60100200
CSREONJ* K.JUM1CA
PRImukSKI dnevnik
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 250 lir
Leto XXXV. Št. 78 (10.297)
TRST, četrtek, 5. aprila 1979
Tssrs	arsrLijrsTSSf^ssrs
Manjšina in šola
Pravica do šolanja v materinščini je ena od temeljnih pravic pripadnika vsakega naroda in narodnosti. Ob družini je šola tista, ki v največji meri formira narodnostno identiteto človeka, .''ato je šoli namenjena primarna skrb vsake družbe in demokratične še toliko bolj. Kolikšen je pomen šole vemo še prav posebno mi Primorci, saj smo bili zanjo prikrajšani več kot 25 let, naši beneški rojaki pa od vedno. Tudi sredi narodnoosvobodilne vojne smo vzporedno z vzpostavljanjem nove ljudske o-blasti začeli ustanavljati šole in smo svobodo dočakali z raz^-jano šolsko mrežo, ki smo jo v prvem obdobju svobode še izpopolnili in ji dali osnovno strukturo. Zavezniška vojaška oblast je to strukturo morala sprejeti in de facto priznati z njeno ustrezno nadgradnjo na ravni srednjih šol. Posebni statut, priložen Londonskemu sporazumu iz novembra 1954, pa jo je zajel v posebnem seznamu. Zakonsko podlago je slovenskemu šolstvu dala končno italijanska država z rednim zakonom št. 1012 z dne 19. julija 1961 in dopolnilnim zakonom št. 932 z dne 22. decembra 1973.
Toda s sedanjim zakonskim u-strojem slovenskega manjšinskega šolstva slovenska narodnostna skupnost ne more biti zadovoljna, ne le zato, ker priznava samo šole na Tržaškem in Goriškem, ne pa tudi v videmski pokrajini, pač Pa tudi zaradi njegove strukturne in programske neustreznosti in s tem povezane direktne odvisnosti °d strukture, ki velja za italijanske šole.
— Dokument o pravicah slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki ga je Slovenska kulturno - gospodarska zveza pripravila za svoj nedeljski občni zbor, vključuje zate tudi vprašanje šolstva kot eno temeljnih postavk za nadaljnji razvoj celotne skupnosti v deželi. Član izvršnega odbora SKGZ in član njenega šolskega odbora Ed-mund Košuta je v razgovoru za naš dnevnik takole povzel dve izhodiščni zahtevi iz tega dokumenta:
— Osnovna in bistvena demokratična svoboščina za nemoten in enakovreden razvoj in napredek naše narodnostne skupnosti V vsej deželi je v obstoju vseh šol na vseh nivojih, da je Slovencem o-nnogočena izbira študija v lastnem jeziku. Zato zahtevamo odprtje šol vseh smeri, ki jih predvideva reforma višje srednje šole z olajšavami, ki jih moramo imeti kot narodnostna skupnost. Popolna mreža šol od vrtcev, osnovnih šol do srednjih in višjih srednjih šol Pa do ustreznih odsekov na univerzi je cilj, ki mora biti uresničen in uzakonjen.
te tega pa izhaja tudi naravna nujnost, da mora slovenska šola imeti svojo lastno avtonomno ureditev, ki naj bo s posebnim slovenskim deželnim in pokrajinskimi organi neposredno povezana z ministrstvom za javno vzgojo. Brez take avtonomije, in torej brez možnosti upravljanja in usmerjanja lastnih ootreb na šolskem področju, bo slovenska šola vse manj •zraz naše narodne identitete in vedno bolj samo privesek italijan-SKe šole.
~ Avtonomija slovenske šole se mora seveda odraziti potem še v vseh nižjih organih upravljanja in soodločanja, kar je v dokumentu hKGZ tudi navedeno. Posebno polnost posveča dokument tudi vprašanju poklicnega izobraževa-nia> ker je prav na tem področju slovenska šolska struktura najbolj okrnjena...
~ Točno, in ko sem omenjal zahtevo po obstoju vseh šol na vseh nivojih, sem imel v mislih v prvi vrsti prav -otrebe naše skupnosti glede usmerjanja v raz-nf Poklice in ustrezne možnosti strokovnega izobraževanja. To vr-?c‘ v naši šolski strukturi je tretja nujno odpraviti v okviru deželne pristojnosti za poklicno izobraževanje s tem, da se ustanovi Pri deželnem odborništvu za kulturo in poklicno usmerjanje poseben oddelek za slovensko strokovno šolstvo in poklicno usmerjanje, k' bo vodil račune o naših potrebah. Potem je tu še vprašanje glasbenega izobraževanja, ki je pred-vtdeno z novo reformo in v tem okviru tudi vprašanje podržavije-vJa slovenske glasbene šole, seveda vedno na osnovi njene vodstvene in pedagoške avtonomije.
— V uvodu si omenil ustanavlja-nlc ustreznih oddelkov na deželnih univerzah, v katerih se bodo v slovenščini pripravljali in izpopol-ujevali slovenski kadri v nekaterih
smereh...
Gre predvsem za humanistič-ne in družboslovne smeri in pa
seveda za vse tiste, kjer naj bo slovenskim študentom omogočeno, da se izpopolnjujejo v slovenskem izrazoslovju. Le tako se bo na deželnih univerzah vzgajal kader, ki bo lahko zagotavljal naš kulturni in splošni razvoj ter seveda tudi temeljito pripravljene pedagoške moči za naše šole.
Toda ko govorimo o univerzah, tržaški in bodoči videmski, imamo v mislih tudi njuno splošno usmerjenost v okviru vloge, ki naj jo igrata kot univerzi ne le na narodnostno mešanem območju, marveč kot univerzi na stičišču in križišču kultur raznih narodov, v prvi vrsti sosednih. Zato smo tudi odločni zagovorniki tesnih stikov med visokošolskimi zavodi v naš j deželi in v Sloveniji in Jugoslaviji sploh. Tržaška, ljublanska in mariborska univerza so to pot že ubrale, kar velja zlasti za nekatere fakultete, treba je vzpostavljene stike in sodelovanje samo še razviti na vsa področja.
— Ko je že govor o univerzi, gre še za en problem, ki ga bo treba v okviru sodelovanja rešiti in ki je predviden tudi v osimskem sporazumu: za priznanje veljavnosti na jugoslovanskih univerzah pridobljenih diplom in drugih naslovov .. .
• To je vsekakor važno poglavje. Predvsem je treba zamejskim slovenskim študentom olajšati vpis na visoke šole v Sloveniji in Jugoslaviji, s tem pa je povezano tudi vprašanje priznanja tam doseženih diplom v Italiji brez dodatnih izpitov, ki niso samo dragi, marveč v veliki večini primerov izključno birokratsko dejanje.
— Vendar ne gre samo za sodelovanje na univerzitetni ravni, pomembno je tudi sodelovanje med šolami na nižjih stopnjah, osnovnih in srednjih ...
— Zlasti si želimo takega sodelovanja med šolami na obmejnih področjih, kajti za naše slovenske šole in njihovo rast je zelo pomembno, da so na tekočem z razvojem šolstva matičnega naroda, s pedagoškimi prijemi, s študijskimi programi, z jezikovnimi novostmi in kar je najvažnejše, z duhom slovenske šole v smislu družbenega razvoja slovenskega naroda, katerega neločljivi del smo. Vsako zaostajanje na lem področju pomejji nazadovanje, v skrajnem primeru celo odtujevanje od slovenske narodne celote.
Po drugi strani pa smo tudi zagovorniki sodelovanja in stikov med slovenskimi in italijanskimi šolami na našem deželnem območju in tudi izven njega. Izmenjave izkušenj so vedno koristne, zlasti še ko gre za to, da se italijanska šolska mladina seznanja z našo osnovno narodnostno problematiko, kar samo služi medsebojnemu sožitju v prijateljstvu in spoštovanju.
— Dokument SKGZ vsebuje tudi stavek: «V videmski pokrajini je treba omogočiti poleg obstoječih italijanskih odprtje tudi slovenskih šol.*. . .
— Zdi se mi prav, da v tej zvezi citiram odstavek iz Listine o oravicah Slovencev v videmski pokrajini, ki so jo sprejele vse organizacije Slovencev v tej pokrajini leta 1977:
»Slovenci v videmski pokrajini odločilo odklanjamo vsakršno razlikovanje med njimi in drugimi deli slovenske skupnosti, ker je to jasen poskus nadaljevanja politike, ki jih je doslej izolirala in potiskala na raven krajevne posebnosti. Nasprotno, poudarjamo nujnost u-krepov, ki naj popravijo sedanje stanje kulturnega razkroja, v katerem so se znašli zaradi dolgotrajnega izvajanja take politike.
Slovenska skupnost v videmski pokrajini, danes porazdeljena v narečne skupine, se bo lahko v polnosti izražala, kadar bo njena dragocena skupna jezikovna in kulturna dediščina rešena sedanje uničujoče brezbrižnosti in bo v slovenskem izobraževanju, torej v polnem stiku s slovenskim knjižnim jezikom našla naravni združujoči okvir za svoj specifičen, sodoben, ustvarjalen in prispevkom vseh Slovencev odprt razvoj*.
Naj samo dodam iz lastnih izkušenj: v tej povojni dobi je v Gorici in v Trstu obiskovalo po lastnem nagibu svojih staršev slovenske šole preko 200 otrok tz Beneške Slovenije in se več bi jih, če ne bi obstajale ovire. To je dokaz riarodne osveščenosti naših rojakov v videmski pokrajini, ki jo potrjuje tudi spontano prirejanje zasebnih tečajev slovenskega jezika v Benečiji.
Dejstvo, da demokratična država ne dovoljuje državnih šol s slovenskim učnim jezikom v videmski pokrajini, je zato v nebo vpijoča krivica in nekulturno nasilje, fcj ga mora globalni zaščitni zakon na najbolj primeren način odpraviti.
Zapisal j.k.
ZARADI ODLOČNEGA NASPROTOVANJA RADIKALCEV
LE MALO MOŽNOSTI ZA ZDRUŽITEV POLITIČNIH VOLITEV Z EVROPSKIMI
Parlament bi moral namreč pravočasno odobriti ustrezen zakonski odlok - Danes dokončna odločitev ministrskega sveta
RIM — Ministrski svet, ki se bo sestal danes opoldne, bo dokonč no odločil o vprašanju združitve evropskih in političnih volitev, vendar, če naj sodimo po dosedanjem poteku pogajanj med predstavniki strank, bomo glasovali dvakrat. Volitve za evropski parlament bodo 10. junija, medtem ko bi politične lahko bile 3. junija ali, vendar je manj verjetno, 27. maja.
Tako vsaj sodijo poznavalci, ki so pozorno sledili zapletu tega vprašanja, ki je dal povod za kopico polemik. V prejšnjih dneh so italijanski časooisi napovedovali skorajšnji sporazum o združitvi, včeraj pa se je zadeva zapletla. Predsednik vlade Andreotti je namreč poudaril, da po mnenju pravnih izvedencev pravosodnega ministrstva volitev ni mogoče združiti z navadnim administrativnim odlokom, pač pa je potreben zakonski odlok, o katerem naj se izreče parlament. V svojem sporočilu je predsednik vlade poudarjal, da lahko ubere to pot «samo, če se vse stranke obvežejo, da odobrijo zadevni zakonski odlok takoj in brez vsakršne obstrukcije*. To pomeni, da Andreotti noče tvegati in združiti volitev, ki bi postale protizakonite v primeru, da parlament ne bi pravočasno odobril odloka.
Včeraj popoldne se je zato notranji minister Rognoni sestal s predstavniki vseh političnih strank, da bi ugotovil, ali bi parlament lahko pravočasno odobril odlok. Srečanju sta prisostvovala tudi de-mokrščanski sekretar Zaccagnini in komunistični sekretar Berlinguer, medtem ko Craxi ni prišel v znak protesta proti Andreottijevi noti. Kot trdi uradno sporočilo notranjega ministrstva je bila večina prisotnih naklonjena združitvi volitev. Da bi se izognili komplikacijam tudi nadalje svetovali, naj bi -bile volitve — tudi politične — samo v nedeljo.
Združitvi evropskih in političnih valitev pa so odločno nasprotovali radikalci, ki so obenem zagrozili z obstrukcijo in tako skorajda vsilili svojo voljo ostalim strankam. Kot rečeno večina teh ni nasprotovala združitvi. Galloni je v imenu KD poudaril, da ima krščanska demokracija precej pomislekov glede združitve, vendar pa zaradi časovne stiske pristaja nanjo. Cos-sutta je s svoje strani dejal, da KPI bi podprla zakonski odlok in prav tako so z združitvijo soglašali ostali. Edina izjema so bili liberalci, ki pa so poudarili, da ne bodo segli po obstrukciji. Socialist Balzamo pa je v svojem posegu dokaj ostro kritiziral Andreottija, češ da ie njegovo sporočilo preveval odpor proti združitvi volitev.
Srečanje se je končalo, ne da bi se stranke dogovorile. Minister Rognoni je poudaril, da bo poročal vladi, ki se sestane danes, da dokončno odloči.
Marco Pannella zahteva, naj imajo stranke veliko več časa na razpolago na televiziji za politične tribune in obenem pritiska na socialiste, naj sprejmejo na svoje liste za senat tudi radikalce. Če bi v zadnjem trenutku zadostili njegovim zahtevam, bi mogoče PR pri-
stal na združitev. Vendar časa ni več veliko in najbrž bodo politične volitve pred evropskimi. Možni datumi so 20. in 27. maj ter 3. junij. Poznavalci pa so mnenja, da Andreotti ne bo izbral 20. maja, ker bi bila država časovno v stiski za pripravo glasovnic, volilnih list in razpisa volilnih zborovanj, med 27. majem in 3. junijem pa bodo najbrž izbrali slednji datum, da ne bo treba zapirati šol dvakrat. Pouk bi se tako končal 3. junija.
P. P.
Piccoli: KD ne bo nikoli stopila v vlado s KPI
RIM — «S komunisti ne bomo šli v vlado. Ne gre za diskriminacijo, pač pa za izbiro, katere cilj je u-stvariti pogoje za dejansko izmenja-
vanje sil za krmilom države.* Tako je v intervjuju z urednikom nekega rimskega dnevnika poudaril predsednik krščanske demokracije Flamigno Piccoli v odgovor na vprašanje. kaj bo naredila KD, če se po volitvah razmerje sil ne bo bistveno spremenilo.
