Poštnina plačana v fiotovfn^ ^ !W«rSlB'©I% forelc 2. fattuarfa f©34i k Štev. t Leto VII! (X>M MARIBORSKI «fc» » c«-'«« L« VECERNBK Uradnlitvo In upf»v«! Maribor, Oospetka Ml. 11 / Tatafoa urkditlitvn 3440, uprav« 3«M OB* TMP W gsra f* tt Uhaja rasa« nedelj« In praznikov w«b dan ob 10. url / Velja awsaino pr«J«m«n Hi flH H E3S M M ' v upravi aM po poiti 10 Din. dostavljen m dom 13 Ota / Oglaal po ««alk« / Oslaaa - - 9LJ M ife|§S\ w r* “'"t «w«iavij*n pb u«m 1« wm # wgiow pa wnini r »dib— •prejema tudi ogtaenl oddvlek Julr«- v Ljubljani t Peltnl dakovni ra«ua M. 1MM *>? msasi Boj Romunije s fašizmom U DUCE. OBSEDNO STANJE PO VSEJ NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA ITALIJANSKIH LISTOV. ležbi vlade, oblasti in diplomatskega zbora. Kralj Karol je odpotoval' iz Sina« je v Bukarešto, kjer se bo osebno udeležil vseli pogrebnih svečanosti. V zvezi z v tujini razširjenimi vestmi o bližnji spremembi političnega kurza v Romuniji je izjavil novi ministrski predsednik Angeiescu včeraj zastopnikom tiska, da so te vesti brez vsake stvarne podlage. Tako notranja, kakor tudi zunanja politika države bosta ostali nespremenjeni. Cela vrsta protižidovskih listov, ki podpirajo proti parlamentarizmu in demokraciji usmerjeni fašizem, je bilo ustavljenih. Pri nadaljnjem zasliševanju je uten-tator Constantlneseu priznal, da se je v vrstah železnih gardistov žrebalo, kdo naj umori predsednika vlade. Žreb fe zadel njega in dva tovariša, ki sta tudi /e aretirana. Ta trojica je nato še žrebala med seboj, kdo naj odda prve strele. Tudi Avstrija zahteva enakopravnost ftUNAJ, 2. januarja. Na Silvestrovo >e Imel v dunajskem radiu »Ravag« velik govor o dogodkih preteklega leta zvezni kancelar dr. Dollfuss, ki je med riniRim dejal: »Ukaz spoštovanja samega sebe nam nalaga, da dosežemo Avstrijci politično in vojaško enakopravnost z vsemi ostalimi državam?. Prijateljsko razmerje napratn ostalim državam je vsekakor mogoče, kakor hitro izginejo vse razlike med zmagovalci in premaganci. Tako daleč Imata nemška in avstrijska politika vzporedno pot. Pač na se naša politika razlikuje v prepričanju, da mora biti bistvo vsake nemške politike pridobiva- ti za nemštvo in nemško kulturo simpatije in prijateljstvo. Politiko izolacijc in samolastnega obdajanja s kitajskimi zidovi smatramo za resno življenjsko .nevarnost za vse nemštvo. Izvajanje politike čiste nacionalne auktarkije pomeni spričo sedanjega svetovnega po-ložaja katastrofalno nevarnost._______ FRAUENFELD IZPUŠČEN. DUNAJ, 2. januarja. Bivši okrožni voditelj narodnosocialističnc stranke v Avstriji in bivši dunajski mestni svetnik Alfred Edvard Fraueufeld, ki je bil pred štirimi tedni aretiran zaradi su-ma veleizdaje, je bil na Silvestrovo izpuščen iz zapora in je bilo kazensko po stopanje zaradi veleizdaje uroti nje-! mu ustavljena UGOTOVITVE PREISKAVE PO UMOR DRŽAVI. POGREB ŽRTVE ATENTATA. SE NE SPREMENI. PISANJE BUKAREŠTA, 2. januarja. Preiskava proti morilcu ministrskega predsednika dr. Jona Duce je pokazala, da se je pripravljala v Romuniji s strani pristašev fašistične organizacije »Železne garde« cela serija velikih političnih in drugih atentatov, katerih iniciatorji so bili agenti fašistično in hitlerjevsko usmerjene