'ne v telovadbi
Sovjetska zveza Japonska Romunija NDR
Madžarska
ZDA
Francija
Tudi paraplegiki imajo svoje igre
Nastopili bodo tudi tekmovalci iz Italije in Jugoslavije
V	Kanadi se bodo v kratkem pričele še ene olimpijske igre. V času od 4. do 11. avgusta bodo namreč v Torontu 1. olimpijske igre paraplegikov, amputirancev in slepih.
Doslej so se invalidi že pomerili na raznih mednarodnih tekmovanjih, vendar pa so se sedaj prvič odločili za organizacijo svojih olimpijskih iger. Zanimanje za nastop na tem tekmovanju je izredno veliko, saj so organizatorji doslej prejeli prijave iz 75 držav, iz katerih bo v Toronto prispelo nad 1.700 športnikov - invalidov.
Udeleženci teh olimpijskih iger bodo nastopali v takih disciplinah, v katerih, glede na svojo poškodbo, lahko tekmujejo. Svoje sile bodo tako pomerili v plavanju, sabljanju, namiznem tenisu, lokostrelstvu, v sprintu in slalomu v vožnji z vozičkom, v metih krogle, diska in kopja, v košarki, streljanju, dviganju uteži, bowlingu, peteroboju, v zvočni žogi (slepi) ter v raznih tekih.
Tekmovanja se bodo udeležili tudi italijanski in jugoslovanski športniki invalidi.
V	italijanskem moštvu bo 23 tekmovalcev, ki bodo v Kanado v sredo odpotovali z vojaškim letalom. Italijanski tekmovalci imajo lepe možnosti za visoko uvrstitev, saj so na zadnjem svetovnem prvenstvu v Miinchnu osvojili kar osem zlatih kolajn, štiri srebrne in šest bronastih.
Jugoslovanska ekipa bo štela 18 članov in ima prav tako možnost osvojiti nekaj naj višjih mest. Jugoslovanski udeleženci teh olimpijskih iger se pripravljajo za nastope v Kanadi že od 15. t.m. dalje na Ravnah in v Ljubljani.
Naš poseben dopis iz Montreala
Danes za «plave» vrsta pomembnih nastopov na 01
(Od našega posebnega dopisnika)
h jugoslovanskega tabora v Montrealu lahko danes sporočimo razve seljive vesti. Največ radosti je povzročila zmaga «plavih» košarkarjev nad Sovjetsko zvezo. S to zmago so «plavi» dosegli več, kot smo od njih pričakovali, saj je večina izvedencev menila, da bodo osvojili bronasto kolajno, zdaj pa imajo že zagotovljeno najmanj srebrno.
Med boksarji se je Vukovič z zmago nad Goodivellom že uvrstil med osem najboljših in ima tako dobro startno mesto za naskok na kolajno.
Hrepevnikova je v skoku v višino dosegla zastavljeni cilj: s skokom ISO cm se je uvrstila v finale in je teko vsaj delno popravila slab vtis ki ga je zapustila s svojim slabim skokom v daljino Frenzatijeva. Svoj položaj je v peteroboju nekoliko popravila tudi Fočičeva z dobrim skokom v daljino 6,28 m in je pred zadnjo disciplino na 11. mestu. Ale-biču je uspela uvrstitev med 32 najboljših, nato pa je izpadel.
V vaterpolu nizajo Jugoslovani razočaranje za razočaranjem. Res je. da jim manjka Hudič, toda res je ludi, da dobivajo gole tudi ko imajo c vodi igralca več, da so zastre-[jali več štirimetrovk, da jim letijo žoge v mrežo v zadnjih sekundah i-gre, pa tudi izključitev imajo preveč.
Pot do medalje (le bronaste) vodi zdaj le preko dveh zmag: nad Ni-
zozemsko in nad Madžarsko (ki je že olimpijski prvak).
Jutri bodo opravili *plavh nekaj izredno pomembnih nastopov. Prav z Madžari bodo odigrali vaterpolsko srečanje, ki bo odločalo o uvrstitvi na končni lestvici.
Košarkarji bodo ob 3.00 (po italijanskem času) skušali ZDA ali Kanadi iztrgati zlato kolajno.
Kovačevič bo nastopil v judo ju v težki kategoriji.*	L .« W .
Med lokostrelci bo nastopil O-stružnik.
Zanimiv bo tudi nastop jugoslovanskih boksarjev Vujoviča, Rističa, Kačarja in Rusevskega v četrtfinalu (zmaga bi jim že zagotovila kolajno), vendar trenutno še ne vemo, kdo med njimi bo na vrsti že jutri.
Prav tako še ne poznamo točnega razporeda v prosti rokoborbi, kjer ima Jugoslavija tudi svoje predstavnike.
Vsekakor lahko pričakujemo jutri od «plavih» lepo bero uspešnih u-vrstitev.
FRANCI PAVŠER
ai. Vii.
RAI
12.00	- 13.30 pregled - Rim (1.)
13.30 - 16.00 pregled - Montreal (1.)
20.00	- 2.00 pregled in neposredni
prenos (1.)
LJUBLJANA
16.15	- 18.45 pregled OI
22.50 - 2.00 jahanje, nogomet, boks KOPER 17.10 - 18.40 Košarka
18.40	- 19.00 Rokomet, odbojka, va-
terpolo
19.00	- 19.40 Boks 1/4
19.40	- 19.55 Dviganje uteži, 110 kg 19.55 - 20.15 Judo, PF
20.15	- 20.20 Jadranje
23.00	- 0.00 Košarka - UNILATERAL 0 00 - 0.30 Boks 1/4
0.30 - 1 00 Vaterpolo
1.00	- 1.45 Nogomet - PF 1.45 - 2.00 Nogomet - PF
Kolesarji so zborovali
V Montrealu je bil redni občni zbor mednarodne kolesarske zveze za amaterje. Ker je ČSSR odpovedala prireditev svetovnega prvenstva za leto 1979, so to manifestacijo dodelili Nizozemski. Svetovno prvenstvo v krosu za leto 1978 bo priredila Španija, svetovno prvenstvo za mladince ZDA, prvenstvo v krosu za mladince pa ZRN.
mladinska
DELOVNA AKCIJA BENEČIJA 76
Od 1. do 10.
in od 10. do 20. avgusta
Prijave sprejemajo prosvetna in športna društva ter urada SPZ in ZSŠDI v Trstu, tel. 31-119 in v Gorici urad v Ul. Malta 2 (Vili Prinčič), tel. 24-95
to Sovjeti eno zlato kolajno več od Japoncev. Pri ženskah je bila premoč Sovjetinj za spoznanje večja, saj so (ob enakem številu zlatih ko-Štirinajstletnice sicer že zdavnaj niso več med gledalkami in niti ne «nabirajo izkušenj», ampak so se krepko lotile naskoka na kolajne. In ta naskok je totalen: zlate kolajne padejo z deseticami in na posameznih orodjih celo z dvajsetica-mi, kar se doslej v zgodovini telovadbe še ni zgodilo. V ženskem delu tekmovanja je prodor pionirk polno uveljavljen, krepko pa se niža starostna meja tudi pri moških.