Piccoli je poudaril, da je več vzrokov za stališče, ki ga je zavzela KD. Med temi gre še posebej omeniti mednarodni položaj in vplive.
Predsednik KD je bil nadalje mnenja, da je treba spremeniti zakone tako da bo lahko dejansko vladal, kdor si bo zagotovil ljudsko podporo. Le tako bo po njegovem mogoče dovršeno ocenjevati sile, ki so za krmilom države. Danes te možnosti ni, ker. dosledne in organske koalicije niso možne. Taka sprememba volilnega zakona bi obenem — po mnenju predsednika KD — omogočila zamenjave in izmeničnost sil v vladi.
SRDITI BOJI V UGANDI
Tanzanijske čete v predmestju Kampale
NAIROBI — Vse kaže, da visi usoda režima ugandskega trinoga Idi Amina Dade na nitki, ki se bo vsak čas pretrgala. Iz Ugande namreč prihajajo vesti, po katerih se da sklepati, da so si tanzanijske čete odprle oot v predmestje Kampale in so tik pred odločilnim napadom na ugadsko glavno mesto.
Včeraj popoldne je tanzanijsko topništvo neprekinjeno obstreljevalo še zadnje ugandske vojaške postojanke pred Kampalo, ki jo sedaj branijo samo še Aminu najbolj zvesti vojaki - mornariški strelci. Diplomatski viri so sporočili, da se boji odvijajo štiri kilometre od središča Kampale. Libijski vojaki, ki pomagajo Aminu (čeprav so v Tripolisu to zanikali) naj bi se u-maknili iz ugandskega glavnega mesta, saj so predvčerajšnjim v nekem spopadu v predmestju Kam pale utrpeli težke izgube in so sedaj na pol poti med kraji Tororo in Jinja. Prav v tem industrijskem središču naj bi Idi Amin Dada iskal zatočišče in skuša reorganizirati svoje vrste ter se zoperstaviti nezadržnemu prodiranju Tanzanijcev in ugandskih upornikov. V Jinji je Amin sam tudi spregovoril ljudstvu in mu skušal vliti samozavesti in upanja, zaukazal pa je splošno mobilizacijo civilistov
NEPRIČAKOVAN SKLEP GENERALA ZIA
Pakistanske oblasti usmrtile Ali Butta
Bivšega pakistanskega predsednika vlade so obesili včer«| zgodaj zjutraj - Ogorčenje v svetu nad nečloveškim dejanjem
ISLAMABAD — Pakistanske oblasti so včeraj zjutraj v okrožnem zaporu v Ravvalpindiju obesile bivšega predsednika vlade Zulfikarja Ali Butta. Tako se je v zgodovini Pakistana tragično končalo še eno poglavje, kajti Butto je bil mimo vseh slabosti vendarle v nekem smislu reformator svoje države in pravi, kot je povedal neki njegov pristaš, ki se je obrnil in govoril revnim. Predsednik Pakistana, general Zia Ul Haq torej ni upošteval pozivov domala vseh vplivnih držav v svetu, naj pomilosti bivšega predsednika pakistanske vlade.
Ali Butta so obesili z »vojaško preciznostjo*. Ob 2. uri zjutraj po krajevnem času so bivšega predsednika vlade pospremili na vislice, že dve uri pozneje pa je tovornjak z Buttovim truplom pod strogim vojaškim nadzorstvom zapustil zapor in odpeljal na neko bližnje letališče, od koder so truplo bivšega državnika prepeljali v njegov rojstni
uiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiminimiiiiiitmiiiiniiiiiimtininttiimiimimiimniiiimim.inmiiumiiiiiiii..
OB IZREDNO NIZKI UDELEŽBI VOLIVCEV
Uspeh komunistov in socialistov na občinskih volitvah v Španiji
Levica osvojila večino v vseh največjih mestih: v Madridu in v Barceloni župan socialistov Cordobi pa komunist - Uveljavitev baskovskih avtonomistov
Španski socialisti so navdušeno manifestirali zaradi uspeha na volitvah
po madridskih ulicah (Telefoto (ANSA-UPI)
MADRID — Torkove upravne volitve v Španiji so predstavljale novo pomembno zmago levičarskih sil. Po _padcu Francovega režima so tokrat prvič 'obnovili občinske • svete v vsej Španiji in v največjih mestih je levica osvojila večino svetovalskih mest. Tako bodo bodoči župani Madrida, Barcelone ih Valencie levičarji. Nazadovali so centristi, tudi v primerjavi z zadnjimi političnimi volitvami, na katerih je premier Suarez vendarle ohranil relativno večino v parlamentu.
Tudi tokrat so sicer centristi o-hranili večino v 30 pokrajinah in osvojili skoraj polovico mest v občinskih svetih, kjer je v vsej državi skupno 70.000 svetovalcev. Vsakomur pa je jasno, da pomeni večina v Madridu mnogo več kot večina v kakem mestecu na periferiji. Dejansko imajo centristi in socialisti v Madridu vsak po 25 svetovalcev, komunisti pa devet, kar pomeni, da bo na prvi seji, ki je napovedana za teden po veliki noči izvoljen za župana socialistični kandidat En-riquo Tierno Galvan. Tudi v Barceloni bo župan socialist, v Cordobi pa bodo izvolili komunista. Vsaj v polovici pokrajin ima levica večino, pa čeprav imajo ponekod relativno večino centristi, slednji pa ne presežejo seštevka glasov, ki so jih prejeli komunisti in socialisti. Levica prevladuje, kot že rečeno, v glavnih mestih in v pokrajinah ob sredozemski obali, centristi na zahodu, v baskovskih pokrajinah pa so slavili zmago predstavniki ba-
SEKRETAR PREDSEDSTVA ZKJ O KONGRESU ITALIJANSKIH KOMUNISTOV
Realna ocena notranjega in zunanjepolitičnega položaja
skovskih avtonomističnih in nacionalnih gibanj.
Tudi za te volitve je bilo značilno. da je bila volilna udeležba zelo nizka. Kar 40 odstotkov volivcev ni odzvalo množičnim pozivom strank in ni odšlo na volišča. Ni znano, ali bodo volilni izidi vplivali tudi na sestavo vlade, vsekakor pa vlada veliko zanimanje za občinske svete in odbore, ki so bili prvič po več kot 50 letih demokratično izvoljeni. Skratka, vsi gledajo v prihodnost. Tako socialisti kot tudi komunisti so množično proslavili volilno zmago in napovedali sporazume za sestavo skupnih odborov. Ponekod je prišlo tudi do spopadov s policijo, vendar pa hujših incidentov ni bilo.
Pač pa so se ponovno oglasili ba-
BEOGRAD — Sekretar predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc, ki je vodil jugoslovansko partijsko delegacijo na 15. kongresu KPI, se je včeraj vrnil iz Rimu v Beograd. V izjavi po vrnitvi je poudaril, da je bil minuli kongres italijanskih komunistov zelo pomemben in da je potekal v zelo občutljivih notranjih in zunanjepolitičnih razmerah.
Po besedah Dolanca, ki jih posreduje Tanjug, j- notranji položaj Italije, gospodarski in politični, zelo konflikten in težak, zlasti zdaj, ko so vse stranke pred volitvami, prav med kongresom pa je bil razpuščen parlament. Situacija je zelo nestabilna in čutiti je velik psihični pritisk, vsak dan so atentati, eksplozije itd. V takšnih razmerah se, kot je dejal Stane Dolanc, ita-
lijanska komunistična partija zdaj bojuje za politično stabilnost in za ekonomski razvoj, bojuje se, da bi kot druga največja politična sila I-talije lahko — in to tudi hoče — prevzela odgovornost za nadaljnji razvoj. V sedanjih razmerah ima krščanska demokracija do komunistov skrajno negativno stališče, pa tudi sama levica — komunisti, socialisti in socialni demokrati — je precej neenotna.
Po drugi strani je zapleten zunanjepolitični položaj in položaj v mednarodnem delavskem gibanju, je v izjavi naglasil Stane Dolanc.
Po oceni Dolanca sta Berlinguer-jev referat in razprava pokazala, da italijanski komunisti zelo realno ocenjujejo situacijo, da so pokazali, kje je izhod iz sedanjega notranje-
ga položaja, in da so z druge strani zelo objektivno in realno ocenili sodobne konflikte v svetu. Vnovič so zelo realno in afirmativno postavili svoje razmerje do mednarodnega delavskega gibanja. To sami imenujejo evrokomunizem, kar je po besedah Dolanca v bistvu sinonim za neodvisno pravico do lastne poti, proti pritiskom itd.
Jugoslovanska delegacija je bila po mnenju Dolanca zelo dobro sprejeta. V referatu Berlinguerja je bila na treh mestih omenjena Jugoslavija, govor je bil o osimskih sporazumih in zelo pozitivno je bil ocenjen razvoj sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, poleg tega pa je bil zelo pozitiven govor tudi o neuvrščenem gibanju ter o izvirni poti razvoja jugoslovanske družbe.
»Pogovarjali urno se z mnogimi delegacijami, ki so se udeležile kongresa. Posebej smo se pogovarjali s tovarišem Berlinguerjem, ki je poslal tople pozdrave tovarišu Titu, do katerega so izrazili visoko spoštovanje tudi mnogi drugi funkcionarji italijanske partije in drugih partij, s katerimi smo se srečali. Prav tako so izražali želje za nadaljnji dober razvoj odnosov med našima partijama in državama,* je ob koncu izjave povedal Stane Dolanc.
Na beograjskem vojaškem letališču v Batajnici so Dolanca in druge jugoslovanske partijske delegacije, ki je sodelovala na kongresu italijanskih komunistov, pozdravili predsedujoči predsedstva ZKJ Branko Mukulič, izvršni sekretar predsedstva Vlado Janžič in drugi, (vb)
Vietnam pripravljen na pogajanja s Kitajsko
HANOI — Vietnamska vlada je pripravljena pogajati se s Kitajsko in se s tem odpovedati pogoju, da morajo kitajske čete zapustiti Vietnam do zadnjega moža. Hanoi predlaga, naj bi se pogajanja začela že 10. t.m.
To je dejal včeraj na tiskovni konferenci vietnamski vice-minister za zunanje zadeve Phnam Hien, ki je obenem tudi šef vietnamske delegacije za pogajanja s Kitajsko. Phnam Hien je dejal dobesedno: »Vietnamska vlada se bo pogajala s kitajsko stranjo, da bi s tem rešili še vsa nerešena in sporna vprašanja med obema državama.* Poleg tega je vietnamski zunanji viceminister še pojasnil, da bodo na pogovorih oziroma pogajanjih obravnavali predvsem vprašanje najnujnejših ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti za vzpostavitev miru na kitajsko - vietnamski meji, seveda v duhu neodvisnosti in teritorialne celovitosti. Šele v drugem planu bo razgovor o normalizaciji odnosov med obema državama.
skovski ekstremisti. Včeraj zjutraj so v Madridu še neznani atentatorji ubili policista. Odgovornost za a-tentat si je prevzela teroristična organizacija «ETA», ki si je včeraj prevzela tudi odgovornost za bombna atentata v dveh podružnicah banke «Credit Lyonais» v Madridu, ki pa nista terjala smrtnih žrtev, (bbr)
V NEDELJO, 8. APRILA, OB 9.30 V KULTURNEM DOMU V TRSTU XII. OBČNI ZBOR SKGZ
t
SLOVENSKI NARODNOSTNI SKUPNOSTI IN NJENIM PRIPADNIKOM ZAGOTOVITI POLNE PRAVICE NA CELOTNEM NARODNOSTNO MEŠANEM OZEMLJU!
kraj v Sind. Od tu so truplo s helikopterjem prenesli na pokopališče v Nudero, kjer so posmrtne ostanke Ali Butta zagrebli. Pogreba se je udeležilo nekaj Buttovih sorodnikov, odsotni pa sta bili njegova žena Nusrat in hči Benazir, ki se nista mogli udeležiti pogreba, ker sta v hišnem priporu v Rawalpindiju.
Skoraj vsi pakistanski časopisi s® včeraj izšli v izredni izdaji, in oznanili smrt Ali Butta, dnevnik «Nawa I Waqt» pa priobčuje tudi podrobnosti usmrtitve. Butta so, močno bledega v obraz in shujšanega, privedli na vislice, kjer je visel obvezne pol ure, preden so pretrgali vrv. Še pred tem pa sta Butta v njegovi celici obiskala ravnatelj zapora in njegov pomočnik in imela nekakšen muslimanski obred, med katerim je Butto bral iz Korana.
Pakistanski višji sodni zbor je Ali Butta spoznal za krivega, da je leta 1974 zaukazal ubiti političnega nasprotnika Rezo Kasurija. V atentatu pa je izgubil življenje Kasurov oče. V tistem času so dejanje domala zamolčali, da ne te oškodovali Butta, ki je bil na vrhuncu svoje politične moči. Vendar, ko so 5. julija 1977. leta pakistanskega predsednika vlade odstavili, se je začela nova preiskava in sodišče iz Lahoreja je spoznalo Butta za krivega namernega umora.
Z usmrtitvijo 51-letnega Zulfikarja Ah Butta se je včeraj zaključila važna politična faza v življenju Pakistana. Svojo politično kariero je Butto pričel leta 1958. ko so ga ijnenovali za podpredsednika vlade Ayub Kana, od koder so ga odslovili leta 1966. Takoj zatem je organiziral nekakšno »vstajo* proti Ayub Kanu, nakar so ga aretirali. Leta 1979 se je Buttova »ljudska stranka* afirmirala kot najmočnejša politična sila Zahodnega Pakistana. Po vojni z Indijo, leta 1971. in z odcepitvijo Vzhodnega Pakistana (Bangladeša), je postal Butto predsednik republike, nato pa še predsednik vlade. Marca 1977 je razpisal splošne volitve, na katerih je njegova »ljudska stranka* prepričljivo zmagala, vendar ga j« opozicija obtožila, da je celotne volitve manipuhral. Butto je skušal doseči sporazum z opozicijo, vendar mu to ni uspelo, ker je 5, julija istega leta izvedla vojska državni udar in prevzela oblast. Takrat se je začel tudi proces proti Ali But-tu, ki se je zaključil 24. marca lani s smrtno obsodbo.