tujine. Z ozirom na širorto razpredenost fašističnega protirežimskega komplota in v svrlio ohranitve miru in reda v državi, je aa predlog vlade kralj Karol podpisal odlok o proglasitvi obsednega stanja v vsej Romuniji, vlada pa pripravlja mimo tega še tudi poseben zakon o zaščiti države. V zvezi s proglasitvijo obsednega stanja so morali romunski državljani brez izjeme oddati do danes vse orožje in stre Ijivo, nositi se ne smejo nobeni znaki in uniforme, izvzemši vojaške in pa organizacij, ki jih bo izrecno dovolila vlada; prepovedana so vsa zborovanja in manifestacije, opolnoči morajo biti zaprti vsi javili lokali in zabavišča, ves tisk pa ie pod najstrožjo preventivno cenzuro. Doslej se mir še ni nikjer kalil, Ducino truplo bo začasno na svečan način pokopano v grobnici njegovega najhujšega po litičnega nasprotnika Bratiana, ki hoče na ta način manifestirati solidarnost romunskega naroda v odločilnih, za državo velevažiiih trenutkih. BUKAREŠTA, 2. junuarja. Danes ob 14. uri bo pogreb umorjenega ministrske ga predsednika dr. Duce ob veliki ude- PARIZ, 2. januarja. Francoski tisk se bavi z načinom pisanja italijanskih !i. stov, ki nastopajo z najostrejšimi napadi proti romunski liberalni stranki in celo proti kralju Karolu, očitajoč, da so pri. vedli Romunijo popolnoma pod slovanski vpliv iu pritisk, tako da je postala Romi« nija danes le še orodje v rokah francoske hegemonije v Evropi. Posebno ostro se izraža »Corriere della Sera«. Francoski listi odgovarjajo v tem smislu, da ve romunski narod že sam prav točno, kje so njegovi interes'. Misli o svetovni gospodarski krizi ZMANJŠANJE PRODUKCIJE ALI ZVIŠANJE KONZUMA? Med problemi, ki nam jih je nerešeno zapustilo preteklo leto, da jih vlečemo ■dalje in jih poizkusimo rešiti, je vsekakor najvažnejši problem izhoda iz velike gospodarske iu finančne krize, pod katere pezo ječi že leta ne samo Evropa, ampak ves svet, vsi kontinenti. O tem problemu so se popisale že gore papirja, izšli so članki, ki se ne bi dali zbrati v knjige, ker jih je preveč, pa. tudi samostojna dela bi napolnila ogromne knjižnice. Pomislimo samo, kaj so o tern vse napisali Nemci, Francozi, Angleži, Američani! Na delu so bili in so teoretiki in praktiki, in vendar se zdi, da sega vse po preučenih teorijah, malokdo pa po realnih učinkih, njihovih vzrokih in povodih. Dasi je torej v vsem tem papirnatem reševanju svetovne gospodarske in finančne krize ogromen kaos, kakor je kaos tudi v krizi sami, se vendar kdaj pa kdaj zabksti iz vsega žarek jasnosti, preproste, vsakdanje, neizumetničene. Tako jasnost ie pokazal tudi angleški politik in državnik lord Detterding v nekem svojem za Božič v svetovnem tisku objavljenem članku. Lord Detterding se ni poslužil običajnih učenjakarskih -teoremov, ki povedo hkratu vse in nič, marveč je šel ravno Dot in medias res. Pred vsem si je postavil vprašanje, v čem je jedro krize, v nadprodukciji ali v oslabljenem konzula? Na to je odgovoril z odločno trditvijo; v oslabljenem konzumu! Ni res, da industrija vseh vrst preveč producira, da ie dobrin preveč, marveč je res. da človeštvo premalo konzumira! Zakaj? Zato ker ie pri konzumu ovirano bodisi zaradi splošnih razimer, bodisi zaradi pomanjkanja kupovalnih sredstev, torej, d