Posebno poglavje predstavljajo sodniki. Zanje lahko rečemo, da jih je kakovost letošnjih nastopov presenetila prav tako kot gledalce. Le tako si namreč lahko razložimo nenavadno visoke ocene že v začetnem delu tekmovanja, ko niso šte-dili z 'ocenami krepko čez devetico pri dokaj poprečnih tekmovalcih, tako da jim je nato za razne Coma-necijeve, Kirnove in druge začelo ocen skorajda «zmanjkovati».
Če ocenjujemo telovadni del OI, potem lahko brez dvoma poudarimo, da so nas ženske s svojimi nastopi mnogo bolj zadovoljile kot moški. Razvoj ženske telovadbe je bil v zadnjih štirih letih skokovit, zlasti na nekaterih orodjih, kot n.pr. na dvovišinski bradlji in gredi. Še pred nekaj leti si tudi največji strokovnjak ni mogel na teh orodjih niti predstavljati vaj, ki jih danes re-prezenitantke-mladoletnice izvajajo brez napak in s skoraj neverjetno popolnostjo. Moški del tekmovanja nas je manj zadovoljil, čeprav je bil tudi tukaj napredek viden.
Ob koncu nam preostane le še vprašanje, kaj nam bo ta panoga prinesla v prihodnjih letih, ko bodo sedanje najstnice m najstniki lahko uveljavili še večletne izkušnje, katerih sedaj, seveda, še ne morejo i-meti? Odgovor na to vprašanje si je težko predstavljati.
EKIPNO
1.	Japonska	576,8
2.	Sovjetska zveza	576,4
3.	NDR	564,6
4.	Madžarska, 5. ZRN, 6. Romunija
PARTER
1.	Andrijanov (SZ)	19,450
2.	Marčenko (SZ)	19,400
3.	Korman (ZDA)	19,300
4.	Briickner (NDR), 5. Kato (Jap.), 6. Kenmocu (Jap.)
KONJ Z ROČAJI
1.	Magyar (Madž.)	19,700
2.	Kenmocu (Jap.)	19,575
3.	Andrijanov (SZ) in Nikola.
(NDR)	19,525
5.	Kato (Jap.), 6. Ditjatin (S) KROGI
1.	Andrijanov (SZ)	19,650
2.	Ditjatin (SZ)	19,600
3.	Grecu (Rom.)	19,500
4.	Donath (Madž.), 5. Kenmocu (Jap.), 6. Kato (Jap.)
PRESKOK KONJA
1.	Andrijanov (SZ)	19,450
2.	Cukahara (Jap.)	19,350
3.	Kajama (Jap.)	19,275
4.	Grecu (Rom.), 5. Magyar in Molnar (oba (Madž.)
BRADLJA
1.	Kato (Jap.)	19,675
2.	Andrijanov (SZ)	19,500
3.	Cukahara (Jap.)	19,475
4.	Jager (NDR), 5. Netušil (ČSSR), 6. Szajna (Polj.)
DROG
1.	Cukahara (Jap.)	19,675
2.	Kenmocu (Jap.)	19,500
3.	Gienger (NDR) in Boerio (Fr.), 5. Kryšin (SZ), 6. Donath (Madž.)
MNOGOBOJ
1.	Andrijanov (SZ)	116,650
2.	Kato (Jap.)	115,650
3.	Cukahara (Jap.)	115,575
4.	Ditjatin (SZ), 5. Kajama (Jap.), 6. Szajna (Polj.)
ŽENSKE
EKIPNO
1.	Sovjetska zveza	390,35
2.	Romunija	387,15
3.	NDR	387,10
4.	Madžarska, 5. ČSSR, 6. ZDA PARTER
1.	Kim (SZ)	19,850
2.	Turiščeva (SZ)	19,825
3.	Comaneci (Rom.)	19,750
4.	Pohludkova (ČSSR), 5. Kische (NDR), 6. Esche (NDR)
PRESKOK
1.	Kim (SZ	19,800
2.	Turiščeva (SZ) in Dom-
beck (NDR)	19,650
4.	Comaneci (Rom.), 5. Escher (NDR), 6. Egervari (Madž.) DVOVIŠINSKA BRADLJA
1.	Comaneci (Rom.)	20,000
2.	Ungureanu (Rom.)	19,800
3.	Egervari (Madž.)	19,775
4.	Kische (NDR), 5. Korbut (SZ), 6. Kim (SZ)
GRED
1.	Comaneci (Rom.)	19,950
2.	Korbut (SZ)	19,725
3.	Ungureanu (Rom.)	19,700
4.	Turiščeva (SZ), 5. Hellmann (NDR), 6. Escher (NDR)
MNOGOBOJ
1.	Comaneci (Rom.)	79,275
2.	Kim (SZ)	78,675
3.	Turiščeva (SZ)	78,625
4.	Ungureanu (Rom.), 5. Korbut (SZ), 6. Escher (NDR)
VELIKA KOŠARKARSKA PREDSTAVA V ORGANIZACIJI ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
V
Košarkarska reprezentanca Z SS Di proti ameriški ekipi News Reiease
Tekma bo v četrtek na Kontovelu (ob 20.30) - Američani imajo nekaj odličnih igralcev, med temi pa izstopa center Curt Petersen (213 cm)
V četrtek, 29. t.m., bo na Kontovelu, s pričetkom ob 20.30, prijateljska ekshibicijska tekma med košarkarsko reprezentanco ZSŠDI in ameriško ekipo iz Los Angelesa New Reiease.
To srečanje bi morali odigrati v nedeljo na Kontovelu, a zaradi slabega vremena sta se vodstvi obeh ekip domenili, da bodo tekmo igrali v četrtek.
S tem srečanjem pa je hotelo ZS ŠDI še v večji meri popularizirati to športno zvrst pri nas. Da bo pa tekma na Kontovelu, je povsem o-pravičljivo, saj je kontovelsko društvo v minuli sezoni prijetno presenetilo z vrsto zadovoljivih rezultatov. Poleg tega je navdušenje v tej vasi za košarko izredno.
Američani — kdo so?
Ameriška ekipa New Reiease iz Los Angelesa je že lani nastopila na več italijanskih letnih turnirjih in osvojila tudi nekaj uspehov proti močnim italijanskim moštvom. Letos so Američani pod vodstvom trenerja Edmondsona še močnejši. V
M
Valter Vatovec, član ŠZ Bor, bo v četrtek igral z reprezentanco ZSŠDI
4 Mt	nk-’r «i|
svojih vrstah imajo Curia Peterso-na, centra, visokega 213 cm, ki je navdušil na turnirju v Gradežu. Odličen je tudi «play-maker» Don Bo-stic.
Postava:
Curi Petersen, center, 213 cm Kevin Finnerty, krilo-center, 201 cm Howie Dallmar, krilo-center, 202 cm Mark Miller, krilo, 196 cm Ralph McCall, krilo, 196 cm Gary Franklin, krilo, 196 cm Don Bostic, play-maker, 194 cm Rich Mraule, play-maker, 191 cm Stan Pietkewitzc, play-maker, 191 cm Linus Morris, play-maker, 183 cm Trener: Gary Edmonds.