Ko smo že pri Buttovi politični karieri, pa je treba navesti še nekaj biografskih podatkov usmrčenega državnika. Rodil se je 5. januarja 1928 v Larkani. V pozni mladosti je študiral v Oxfordu, v Veliki Britaniji je postal celo univerzitetni profesor, in predaval .mednarodno pravo. Po vrnitvi v domovino je opravljal odvetniški poklic, nakar se je v celoti posvetil politiki. Zaradi zahodnjaškega stila življenja si je Butto nakopal sovraštvo dobršnega dela «22 pakistanskih družin*, ki so nadzorovale vso bogastvo države, predvsem zato, ker je podržavil vs« na j več je pakistanske industrijske objekte in skušal zagotoviti delavcem vsaj minimum plače. V celici smrti je Butto v zadnjih dneh svojega življenja zapisal tudi svoj epitaf »Poet in revolucionar: to sem bil v vseh zadnjih letih življenja in to bom ostal, dokler bom še lahko dihal*
Usmrtitev bivšega pakistanskega državnika je v svetu izzvalo ogorčenje. osuplost in zaprepadenost. Ameriški senator Claibome je primerjal generala Zia Ul Haqa z Idi Aminom, z obžalovanjem pa so vest o Buttovi smrti sprejeli tudi v Avstraliji, Indiji, Nizozemski, Franciji, Angliji in tudi v Italiji, kjer je zunanji minister Forlani včeraj izjavil, da je »italijanska vlada sprejela vest o usmrtitvi Butta z veliko žalost jo*. Tudi generalni tajnik OZN Kurt Waldheim je obsodil ravnanje pakistanskega predsednika republike, »ki ni upošteval pozivov in prošenj vsega sveta, naj Buttu ohrani življenje*. Sovjetska agencija Tass pa je vest o Buttovi smrti objavila brez vsakršnega komentarja, (mč)
KAIRO — Egiptovska vlada j® danes ratificirala mirovni sporazum z Izraelom. Seji je predsedoval prvi minister Mustafa Khahl. že danes bodo preklicali omejitve v prometu na Sinajskem polotoku pod nadzorstvom egiptovske vojske.
VČERAJ ZAKLJUČNA PREDAVANJA IN OKROGLE MIZE
»LJUBLJANSKI DNEVI» PRISPEVEK K SPOZNAVANJU KULTURE SOSEDOV
Uspeh pobude filozofskih fakultet tržaške in ljubljanske univerze
»Ljubljanski dnevi v Trstu», ki so bili rezultat sodelovanja med filozofskima fakultetama iz Trsta in Ljubljane, so se z včerajšnjo serijo pre-
SLOVENSKA
KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA
vabi na
XII. OBČNI ZBOR
ki bo v nedeljo, S. aprila, ob 9.30 v Kulturnem domu v Trstu
DNEVNI RED:
1.	otvoritev in poročilo predsednika
2.	sprejetje dokumenta SKGZ za globalno zaščito Slovencev v Italiji
3.	pozdravi gostov
4.	razprava o poročilih
5.	nadaljevanje razprave in zaključki
6.	razrešnica in volitve
7.	razno
IZVRŠNI ODBOR
davanj zaključili in pustili za seboj celo vrsto različnih vtisov. Pobuda je bila za naše mesto in za naše vseučilišče velike važnosti, saj si prizadeva odpraviti številne predsod ke, ki so v nekaterih slojih italijanskega prebivalstva še močno zakoreninjeni, ter odpreti naše mesto in našo deželo sosednji kulturi.
Včerajšnji spored se je začel z uvodnim predavanjem iz zgodovine prof. Boga Grafenauerja, ki je podal pregled slovenskega zgodovinopisja s posebnim ozirom na Primorsko. Njegovo predavanje je zajelo celotno slovensko zgodovinopisje, od prvih začetkov pa do danes, pri čemer je polagal veliko važnost ne samo na zgodovinarje, ki so živeli in delovali na območju današnje Jugoslavije, temveč tudi na tiste zgodovinopisce, ki so svoje delo o-pravljali v Trstu, Gorici in Benečiji. Predavanju je sledila okrogla miza na temo: Trgovina med primorskimi mesti in notranjostjo do 18. stoletja; oblike njenega vpliva. Sodelovali so prof. F. Gestrin, B. Grafenauer, I. Voje.
POGOVOR S ŠTUDENTI O SEMINARJU
HVALEVREDNA POBUDA
Pogovarjali smo se z nekaterimi slovenskimi in italijanskimi študenti, ki so sledili »ljubljanskim dnevom*, in ugotovili, da niso v celoti zadovoljili pričakovanj, tako zaradi oblike same, kot tudi zaradi o-mejenega števila poslušalcev. Da bi slišali nekaj podrobnejših vtisov in mnenj o srečanju, smo se obrnili na tri študente in sicer na Marka Tavčarja, Anko Peterlin ter Paola Pri-vitero, ki je Italijan in je zato s še večjo radovednostjo spremljal pobudo.
VPR.: Srečanje med filozofskima fakultetama iz Trsta in iz Ljubljane je mimo. Kakšne vtise si odnesel v teh treh dneh, ko si precej intenzivno sledil predavanjem in okroglim mizam v okviru te pobude?
MARKO: V prvi vrsti mislim, da ta predavanja niso bila namenjena toliko	nam	Slovencem,	kot	raje
Italijanom. Zaradi tega so bila nekatera precej okvirnega značaja in se niso spuščala v specifične probleme. ki bi mene zanimali. Mislim, da je bil program predavanj precej dobro sestavljen, saj je res nakazal stike med dvema kulturama *n. osvetlil bolj pomembna ali nepoznana oodobja slovenske zgodovine. Nekaj bi pripomnil samo glede	metod,	kajti čutil	sem	po-
manjkanje živahnejše debate in pravih razprav, ki bi pripomogle, da bi prišla na dan vprašanja, raz lični	pogledi,	še neznani ali	ne-
razjasnjeni problemi. Kar se tiče metod podajanja, mislim, da je prof. N. Šumi izbral izvrsten način. ko je občinstvu predstavil partizansko slikarstvo z diapozitivi. Takih	metod,	ki direktno	vplivajo
na poslušalce, bi se morali posluževati v čim večji meri.
VPR.: Ali misliš, da so docenti filozofske fakultete v Trstu, ki so sledili predavanjem, pobliže spoznali ne samo slovensko kulturo, temveč tudi sedanjo stvarnost v Sloveniji?
ANKA: Mislim, da bi moral biti to eden glavnih namenov tega srečanja. Posebno so se mi vtisnila v spomin predavanja o psihobgiji, saj so predavatelji odlično prikazali vlogo, ki jo ima psihologija v slovenski družb1 in to tako, da so prisotnemu občinstvu nakazali razne vrste psihološkega dela: psihologijo v tovarnah v industriji, psihologijo pri otrccih in kot glavno vzgojno sredstvo.
Tudi na drugih področjih bi morali predavatelji podčrtati specifično gledanje slovenske družbe na probleme, npr. pri filozofiji. Pouk filozofije na šolah v Sloveniji ima popolnoma drugačno vlogo in pomen, kot zgodovina filozofije pri nas.
VPR.: Paolo, kot italijanski študent gledaš gotovo na to srečanje še bolj kritično. Koliko si se čutil pri tem delu tudi sam soudeležen?
PAOLO: V prvi vrsti bi rad poudaril, da bi bilo zelo koristno, ko bi predavaniem sledilo člmvečje število študentov, saj bi morala biti vključena v program fakulteta sama. ne pa izpasti kot nekaj zunanjega, kar sploh ni bilo namenjeno študentom, a le ožjemu krogu docentov. Ravno zaradi tega smo člani študentskega kolektiva že pred zače<kom srečanja nameravali sprožiti širšo propagandno akcijo, dekan fakultete, pa je smatral. da to ni primerno, kajti nekateri konservativni krogi na fakulteti sami, b> se taki široki politični manifestaciji takoj uprli in odrekli vsakršno podporo in sodelovanje.
Velika škoda je da študenti nismo imeli možnosti, da bi se vključili v to pobudo. V okviru našega kolektiva in širšega študentskega gibanja smo namreč zadnje čase veliko govorili o problemu globalne zaščite in o slovenski narodnostni skupnosti. Mislim, da bi bila ta pobuda odlična priložnost za poglobitev našega dela in diskusije na tem področju. Vsekakor tudi teme ki so jih na srečanju obravnavali, niso bile najbolj primerne na šim potrebam in željam.
Mislim, da se mora naša fakulteta angažirati v sedanji situaciji in sprožiti pobude, ki naj pripomorejo k reševanju družbenih vprašanj, V tem trenutku je dolžnost vsakega demokrata da se odločno upre in odgovori nasilnemu glasu fašistov in nacionalistov, ki je v
določenih krogih našega mesta tudi našel plodna tla. Prepričan pa sem, da je ta pobuda vse premalo odjeknila izven predavalnice, kjer se je odvijala, posebno pa. da ni osvestila tistih krogov ljudi, ki so tega najbolj potrebni.
— sp -
Univerzitetni študentje o globalni zaščiti
Danes bo ob 20. uri v novem študentskem domu tržaške univerze zborovanje študentov, ki ga sklicuje lista »Enotnost in borba za demokratično univerzitetno reformo*. Na tem prvem srečanju med listo in študenti po volitvah na univerzi bodo poleg ostalega razpravljali o globalni zaščiti Slovencev in o demokratičnem odgovoru fašističnim provokacijam.
Vzporedno so potekala tudi pre davanja o etnologiji, sociologiji in filozofiji. Prof. V. Kremenšek je spregovoril o problemih sodobne slovenske etnologije, prof. Kerševan je predaval o sociologiji religije in na zelo zanimiv način orisal odnos marksizma do vere in verskega življenja ter vlogo in položaj reli gije v Sloveniji. Prof. B. Majer je kot zadnji spregovoril še o jugoslovanskem marksizmu in sodobnih filozofskih tokovih. Spored predavanj se je zaključil z okroglo mizo, na kateri so sodelovali prof. Majer, prof. B. Debenjak, prof. V. Kalan; govor je bil o odnosu med marksiz-
NA DREVIŠNJI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA
Osimski sporazum in globalna zaščita slovenske narodnostne skupnosti
Drevi ob 18.30 se bo sestal pokrajinski svet. Skupščina bo med drugim obravnavala dva problema, ki sta posebnega pomena za slovensko narodostno skupnost v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Gre namreč za dve resoluciji, ki ju je predložil pokrajinski odbor, in ki se nanašata na sporazum o gospodarskem sodelovanju, ki sta ga Italija in Jugoslavija podpisali v Osimu 10. novembra leta 1975 ter na vprašanje globalne zaščite naše narodnostne skupnosti. Na dnevnem redu je razprava še o nekaterih drugih vprašanjih in sklepih, o katerih bodo poročali odborniki Pes-sato, Spadaro, Martone in Brezigar.
mom in humanizmom, v debati pa je prišlo na dan več zanimivih vprašanj, kot na primer problem poučevanja filozofije na srednjih šolah v Sloveniji.
—sp—
V konferenčni dvorani grljanskega hotela Adriatico Palače se začne danes ob 9. uri mednaradno zasedanje o »razvoju tehnologije in vesoljski dejavnosti v desetletju 1980 -1990», ki ga priredi tržaška zavarovalnica Assicurazioni Generali. Zasedanju bo predsedoval podpredsednik te družbe odv. Randone.
PRIHODNJO NCDSUO HA PIKILCU
SPOMINSKA SVEČANOST ZA OPENSKIMI TALCI
Navzoč bo tudi edini preživeli, Stevo Rodič
Dne 3. aprila 1944 so nacifaši-stične zverine ustrelile na kraški gmajni ob openskem strelišču 71 nedolžnih talcev, Slovencev, Hrvatov in Italijanov. To je bilo srhljivo maščevanje za atentat na opensko kinodvorano. Tržaški protifa-šistj so po pokolu zbrali zemljo, ki jo je orosila kri njihovih padlih tovarišev, ter jo ogradili s kraškim kamnom v obliki peterokrake zvezde — simbola svobode. S trupli ustreljenih so okupatorji dan po groznem zločinu preizkusili krematorijsko peč v zloglasni Rižarn; pr; Sv. Soboti.
Do konca vojne so sledili še drugi takšni zločini na samih Opčinah in drugod po slovenski zemlji, toda openska morija ostaja ena najbolj množičnih. Zato vsako leto romamo na mučeniški kraj, kjer ob obnavljanju spomina na tisti tragični, a hkrati herojski čas naše preteklosti zagotavljamo trajno zvestobo in hvaležnost ljudem, ki so se s svojim bojem žrtvovali za našo svobodo; istočasno povezujemo naš protifašistični boj izpred dobrih treh desetletij z današnjo dolžnostjo, vztrajati v budnem in
aktivnem antifašizmu in v obrambi s krvjo priborjenih pravic svobodnega naroda.
Letošnja slovesnost v počastitev openskih talcev bo prihodnjo nedeljo v priredbi openske sekcije združenja VZPI - ANPI in prosvetnega društva »Tabor*. Osrednja svečanost bo ob 15. uri na Pikelcu, kjer bodo spregovorili Miloš Budin, Augu-sto Seghene in Stevo Rodič. Le-ta je edini preživeli od skupine openskih talcev: s prestreljeno nogo in obrazom se je izkopal izpod trupel in ponoči zbežal. Na svečanosti bodo sodelovali tudi pevski zbori »S. Ukmar* z Repentabra, »V. Mirk* s Proseka - Kontovela in »Primorec* iz Trebč.
Ob 16. uri pa bodo v Prosvetnem domu odprli razstavo partizanske grafike, sicer del slovenskih umetnikov, ki so v prelomnem času naše zgodovine izbrali, kot ogromna večina slovenskega ljudstva, pot u-pora in borbe. Gre za stvaritve iz Muzeja ljudske revolucije Slovenije. Priložnostni govor bo imel kustos tega muzeja Iztok Durjava, nakar bo sledil kulturni spored.
(dg)
DANES PREMIERA V KULTURNEM DOMU
Mestno gledališče ljubljansko gostuje s «Kraljem na Betajnovi»
Režiser Jovanovič neobičajno interpretiral Cankarjev tekst - V glavnih vlogah Dare Ulaga in Milena Zupančič
Zopet bo na Tržaškem gostovalo Mestno gledališče ljubljansko, tokrat z dramo Ivana Cankarja «Kralj na Betajnovi». To je šesta abonmajska predstava in predzadnja v o-kviru letošnje sezone.