e-n a r j a. Za prvi vzgled je postavil kot najznačilnejši primer sovjetsko Rusijo. Boljševizem omejuje ho toni a konzum vsega tistega, kar Rusija sama ne producira v zadostni meri. zato da ne izvaža kapitala, ampak sa le uvaža (za izvoženo blago). Tako je že 160 milijonov Ij^di umetno prisiljenih omejevati svoj konzum. V manjši meri pa se dogaja to tudi v večini drugih držav, ki pospešujejo avtarkijo. Za drugi vzgled je pa treba opozoriti na neprestane redu k-c i j e mest delavcev in nameščencev, zasebnih in državnih, ter zmanjševanje njihovih dnin, plač, doklad in drugih prejem kov. Vse te redukcije uplivajo na konzum s tem, da manjšajo kupno moč konzti-nientov in s teni konzum sam. Zmanjšani konzum upliva na industrijo, sploh na Produkcijo, ta pa na cirkulacijo kapitala in davčno točnost. Torej: — clrcii-lUS vitiosus! Blagostanje imperijev starih Feničanov, Kartazanov in Rimljanov je bilo osnova- no na s« ž nji h,-moderno človeštvo je pa našlo sužnje, ki so najpopolnejši iu bi zato mogli ustvariti če ne dosti večje, vsaj prav tako blagostanje. Ti sužnji modernega človeštva so stroji! Zakaj ga potem ne ustvarijo? Zato, ker njihovo poslanstvo ni pravilno pojmovano, ker niso našli v organizaciji nove človeške družbe tiste funkcije kot bi jo edino mo-r a 1 i. Doslej se je produkcija, ki temelji na strojih, organizirala na vse načine in se organizira tudi sedaj. Sedaj seveda z reduciranje m. Pa prav to je napačno! Organizirati bi se moral v prvi vrši konzum, toda z dviganjem. Med tem, ko se produkcija na eni strani omejuje dp katastrofe in se obenem uničujejo velike količine izdelkov in pridelkov, žive nešteti milijoni družin v pomanjkanju najjjo-trebnejšega. Ogromna večina ljudi se o-mejuje v vsem, celo v hrani. Življenjski standard pada neprenehoma. Kaj bi bilo zato bolj naravno, kakor to, da bi se produciralo toliko, kolikor človeštvo potrebuje, kolikor lahko konzumira poštenemu življenju primerno! Rešitev krize je torej samo v organizaciji in zvišanju konzuma! S tem se ne bodo rešila samo vsa gospodarska, marveč tudi finančna vprašanja. Lord Detterding navaja čisto pravilno, v kako absurden položaj lahko privedejo sedanje gospodarske razmere tudi tiste države, ki vodijo naik o r e k t n e i šo finančno politiko. Za zgled postavlja Holandijo. Ohranila je svojo »zdravo« valuto, ostala je zvesta svoji finančni tradiciji, pri tem pa je dosegla samo to, da zaradi svoje visoke »zdrave« valute ne more prodati ničesar v tujino, ne iz evropskega dela ne iz svojih sundaneških kolonij. Produkcija javanskega sladkorja ni n. pr. nič dražja kakor katerega drugega, tudi delovne sile niso dražje, in vendar — trgovina je zamrznila, Tako je lahko tudi najbolj »zdrava« valuta v sedanji kaotični dobi pogubna. Treba se je pač prilagodevati položaju in potrebam. Lord Detterding ne izvaja iz svojih raz-motrivanj nikakršnih konkretnih predlogov, in vendar so vidni: ustvari si jih lahko vsakdo sam. Pri reševanju svetovne gospodarske in finančne krize bi bilo treba nastopiti docela nova pota in nedvomno je, da jih bo človeštvo prej ali slej tudi moralo nastopiti, ker bo k temu prisiljeno. Po starih metodah devetnajstega in začetka dvajsetega stoletja ne bo mogoče priti na