Le ekshibicija
Da bi proti takim nasprotnikom. naši košarkarji nudili enakovreden ! odpor, je seveda nemogoče. Ne teh- j nično in še manj zaradi višinske j prednosti reprezentanca ZSŠDI ne j bo mogla nuditi «učiteljem košarke» i večjega odpora. Bo pa to privlačen i ekshibicijski nastop, v katerem, vsaj [ se upa, bodo ameriški košarkarji prikazali za nas novo igro, ki se odlikuje predvsem po agresivni obrambi, po silovitih skokih pod košema, po hitrih protinapadih in po duhoviti igri v napadu.
Kar pa odlikuje vse ameriške košarkarje, je izredna zbranost v igri, pa čeprav le-ti igrajo še proti tako slabim nasprotnikom. Reprezentanca ZSŠDI se bo skušala seveda od nasprotnika marsikaj naučiti. Naši košarkarji so v petek opravili lahek trening. V četrtek pa bi morali košarkarji ZSŠDI igrati v tile postavi:
BOR: Valter Vatovec, Mauro Francia, Sergij Sancin in Robert Klobas.
DOM GORICA: Marko Čubej, Mauro Dornik in Marko Hvalič.
KONTOVEL: Peter Starc, Adrijan Zavadlal in Igor Lukša.
POLET: Edi Kraus in Edi Sosič.
TRENER: Aleksander Sirk.
Organizator seveda upa, da bo v četrtek vreme le ugodno in da bodo tako ljubitelji košarke in tudi drugi športniki v velikem številu prišli ob
robove Kontovelovega igrišča, saj bodo nedvomno uživali ob dokajšnji predstavi ameriških košarkarjev. O-benem pa bodo gledalci dobrodošli, saj bodo naši košarkarji nujno potrebovali veliko podporo ob tako težki nalogi.
Arnoux prvi
PERGUSA, 26. — Francoz Rene Arnoux, na avtomobilu martini renault, je zmagal na avtomobilski dirki za «Veliko nagrado Sredozemlja», ki je veljala za evropsko prvenstvo formule 2. Na drugo mesto se je u-vrstil Brazilec Ribeiro (march bmw), tretji pa je bil Američan Cheever (.march hart).
Lestvica za EP: 1. Arnoux 39; 2. Jabouille 38 ; 3. Tambay 30.
Bandini ostal prvak
RIMINI, 26. — Primo Bandini je ohranil naslov italijanskega boksarskega prvaka v super lahki kategoriji. Bandini je namreč po točkah premagal Efisia Pinno.
RICCIONE, 26. — Paolo Bertolucci je osvojil prvo mesto na prvem teniškem turnirju v tem kraju za «Nagrado Matteoli». V finalu je Bertolucci premagal mladega Consolinija s 7:5. 6:2, 6:3.
.at*	-
Nekaj košarkarjev, ki bo v četrtek igralo na Kontovelu proti reprezentanci ZSŠDI, nastopa tudi v slavni ameriški amaterski ekipi UCLA, ki je pod vodstvom prav tako slavnega trenerja Johna VVoodena osvojila več državnih naslovov. Na sliki košarkar moštva UCLA meče na koi
Hlinili iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiimniiiinimiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiimiiiimi m mn i umnimi mm iimuiiiii Mitu n n iiiiiiitiiimuim umi um miiitiimmiin iiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiimiirt
JADRANJE
OD 19. SEPTEMBRA V TRSTU
Tržaški jadralni klub Adriaca bo priredil svetovno prvenstvo
Tekmovanje bo v kategoriji «Half Ton Cup» ■ Doslej prijavljenih preko 60 jadrnic - Na startu bo tudi svetovni prvak Tom Stephenson
V petek je bila na sedežu jadralnega kluba Adriaco v Trstu tiskovna konferenca, na kateri je organizator v glavnih obrisih prikazal potek svetovnega prvenstva «Half Ton Cup».
Že po prvih podatkih je bilo takoj razvidno, da.,bo ta športna manifestacija-ena najveéjìh,~ki jih-je kdajkoli bilo v Trstu. Za to prireditev se je namreč prijavilo preko 60 jadrnic iz naslednjih držav: Italija in Francija 10, Avstrija in ZRN 5, Avstralija, Irska, Jugoslavija, Malta in Švedska 3, Španija, Švica in ZDA 2, Belgija, Kanada, Danska, Nova Zelandija in Nizozemska L
Predsednik kluba Adriaco Aure-lotti je tudi seznanil prisotne, da bodo na tem tekmovanju najboljši svetovni jadralci, kot svetovni prvak v tej kategoriji Tom Stephenson, Avstrijca Raudaschel in Jesse-nik, bivši svetovni prvak v kategoriji tornado, in drugi.
Tekmovanja se bodo uradno začela 19. septembra, vendar bo morala prej posebna komisija zmeriti vse jadrnice, jadra, preveriti največjo možno hitrost pomožnih motorjev itd.
To pa kaže, da dela ne bo manjkalo, še posebno če pomislimo, da ima vsaka jadrnica na razpolago-največ pet jader.
Organizator je moral tudi poskrbeti za večje število sob v hotelih in to v mestu in izven njega, saj je pričakovati, da bo takrat v našem mestu skoraj 360 jadralcev (po šest na vsaki jadrnici), da bodo tudi pomočniki jadralcev, da bodo graditelji modernih jadrnic, da bo veliko število novinarjev in končno tudi veliko število ljubiteljev tega športa.
Nedvomno zahtevna organizacija, ki pa bo za naše mesto lahko odskočna deska za še zahtevnejše manifestacije.
EKR
niniiiiiiuiniiuiuiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiniiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiifiimMiuiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiii»
KOŠARKA
PRED NOVO SEZONO
TRŽAČANI SO SE KREPKO OJAČILI
Pallacanestro TS je namreč najel kar tri nove igralce - Lombardi zadovoljen
Vodstvo tržaškega košarkarskega kluba Pallacanestro se močno prizadeva, da bi za novo sezono, ko bo tržaško moštvo nastopilo v A-2 ligi, startalo z močno postavo, tako da bi končno tudi navijači bolj optimistično gledali na nastope tržaške peterke. Kot je znano, se je tržaško moštvo že dve leti zaporedoma le v zadnjih tekmah rešilo pred izpadom v nižjo ligo, čeprav so navijači navdušeno spremljali moštvo skozi celo sezono.
O novem trenerju Lombardiju smo že pisali. «Dado» Lombardi je bil pred leti eden najboljših italijanskih košarkarjev in stalen član italijanske reprezentance. Odlikoval se je predvsem zaradi točnega meta. bil je torej predvsem učinkovit strelec.
Kot trener sicer ni dosegel večjih uspehov, tržaško vodstvo pa je prepričano, da bo Lombardi že v tej sezoni opravil odlično delo in da bo moštvo uspešno opravilo svojo nalogo.
Prav te dni pa je Pallacanestro Trieste najel tri nove košarkarje, ki bodo ojačili moštvo. To so: Giusti, Baiguera in Pirovano.
Daniele Pirovano je vrsto let i-gral v Cantuju, kjer pa je bil stalno na rezervni klopi, saj so bili njegovi soigralci nedvomno močnejši. Pirovano je namreč center (visok je 202 cm), tako da je moral stalno prepustiti mesto Američanu Lein-hardu in reprezentantu Della Fiori-ju. Ni izključeno torej, da bo Pirovano prav v Trstu skušal pokazati, česa je sposoben.