Mestno gledališče ljubljansko je bilo s svojo izvedbo povsod deležno širokega odziva in velikega o-dobravanja. Ansambel bo s to predstavo nastopil tudi na Sterijinem po-zorju v Novem Sadu.
Režiser Dušan Jovanovič se je v svojem delu odločil za nekoliko neobičajno interpretacijo Cankarjevega teksta in je dal zgodbi novo, povsem drugačno življenje. Betajnovo (sceno zanjo je oskrbela Meta Hočevar) je približal pojmovanju današnjega človeka in vanjo postavil svojega Kantorja, ki ga igra Dare Ulaga, «polnokrvno človeško bitje», ki pozna samo eno pot v prihodnost, svojo, edino: za to priložnost je bilo z njegove strani «žrtvovano res vse, kar je daritve vredno. Žrtvovana so
V OKVIRU SEJMA «ALPE ADRIA« V UUBLIANI
Koristen posvet o gospodarskem sodelovanju med štirimi sosedi
Razčlenjena analiza odnosov med Italijo, Avstrijo, Madžarsko in SFRJ - V ospredju pomen sodelovanja med obmejnimi območji-Proti pretiranemu omejevanju industrijskih pobud v skupni coni na Krasu
bila življenja, človeške sreče in ljubezni...*
Ob tem lokalnem diktatorju stoji vsa njegova družina, ki tako ali drugače spremlja Kantorjevo početje. Njegova žena je Nika Kalan - Juvanova, hčerko Francko, ki jo Kan-tor s silo svoje osebnosti ob koncu tako prevzame, da se animalično naveže nanj in v svoji blaznosti naravnost obožuje moč njegovih spopadov, igra Milena Zupančič. Tudi Nina, ki jo je upodobila Jožica Avbelj, je tu izgubila svojo tradicionalno nežnost in dekliško vdanost. Temperamenten, preračunljiv, tu pa tam celo nasilen je župnik Zlatka Šugmana. Prešibak, da bi zadržal korak njega, ki hodi tpreko gorkih človeških trupel», je Maks Kmec v interpretaciji Toneta Kuntnerja.
Predstava je pri publiki v matični domovini zbudila veliko pozornosti in kritika se je o njej pohvalno i-zrazila. Za svojo zrelo režijo je Dušan Jovanovič dobil nagrado Prešernovega sklada.
Gotovo bo Kralj na Betajnovi v svoji novi razsežnosti uspešno zaživel tudi med našim občinstvom in ga v svoji interpretaciji popolnoma zadovoljil.
V okviru 18. mednarodnega sejma »Alpe Adria* je bilo včeraj v Ljubljani zanimivo posvetovanje o gospodarskem sodelovanju med sosednimi državami Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo. Posvet, ki so se ga udeležili številni gospodarstveniki iz omenjenih držav — posebno številno je bilo predstavni^ štvo z Dunaja, iz Trsta pa so bili med drugimi prisotni predsednik SD GZ Svetina, predsednik tržaške delegacije mešane italijansko - jugoslovanske zbornice Latcovich, generalni tajnik trgovinske zbornice Maurel, predstavnik Zvezne gospodarske zbornice Lesjak in konzul Benolič — je vodil podpredsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije dr, Boris Zidarič.
Na sporedu so bili trije osrednji referati. Član izvršnega sveta skup-
• V dvorani študentskega doma v
Ul. F. Severo 158 bo drevi okrogla miza na temo: »Politični in kulturni razkroj*, ki jo bo vodil prof.
Carlo Tullio Altan. Vstop prost.
■aillllllllllllllllll<MIIIII*IIIIIU,llllllllllllllllllin>lllfl"IUIIIflt,ll>flM	HIMIMlilllVIlllltMIIHMIIHimmiimillMIIMMIIMIIIIIIIIIIIIIIItlHIIIIMIIMIIIIIIIIIMIIIIlllll
KLJUB VISOKEMU ŠTEVILU PROSTIH STANOVANJ V MESTU
Izgoni ■ tragedija stotih družin
Prizadevanja sindikata SUNIA na žalost ne morejo učinkovito reševati problema
Problem stanovanja zadeva vse ljudi. Za vse pa problem ni enak. Za lastnike stanovanjskih blokov ali posameznih hiš je glavni problem ta, kako iztržiti redno najemnino; po uvedbi zakona o pravičnih stanarinah pa, ko je nedojemljiva ps;hoza zajela dobršen del teh lastnikov, so se začeli ubadati s problemom, kako čimprej izgnati najemnike iz zasedenih stanovanj, da prostore lahko bolj ugodno prodajo in se tako rešijo vseh »nevšečnosti*. Tistim družinam pa, ki so plačevale redno mesečni obrok, se
ob morebitnem nalogu o izgonu pojavljajo popolnoma drugačni dvomi in skrbi. Za nekatere predstavlja pravo tragedijo, iz katere ne najdejo izhoda. Po drugi strani pa je v mestu veliko število praznih stanovanj, ki jih pa lastniki niso pripravljeni dati v najem.
Seznam družin, ki jim preti izgon, se iz dneva v dan daljša. Število imen je že preseglo 200. polovica teh pa bo prisiljena zapustiti svoje bivališče že ta mesec. Z današnjim dnem zapade termin gospe Jole F. iz Ul. Ghirlandaio, v preteklih dneh
Cene na občinski tržnici na debelo
(CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA)
4. APRILA 1979
Povrtnina	Min.	Maks.	Prevl.		Min.	Maks.	Prevl.
Česen	1000	2300	1500	Jabolka			
Cvetača	690	805	748	delišes I	513	690	633
Zelje			518	Jabolka			
(glavnato)	460	575		Jonathan	403	518	460
Cikorija	720	840	780	Hruške			
Radič rdeč	1440	1800	1800	abate F. I	863	1035	978
Radič zelen	2160	2400	2160	Hruške			
Gobe (kult.) Solata	1100	1400	1300	gag ui\c kaiser I	575	690	633
endivija	600	1200	720	Hruške	403	518	
Krompir bea Zelena	160	220	200	passacras. Pomaranče			460
paprika	1495	1725	1610	taroki I	748	978	863
Paradižniki	575	863	748	Pomaranč«			
Zelena	350	600	400	svetle	403	518	460
Špinača	420	540	480	Limone I	345	633	518
Sadje				Mandarine I	1150	1150	1150
Banane	1045	1045	1045	Grenivke	330	385	330
pa so zapustili stanovanja družina Cristine B. z Nove ceste za Opčine, Natale C. iz Ul. Fabio Severo, Lucio T, iz Rocola, Giorgio W. iz Ul. Faltre in mnogi drugi. Vsi so poziv o izgonu prejeli že pred časom. Upanje, da bodo gospodarji svojo zahtevo preklicali, se ni uresničilo. Kvečjemu so jim bolj dobrohotni lastniki podaljšali rok zapadlosti za mesec ah dva, ali pa jim celo pomagali pri iskanju novih stanovanj. Tistim najemnikom pa, ki so predložili prošnje na sindikat SUNIA, je sam tržaški pretor po pravnem postopku podaljšal za mesec dni rok zapadlosti. Bo ta dodatni mesec zadostoval za poiskanje novega stanovanja po pravični ceni?
(kt)
na dogovorjenem teritoriju lahko postavili okoli 130 obratov manjšega obsega, zaposlilo v kapitalno inten zivnih industrijah 10.000 do 13.000 oseb, s polno izkoriščeno zmogljivostjo pa bi proizvodnja blaga za izvoz lahko dosegla vrednost okoli 250 do 300 milijonov dolarjev letno. Glede «negativnega spiska* je dr. Zidarič izrazil mnenje, da bj pretirano omejevanje možnih pobud u-tegnilo ožiti osnovni koncept cone in otežkočiti njen razvoj.
Po razpravi, v katero so med drugimi posegli predstavnik Ljubljanske banke E. Rasberger, dr. Latco-vich in podpredsednik tržaške delegacije mešane zbornice ter član predsedstva SDGZ S. Bole, je dr. Zidarič povzel zaključke in napovedal, da bodo akti posveta objavljeni v posebni publikaciji, E. F.
Danes ob 18. uri na pobudo ISDEE
Konferenca o sovjetskem gospodarskem sistemu
Na pobudo Inštituta za preučevanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi ISDEE bo danes ob 18. uri na sedežu ustanove konferenca-razpra-va na temo »Gospodarski sistem in lastništvo v sedanji sovjetski zakonodaji*. Predaval bo prof. Crespi Reghizzi z univerze v Pavii. Konference bo zanimiva tudi za tukajšnje poslovne ljudi, kajti predavatelj bo med drugim obravnaval tudi vprašanja, ki zadevajo nalaganje tujega kapitala v Sovjetski zvezi.
• Zaradi preureditve enega izmed podpornih zidov ceste so zaprli za promet Ul. Budrio. Ulica bo ostala zaprta, dokler ne bodo končali z delom.
ščine SR Slovenije in predsednik republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino Jernej Jan je prikaza! razvoj blagovne menjave in drugih oblik gospodarskega sodelovanja s sosedi. Poleg sodelovanja na meddržavni ravni je poročevalec posebej analiziral razvoj maloobmejne kooperacije ter poudaril, da slednja v odnosu z Italijo v zadnjem času stagnira, v odnosu z Madžarsko ugodno napreduje, z Avstrijo pa še ni ustreznih sporazumov, čeprav se leto za letom sklepajo posebni sejemski dogovori. J. Jan je ob zaključku analize naglasil, da bo treba obmejno sodelovanje med štirimi sosednimi državami v prihodnje še znatno okrepiti in v njegovem okviru preiti k višjim oblikam kooperacije z dolgoročnimi dogovori
Drugo poročilo z naslovom »Nova jugoslovanska zakonodaja glede skupnih vlaganj in kooperacij* je podal svetovalec predsedstva Gospodarske zbornice Slovenije dr. Peter Pavelič. Njegovemu izvajanju so prisotni sledili z velikim zanimanjem, saj se v Jugoslaviji na tem področju uvajajo zdaj nekatere bistvene novosti, tako da se v državi odpirajo širše možnosti za vlaganje tujih sredstev. Kakor je naglasil poročevalec, pa je novi zakon o tujih vlaganjih sestavljen v duhu, ki dokazuje, da je vlaganje tujih sredstev v Jugoslaviji sicer zaželeno, vendar ne za vsako ceno: tuja vlaganja naj slone na medsebojnem zaupanju in ravnopravnosti.
Zadnje poročilo, z naslovom «U-resničevanje osimskega sporazuma o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo* je podal sam predsedujoči dr. B.
Zidarič. Poročevalec je podrobno analiziral posamezne člene sporazuma ter se zadržal zlasti ob vprašanju skupne industrijske cone na Krasu. Po jugoslovanskih računih bi
PO PODATKIH ZA JANUAR IN FEBRUAR LETOS
Tovorni	promet shozi
tržaško	iuko narašča
Se zlasti ugodno rasle pretovarjanje kosovnih pošiljk
«Male besede *
Zore Tavčarjeve
Slovenska radijska postaja Trst A je začela včeraj nov niz oddaj z naslovom »Male besede o velikih stvareh», ki ga je pripravila sodelavka Zora Tavčar - Rebula. Radijski poslušalci jo že dobro poznajo, saj je vodila posrečeni oddaji o ženskih imenih in radijske dnevniške zapiske. Male besede o velikih stvareh» pa so zbirka črtic, prežetih z liriko in humorjem, v katerih je opazen navdih rodne pokrajine.
Oddaje tega niza bodo na sporedu vsako sredo ob 9.30.
Mladinska komisija SSk o protislovenski gonji
Napovedani nastop Almiranteja pomeni hudo provokacijo
Mladinska komisija Slovenske skupnosti je izdala poročilo, v katerem izraža zaskrbljenost, zaradi stopnjevanja šovinistične kampanje prčti pravicam slovenske manjšine v na-
mi..
Ogromen tovor za kemijsko tovarno «1maj» v Čučku
ši deželi. Po zasedbah nekaterih i-talijanskih višjih šol, ob še trajajočem zavajanju javnosti s pomočjo tiska in zasebnih radijskih postaj, po sprejetju dvoumnih stališč nekaterih političnih sil, ob namigovanju na potrebo po preštevanju in podobno, je za soboto napovedani nastop misovskega prvaka Almiranteja, ki bo v Trstu razlagal svoje gledanje na slovensko vprašanje, izredno huda provokacija celotne manjšine in ostale demokratične javnosti.
Gonja, ki jo je sprožilo glasilo Liste za Trst, pravi dalje poročilo mladinske komisije SSk, postaja tako hvaležna snov za nizkotne strankarske špekulacije v predvolilnem času. To je toliko hujše, ker so, razen SSk, KPI, slovenskih organizacij, dela mladine in nekaterih posameznikov, preostale demokratične politične sile vse preveč odsotne in sumljivo previdne glede teh bistvenih vprašanj.
Pravljičarki, pesnika in naši otroci
Pravljičarki Svetlana Makarovič in Kristina Brenkova ter pesnika Tone Pavček in Miroslav Košuta bodo od danes do sobote obiskali šestnajst slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šol, se predstavili otrokom prek svojih stvaritev in se nato pomudili z njimi še v prijetnem pogovoru. Zanimivo pobudo je priredila Slovenska prosvetna zveza v sodelovanju s posameznimi vaškimi prosvetnimi društvi. ki so omogočila stik s šolami.
Danes bosta Pavček in Brenkova obiskala osnovno in nižjo srednjo šolo v Križu, osnovno šolo v Nabrežini in v Žavljah, Makarovičeva in Košuta pa o-snovni šoli v Gropadi in na Opčinah. Popoldne bo sama Makarovičeva obiskala otroke o-snovne šole s celodnevnim poukom pri Korošcih.
Tovorni promet v tržaškem pristanišču se zadnje čase še nekam dobro razvija. Po najnovejših podatkih je obseg blagovnih pošiljk v dovozu in odvozu dosegel v obdobju januar-lebruar 1979 dobrih 6.877.350 ton. to je 502.950 ton ali 7,9 od sto več kakor v ustreznem času lanskega leta. Pri tem je odpadlo na dovoz v našo luko 6 mil. 258.943 in na odvoz iz nje, seveda po morju, 618.413 ton.