suho! V tej smeri bi se zato morala združiti prizadevanja vseh narodov in držav, vse ga človeštva. Toda kako najti volio do so delovanja? Lanska svetovna gospodarska in valutna konferenca v Londonu je pokazala, da zaenkrat te volje še ni. London čaka na Mussolinijev čudež ŠIROKOUSTENJE ITALIJANSKEGA TISKA. SAMO MUSSOLINI LAHKO ŠE REŠI EVROPSKA VPRAŠANJA. RIM, 2. januarja. Na večer pred sestankom Mussolinija in angleškega zunanjega ministra sira Johna Simona so se omejili vsi listi na ponatis komentarjev tujega tiska. Veliko pozornost je vzbudilo poročilo lista »Corriere della Sera« iz Londona, ki pravi, da postavljajo londonski krogi vse svoje upanje na rimske razgovore. Iz Rima se sedaj pričakuje čudež, ker more po splošnem mnenju razrešiti prezapleteni vozel samo čudež. Po informacijah omenjenega lista je poslala Anglija svojega zunanjega ministra v Rim z nalogo, da napravi zadnji poskus ustvariti skupno z Italijo tako inora-lično silo, ki bi bila v stanju prepri- čevalno vplivati na vse narode. List dostavlja, da londonski pristojni krogi še vedno dvomijo, da bi popoln sporazum med obema prijateljskima narodoma zadostoval, da razčisti evropsko obzorje, da pa nasprotno uživa Mussolini v Angliji tak ugled, kakor še noben drug tujec doslej in se zato splošno veruje, da je prav on edini mož, ki še more rešiti situacijo. List končuje svoje poročilo z ugotovitvijo, da prihaja sir Simon v Italijo kot oficielni zastopnik angleške vlade v trdnem prepričanju, da bo našel v fašistični vladi zavezniškega. odkritega in krepkovoljnc* ga prijatelja. Francoska spomenica vendar izročena PARIZ, 2. januarja Francoska vlada je izdelala in tudi že izročila nemški vladi v Berlinu svoj memorandum, katerega je odnesel s seboj Vancoski berlinski veleposlanik Francois-Poneet in ga oddal v roke samega državnega kaneelarja Adolfa Hitlerja. Ves francoski tisk obširno razpravlja o vsebini in stilizaciji memoranduma in naglasa, da je sedaj Nemčija na vrsti, da jasno izjavi, kakšno stališče zavzema napram vprašanju razorožitve in mednarodnega sodelovanja. Franclja le slej ko prej pripravljena nadaljevati neposredna pogajanja z Berlinom. LETALSKA NESREČA V BELGIJI. BRUSELJ, 2. januarja. Preteklo soboto popoldne je v izredno gosti megli zavozilo redno potniško 'etalo na svojem poletu iz Belgije v London v anteno bruseljske radio-postaje in strmoglavilo na tla. Ob tresku na zemljo so bencinski tanki vseli treh motorjev eksplodirali in jč letalo popolnoma zgo relo z osmimi potniki iti vsemi tremi letalci vred. Pri karambolu se je podrla tudi.antenska naprava radio-pp-staje. ODOBRITEV RUSKE POLITIKE. MOSKVA, 2. januarja. Izvršilni odbor Sovjetske Unije je odobrit zunanjo in notranjo politiko ter gospodarski načrt v novem letu. SMRT 500 RIBIČEV. NEWYORK, 2. januarja, V snežnih zametih in viharjih je na obrežjih Nove Fundlandije po zadnjih poročilih našlo smrt nad 500 ribičev. Škoda, ki so jo Dovzročili viharji, je zelo visoka. Dnevne vesti . Imenovanje škofa dr. Ivana Tomažiča. Knczoškofijsko tajništvo lavantinsko nas obvešča, da naša 30. XII. lani objavljena vest o imenovanju škofa dr. Ivana Tomažiča ni točna, odlok o imenovanju se glasi: »Nj. Vel. kralj je na predlog gosp. ministra prvosodja