Angelo Baiguera je igral v Bre-
Športno društvo Primorje čestita svojima igralcema
ANDREJU KAPUNU in
VALTERJU HUSUJU
ob uspešnem zaključku mature.
scii in je bil v moštvu Pintinox «play-maker». Baiguera, ki je še mlad (21 let), bo tako napolnil hudo vrzel v tržaškem moštvu, ki je lani lahko računalo le na enega «play-makerja», to je na veterana Bas-sija.
Massimo Giusti iz Livorna je prav tako «play-maker» in je bil lani e-den najboljših graditeljev igre v B ligi.
Torej tržaški Pallacanestro se je
krepko ojačil s tremi igralci, ki bi lahko tudi bistveno spremenili sistem igre ekipe. Sedaj pa ostaja še nerešeno vprašanje Američana. Kaže namreč, da letos ne bo igral Butch Taylor, ki je lani sicer proti koncu sezone zadovoljil, večkrat pa je med prvenstvom tudi odpovedal. Sicer pa je trenutno v Italiji več tudi dobrih ameriških košarkarjev in trener Lombardi bo lahko imel širšo izbiro.
MOTOCIKLIZEM
NA VN ŠVEDSKE
Barry Sheene že svetovni prvak
ANDERSTORP, 26. — Na motociklističnem tekmovanju za Veliko nagrado Švedske sta že dva pilota o-svojila končni naslov svetovnega, prvaka. To sta Anglež Barry Sheene, ki je v razredu do 500 ccm zanesljivo osvojil 1. mesto in Italijan Pier Paolo Bianchi, ki je v razredu do 125 ccm dosegel izredno dragoceno zmago in tako na skupni lestvici povečal svoj naskok nad rojakom Pi-lerijem.
Vrstni red:
do 50 ccm: 1. Nieto (Šp.), bultaco;
2.	Graf (Švi.), kreidler; 3. Lazza-rini (It.), morbidelli.
Lestvica za SP: 1. Nieto 67, 2. Ritt-berg 60, 3. Graf 58. do 125 ccm: 1. Bianchi (It.), morbidelli; 2. Nieto (Šp.), bultaco; 3. Pileri (It.), morbidelli.
Lestvica za SP; 1. Bianchi 75, 2. Pileri 68, 3. Von Kessel 35. do 250 ccm: L Katayama (Jap.), ya-maha; 2. Bonera (It.), harley da-vidson; 3. Braun (ZRN), yamaha. Lestvica za SP: 1. Villa 60, 2. Katayama 51, 3. Bonera 42. do 500 ccm: 1. Sheene (VB), suzuki; 2. Findlay (Avstral.), suzuki;
3.	Mortimer (VB), suzuki.
Lestvica za SP: 1. Sheene 87, 2. Lan-
sinvuori 30, 3. Williams 24.
BEZBOL
CARONNO, 26. — V 3. povratnem kolu italijanske A lige v bezbolu je Alpina v gosteh premagala ekipo Rhea Vendors z 10:2 in s 6:5.
V Ronkah pa je domače moštvo Comelio premagalo moštvo Milano s 4:1 in z 2:0.
KOLESARSTVO
«TROFEJA MATTEOTTI»
Francesco Moser zopet najboljši
PESCARA, 26. — Francesco Moser je tudi na 31. «Trofeji Matteotti» zopet dokazal, da je trenutno najboljši italijanski kolesar. Moser je namreč na tej dirki zanesljivo zmagal pred Gavazzijein in Paolinijem.
Kolesarji so se na tej dirki potegovali tudi za vstop v državno reprezentanco za SP.
MISANO ADRIATICO, 26. — Giaco, mo Agostini je danes tri ure vozil nov motor do 250 ccm morbidelli, s katerim bo 8. avgusta tekmoval na VN Pesara.
1. — 2. —
3.	—
4.	—
5.	—
6.	—
12 — 11 — 10 —
1.	Chinati ro
2.	Microfilm
1.	Dundas
2.	Alberona
1.	Tekke
2.	Dariana
1.	Tigri
2.	Berti ila
1.	Ibcga
2.	Amarildo
1.	Fuentcs
2.	Ordine 8.513.276 lir
293.500 lir 36.900 lir
1
1
X
2
X
1
1
2
X
2
X
1
NOGOMET
Ljubljanska Olimpija pričela s treningi
LJUBLJANA, 26. — Novi trener ljubljanskega nogometnega prvoligaša Olimpije Dragoljub Miloševič je po kratkem sestanku, ki ga je imel z igralci, takoj začel s pripravami. Olimpijini nogometaši trenirajo kar trikrat dnevno.
S trenerjem Miloševičem pa vadijo nasledenji nogometaši. Matovič, Sarap, Dogandžič, šišič, Braca-novič, Dimitrijevič, Rožič, Grubor, Radulovič, Voljč, Jovičevič, Kom-ljenovič, Zupančič, P. Ameršek, Klampfer in Vinc.
• * •
ZAGREB. 26. — Branilec zagrebškega prvoligaša Dinama Ivica Miljkovič bo verjetno v prihodnji sezoni igral za švicarski klub Ziirich.
llllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||iiii||||||i||||||||i|iii|||||||||HiiMUIII|||||||||||||||||i||iiii|||||||||||||||,||iUf||,|||,milm||||||limm||||M|||||||||m||||||||||)|||||||
Nogometni turnir za «Pokal padlim v NOB» v Trebčah
liebenski Primorec je v preteklih dneh priredil nogometni mladinski nogometni turnir za Trebčah. V boju za 3. mesto je Zarja odpravila Breg z 1:0, finalna tekma med Primorcem tzidu 1.1, To tekmo bodo zato pono vili v četrtek, ob 18.30 in bo na sporedu v Trebčah.
' *	stopile na tem turnirju
«Pokal tridesetletnice spomenika padlim v NOB» v in Primorjem pa se je končala pri neodločenem Na sliki: igralci vseh štirih enajsteric, ki so na-
Uredništvo, oprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2 100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.____ din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6
NMORS
Za SFRJ
Oglasi
Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
DZS • 61000 Ljubljana,
Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
27. julija 1976
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA KMEČKE ZVEZE
Kdo in zakaj odklanja sredstva pokrajinski bolniški blagajni?
V San Marino letošnji poučno-turistični izlet članov KZ
PO KOLOVOZIH PRIMORSKE EMIGRACIJE ■ TRETJI DEL
V torek, 20. t.m., se je sestal na redni seji izvršni odbor Kmečke zveze, ki je obravnaval vrsto perečih vprašanj.
Predvsem je ponovno tekla razprava in so bili poglobljeni razlogi za nezadovoljivo stanje pokrajinske kmečke bolniške blagajne. To ustanovo, ki je izredne važnosti, ker mora skrbeti za zdravje kmetov, pesti stalen primanjkljaj med dohodki in naraščajočimi izdatki. To je sicer splošen pojav, ki zadeva vse bolniške blagajne vseh delovnih kategorij in ga bo mogoče odpraviti le z uvedbo enotne zdravstvene službe, ki jo delovni ljudje zahtevajo in pričakujejo že vrsto let. Toda pri kmečki bolniški blagajni v Trstu gre tudi za nekaj drugega. Kot vemo, je to ustanovo po dolgoletni protizakoniti komisarski upravi pred štirimi leti vendar prevzela v svoje roke izvoljena uprava, ki jo sestavljajo domači kmetje. Ti seveda ne
Odbor je sklenil prirediti letos tradicionalni poučno-turistični izlet članov v prvi polovici septembra in sicer v San Marino, z obiskom zadružnih ustanov v bližnji Emiliji. Spored izleta in pogoji za vpis bodo objavljeni pozneje.