V prometu skozi obe prosti luki, ki ju upravlja avtonomna ustanova EAPT, so statistiki našteli vsega 393.113 ton, od tega je bilo 317.263 ton kosovnih pošiljk. Narast v pri-

Za naše izlete je na razpolago še nekaj prostorov
Naše naročnike in čitatelje obveščamo, da je na razpolago še nekaj prostih mest za potovanje na Poljsko in sicer z odhodi 8. in 12. maja letos.
Prijavite se lahko v potn valnem uradu Aurora v Ulici Cicerone 4 — tudi po telefonu na številko 60-261.
Prav tako so ne razpolago še 4 prostori za potovanje v Pariz dne 22. aprile in 4 prostori za potovanje v sovjetsko srednjo Azijo dne 9. maja.
Prijave prav tako pri potovalnem uradu Aurora.
SINOČI V BAZOVIŠKEM DOMU NA POBUDO PD HIPA*
Mladi o Gortanovi mučeniški smrti
Slovenske mladinske organizacije naj med seboj čim tesneje sodelujejo in skrbno čuvajo neprecenljivo dediščino, ki je vzklila iz krvi naših padlih — svobodo. Takole, zgoščeno, a dovolj zgovorno, lahko strnemo misli, ki so jih iznesle sinoči v Bazoviškem domu mladenke domačega prosvetnega društva »Lipa*, oziroma članice istoimenskega ženskega pevskega zbora ter njihove vrstnice iz Dijaškega doma v Trstu.
Bil je to res lep, pomenljiv večer, Večer v počastitev spomina istrskega prvoborca in heroja Via dimira Gortana, ki so ga fašisti pred 50 leti obsodili na smrt (njegove tovariše pa na 30 let zapora), ker
je z orožjem skušal odvrniti ljudi od udeležbe na fašističnem plebiscitu; med zgolj ustrahovalnim streljanjem nad sprevodom ljudi, ki so se odpravljali na volišče, se je svinčenka odbila od zidu in ubila kmeta Ivana Tuhtana. Gortan je bil rojen 1904. leta v Beramu nedaleč od Pazina, padel ie 16. oktobra 1929 pod streli eksekucijskega voda na puljskem pokopališču.
Gortanovp mučeniško pot so z domiselno in vzorno izpeljano lepljenko po zamisli in v režiji vzgojitelja Borisa Mihaliča sugestivno prikazali dijaki in dijakinje Dijaškega doma ob spremljavi primernih glasbenih vložkov (Čajkovski, Dvorak,
Partizanska balada TPPZ idr.) ter s pomočjo učinkovitih svetlobnih e-fektov. Tu velja posebej omeniti scenografsko upodobitev Gortanove usmrtitve, ki je učinkovala dokaj presunliivo na občinstvo. Slednje je napolnilo dvorano do zadnjega kotička in zamudniki so se morali zadovoljiti s stojišči.
Izvajalce lepljenke so ljudje nagradili z zasluženim ploskanjem, katerega je bil ravno tako zasluženo deležen pevski zbor, ki je pod veščim vodstvom dirigenta Evgena Prinčiča ubrano zapel nekaj partizanskih ter zaključil nastop z Zdravico. Bazoviški dom smo zapustili s hvaležnim občutkom, (dg)
merjavi s prvima dvema mesecema 1978. leta je znašal 14,6 od sto.
Precej se je povečal tudi promet s kontejnerji in trajekti za tovornjake (RO/RO). Kontejnerjev je prispelo, oziroma odšlo iz pristanišča 15.420, se pravi kar 52,6 od sto več kakor lam ob enakem času, medtem ko se je promet RO/RO povzpel od 23.210 ton v januarju in februarju 1978 za 31,8 od sto na 37.173 ton v prvih dveh letošnjih mesecih. Razveseljiva .je okolišči na, da se polagoma .veča stopnja izkoriščanja zmogljivosti kontejnerskih ladij, ki je na primer že do segla 37 od sto na področju kosovnih pošiljk.
sveti
Rajonski svet za Novo mesto je na svoji zadnji seji razpravljal o proračunu za letošnje leto pokrajinskega konzorcija za prevoze ACT. Na njej je obsodil zadržanje tržaške občine, ki noče pristopiti k u-pravi konzorcija ter se na ta način izmika svojim odgovornostim. Prav zaradi tega je rajonski svet sklenil, da ne bo ocenil proračuna, temveč, da bo dal le nekaj predlogov tržaški občini in upravi ACT, da bi opozoril na njune odgovornosti.
Rajonski svet za Kolonjo in Štorkljo se bo sestal drevi ob 19. uri na sedežu v Ul. Cologna 30. Med drugim bo razpravljal o proračunu pokrajinskega konzorcija za prevoze in o odstopih nekaterih svetovalcev.
Treba bo še celih petnajst dni, da bodo ogromni tovor, ki so ga včeraj vozili po naših cestah, pripeljali do cilja, in sicer v čačak v Srbiji. Kar vidimo na sliki, je 560 stotov težka naprava,- namenjena kemijski tovarni «1. maj* in je le del opreme, ki ga za srbsko tovarno dobavlja podjetje Rolle iz Padove. Prav iz Padove so odrinili predvčerajšnjim zjutraj, do avtoporta pri Fernetičih pa so rabili cela dva dni. Vseskozi jih je spremljala policija, saj je ogromno vozilo, ki lahko pelje do 1400 stotov težke tovore, precej oviralo promet. Do avtoporta pri Fernetičih so medtem iz Srbije pripeljali podobno vozilo, na katero bodo napravo pretovorili in odrinili čez mejo.
Danes triurna stavka kovinarjev
V okviru boja za obnovitev delovne pogodbe bodo danes tri ure stavkali kovinarji tistih podjetij, ki se po programu niso udeležili prejšnje stavke ob koncu marca. Jutri pa se bodo predstavniki kovinarjev majhnih in srednjih podjetij ob 8. uri srečali na sedežu sindikata FLM pri Domju. Na sestanku bodo dobili informacije o poteku pogajanj za obnovitev delovne pogodbe.
JUTRI PRI DEŽELNEM ODBORU FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE
Na obisku delegacija koroške deželne vlade
Na povabilo predsednika deželnega odbora Comellija bo prišla jutri na enodnevni uradni obisk k deželnemu odboru Furlanije - Julijske krajine delegacija koroške vlade, ki jo bo vodil predsednik Leopold Wagner. Skupaj z Wagnerjem bodo dopotovali tudi podpredsednik Ervvin Fruehbauer ter odbornika Stefan Knafel in Mario Ferrari Bru-nenfeld.
B iffflffsiM M
Ob 4. obletnici smrti dragega Silvestra Grgiča daruje žena z družino 5.000 lir za šolo S. Kosovel na Opčinah in 5.000 lir za DTTZ Žiga Zois pri Sv. Ivanu.
V	spomin na Romana Klabjana darujejo Semčevi (Bazovica 191) 10.000 za Dijaško matico, 10.000 za PD Valentin Vodnik in 10.000 lir za ŠD Breg.
V	počastitev spomina Stanka Franoviča daruje Silvana Malalan 5 tisoč lir za Odbor bivših aktivistov.
V	počastitev spomina Stanka Franoviča daruje Srečko Colja 5.000 lir za poimenovanje šole v Šempo-laju po Stanku Grudnu.
V	počastitev spomina tovariša Stanka Franoviča darujeta Minka in Drago .Pahor 20.000 lir za poimenovanje škedenjske šole po Ivanu Grbcu.
Godbeno društvo iz Nabrežine Izreka družini Moro najgloblje sožalje ob izgubi svojega člana Jordana Mora.
Ob smrti tovariša Stanka Franoviča - Sergija, zaslužnega prvoborca in nosilca Spomenice 1941, izreka odbor Zveze vojnih invalidov NOB prizadeti družini svoje iskreno sožalje.
Ob bridki izgubi
Stanka Franoviča
izreka iskreno sožalje ženi Darinki In sinu Ediju PD Ivan Grbec iz Skednja.
Ob četrti obletnici nenadomestljive izgube dragega
SILVESTRA GRGIČA
se ga spominjajo
SVOJCI
Padrlče, 5. aprila 1979
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
gostovanje mestnega GLEDALIŠČA ljubljanskega
IVAN CANKAR
KRALJ NA BETAJNOVI
drama v treh dejanjih
Scena in kostumi Glasba
Jezikovni vodja
Režiser in dramaturg
META HOČEVAR DARIJAN BOŽIČ MARKO SLODNJAK DUŠAN JOVANOVIČ
Nastopajo:	DARE ULAGA - NIKA KALAN-JUVA-
NOVA - MILENA ŽUPANČIČ - MARKO KRAGULJ -MIHA KRALJ - JOŽICA AVBELJ - JANEZ ERŽEN -MARKO SIMČIČ - ZLATKO ŠUGMAN - TONE KUNTNER - MILAN KALAN - IVAN JEZERNIK - NADA BAVDAŽ - TINA SIMČIČ - MOJCA ČARMAN - JANEZ ŠKOF - JULIJ GUŠTIN - MIS MATEJ - JOŽE LONČINA - TOMAŽ PIPAN - IZIDOR MARKIČ -IVAN VIDIČ - MARJAN BRATINA - MIRO TROŠT - BERNARD BRATINA - SEVERIN MIFFI - MARKO STARIČ - JOŽE HRVATIN.
Danes, 5. aprila, ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski
v sredo in RED E - mladinski v četrtek:
ABONMA RED H in RED I ABONMA RED A - premierski ABONMA RED B - prva sobota po premieri in RED F - druga sobota po premieri.
Za ABONMA RED C - prva nedelja po premieri in ABONMA RED G - druga nedelja po premieri bo predstava v nedeljo, 22. aprila, ob 16. uri
Obračamo se na cenjene abonente (redov B in F) s prošnjo, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem domu danes od 10.30 do 12.30 ali eno uro pred pričetkom predstav.
Prosimo za razumevanje.
Kč
KASTA
organizira v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem predavanje na temo:
NOVOSTI DAVKA IVA IN BLAGOVNA SPREMNA LISTINA
v mali dvorani Kulturnega doma v ponedeljek, 9. aprila, ob 20.30.
Vabljeni člani in prijatelji!
V soboto, 7. apriia, bo v društvenih prostorih Gospodarskega društva Kontovel, ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju,
REDNI LETNI OBČNI ZBOR Odbor
Jutri, 6. aprila, ob 16. uri ob 20.30
v soboto, 7. aprila, ob 20.30
PD SLAVEC RICMANJE - LOG
5., 9. in 11. aprila, ob 20. uri
v Prosvetnem domu v Ricma-
njih
ZA NAŠO
ENAKOPRAVNOST
Danes,	5.	t.m.:	dr.	Karel
Šiškovič: Pregled zakonskih osnutkov za globalno zaščito Slovencev v Italiji.
V	ponedeljek: 9. t.m.: gojenci dijaškega doma v Trstu in pevski zbor Slavec. Fašistični procesi — Vladimir Gortan: Prva žrtev.
V	sredo,	11.	t.m.:	prof. Jože
Pirjevec,	Branko	Jazbec,
Paolo	Privitera	—	Dvoje-
zičnost: reakcija na italijanskih šolah.
Vabljeni!
SPDT prireja danes, 5. a-prila, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ulicn sv. Frančiška 20/2) predavanje kuratorja muzeja v Ljubljani Nade Prapotnik, na temo:	.vkdUL'
SPREHOD PO BOTANIČNEM VRTU* »JULIANA*
Začetek ob 20. uri. Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni vsi, predvsem osnovnošolska in srednješolska mladina.
PD PROSEK KONTOVEL ŠD KONTOVEL FC PRIMORJE
vabijo vaščane na razgovor o
GLOBALNI ZAŠČITI SLOVENCEV V ITALIJI
ki bo jutri, 6. aprila, ob 20. uri v Soščevi hiši. Prisoten bo član glavnega odbora GO SKGZ EDI BUKAVEC
Prosvetno društvo SLOVENEC vabi na
GORTANOV VEČER
ki bo danes, 5. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Sodelujeta dramska skupina Dijaškega doma iz Trsta in pevski zbor Slovenec iz Boršta.
MLADINSKI KROŽEK TRST
Ul. Ginnastica št. 72
vabi na dvodnevni velikonočni *?let dne 14. in 15. aprila (Pleterje, Gor. Stubica, Kum-rovec, Krapina, Trakoščan, Ptuj, Ptujska gora).
Informacije in vpisovanje do jutri na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, od 18. do 19. ure (tel. 744249)
DRUŠTVO
SLOVENCEV
MILJSKE
OBČINE
Prireja v petek, 6. t.m., ob 20. uri v dvorani «Lo squero» v Miljah predavanje prof. Egl-dlja Košute
«0 VZGOJI OTROK V SODOBNI DRUŽBI«
Vabljeni!
Koncerti
v nedeljo ob 11. uri v Avditoriju koncert komornega ansambla Verdijevega gledališča pod vodstvom Se-Verina Zannerinija. Na sporedu Vi-v&ldijeve, Puccinijeve, Hindemitho-ve in Marcellove skladbe.
V Modri dvorani hotela Excelslor b° danes, 5. t.m., ob 20.30 kon-c*rt vokalne in instrumentalne sku Ptbe «Citta di Trieste*.
Kino
La Cappella Underground 18.00— 20.00—22.00 «1 clovvn* in «Toby Dammit* Fellinija. Barvni film.
Ariston 16.00 «Lo specchio». Andreja Tarkovskega. Barvni film.
Ritz 16.30 »Concorde affaire 79». James Franciscus, Mimsy Far-mer Van Jonson. Barvni film.
Eden 16.30 »Incontri ravvicinati del quarto tipo». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30 «Squadra anti-gangsters*. Tomas Milian.
Excelsior 16.00 »Taverna paradiso*. Sylvester Stallone. Barvni film.
Penice 16.00 «FiIo da torcere». Clint Eastwood. Barvni film.
Nazionale 15.00 «11 gatto venuto dal-lo spazio». Walt Disney.
Mignon 15.00 «Cantando sotto la pioggia*. Gene Kelly. Barvni film.
Fiiodrammatico 15.3CF—22.00 »Piace-ri solitari*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.45—21.30 «Chinatown». Jack Nicholson, Faye Dunaway.