blagovolil z ukazom z dne 5. dec. 1933 g. št. 115.161 odobriti imenovanje dr. Ivana Jožefa Tomažiča, škofa lavantinskega v Mariboru z letno plačo 10.000 Din (to je na mesec 833.33 Din)«. Sledi določba glede običajne dra-ginjske doklade. Vest, ki smo jo objavili v »Večeriiikif«, smo dobili telefonično iz Beograda in jo objavili bona fide in nas torej ne zadene za netočnost prav nobena krivda. Iz prometne službe. Premestitve v pro metni službi: premeščena sta strojevodja Fran Garin iz Maribora v Užice, Vinko Arzenšek pa iz Sarajeva v Maribor. Iz šolske službe. Premeščeni sta učiteljici Neža Zadmkova in Marija Kernova h: Slov. Bistrice na žensko 'meščansko šOlo v Celje. Načelstvo Pokojninskega zavoda. Na svoiji zadnji seji se je nedavno izvoljeno novo načelstvo Pokojninskega zavoda v Ljubljani pod predsedstvom predsednika dr. Baltiča konstituiralo takole: za podpredsednika iz skupine poslodajalcev za dobo 2 let ie bil izvoljen načelnik konzor cija »Jutra« g. Adolf Ribnikar, za njegovega namestnika g. Josip Kavčič, za o* s-talo dobo 3 let pa g. .losip Kavčič /.a podpredsednika s. Adolf Ribnikar pa za njegovega namestnika; iz skupine poslo-jemalcev je bil izvoljen za podpredsed. g-. Ivan Tavčar, za njegovega namestnika pa Jožko Zemljič; za člana upravnega odbora za dobo 1 leta je bil izvoljen \z skupine delodajalcev g. Ivan Avsenek. za njegovega namestnika g. Tone Kralj; iz skupine delojemalcev za podpredsednika g. Vladimir Vrančič, za njegovega namestnika pa g. Ludvik Stili. Za člana rentne komisije je bil iz skupine delodajalcev izvoljen g. Ferdo Pintar iz Maribora, za njegovega namestnika g. Josip Dermastja; iz skupine delojemalcev g. Franc Volčanšek, za njegovega namestnika g. Jožko Zemljič. Za elana revizijske komisije je bil iz skupine delodajalcev izvoljen g. Maks Obersnel, za namestnika pa g. dr. Juro AdkSič. Za napredek tujskega prometa. V petek se je mudil v Mariboru podban g. dr. Otmar Pirkmajer in se je sestal z raznimi predstavniki tukajšnjega javnega življenja. Popoldne je bila sklicana na mestnem magistratu anketa, ki se je bavila z vprašanjem napredka tujskega prometa ob severni meji. Anketo je vodil podb.in g. dr. Pirkmajer, udeležili pa so se je mestni župan g. dr. Lipold, inž. Šlajmer kot zastopnik SPD, prvi državni tožilec g. dr, Jančič in ravnatelj g. Loos kot zastopnika Tujsko-prometne zveze' ravnatelj g. Pišek za ruško podružnico SPD, predsednik tujskoprometnega odseka v mestnem občinskem svetu g. Drago Ro-glič in zastopnik stavbne družbe »Pohorski dom« g. Anton Brandner. Vstop Maribora v novo leto. Kljub hudim časom in krizi je Maribor tudi letos zelo veselo in razigrano prekoračil prag v novo leto. V raznih dvoranah in gostilnah je bila cela vrsta izredno obiskanih in- skrbno pripravljenih silvestrovanj, prirejenih v večjem ali skromnejšem obsegu. Sokol Matica.se je poslovil od starega leta v Narodnem domu, kjer so bile vs« .dvorane zasedene do zadnjega kotička. Židane volje pa so pričakovali novo leto Mariborčani tudi po vseli kavarnah in pri »Orlu«. Dobro obiskana silvestrovanja so bila tudi v okolici mesta. Studencam so pričakovali novo leto v Sokolskem domu, Pobrežani pri Renčliu, Mpgdalenčani pa v sokolski telovadnici v vojašnici kralja Petra. Žrebanje slik. »Petorice«. Izžrebane so bile naslednje številke: 189, 316, 333, 357 in dijaška 96. Slike naj se dvignejo pri akad. slikarju g. Ivanu Kosu v Stross-mayerjevi ulici (banovinska palača) v roku 8 dni vsak dan med 15. in pol 17. uro. Zahvala. Tovarnar g. Hutter je daroval Pomožni šoli v Mariboru 24 metrov klota, za kar mu izreka vodstvo šole orisrčno zahvalo Razpis Kolenčevih štipendij. Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju razpisuje za dijake visokih in srednjih šol za leto 1933/34 dijaške ustanove, katerih višino določa v vsakokratnih razmerah kuratorij. Za štipendije naj prosijo samo najpotrebnejši, ker bo kuratorij v prihodnjem letu podelil manjše število štipendij kot v prejšnjih letih. Prošnje naj se vlože izključno pismeno na naslov: Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke predsednika dr. Ernesta Kalana, odvetnika v Celju, najpozneje do 15. januarja 1934. Natančnejše pogoje razpisa in vse potrebne informacije dobe prošnjiki v našem uredništvu. Javna zahvala! Fondu za zgradbo azila PTL v Mariboru so darovali: Mestna hranilnica v Mariboru Din 300. Tvornica •Zlatorog« v Mariboru Din 50. Hrovat Terezija, vdova poštnega kontr. v Mariboru Din 50, Kager Hedvika Din 108, Krajevni odbor Rdečega križa pri Sv. Lovrencu na Poli, Din 30, občina Slo-venjgradec Din 40, Sadjarsko in vrtnarsko društvo, podružnica Pragersko, Din, 83.50. Kociper Anton, župnik v Ponikvi Din 25, Župnijski urad Zavrč in Župnijski urad Št. lli pri Velenju Din 40. Proti tuberkulozna liga v Mariboru izreka vsem darovalcem najprisrčnejšo zahvalo! Podporno društvo za revne učence v Mariboru ie lani za božičnico razdelilo med tukajšnje ljudske in mešč. šole 355 gotovih oblačil, 348 parov čevljev. 466 kosov perila, 371 žepnih rutic, 159 m blaga, 4 hlačnike, 2 kravati, 51 volnenih izdelkov, 48 kit volne in s tem obdarovalo 755 otrok najrevnejših družin. Da je bilo društvu mogoče nuditi tako izdatno pomoč, gre pred vsem zahvala mestni občini, ki je z zneskom 50.000 Din podprla društveno blagajno. Nadalje so prispevali: kr. banska uprava 1100 Din. Posojilnica 500, Grajski kino. Guštin, 440. društvo Vzajemnost 200 Din in sletleči dobrotniki: Bernhard. Fibia, Franz-sino-vi, Heinz. Biidefeld, Minafrk. dr. OroseT, di. Ploj, Preis, Prva hrv. -štedionica. dr. Robič, D. Halbarth. Hausrraninger, Pelikan. Unio-družba, G. Soherbaum in, \V6gerer skupno 1120 Din. V blagu pa' tvrdke jn gg. trgovci: Freund, Berg, Hutter, Macun, Sinicz. Jančič, Supančic,' PodlieBnigg, Kiffniami in Šegula. Zavod Vesna in mariborske gospe so sešile 77 oblek, pivovarna Union je dala dvorano na razpolago za prireditev, g. Jemec pa dekoracijo. Društveni člani so kljub težkim časom žrtvovali letno članarino. Imenom uboge dece in njih staršev izreka blagim dobrotnikom najtoplejšo zahvalo — prav posebno še ravnateljstvom tukajšnjih tiskarn in uredništvom listov za blagohotno podporo tekom leta. Odbor. Protituberkulozna liga v Mariboru je v lanskem letu prejela od raznih dobrotnikov v in izven Maribora lepe zneske za azilni sklad. Radi štednie se vsakemu posamezniku ni pismeno zahvalila, ker je darove objavila v časnikih. Zato se PTL ob obletnici te akcije z iskrenimi občutki spominja vseh