Pred zaključkom seje so odborniki obravnavali še nekatera organizacijska vprašanja in potrdili pristop novih članov, kar je zadovoljivo znamenje sindikalne zavesti naših kmetov in zaupanja, ki ga kmečka organizacija uživa med njimi.
L. V.
Družino Luciane in Karla Mezgeca je osrečila prvorojenka
MAJA
iskreno čestitajo in ji žele vse najboljše prijatelji kratkohlačniki.
Vzpon dr. Marijana Čoka Zagrebški ustanovni kongres
Široka
razpredenost emigrantskih društev ob rastočem spopadu med konservativnimi in naprednimi silami
Tako je o razgibanem delu primorske mladine poročal tudi ljubljanski dnevnik «Slovenski narod» v eni svojih številk takoj po novem letu 1932. časopis je zapisal, da spada društvo «Tabor» med najagilnejše organizacije s prizadevnim in agilnim predsednikom Ladom Božičem na čelu.
Živo in razgibano je bilo življenje primorskih emigrantov tudi v vseh ostalih večjih krajih po Sloveniji. V življenje so klila nova društva in razvijala svojo vsestransko dejavnost. Prav tako se je prebujala emigracija tudi v ostalih predelih države. Tako smo imeli že v letu 1931 na območju Jugoslavije 23 samostojnih emigrantskih organizacij. Od teh je
nosijo nobene odgovornosti, če jim vsedržavno vodstvo kmečkih bla i Rimu odklanja finančna
gajn v Rimu odklanja sredstva, ki so se pa vedno našla, ko je v Trstu načeloval blagajni komisar, čeprav so se tedaj ustvarili veliki deficiti, ki zdaj onemogočajo tej ustanovi redno delovanje. Tako je v zadnjih mesecih nekaj zdravnikov, ki jih blagajna ni mogla redno plačevati, odpovedalo zdravniške preglede kmetom, ki morajo zato ali v mesto, ali sami plačati zdravnika in potem čakati na delno povrnitev stroškov.
Odborniki Kmečke zveze so poudarili, da je tako stanje nesprejemljivo in sklenili posredovati pri odgovornih oblasteh, da nakažejo sredstva, ki so potrebna za redno izvrševanje nalog bolniške blagajne, drugače bi se vsilii dvom, da so ta sredstva bila na razpolago, dokler je ustanovo upravljal komisar, demokratično izvoljeni. upravi pa se hoče onemogočiti delovanje.
Nato je izvršni odbor Kmečke zveze proučil vprašanje poslovanja javnih tehničnih služb in sklenil ponovno opozoriti deželno uDravo ter politične in sindikalne sile na potrebo po bolj tesnem in zavzetem odnosu med kmeti in kmetijskim ter gozdarskim nadzorništvom. ki bi ju že zaradi večje funkcionalnosti in učinkovitosti morala voditi strokovnjaka, ki obvladata jezik tržaških kmetovalcev.
V NEDELJO, 8. AVGUSTA
Openski partizani se pripravljajo na tradicionalni izlet na Čaven
Zakaj ne bi tudi letos organizirali izlet na Čaven, ker vsi vaščani venomer sprašujejo kdaj se bo šlo? Okrog tega problema se je odvijala diskusija na zadnjem sestanku in končno je padla odločitev, da bo izlet v nedeljo, 3. avgusta. Tako se bomo torej tudi letos podali oreko Krasa in Vipavske doline po strmini do Predmeje v objem prostranega Trnovskega gozda. In pod vrhom Čavna na planoti pri koči, zelo lepi razgledni točki, se bomo v prijetnem vzdušju sprostili in oddahnili od dolge poti. Opencem so ti kraji že prešli v kri in je nemogoče, da bi zamudili in da ne bi obiskali to lepo izletniško točko. Ko bomo potovali skozi Kras, Vipavo in naprej do Trnovskega gozda, ne bomo samo občudovali lepot Primorske, ampak mnogi izmed nas bomo zaživeli preteklost narodnoosvobodilnega boja, spominjali se bomo borb proti okupatorjem, padlih tovarišev in zmagovitega pohoda partizanskih enot
iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiimiiniiiiiTiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitimiiuiiiiiiiiiiiiii
SALEZ
Umrl je Karlo Pegan
V ponedeljek je ogromna množica svojcev, prijateljev in tovarišev spremila na zadnji poti na zgoni-ško pokopališče priljubljenega Karla Pegana iz Saleža, ki je nenadoma preminil v starosti 64 let in zapustil veliko praznino v srcih vseh, ki so ga poznali in cenili njegovo neutrudno prizadevnost v raznih družbe-no-političnih dejavnostih.
Pokojni Karlo se je po končani osnovni šoli zaposlil kot mizarski vajenec, vendar ni dolgo opravljal
tega poklica in je v svojih najboljših letih delal v kamnolomu in pri gradbenem podjetju. Po poroki leta 1932 z domačinko Ivanko Milič se je posvečal tudi obdelovanju kmečkega posestva v Saležu. ženb mu je povila hčeri Drago in Zofko ter sina Edija, ki se je smrtno ponesrečil v prometni nesreči, kar ga je globoko pretreslo. Med zadnjo vojno je moral v «poseben bataljon» na Sardinijo in Korziko do prihoda a-meriških čet, nakar je bil v Franciji vse do osvoboditve. Po prihodu v rojstni kraj se je aktivno vključil v družbeno delovanje in bil tajnik domačega prosvetnega društva ter dolgoletni član pevskega zbora. V predzadnji mandatni dobi je bil tudi občinski svetovalec in aktivist komunistične partije. Pred štirimi leti ga je hudo prizadela ženina smrt in zadnja leta je bolehal na srcu, prejšnji teden pa se je zaradi infarkta nenadoma ustavilo njegovo trudno srce.
Dragi Karlo! Vsi te bomo ohranili v trajnem spominu kot veselega, družabnega, skromnega in delavnega tovariša, prizadetim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje. Naj ti bo lahka domača gruda.
— bs —
do popolnega uničenja krutega sovražnika. Zato se bomo tudi letos poklonili pred spomeniki padlim in se oddolžili tistim, ki so žrtvovali svoja življenja, da lahko danes svobodno hodimo po tej zemlji.
Sam izlet pa ne bi ne imel tako velikega pomena, ki mu pripisujemo, če bi ne imel poseben program, ki ni običajen za ostale izlete. Zato je važno, da je kosilo pripravljeno na prostem od posebne specializirane ekipe, da se nasitiš čez mero in da si natočiš pijače po mili volji. Spet druga ekipa ima nalogo, da poskrbi za razvedrilo mladih in starih in sicer tek v vrečah, vlečenje vrvi, nogometno tekmo med ženskami in moškimi, tekmovanje v briškoli in končni okvir vsega pa bo petje ob spremljavi bobna in harmonike. Openci in vsi tisti, katerim je pri srcu naš tradicionalni izlet, poskrbite pravočasno, da se vpišete v seznam za potovanje, tako z avtobusi, kot z osebnimi avtomobili. Vpisovanje v trgovini pohištva Rener - Proseška ulica
Živinorejca 210 lir za liter mleka
Kmečka zveza obvešča živinorejce, da je deželna komisija, ki ima po zakonu nalogo, da določa ceno mleka pri hlevu, sprejela zahteve kmečkih sindikalnih organizacij po povišku, ki naj upošteva naraščanje proizvodnih stroškov, zlasti krmil.