Moderno 16.30 »Una vergine in fa-miglia». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom .
.Auror£; 16.$0 »Perclie i gatti?« B. Marshall. Barvni., film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
•Caplt»M9:00-*fi"paradiso"pud-atten-dere». VVaren Beatty. Barvni film.
Vittorid Veneto 16.30 «Lady Chat-terly Junior». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Volta Milje. Danes zaprto.
Gledališča
Razstave
V	tržaški občinski galeriji je odprl razstavo svojih akvarelov goriš-ki rojak Andrej Košič, ki bo do 6. aprila razstavljal skupaj s tržaško slikarko Ondino Brunetti.
V	galeriji Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4 razstavlja Jože Ciuha 31 grafičnih listov.
Mali oglasi
TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA INŽ. CRAZIATA
Vloga goriške hranilnice pri razvoju kulturnih in športnih dejavnosti
Na sporedu sta dve mednarodni prireditvi: evropsko košarkarsko prvenstvo in ^maratonina» * Zanimanje za slovensko športno halo
Stalno slovensko gledališče v Trstu, gostuje v Ljubljani (Drama) s predstavo Daria Foja «Sedma zapoved: kradi malo manj»,. danes, 5. aprila ob 19.30.
Danes, 5. aprila, ob 10. uri v Ljubljani (Mladinsko gledališče) s predstavo Erika Vosa »Plešoči osliček*.
ROSSETT1
Danes, 5. aprila, ob 20.30 Teatre Stabile iz Genove bo predstavil enodejanko Čehova iz spleta «Fremendo tra le lacrime sul pun to di morire*. Veljajo abonmajski odrezki, še neizkoriščeni od 1 do 7 ali 20 odst. popusta za abonente.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 bo Teatro Stabile uprizoril »Staromodno komedijo* Alekseja Arbuzova. Nastopata Lina Volonghi in Ferruccio De Ceresa. V abonmaju: odrezek št. 5.
Razna obvestila
OSM1CA — .nuni Gombač, Lonjer štev. 291, je odprl osmico; toči belo in črno domače vino. Poskrbljeno za prigrizek.
ZARADI bolezni v družini oddam psa boksarja 2 leti starega osebi (ljubitelju živali). Tel. 825019.
MARIO in LADI Kocjan iz Doline 147 sta odprla osmico, kjer točita pristno domačo kapljico.
MLAD zdravnik išče v najem prostore primerne za ambulanto. Rojan - Greta - Barkovlje. Tel. 416615
ODBOR ljudskega aoma iz Križa išče novega najemnika za gostilno
V	DOLINSKI OBČINI prodajam zemljišče 5.000 kv. m. Možna za zidava kmečke hiše. Telefonirati od 15. ure dalje na tel. 231868.
KDOR IMA doma šotor ali opremo za taborjenje, ki ju ne rabi več, naj stopi v stik s TPK Sirena, telefon 417697. Iščemo tudi gumi jasti čoln (gommone) po možnosti z motorjem.
V	DOLINI na št. 326 dam v najem dobro vpeljan frizersk; salon. Za interesirani lahko telefonirajo na številko 228213.
PRODAM motorno kolo »ducati 350» v zelo dobrem stanju. Telefonirati v jutranjih urah na številko 200407.
JUKEBOX «AMI» v dobrem stanju
450.000	lir, prodaj bar »Canari no* na Opčinah.
SLOVENSKA poklicna šola industrijske smeri nujno išče profesor ja/icd"šuplenta/ko za kemijski laboratorij. Informacije na tajništvu šole‘-«v“-Tpstu, Ul. Matteotti štev. 12, tel. 765276
AGENCIJA Alpe Adria išče filmskega snemalca. Pogoji:	višja
srednja šola, opravljena vojaška služba, tehnično poznanje filmskega medija. Za informacije tajništvo agencije tel. 794672, int. 52.
ZAMENJAM dvosobno družbeno stanovanje v Novem Beogradu za večje na slovenski obali. Pisati na ADIT (Sedmak) P.P. 9 — Sežana.
PRODAM dobro ohranjeni otroški voziček. Telefonirati 272595 po 20. uri.
UGODNO prodam trisobno prazno stanovanje - Altura. Tel.: 227372.
mm •
BANCA Dl C H E D11 O Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. H. A.
TRST - ULICA F. FIL2MO - S 61-AAI3
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	838.—
Funt šterling	1720,—
Irski funt šterling	1670.—
Švicarski frank	485.—
Francoski frank	192,50
Belgijski frank	27,—
Nemška marka	444.—
Avstrijski šiling	60,—
Kanadski dolar	670.—
Holandski florint	410.—
Danska krona	160.—
švedska krona	185.—
Norveška krona	155.—
Drahma	24.—
Mali dinar	39,50
Veliki dinar	39,50
PD Rdeča zvezda in ŠK Kras prirejata danes, 5. aprila, ob 20.30 v kleti pri M. Doljaku v Samator-ci filmski večer. Svoje filme bo predvajal znam zamejski amater Aljoša Žerjal. Ob tej priložnosti bo ponovno na vrsti kratkometražni film o namiznoteniških igralkah ŠK Kras. Vljudno vabljeni.
Odbor Sindikata slovenske šole je uredil za svoje člane vstop v grosistično trgovino Ingros v Trstu, v Ul. Macelli 3. Kogar zanima, naj se zglasi v tajništvu Sindikata
Včeraj - danes
MENJALNICA
' - ,
vseh tujih valut
Danes, ČETRTEK, 5. aprila
VINKO
Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 18.37 — Dolžina dneva 12.58 — Luna vzide ob 11.51 in zatone ob 1.59
Jutri, PETEK, 6. aprila IVO
Vreme včeraj: na j višja temperatura 11,8 stopinje, najnižja 8,5, ob 13. uri 11,8 stopinje, zračni tlak 1002,6 mb ustaljen, vlaga 65-odstot-na, nebo 9 desetink pooblačeno, padlo je 7 mm dežja, veter 20 km na uro jugozahodnik, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11 stop.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 4. aprila -j je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
RODILI SO SE: Monica Asaro, Jessica Martellani, Arianna Samaritani, Valentina Ardessi, Albina Krištofič, Andrejka Starec, Andraž Mermolja.
UMRLI SO: 88-letni Stefano Gre-gori, 81-letna Rosina Vernier vd. Borrelli, 73 letna Giuseppina Korenika por. Giacca, 67-letna Erminia Boccacci vd. D Agostino, 75-letni
Riccardo Gregori, 72-letna Norina Viezzoli vd. Caruso, 69-letna Stanislava Coretti vd. Labiani, 74-letni Stanislav Franovič, 74-letni Giordano Divo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1; Trg Giotti (sv. Frančiška) 1; Largo Osoppo 1; Ul. Zorutti 19.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30)
Trg Oberdan 2; Ul. T. Vecellio 24.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2; Ul. T. Vecellio 24.
LEKARfE V OKOLICI
Boljunec:	tel.	228-124; Bazovica:
tel. 228 165: Opčine: tel 211 (MII; Prosek: tel. 225-141 Božje oolje: Zgo mk:	lei. 225-586:	Nabrežina:	tel
200-121; Se.-Uian: tel 208 107: Zavije: tel. 313-137; Milie: tel. 271-124
Predsednik hranilnice inž. Graziato s funkcionarji, predstavniki CONI ter časnikarji na tiskovni konferenci
SEDAJ BODO ŠLI TUDI V POLIGALANT
Z bibliobusom v Novi Gorici obiskujejo tudi tovarne
Bibliobus ima na področju ajdovske, novogoriške in tolminske občine 106 izposojevališč
Vlogo goriškega denarnega zavoda »Cassa di Risparmio* pri pospeševanju kulturne, športne in drugih podobnih dejavnosti je na svoji prvi tiskovni konferenci pojasnil predsednik upravnega sveta hranilnice inž. Gelserino Graziato. Ta denarni zavod, ki je javnopravna osebnost in si zato ne sme ustvarjati dobička, obrača polovico vseh denarnih sredstev, ki se pretakajo skozi denarne zavode v Gorici. Zaradi tako pomembnega mesta, ki ga ima hranilnica v gospodarskem in tudi v javnem življenju, je bolj kot naravno, da v skladu s svojim statutom ter zakoni, ki urejujejo delovanje denarni zavod, skrbi za pospeševanje določenih dejavnosti, namenjenih prvenstveno mladim.
Predsednik upravnega sveta inž. Graziato je v svojem nagovoru izrazil prepričanje, da bo lanski obračun omogočil še izdatnejše posege kot doslej. S tem v zvezi je želel opredeliti zavzetost predvsem na področju športa. V lanskem letu je bilo kar 35 športnih društev deležnih denarne podpore. Posebno izdaten je bil napor pri izgradnji športne hale UGG na Majnici, ki se je izkazala za zejp koristen športni objekt.
V nadaljevanju ^vojega izvajanja je inž. Graziato opisal tri najpomembnejše športne manifestacije v tem letu, pri katerih je hranilnica udeležena z izdatnim prispevkom. Gre za mladinske igre, evropsko prvenstvo v košarki ter »marato-nino*.
Mladinske igre so se pričele v marcu. Vsebujejo naslednje panoge: atletiko, rokomet, košarko in nogomet. Tekme na občinski ravni se bodo zaključile konec tega meseca, v maju bodo pokrajinske in deželne izločilne tekme.. Zmagovalci se bodo udeležili vsedržavnega tekmovanja v Genovi.
Zelo pomembna je nadalje odločitev, da bo en del izločilnih tekem evropskega prvenstva v košarki
9.,	10. in H. junija prav v Gorici.
Prireditelji so z izrednim zadovoljstvom sprejeli to odločitev, ki pomeni visoko priznanje našemu mestu. Sodelovanje Jugoslavije, evropskega in svetovnega prvaka, na kvalifikacijskem turnirju v Gorici predstavlja priložnost za velik finančni uspeh te prireditve, saj na meravajo organizatorji kar polovico razpoložljivih mest nameniti navijačem iz Jugoslavije. V tem kolu bosta zagotovo igrali Jugoslavija in Izrael ter še dve drugi, katerih imena bodo znana kasneje. Sodijo, da bo tekmovanja spremljalo okoli 80 časnikarjev, od tega vsaj 50 iz Jugoslavije. Ostala kvalifikacijska tekmovanja bodo v Benetkah in Sieni. Ob tej priložnosti bodo tiskali spominske znamke ter značke.
Tretje in prav tako pomembno športno srečanje mednarodnega zna čaja je «maratonina», ki jo prirejajo 16. aprila. Na 25 km dolgi progi Gorica, Majnica, Gradišče, Za graj, Sovodnje, Gorica bodo tekmovali udeleženci iz Italije. Avstrije, Romunije, Bolgarije, Češkoslovaške, Poljske, Madžarske. Lani jih ,ie bilo okoli 200, letos pa bodo to število občutno presegli. Atletsko društvo je poslalo vabilo 135 jugoslovanskim društvom, visokemu številu italijanskih ter avstrijskih društev. Napovedujejo prihod italijanskega državnega prvaka Ma^nimja.
Po izčrpnem poročilu inž. Gra ziata je delegat CONI Lino Bregant poudaril zavzetost hranilnice za po speševanje športna na Goriškem. Njegovim besedam se je pridružil tudi deželni delegat CONI dr. Enzo Civelli. Predstavnik Primorskega dnevnika in televizijske agencije Alpe Adria Gorazd Vesel je prisotne seznanil z izgradnjo športne ha le v slovenskem kulturno športnem središču v Gorici ter izrekel priznanje politiki finančnih podpor hranilnice v korist športne dejavnosti. Udeleženci sestanka so pokazali zanimanje za novi športni o-bjekt, ki si ga bodo ogledali ter ga uporabili za nekatere športne manifestacije.
iiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||l|iini|„IUl|tinlllllltlll,l,mi„|„ll|,||NI„l|||,|||i|l||iuiiiiiin
NA POBUDO SKUPINE KATOLIČANOV IN KOMUNISTOV
Dom Franzoni v avditoriju o preprečevanju splava
Dvojna morala tistih, ki so proti splavu zaradi vesti - Vloga posvetovalnic in spolne vzgoje
ZDRAVSTVENA DEŽURNi sl.UŽRA Nočna služba /.a zavarovance INAM in ENI'AS od 22. do J. ure: telet štev. 732 627.
Krščanska skupnost ter komunistični krožek Rinascita sta priredila v torek zvečer v avditoriju zanimiv večer, posvečen splavu. Veliko število udeležencev, zlasti mladih, je z zanimanjem poslušalo izvajanja Doma Franzonija, človeka, ki se zavzeto bori za humano gledanje na to vprašanje in zaradi ka terega si je nakopal jezo uradne Cerkve. Predstavnici organizatorjev sta pojasnili, da prirejajo predavanje zato, da bi prispevali k večji socialni pravičnosti. Navedli sta težave pri izvajanju zakona o legalizaciji splava. Poudarili sta, da zakon še ni popoln in da ga zaradi vesti v Gorici zdravniki ne izvajajo. Iz podobnih razlogov so težave tudi s posvetovalnicami.
Dom Franzoni je uvodoma dejal, da se škofovska konferenca v teh dneh z agresivnostjo bori proti splavom. Svoje obnašanje utemeljuje s statističnim podatkom o večanju števila splavov. Dom Franzoni je dejal, da so podatki resnični in hkrati zadovoljivi, ker se na takšen način manjša število nelegalnih splavov. Le teh je največ v krajih z vernim prebivalstvom. Govornik je razvil teološko filozofijo greha, za katerega je kazen nujno plačilo. «Ker sem grešil, plačam. Plačam 400, 500 tisoč lir za ilegalni splay, plačam z zdravjem, s sramoto.* Govornik je kritiziral dvojno moralo in svetohlinstvo tistih, ki se zaradi vesti upirajo legalnim splavom, dejansko pa se tem podpirajo cvetočo trgovino z nelegalnimi splavi. Visoko je Franzoni postavil preventivno dejavriost, zlasti vlogo posvetovalnic, kjer se ženske srečujejo z zdravnikom ter se vzgajajo v spolnem življenju. Takšna politika jim omogoča, da same upravljajo svojo telo ter postanejo noseče, kadar same hočejo. Zlasti pa se
na takšen način branijo nezaželene nosečnosti. Potem ko je opredelil posamezne fronte, ki so se ustvarile okoli splava, je Franzoni dejal, da so resnični nasprotniki splava tisti, ki so se borili za sprejem zakona o splavu. Toda splav je hkrati znak nemoči človeka pred znanostjo, zato ga je potrebno kulturno dvigniti, da bo sposoben preprečiti nezaželeno nosečnost ženske in s tem kasnejši splav. Vsako sredstvo proti nosečnosti je znak civilizacije, pa naj gre za Ogino-Knau-sovo metodo, ali za tablete, ki jih uživajo ženske ali moški.