dobrotnikov, zlasti stanovanjskih najemnikov, hišnih posestnikov, njih upraviteljev in oskrbnikov (hišnikov), ki so z vso požrtvovalnostjo sodelovali in pomagali dvigati gradbeni, fond. S hvaležnostjo mislimo na vsakega' posameznika in smo prepričani, da nam boste tudi v naprej pomagati polagati dinar k dinarju in to dotlej, da se plemeniti načrt zgradbe azila uresniči. Zato želimo tem potom ob zatonu starega leta vsem našim dobrotnikom in podpornikom za izkazane dobrote srečno, predvsem pa Upokojeno učiteljstvo ima prvi letošnji sestanek v četrtek ob 15. v gostilni Ko-štomaj v Mlinski ulici. Gdč. učiteljica Ungarjeva, pri kateri se dobe bločni listki za gledališke vstopnice po znižani ceni za člane društva jugoslov. drž. upokojencev. ne stanuje v Maistrovi, kakor je bilo napačno objavljeno, marveč v Ko roščevi ulici 2, III. nadstropje. Uveljavljenje civilnega zakonika. Z Novim letom je stopil v veljavo na teritoriju beograjskega apelacijskega sodi šča novi zakon o sodnem postopanju v civilnih tožbah od 13. julija 1929 z- uvodnim zakonom od 9. junija 1930. Poplave v Bosni. Radi južnega vremena se je pričel naglo taliti sneg in je dva dni divjalo strašno neurje tudi v pokrajinah okrog reke Vrbasa, Plive, Ukrine, Bosne, Une, Spreče in Sane, ki so naglo narasle in prestopile svoje bregove ter se razlile po ravninah. Pri Doboju je Bosna poplavila vse Dolnje mesto in so si prebivalci v zadnjem trenutku rešili le golo življenje. Poziv hišnim posestnikom. Po zakonu o. neposrednih davkih in zakonu o davku na, neoženjene in davčnem osvoboje-ni.: davčnih obvezancev z 9 ali več otroci se mora vršiti vsako leto popis davčnih zavezancev. Zaradi tega poživlja mestno načelstvo mariborsko vse posestnike oziroma upravitelje hiš na ozemlju mestne občine mariborske, da točno popišejo na podlagi posebnih pol, ki jih prejmejo od mestnega načelstva, imenoma vse v svojih hišah se nahajajoče osebe, kakor tudi njih poklic, stan (samski, poročen, ločen ali ovdovljen) in rojstno leto po stanju z dne 1. januarja 1934. Popisne pole, ki so opremljene z navodilom, kako se izpolnijo, se morajo izpolniti tekoni treh dni po prejemu in imeti pripravljene, ko pride po iste zato do-ločcni občinski organ. Kratek stik v gledališču. Predvčerajšnjim je nastal po končani popoldanski predstavi v električni napeljavi tukajšnjega gledališča nenadoma kratek stik, kar pa občinstva ni spravilo iz tečajev in ..se običajne panike v takih primerih ni bilo bati. Ukraden voziček. Že pred dnevi je izginil- delavki Julijani Nedeljkovi v Dušanovi ulici z dvorišča zeleno pleskan ročni mesarski voziček, vreden okrog 1000 Kn. Na vozičkovi stranici je vrezan.nro-nogram: »J. M. Pred nakupom se javnost svari. Ha. ©cin® giec9aM<.d REPERTOAR. Torek, 2. januarja: Zaprto. Sreda, 3. januarja: Zaprto. Četrtek, 4. januarja ob 20. uri: »Mato Floramve«. Red A. Kaj pripravlja mariborsko gledališče? D r a m a študira duhovito in izredno zabavno veseloigro »Okence«. Delo je napisala Olga Scltinpflu-gova, ena najbolj piominentnih igralk praškega »Narodnega divadla«. Okencu« se pozna, da ga ie napisal gledališki človek; nastopajoče 0-sebe so močno označene, vsebinsko je odo grajeno z odlično tehniko. Mariborsko uprizoritev pripravlja