Nova cena, ki jo imajo kupci, to je v glavnem podjetja, ki mleko pasterizirajo in prodajajo, plačati živinorejcu, je 210 lir za liter mleka. Od kdaj dalje bodo rejci dejansko prejemali to ceno, je odvisno od odločitve pokrajinskega odbora za cene, ki mora temu povišku prilagoditi tudi cene v prodaji potrošnikom. Kaže, da ne bo v tem primem tako velikih zamud, kot pri prejš nji določitvi cene, ker je osrednja oblast naročila odborom za cene hiter postopek.
Na predsinočnji seji pristojne deželne komisije so sprejeli tudi zahtevo predstavnika Alleanze coltivatori iz naše dežele, h kateri je Kmečka zveza pričlanjena, da se v kratkem zopet sestane, da določi za kraško področje, kjer so stroški večji, mleko pa kvalitetnejše, boljšo ceno.
L. V.
bila večina, to je 15 v Sloveniji. Vsa društva v Sloveniji niso imela mladinske oznake. Navedli smo že več kot deset let stari organizaciji «Soča» in «Jadran». Tudi nekate re druge organizacije po svojem delu in članskem sestavu prav tako niso nosile pečata mladinstva. Med mlade in revolucionarne mladinske emigrantske organizacije smo šteli poleg «Tabora» v Ljubljani in njegove sestre «Zore» v šiški še «Nanos» v Mariboru, «Zarjo» v Kranju, pa še organizacije v Kočevju, Trbovljah, Laškem in verjetno še kje drugje. Vse te mladinske organizacij j niso bile med seboj trdno povezane in združene v posebnem združenju. «Omladinski svet» v Ljubljani je bil le idejno, ne pa tudi organizacijsko središče. Ostale organizacije pa še take oblike povezave niso imele in so morale živeti svoje osamljeno in samorastniško življenje. Počasi pa se je začela pojavljati in dozorevati težnja po povezanosti vseh emigrantskih organizacij v enotno in vsedržavno središče in zvezo.
Tako je bilo stanje emigrantskega gibanja v letu 1931. Teda' se je pojavil na emigratskem obzorju v Jugoslaviji tržaški odvetnik in član ožjega vodstva političnega društva «Edinost» v Trstu dr. I-van Marijan čok. Mož je t ikoj spoznal, da bi mu pri njegovi odvetniški, še bolj pa politični karieri, lahko mnogo koristil in pomagal prav primorski človek, posebno pa še njegove organizacije. Dr. Čok se je nastanil v Beogradu v političnem središču Jugoslavije in v bližini kraljevskega dvo ra, s katerim je imel dobre zveze. Tu je odprl svojo odvetniško pisarno in začel z vsestranskim delom ter krepko zaoral med primorsko emigracijo. S svojim slovesom narodnega veljaka in prvaka, ki ga je prinesel iz Trsta, s svojo odvetniško in politično sposobnostjo predvsem pa s svojimi zvezami in poznanstvi je začel svoj politični vzpon. Res je, da so nekatere e-migrantske organizacije že tedaj vodili odvetniki, ki pa niso imeli večjih političnih apetitov in širših ambicij in bili zadovoljni le s svojim lokalnim zaledjem in ožjo bazo. Dr. čok pa je želel v višino in širino. Znašel se je v svoji družbi, ki mu je pomagala pri njegovih osebnih, političnih in gospodarskih podvigih in perspektivah.
Že v času mojega dela na domačih tleh sem bil obveščen, da tržaška narodna veličina dr. Čok ni užival posebnega ugleda med mladino. Tudi del emigrantske mladine mu ni bil naklonjen. Med njo ni užival posebnega ugleda in spoštovanja. Bil je pač delček starega tržaškega nazadnjaškega političnega vodstva, s katerim mladina ni posebno dobro orala, če se z njim ni mogla ujemati na domačih tleh, se je še toliko manj v emigraciji. Toda njegovega poleta in dviga ni mogla preprečiti. V vseh ozirih je bila za to prešibka.
30. septembra 1931 je bil v Zagrebu ustanovni oziroma prvi kongres primorske emigracije. Na njem so sodelovali delegat. 2 e-migrantskih društev Jugoslavije. Na tem kongresu je bila ustanovljena Zveza jugoslovanskih emigrantskih organizacij v Jugoslaviji s sedežem v Beogradu. Poleg 15 organizacij iz Slovenije, so bila prisotna še društva iz Zagreba, Slavonskega Broda, Novega Sada, Skopja in Splita.
Kongres je sprejel pravila Zveze. Namen Zveze je bil izboljšati in koordinirati skupne koristi jugoslovanske emigracije v Jugoslaviji. Z vsemi sredstvi naj bi Zveza skrbela tudi za zaščito koristi jugoslovanskih manjšin v inozemstvu. Zveza naj bi dalje združeva-
la vse emip-antske organizacije in ustanavljala nove. Naslednja njena naloga naj bi bilo vodstvo spošne statistike vseh emigrantov jugoslovanskih narodov v Jugoslaviji, skrb za pomoč, zaposlitev in kolonizacija emigrantov. Zveza naj bi izdajala tudi svoje glasilo in razne publikacije v interesu emigrantov in narodnih manjšin.
Organi Zveze so bili: kongres, direktorij, eksekutiva, nadzorni odbor. Kongres je bil predviden vsako leto. Izredni kongres je lahko sklicalo šest članov direktorija ali pa 1/3 v Zvezi včlanjenih društev.	LADO BOŽIČ
(Nadaljevanje sledi)
Mali oglasi
AGENCIJA na Opčinah išče uradnico. Tel. 211489 od 10. do 12. ure. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a.
ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija «Conoscersi». Ul. Pelliccerie 6 — Videm: odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan Tel 65-923 V ROVINJU prodajamo prosto stanovanje pri morju, 2 sobi, kuhinja, sanitarije. Driovier 10 I. nadstr. Ogled 8 -11 in 18 - 20.
24.
MEDNARODNE
POLETNE
KULTURNE
PRIREDITVE
L, 2., 3. AVGUSTA Afriški plesi
Narodni folkiorni ansambel «Gana».
Vse prireditve bodo v Križankah v poletnem gledališču, cerkvi, malem dvorišču, preddverju ali viteški dvorani.