Svoj sklepni del govora je Franzoni posvetil spolni vzgoji, za katero — je dejal — so najbolj dojemljivi otroci v vrtcu. V srednjih šolah se ta »vzgoja* vrši s posredovanjem med starejšimi in mlajšimi sovrstniki, preko pornografskih revij in preko znakov po zidovih, če pa se kateri vzgojitelj odloči za odprt pogovor o tem vprašanju, da bi prenel biti tabu, ki zasužnjuje mladega človeka, potem se mu lahko primeri, kot se je to zgodilo z vzgojiteljico v Pescari, da ga te-rajo pred sodišče.
Lutkovna predstava v organizaciji krožka «Micron C»
V organizaciji kulturnega krožka «Micron C* bo v soboto ob 16. uri nastopilo v mali dvorani Ginnastica Goriziana lutkovno gledališče »D carro e la maschera — Nuovo spa-zio anim-To di Bologna*. Predstava It nam?TK“r>a otrokom, vendar bodo t.idj odr-u-U našli v njej marsikaj zanimivega.
Občani treh severnoprimorskih občin so se že navadili obiskov rdečega bibliobusa, ki jih enkrat mesečno obiskuje, tako da si v njem izposodijo knjige. Mnogim pomeni potujoča knjižnica praktično edino kulturno dobrino, ki jim je dostopna v njihovem domačem kraju.
Bibliobus obiskuje v ajdovski, novogoriški ter tolminski občini 106 izposojevališč in v vseh vlada veliko zanimanje za knjigo, saj je bilo v preteklem letu izposojenih 55.008 knjižnih enot. Velja poudariti, da potujočo knjižnico obiskujejo predvsem tisti sloji naših občanov, ki jih drugače redkeje srečamo v knjižnici. Posebno skrb posveča potujoča knjižnica neposrednim proizvajalcem. Tako so po večletnem trudu uspeli, da je okrog 24 odst. vseh obiskovalcev prav iz vrst neposrednih proizvajalcev. Še posebej uspešni so namreč obiski v delovnih organizacijah, ki omogočajo delavcem, da si mimogrede, tako rekoč med malico, izposodijo sebi primerno knjigo. Pogosto se dogaja, da obišče bibliobus tudi preko 100 bralcev med skromno odmerjeno uro, ko se ustavi pred menzo delovne organizacije. Mnogim željam žal ni mogoče ustreči, kajti vsaka knjiga v potujoči knjižnici je povprečno kar petkrat letno izposojena.
HiiiiiiiiiiiiimiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiauiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimmiiMiiMiniiii
PRVI KORAK ZA OSAMOSVOJITEV COTONIFICIA TRIESTINA
Stekel je postopek za prisilno upravljanje grupacije Bustese
Ukrep zadeva finančno družbo Bustese in pet podjetij, med katerimi pa ni podgorske tovarne
Odločilni dnevi za usodo podgorske tekstilne tovarne. Kakor izhaja iz tiskovnega poročila pokrajinskega tajništva sindikata tekstilcev FULTA, je v torek, 3. t.m., pri milanskem okrožnem sodišču stekel postopek za uvedbo prisilne uprave v finančni družbi Bustese in v petih podjetjih, med katerimi pa ni podgorske tekstilne tovarne, za katero se predvideva popolna osamosvojitev. Prvi korak pri reševanju več kakor poldrugo leto trajajoče krize v podgorski tekstilni tovarni je bil tako storjen. V prihodnjih dpeh naj bi se o zadevi dokončno izreklo sodišče. Tako piše v tiskovnem poročilu sindikat^, FJJLTA, kjer je' tudi poziv, naslovljen deželni upravi, lastnikom podgorske tovarne in u-pravnemu svetu^n^tadtrpripMv**' ljeni na uresničevanje obveznosti, ki so jih sprejeli lani junija na deželni ravni in ki naj bi zagotovile nemoteno nadaljevanje proizvodnje in zaposlitve.
Milansko sodišče naj bi o umestnosti uvedbe prisilne uprave razpravljalo v prihodnjih dneh.
Včeraj celodnevna stavka v podjetju CMI v Tržiču
Skoraj ne mine dan, da ne bi bilo v tem ali onem podjetju stavke ali drugačne oblike protesta. Včeraj so ves dan stavkali uslužbenci trži-škega kovinskopredelovalnega pod jetja CMI, ki ima sedež v industrijski coni Schiavetti. Razlog za stavko so razmeroma skromne proizvodne nagrade, precej nižje od tistih, ki jih prejemajo kovinarji v drugih podobnih podjetjih na Tržiškem. Podjetje je pred kratkim prejelo za nekaj milijard lir novih naročil, kar pomeni, da je zagotovljena redna proizvodnja za daljše obdobje in da zahteve, ki jih postavljajo delavci, to je, da se jim prizna proizvodna nagrada v višini, kakor jo prejemajo ostali kovinarji, niso preveliko breme.
V ponedeljek, 9. t.m., bo v podjetju skupščina delavcev, kjer se bodo pogovorili o nadaljnjem poteku sindikalnega boja.
jali diapozitive, ki so bile nagrajene na letošnji jugoslovanski razstavi diapozitivov in na Dia Primorska.
Ob takšni obremenjenosti knjižnega fonda ni čudno, da nekatere popularne knjige sploh ne zapustijo delovne organizacije, ker si jih bralci dobesedno podajajo iz roke v roko. Razveseljivo pa je, da delavci v bibliobusu ne iščejo le razvedrila, pač pa posegajo tudi po zahtevnejših delih, n.pr. po družboslovnih, strokovnih in poljudnoznanstvenih knjigah.
Umik bibliobusa je danes zelo natrpan in težko je v «vozni red* vključiti še kakšno novo postajališče. Prav zato smo se morali o-dreči širjenju mreže na nove kraje in nove delovne organizacije. Toliko bolj je torej razveseljivo, da smo kljub vsej obremenjenosti le u-speli najti prost časovni termin, ki ga bomo izkoristili za obiske v POLIGALANTU v Volčji dragi. V tem mladem tristočlanskem kolektivu se ob uspešnih delovnih rezultatih zadnje čase veča zanimanje za kulturne prireditve in prav zato si Goriška knjižnica obeta uspeh tudi pri populariziranju knjige.
V petek, 6. aprila, bo bibliobus prvič zapeljal na dvorišče POLIGA-LANTA. Delavci bodo imeli priložnost. da si ogledajo ta v knjižnico spremenjeni avtobus. Upamo, da bodo zadovoljni in da se bodo v čim večjem številu vpisali med bralce.
ZOLTAN JAN
Predavanja
Slovensko planinsko društvo vabi danes ob 20.30 na predavanje dr. Franceta Habeta »Od Pacifika do Amazonije*. ki bo v prostorih kluba Simon Gregorčič, na Verdijevem korzu 13. Predavatelj bo prikazal vrsto zanimivih barvnih diapozitivov z lanske jugoslovanske jamarske ekspedicije v Južni Ameriki.
Izleti
Luigi Blasig drevi novi župan v Tržiču
Na nocojšnji občinski seji v Tržiču bo župan dr. Gianni Maiani dal ostavko, na njegovo mesto bo izvoljen Luigi Blasig, ki prav tako kot Maiani pripada socialistični stranki. Doslej je bil Blasig tajnik mestne sekcije PSI v Tržiču in podtajnik pokrajinske federacije. V občinski svet pride tudi nov socialdemokratski svetovalec Franco Colombo, namesto svetovalca Marzana, ki je dal ostavko.
Spet uspeh fotografov Zavadlava in Prinčiča
Dva zamejska fotoamaterja, Viljem Zavadlav iz Štandreža in Joško Prinčič iz Sovodenj, oba člana slovenskega fotokluba «Skupina 75», sta dosegla še en pomemben uspeh. Dobila sta prvo in drugo nagrado na vsejugoslovanski razstavi črno-bele fotografije, ki jo bodo otvorili, na pobudo Fotokinokluba v Novi Gorici, v sosednem mestu 11. maja letos. Zavadlav in Prinčič sta že dobila več nagrad tako pri nas kot
Jugoslaviji.
Drugi naši fotografi so sodelovali tako s slikami kot z diapozitivi na podobnih razstavah, ki bodo, prav tako otvorjene v Novi Gorici 11. maja.
V galeriji Meblo bodo ta dan otvorili jugoslovansko razstavo črno-bele fotografije, v komorni dvorani sodišča pa bodo isti večer predva-
Januarja in februarja odvzeli 25 vozniških dovoljenj
V	prvih dveh mesecih letos je goriška prefektura odvzela 25 vozniških dovoljenj. Osem oseb je bilo ob vozniško, ker so zagrešile hude prometne nesreče, 12 voznikov se ni predstavilo na izpite za obnovitev do- j voljenja, 3 osebe pa so sjK-znali za nesposobne, medtem ko so dvema ■V.?.?"*?™* te« ^oljenje zaradi različnih prekrškov.
Trčenje v Grojni
V	Grojni se je včeraj, nekaj minut pred trinajsto uro, zgodila hujša prometna nesreča, pri kateri so bile ranjene štiri osebe. Skoraj čelno sta trčila fiat 128 goriške registracije, ki ga je upravljal Aleksander Šuligoj iz Ronk, ter sitnea bo-censke registracije, ki jo je vozila 3I-letna Claudia Prejer, ki stanuje na Jazbinah. Huje so se poškodovali potniki v simci. Prejerjeva in njena otroka, 11-letna Daniela ter 5-letni Andrea, se bodo zdravili po petnajst dni, medtem ko bo voznik fiata ozdravel v petih dnevih.
Do čelnega trčenja med dvema avtomobiloma je prišlo malo pred tem tudi v Ul. Terza armata v Gorici. Pri nesreči so se huje ranili 59-letni Ettore Dissabo iz Cervignana, 33-letni Pier Luigi Cian iz Gorice, Kraška ulica 9 in 53-letni Olindo Urban iz Cervignana. Cian in Dissabo se bosta zdravila 20 oziroma 30 dni, v petih dnevih pa bo ozdravel Urban. Vzroki nesreče še niso povsem pojasnjeni. Menda je Cian vozil fiat 124 goriške registracije po Ulici terza armata v smeri proti mestu, z nasprotne strani pa naj bi pripeljal Urban s fiatom 128, v katerem je bil tudi Dissabo. Do terčenja je prišlo v višini križišča z Ul. Fatti.
Slovensko planinsko društvo vabi
člane in prijatelje na družinski pohod, ki bo 8. aprila. Marš ruta: gostilna v «buži», vzpon do lovske koče na Planini pri Vrhovljah. Zbirališče ob 9. uri pri gostilni v «bu-ži», oziroma četrt ure prej na Travniku v Gorici. Pohod ni preteža-ven in je primeren tudi za tiste, ki niso najbolj navdušeni ljubitelji hoje in jih radi žulijo čevljL Udeleženci naj prinesejo s sabo prepustnico.
Razna obvestila
Goriška sekcija VZPI-ANPI vabi predsednike in tajnike slovenskih sekcij na sestanek, ki bo jutri, 6. t.m., ob 19.30 v prostorih v UL Malta 2.
Kino
Gorica
CORSO 17.30—22.00 »Nosferatu il principe della notte*. K. Kinski in J. Adjani. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI 17.00—22.00 «11 giocattolo*. N. Manfredi.
VITTORIA 17.00-22.00 »Peccati in famiglia*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCLLSICR 17.00-22.00 »Un mer-
^ coledi da leoni.*
PRINCIPE 17.00-22.00 »D cinico, 1’infame e il violento*.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Car-duccijevr ulica 38, tel. 2268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341.
NEMOGOČE?	NEH!
Nič ni nemogočega v trgovini ELIO «IN» MODE	
V DAR	
DEŽNI F	> G<
moški ali ženski,	
(izbira barve: rumen — rdeč — rjav),	
vsakomur, ki kupi en par JEANSOV	
iz opranega platna	za ceno 10.900 lir.
Ne ver|amete?	OBIŠČITE NAS!
Ponudba je veljavna	
od torka, 10. aprila, do sobote, 14. aprila 1979	
ELIO «IN»	MODE
ULICA FORMICA 28	GORICA
V soboto se je zaključila letošnja «Primorska poje»
V soboto se je v prepolnem tržaškem Kulturnem domu zaključila letošnja jubilejna revija primorskih pevskih zborov in ansamblov, ki nosi naslov «Primorska poje«. Kakor smo mogli ugotoviti, se je letošnjih prireditev povsod udeležilo zelo veliko občinstva, iz česar sklepamo, da postaja ta manifestacija tudi zelo popularna. Za sobotno prireditev moremo z zadoščenjem dodati, da sta se je udeležila tudi dva pevska zbora iz najbolj zapostavljenih naših krajev v Italiji in sicer iz Ukev in Barnasa. Na gornji sliki vidimo mešani zbor iz Barnasa, ki ga sestavljajo sami mladinci in ki ga vodi Nino Specogna, na spodnji sliki pa vidimo mešani zbor iz Ukev, ki ga
vodi rimnik Murin Gnrinn
O manifestaciji »Primorska poje* sta spregovorila predsednik kulturne komisije pri SKGZ Miroslav Košuta (gornja slika) in predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Humar
RIM, konec marca — Resnično in objektivno predstaviti, v enem samem članku, umetniško kariero Alberta Sordija, je drzna in tvegana zamisel. Celo italijanska RAI-TV, ko, je. začela pripravljati program »Alberto fSordi — Zgodba nekega Italijana*, se je znašla, v veliki zadregi- Sordijevega »materiala* je bilo namreč toliko in na pretek, da televizija ni več vedela, kaj bi v program vključila in kaj izločila. Zato je bilo treba prvotno zamisel, ki je predvidevala enkratno oddajo, razširiti v serijo dvanajstih tedenskih oddaj. Iz teh bo morda možno, predvsem mlademu občinstvu, spoznati ali na novo odkriti izreden igralski talent Alberta Sordija — nemogoče pa bo oceniti pomembnost in vpliv, ki ga Sordi ima na italijanski film.