gl. režiser Jo-žc klasno pripravljajo komedi- jo italijanskega dramatika Daria Nicods-mija »Scampolo«. Delo, ki ga pripravlja režiser VI. Skrbinšek, odlikuje zabavna ter prav prisrčno pisana vsebina, V naslovni ulogi debitira gdč. Branka Ras-bergerjeva. V opereti začno študirati Kalmanovo veliko in povsod izvrstno u-spelo opereto »Vijolico z Montmartra«. V naslovni ulogi bo gostovala odlična pevka »Narodnega kazališta, v Zagrebu ter mariborska rojakinja gdč. Erika D r u z o v ič e v a. Ljudje, ki trpe na otežkočem telesni potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno prenapolnienje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, moono utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, liemeroidalnem zamotku, fistulah, jemljejo za vstrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Jo-sefove« grenčice. Vodilni zdravniki ki-rurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčice po o-peracijali z najboljšim uspehom. »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. zdravo novo leto 1934! g Glasbena Matica. Društveno leto 193334 je petnajsto požrtvovalnega kulturnega dela. ki ga opravlja Glas. Matica na naši severni meji. Kakor smo 'e poročali, namerava njen zbor jubilej proslaviti s tremi koncerti, kojih enega je že persolviral v mesecu novembru, drugega. v časten spomin svojemu ustanovitelju Oskarju Devu, pa priredi 17. januarja 19.34 v kazinski dvorani. Pri tej priliki sc bodo peli samo Devovi moški, ženski in mešani zbori in najlepše njegove harmonizacije narodnih pesmi. Gospa Hinterlechnerjeva pa bo zapela 4 njegove solospeve. Drzna tatvina pri belem dnevu. Prete-i klo soboto se je zgodil na tukajšnjem | Glavnem trgu v navzočnosti izredno mnogoštevilnega kupujočega občinstva nenavaden primer drzne tatvine. Pred trgovino Preac sta bila izvešena tudi dva para moških modnih hlač, ki so bile izredno všeč nekemu mlajšemu moškemu. Nenadoma, ko se mu je zdelo, da nihče ne pazi nanj. ie neznanec snel oboje s kljuke in izgini! čez trg v Splavarsko ulico. Njegovo spretno dejanje je opazi! neki sosednji trgovec, ki je opozoril svojega tovariša na dogodek. Pričel se je pogon za tatom, ki ie nenadoma, ko je spoznal, da ne bo mogel uiti. odvrgel ukradene hlače ter se nato izgubil v smeri proti Dravi. Ker je njegov točen osebni popis znan. ga bo policija naibrže kmalu Spravila na varno. Ukradene hlače so bile vrnjene lastniku. Kino Union. Danes torek uprizoritev uajvečjega in najboljšega veletilma sedanjosti »Velika kneginja Aleksandra« s svetovnoznano komorno pevko Marijo Jeritzovo. Paulom Hartmanom, Leo Šle-zakoni in Szokejem Szakallorn v glavnih vlogah. Film, ki ostane vsakomur v neizbrisnem spominu. Grajski kino predvaja samo ?;e do vklju čtio četrtka najboljšo in najveselejšo o-pereto današnjih dni: »Škandal v Budimpešti Glavne vloge: Frančiška jaal, Sztike Szakall. Paul Horbiger. Kdor tega filma še ni videl naj ne zamudi ogledati si ga. — V predpripravi največji film sedanjosti »Cesarski lovci v ognju«, (Na polju časti — vohuni na delu). Mojstrsko vel e delo iz svetovne vojne. Avstrija proti Italiji. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroča kozarec naravne »Fran/. Josefove« grenčice, če ga popijete v* ’ dan /j