Informacije in prodaja vstopnic FESTIVAL LJUBLJANA
Trg francoske revolucije 1 61000 Ljubljana, Jugoslavija Tel.: 21-838 , 24-575
!U
HOTELSKO PODJETJE TRIGLAV KOPER
HOTEL ŽUSTERNA - tel. 21-640
—	bazen — savna — masaže
—	mini golf
HOTEL TRIGLAV - tel. 21-650
—	nočni bar PENZION RIŽANA
—	postrvi na žaru
S ^
i 25 i
XLETJ
12.00
13.30
14.00
18.30
18.45
20.00
20.45
21.50
22.00
23.45 23.55
18.30
19.00
20.00 20.45 21.50 22.00
16.25
18.55
19.10
19.45
20.15
20.30
21.00
TOREK, 27. JULIJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
OLIMPIJSKE IGRE:
Komentarji tekem DNEVNIK
V	povezavi s satelitom — Montreal:
OLIMPIJSKE IGRE
Program za mladino:
SLIKE IZ SVETA
POVESTI O MORJU; Skrivnost o Sfingi
Vremenska slika
DNEVNIK
V	povezavi s satelitom — Montreal:
OLIMPIJSKE IGRE
DNEVNIK
V	povezavi s satelitom — Montreal:
OLIMPIJSKE IGRE
VESTI DNEVNIKA 1 Vremenska slika
V	povezavi s satelitom — Montreal OLIMPIJSKE IGRE
Drugi kanal
RUBRIKE DNEVNIKA 2 Ankete — Šport Zgodbe o jazzu:
BIG BAND
DNEVNIK 2 — Odprti studio KAJ SE ŠALIMO?
DNEVNIK 2 — Druga izdaja
DNEVNIK 2 -■ Dossier
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
FILMSKI PREGLED Z OLIMPIJSKIH IGER OBZORNIK
Morda vas zanima: SVET POD VODO
ORKESTRA JUGOSLOVANSKE VOJNE
MOR-
AUTORALLY
•	Nadomestni deli za: fiat austin - renault - peugeot ford • wolkswagen • nsu opel
•	Oprema za rally
•	Gume: Michelin * Uniroyal - Kleber - Dunlop.
•	Originalni nadomestni deli: Lucas - Marelli ■ Ferodo Abartb • VDO.
PAHOR GIORGIO Ulica Zonta 3/a, tel. 69-250
svpjžp pražena kova = prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave.
CREMCAFEE praži kavo vsak dan
in jo sproti vsak dan dostavlja
L R E M (,A II E Vam daje vedno vse najboljše
PRAŽARNA: UL PIGAFETTA 6/1 * lei. 820 747 .
PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 * Telefoni 793.735 * 750.575
Industrijska cona 10 • Tel. 29 210
21.55
22.45
22.50
17.10
20.30
21.00
21.15
21.35
23.00
15.55
16.30
19.00 19.15
19.45
20.30
21.00
21.45
22.00
KONCERT NARICE RISANKA DNEVNIK
Mednarodna obzorja:
PRED 5. KONFERENCO V COLOMBU V današnji oddaji bomo zajeli evolucijo politike neuvrščenosti ter njen pomen v gradnji novih, bolj demokratičnih in pravičnih političnih in gospodarskih odnosov.
H. Spring: ZANIKRNI TIGER, dramska nadaljevanka POROČILA
Montreal: OLIMPIJSKE IGRE
Koper — barvna
OLIMPIJSKE IGRE
ODPRTA MEJA, oddaja v slovenščini
OTROŠKI KOTIČEK
DNEVNIK
ZAKONSKA LJUBEZEN, film OLIMPIJSKE IGRE
Zagreb
OLIMPIJSKE IGRE V PRETEKLOSTI FILMSKI PREGLED Z OLIMPIJSKIH IGER POROČILA
IZOBRAŽEVALNA ODDAJA
Koncert orkestra jugoslovanske vojne mornarice
DNEVNIK
VSTAJA, dokumentarna oddaja ANSAMBEL LADO OLIMPIJSKE IGRE
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15,
20.15	Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Revija glasbil; 13.30 Glasba po želiah:
14.45	Dejstva in mnenja: 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 in 20 00 Glasbena medigra, 18.30 Komorni koncert; 18.50 Zbirka plošč; 19,25 Južna Amerika igra in poje;
20.35	Opera; 21.30 Glasba za lahko noč.
KOPER
6.30, 8.30,	12.30, 13.30, 14.30,
18.30, 21.30 Poročila; 8.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba: 9.30 Plošče; 10.45 Festival-bar; 11.00 Glasba in nasveti;
11.15	Ansambel Oscar Peters;
11.45	Pojejo I Romans; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Miadi pred mikrofonom; 14.15 Plošče; 14.35 Valčki, polke m mazurke: 15 15 I Leoni di Romagna, 15.30 Juke box; 16.45 Nekej poskočnih; 17.00 Počitniški vrtiljak; 17.15 Orkester Nelson Ridale; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba;
18.00	Posnetki iz naših studiov;
18.35	Domači pevci; 19.00 Prenos RL; 20.30 Pop glasba; 21.00 Nesmrtne melodije; 22.00 Glasbena fantazija; 22.35 Komorna glasba,
23.00	Diskoteka sound.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13 30, 15.30, 19.30, 22.30 Poročila; 7.50 Drugi dan; 9.35 Življenje Gioa-china Rossinija; 9.55 Nove italijanske popevke; 12.40 Alto gradimento; 14.00 Plošče; 15.00 Tilt; 15.40 Poje Adriano Celentano; 16 00,Olimpijske itrre; 18.30 Diskoteka; 19.55 Supersonic; 21.29 Po pov; 23.29 Lahka in folk glasba.
SLOVENIJA
6.00. 8.00, 10.00, 11.00, 12.0(1
13.00. 15.00, 16.00, 20.00 Poročila;
7.0	Jutranja kronika: 7.20 Rekrea
cija; 7.50 Napotki za turiste; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Popotovanje od strani do strani:	10.20
Lahke note; 10.40 Slovenske ljudske; 11.35 Turistični napotki; 12.03 Promenadni koncert: 13.10 Danes smo izbrali; 13.30 Kmetijski nasveti, 13.40 Po domače; 14.00 Danes do 14.00; 14.30 Priporočajo vam; 15.05 Kaj radi poslušajo; 15.40 Na poti s kitaro; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Gorki: Spomini na sodobnike; 18.00 Studio ob 18.00;
19.00	Koncert po željah poslušalcev; 20.30 Zabavna glasba; 20.40 Ansambel Atija Sossa; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 Slovenske pesmi; 21.30 Radijska igra; 22.30 Zvočne kaskade.
t ISTRSKI	106.
	
	
8	U	JKCU
	
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)	
V noči na 18. februar je odpotovala v Brkine 3. četa s komandantom in političnim komisarjem bataljona. Tri dni pozneje pa so se po treh mesecih vrnili tudi drugi deli bataljona. Tako se je začelo za bataljon novo, sklepno obdobje bojev, ki so bili vsebolj uspešni.
Štiričlanska bataljonska minersko-sabotažna skupina, ki je medtem dobila 10 angleških brzostrelk, je v noči na 19. februar zaminirala z 10-kilogramsko mino na pritisk progo Št. Peter (sedaj Pivka) - Divača, na kateri tedaj ni bilo več toliko prometa kot prej. Nemci pa so celo en tir demontirali. Naslednji dan je ob 8.30 zavozil na mino nemški vojaški kontrolni vlak. Eksplozija je uničila dva vagona in močno poškodovala lokomotivo, zvila 4 tračnice in raztrgala približno 30 metrov proge. Promet je bil prekinjen 24 ur.
Med odsotnostjo bataljonove glavnine so v Brkinih stalno in uspešno delovali njegovi obveščevalci, ki so se januarja po nalogu obveščevalnega centra VII. korpusa preoblekli v civil, da bi se laže prikrivali in vzdrževali redne zveze s svojimi informatorji in drugimi sodelavci. Po zaslugi njihove neumorne in prodorne dejavnosti so bila višja poveljstva NOV že 28. januarja obveščena, da je prejšnji dan
prispel iz Trbiža na sektor proge Divača - Buzet 1290. nemški zaščitni bataljon s poveljnikom Franzem Riedlom. V začetku februarja pa so obveščevalci ugotovili, da deluje v Žnidaršičevi kavarni v Ilirski Bistrici pod vodstvom Dimitrija Ljotiča nedičevska obveščevalna šola za oficirje. Dne 10. in 11. februarja ter tudi pozneje pa so poročali, da nemško poveljstvo zamenjuje v četah 1. bataljona 139. polka 188. divizije izurjene vojake z novinci, ki jih potem tam uri. Sredi februarja so zvedeli in poročali, da so dobile enote nemške 188. divizije ročno protitankovsko orožje (Panzer-faust). Hkrati so stalno poročali o poteku utrjevalnih del na sektorju Trst - Reka, Postojna - Reka in Postojna -Trst ter o premikih četniških, srbskih prostovoljskih in nemških vojaških enot. Zelo veliko truda so obveščevalci posvetili tudi ugotavljanju razporeda nemških enot v Trstu, o gradnji utrdb ob obali od Trsta proti Pulju, o razmestitvi nemških in italijanskih obalnih artilerijskih orožij, o preučevanju sistema nemške obalne obrambe z morskimi minami, o vojni proizvodnji v tržaških tovarnah in ladjedelnicah. To je bilo velikega pomena zlasti pri ocenjevanju nemških sposobnosti za obnavljanje in krepitev jadranske vojne mornarice, pa tudi za proizvodnjo goriva, oklepnih vozil in drugih bojnih sredstev. Pred bistrimi obveščevalci 4. bataljona je sovražnik zelo težko prikril svoje načrte in ukrepe.
Razen z zbiranjem vojaško pomembnih podatkov so se obveščevalci in njihovi številni zaupniki ukvarjali tudi s trošen jem letakov ter vtihotapi jan jem propagandnega gradiva med nemške vojake in pripadnike satelitskih enot, ki so bili tedaj že skoraj vsi naveličani vojne, slabo hranjeni in malodušni. Večina pa jih ni poznala resnice o katastro-lalnem položaju nemške vojske in njenem neizogibnem skorajšnjem porazu, ker so jo njih štabi skrbno prikrivali. Prav pod vplivom partizanske propagande so nerpški in kvizlinški, vojaki in tudi oficirji prej spoznali, kam vodi
Hitlerjeva avanturistična vojna, kot bi bili sicer. Zato se mnogim ni več ljubilo bojevati. To dokazuje med drugim izjava komandanta nemške postojanke v Hrpeljah, ki je okoli 10. februarja posvaril svoje vojake, naj lepo ravnajo s prebivalstvom, ker se tudi zanje bližajo ure, ki so jih v teh krajih^ doživeli italijanski vojaki 1943. V tistih dneh pa so nemški podoficirji našli pri vojakih druge čete 1. bataljona 139. polka v Materiji sramotilno fotografijo Hetlerja in jih zavoljo te drznosti celo pretepali.
^ Po povratku v Brkine je bilo vojaško operativno, obveščevalno m politično propagandno delovanje bataljona . j01. PreJ usklajeno in tesneje povezano z aktivnostjo političnih organizacij ter organov nove revolucionarne ljudske oblasti — narodnoosvobodilnih odborov, zlasti pa z ljudstvom v Bi kinih, na Pivki in drugod. Ljudstvo pa je v tistih nevarnih in zgodovinsko pomembnih dneh pred koncem vojne tako kot vedno na vsakem koraku in kljub nevarnosti rado pomagalo svojim borcem.
Prav sodelovanje z ljudstvom in vsemi organizmi revolucionarnega narodnoosvobodilnega gibanja je zagotavljalo bataljonu sirse vojaške m politične uspehe, hkrati pa je onemogočalo namene in napore močnih nemških in kvizlin-sk!h vojaških m policijskih sil, da bi razbile politične organizacije OF m uničile partizanske vojaške enote, ki so delovale v samem jedru sovražnikovega prometnega in o-brambnega sistema. Prav zato so lahko učinkovito napadale sovražnike, kadarkoli je bila ugodna možnost in se hitro u-maknile pred protiudarci njihovih močnejših sil. Te so zato največkrat mahale v prazno, ker so bili partizani, čeprav stalno navzoči za sovražnike tako rekoč nedosegljivi.*
Po vrnitvi v Brkine je štab 4. bataljona razporedil 3. četo na severovzhodni sektor Brkinov in jo usmeril proti Vremski dolini in Divači ter cesti Divača - Ilirska Bistrica; ker ni računal na zanesljivo vrnitev 2. ete, je medtem À četo preimenoval v 2. in jo razporedil na sektor severoza-
hodnih Brkinov; usmeril jo je proti cesti Reka - Trst na odseku med Podgradom in Kozino ter tamkajšnjim nemškim in financarskim postojankam, četi sta si ločeno uredili taborišča po gozdovih in jih za nekaj dni menjavali. Štab bataljona si je uredil posebno taborišče na območju Barke - Varej - Podgrada v bližini 3 čete. Borci so se hranili do začetka aprila podobno kot partizani 1942. leta: podnevi so uživali le suho hrano, ker niso smeli kuriti v taboriščih, zvečer pa so jim četni intendanti in terenski delavci pripravili v bližnji vasi toplo večerjo.
Takšen način življenja pa ni oviral glavne dejavnosti bataljona — boja s sovražnikovimi patruljami in manjšimi e-notami. Z ugodnih položajev so enote napadale tudi večje sovražnikove kolone in prometna sredstva na cestah. To so lahko storile vselej, kadar se jim je obetal uspeh, ker so jih sektorski obveščevalci in prebivalci ^talno obveščali o premikih sovražnikovih patrulj in enot.
-'Tedanji politični komisar 4. bataljona Franjo Kuntarič je v svojih spominih takratne razmere in dejavnost bataljona takole ocenil:
«Takoj po povratku v Brkine, kamor se je kmalu potem vrnil tudi okrožni komite KPS, smo našo vojaško in politično dejavnost zelo okrepili. V tedanjih razmerah je bilo zelo pomembno z besedo in dejavnostjo vzpodbujati ljudstvo v boju. Zato so naše patrulje, enote in posamezniki vsak dan. kjer je bilo prenevarno, pa zvečer in ponoči obiskovali ljudi po vaseh. Ti pa so nam, ko so videli, da smo se vrnili oblečeni v nove angleške uniforme in oboroženi z novim modernim orožjem, vse bolj zaupali in nam brez pridržkov verjeli, da nam zahodni zavezniki pomagajo. To pa je bilo tedaj zelo pomembno za onemogočanje vpliva četniške in nedičevske propagande, ki je vneto prepričevala ljudi, da so oni edini pravi angloameriški zavezniki in da ti podpirajo nje, ne pa partizane.»
(Franjo Kuntarič, spomini udeleženca, pismena izjava v AO IO v Kopru).
(Nadaljevanje sledi)