Ni dovolj, če Alberta Sordija analiziramo zgolj po igralskih vrlinah ali umetniških uspehih; ne zadostuje pisati, da je Sordi že trideset let najbolj priljubljeni italijanski filmski igralec ali suhoparno naštevati naslove njegovih najboljših filmov. Alberto Sordi je fenomen, ki nima primera v italijanskem filmu. Samo nepozabni komik Tote je užival isti in dokončni uspeh pri široki publiki (kritika ga je začela pravilno ocenjevati šele po njegovi smrti). Sordi, ki seveda pripada drugi generaciji, pa je «ljudskemu» uspehu, pridružil tudi popolno a-
•u.l.illimlnillinilllll..........................................................................................................mi.....milil
Patronat KZ - INAC svetuje
POKOJNINSKE PRAVICE BIVŠIH BORCEV NOV
Jugoslovanski gostinci pred novo bogato sezono ?
Jugoslovanski turistični delavci pričakujejo letošnjo sezono bolje pripravljeni kot lani. Turistična ponudba je bolj široka, bolj kakovostna in bolj raznovrstna. Gostom bodo ponudili okoli 8 tisoč novih postelj v hotelih in okoli 11 tisoč postelj v zasebnih penzionih in campingih. To pomeni, da ima sedaj jugoslovanski turizem več kot milijon ležišč. Okrog 270 tisoč postelj je v hotelih, campingi lahko sprejmejo tudi okoli 270 tisoč gostov hkrati, privatnih postelj pa je okrog 300 tisoč. Največ novih turističnih objektov bo v celinskem delu države, v Primorju pa bodo v glavnem obnovili in razširili obstoječe.
Več pozornosti so namenili tudi izboljšanju kvalitete turističnih u-slug. številne hotelske organizacije so vsebinsko obogatile počitek domačih in tujih turistov. Več je športno - rekreativnih terenov, plovnih in zdravstveno - rekreativnih možnosti s celotno zdravstveno oskrbo. Bolj številni bodo tudi izleti, bogatejše in raznovrstnej-še bo kulturno - zabavno življenje. Dosedanje akcije, ki so se začele že takoj po novem letu, obetajo tudi, da bo oskrba s prehrambenimi proizvodi in pijačo boljša, hotelske in turistične organizacije pa bodo na podlagi lanskih grenkih izkušenj poskrbele, da se primeri prodaje enega ležišča več gostom, ne bodo ponovili.
Manjša bo tudi prometna gneča na. mejah, saj bodo odprli še 3 nove prehode z Avstrijo. Največji jugoslovanski letalski prevoznik JAT
je povečal svojo zračno floto z dvemi letali DC-10, od katerih zdaj eno leti v ZDA, drugo pa v Avstralijo.
Novi letalski prevoznik «Trans -Adria» iz Zagreba bo letos s petimi letali oskrboval zveze Zagreba z Reko, Dubrovnikom in Spli-dom, izkoriščal pa jih bo tudi za izlete.
Povečalo se bo tudi število trajektov, ki prevažajo na najbolj prometnih linijah, posebno na področju Reke in Splita. Tako se bodo skrajšale vrste avtomobilov, ki čakajo na prevoz na Rab, Hvar in Brač. Zadar bo poslej s svojimi sosednjimi otoki povezan še z dvema hidrokrilnima ladjama, ki jih bodo uporabljali tudi za izlete.
Med številnimi prireditvami bodo za turiste gotovo še posebno privlačne sredozemske športne i-gre v Splitu, ki bodo od 19. do 25. septembra letos. Vse to, kot tudi razmeroma majhno povišanje cen (povišale so se za 10 do 11 odstotkov v primerjavi z lanskimi) je prispevalo h konkurenčnosti jugoslovanske turistične ponudbe. Povečano konkurečnost je bilo že mogoče zaznati na podlagi rezervacij in zanimanja, ki so ga zahodnoevropske turistične agencije pokazale na nedavni berlinski turistični borzi. Zahodni Nemci in Angleži so pokupili že dobršen del hotelskih kapacitet na Jadranu in sodeč po tem, se bo moral domači gost tudi letos usmeriti k zasebnikom.
j- P-
Iz umetnostnih galerij
D’Ambrosiova olja v galeriji Bastione
Roberto D’Ambrosio spada med mlajše likovnike, ki si zavestno utirajo pot do višjih umetniških ciljev preko skomercializiranja vsega, kar je značilno za našo dobo. Iz tradicije oljnega slikanja prehaja počasi v svojstveno obdelovanje listov v mešanem načinu, kjer uporablja čopič, risalo in obrizgavanje z rahlimi sivinami , kar daje slikam nekakšno odmaknjeno brezčasovnost, hkrati pa ga loči od figurativnosti del na tržaških razstavah.
Vedno redkejše pojavljanje njegovih oljnatih slik pa ga ne ovira, da bi v njih ne nadaljeval svoje bleščave ubranosti barv v pokrajinah ter slikah mestnega življenja, ki ga že od samega začetka tako močno privlači. Vse to smo mogli opaziti na njegovi nenavadni razstavi v galeriji «Al Bastione». Mogli smo to opaziti v njegovih zares zelo majhnih oljih, ki so še manjša od njegovih priljubljenih mini-slik. Te slike pa niso za ljubitelje umetnosti z bolj plitvimi žepi, kajti nekatera dela so uokvirjenja v kar dragocene široke ozlačene okvirje, ki jih ljubeče in varno objemajo, kot da bi iz njih ne ušli vsi ti lepi zeleni vrtovi starih vil. porasli gaji in hiše, tržaška predmestja, tudi naš Kras, pa tudi rožarice s Ponte rosa, t.j., prodajalke cvetja, ki bi jih morali skoroda gledati skozi povečevalno lečo, pa čeprav še vedno ne gre za prave miniature.
Voltolina v tržaški občinski
Krminski slikar Silvano Voltolina je že pred leti razstavljal v tržaški občinski galeriji. Tokrat pa je bila njegova umetniška bera bogatejša in značilna tudi po tem, da je razstavil v glavnem dela manjših mer. Dejstvo, da so mu dali na voljo ves razstavni prostor, govori o pomenski teži njegove ustvarjalnosti, posredno pa tudi, o njegovi tehniki, njegovi temperi. Voltolina nanaša barvo v gostih, ponekod malone že nadvižnih namazih, ki še bolj u-tišajo njegovo izredno plemenito izbrane rahle odtenke ozko omejene barvne lestivce rjavkasto zelene ubranosti sredi močnih osvetlitev z belo barvo, kar ustvarja učinke, ki so vredni najboljših tradicij turinskih cehiari-stov».
Je pa pri tem Silvanu Voltolini barva glavni pobudnik slikarskega impulsa. Ko upodablja ženske like, se še drži naravnih razmerij. njihova oblika pa je le nosilka barve. Zato so obrazi teh žensk in druge njihove potankosti le namišljene, kajti upodablja obraze brez ust, nosa in oči.
M. BAMBIČ
iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiifiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiniiiiimmiiiiiil
OB TELEVIZIJSKI NANIZANKI «ALBERTO SORDI-STORIA Dl UN ITALIANO«
»JE TO ZGODBA MOJEGA
IN VAŠEGA ŽIVLJENJA*	(&N
Galerija najbolj posrečenih Sordijevih	■
filmskih nastopov, ki je hkrati humori-stično, tragično, cesto verno ogledalo
življenja poprečnega Italijana	.€
V pr.: <V vaši rubriki odgovarjate na vprašanja raznih delavcev, zato sem se odločil, da vam ttuli jaz pišem in navedem svoj primer. V Italiji delam že več kot 32 let in imam tudi potrdilo INPS, da so mi gospodarji redno plačevali prispevke. Imam tudi dve leti vojaščine in rad bi čimprej šel v pokoj. star pa sem 54 let. Tudi če ne bom imel polnih let, bi se zadovoljil z nižjo penzijo, ker bi tako lahko malo obdeloval domači grunt v katerem sedaj delam le po urah. Jaz pa sem bil tudi pri partizanih že od februarja 1043. dalje, vendar pa nisem se nič uredil dokumentov. Imam pa vojno knjižico. Rad bi zvedel, kaj moram narediti da mi bodo šteli to dobo, kako jo bom lahko izkoristil in kdaj bom kaj dobil in od koga? In v Italiji, kaj naj naredim?» M. Č.
Če se vam res tako mudi v pokoj, potem vam takoj na začetku aniicipiram veselo novico, da že izpolnjujete zavarovalne pogoje za predčasno starostno upokojitev (an-zianita). Vendar pa bi se morali poslužiti konvencije med Italijo in Jugoslavijo iz leta 1957, ki u-rejuje pravice na področju socialnega varstva in skrbstva. Skupni seštevek vaše pokojninske dobe namreč znaša 34 let v Italiji (tudi služenje vojaškega roka se šteje v pokojninsko dobo in se upoštevajo simbolični prispevki v dejanskem časovnem trajanju vojaščine), v Jugoslaviji pa imate dejansko štiri leta In pol pokojninske dobe, saj se doba partizanščine šteje dvoj-
no. Pogoja za upokojitev sta dva: prekiniti bi morali delovno razmerje in takoj vložiti na Zavod socialnega zavarovanja v Kopru zahtevek za priznanje pokojninske dobe.
Za ureditev in priznanje pravic v Jugoslaviji vam ni treba dajati posebnih dokažov, ker je vojna knjižica verodostojen dokument. Za tista štiri leta in pol partizanščine vam bo Jugoslavija izplačala sorazmerni del borčevske pokojnine. Zakaj borčevske in kaj to pomeni? Ker ste aktivno in organizirano sodelovali v NOV pred 9.9. 1943, imate v skladu s členom 172 pokojninskega zakona maksimalne pravice oziroma ugodnosti kot borec. Vašo pokojninsko osnovo, ki jo določijo na osnovi vaše kvalifikacije- in zaposlitve v zadnjih petih letih, bodo namreč povečali za (iO odst, vendar pa največ do «strehe» 85 odst., ki odgovarja 35 letom pokojninske dobe. Borci pred 9.9.1943 imajo polno dobo s 35 in ne s 40 leti, poleg tega Da jim lab ko likvidirajo pokojnino pet let prej, se pravi s 55. letom starosti za moške oziroma s 50. letom za ženske. Seveda vam ne bodo likvidirali polne pokojnine v Jugoslaviji, temveč 35 deljeno 4.5 se piavi približno osmino polne borčevske pokojnine. Do tega prejemka imate pravico po dopolnjenem 55. letu starosti, v kolikor niste več zaposleni. Možno bi bilo tudi, da Jugoslavija predčasno likvidira svoj delež tistim italijanskim zava rovancem, ki niso več zaposleni, vendar pa bi v Italiji dobili starost-
no pokojnino komaj s 60. letom.
V vašem slučaju torej, ponavljam, lahko takoj stopite v pokoj potom konvencije. Lahko pa tudi počakate še eno leto in uveljavite predčasno starostno pokojnino le na podlagi italijanske pokojninske dobe, jugoslovanski delež pa vam bodo posebej odmerili od tedaj dalje. Ostaja pa vam še možnost, da bi v Italiji bili zaposleni do 60. leta in bi tako uveljavili pokojnino v višini 80 odstotkov (sedaj bi vam pritikalo približno 68 odst.). Od treh možnosti, ki sem vam jih navedel, bi edinole v prvem primeru (takojšnja upokojitev) ne dobili jugoslovanskega sorazmernega dela, ker nimate še 55 let starosti. Dokončna odločitev pa pritiče vam. Vsekakor vam svetujem, da v vsakem primeru nemudoma vložite na SPIZ v Kopru zahtevek za priznanje partizanščine.
Fiatov športni model X1/9
Od prejšnjega tedna je tudi na italijanskem tržišču na prodaj F'iatov športni model X 1/9 z močnejšim motorjem in petstopenjskim menjalnikom. Motor in menjalnik sta največji novosti v prenovljenem modelu, ki se doslej ni uveljavil na tržišču. Avto sedaj doseže hitrost 180 kilometrov na uro, kilometer brez zaleta pa prevozi v 33,2 sekunde. Vozilo stane (ključi v rokah) 7.233.000 lir in je trenutno edini »spider* sred nje kategorije na tržišču.
firmacijo filmske kritike in zahtevnejšega občinstva.
Sordijeva igralska kariera traja že petinštirideset let. Rodil se je v Rimu, kjer stabio' živi, 1919. leta; komaj petnjastleten . je d(>, živel svoj gledališki debut (rtf stopal je v takrat zelo popularnih revijah in varieteju); v filmu se je najprej uveljavil kot »italijanski glas* ameriškega komika O-liverja Hardyja; takoj po vojni je začel dobivati prve vloge in dosegel prvi veliki osebni uspeh v Fellinijevem filmu «Beli šejk» (1952). Ker se je v tistih letih pričel njegov umetniški vzpon, je Alberto Sordi sedaj »zaokrožil* svojo filmsko kariero rta trideset let... Ko pa sem ga vprašal, koliko filmov je med tem časom posnel, ni znal odgovoriti. Na moj presenečen pogled, je hitro pristavil: »Zapišite — 150 filmov... Film več. film manj, to nima nobenega pomena...*
Pretirano bi bilo trditi, da so vsi Sordijevi filmi na visoki u-metniški ravni, kar je tudi nemogoče zahtevati. Res pa je, da vsako vlogo Sordi iskreno ljubi in ji da prepričljivo življenje. Kot drugi veliki svetovni komiki, tudi Sordi v resnici igra vedno isto vlogo, ki jo v. vsakim novim filmom dopolnjuje in bogati. Spremeni se zgodba, situacija, kraj, čas, poklic in ime filmskega junaka, toda jedro je vedno isto: podoba malega, vsakdanjega človeka. Bodisi, da je ta človek pošten ali nepošten, bogat ali ubog, iskren ali neiskren, plemenit ali podlež... vedno nosi v sebi še košček strasti igralčeve osebnosti. To je nenadomestljiva karakteristika Sordijeve igre, ki je za vsakega gledalca jamstvo resničnega užitka in zabave, za mlade igralce pa neizčrpen vir vzornega, profesionalnega igranja.
— Gospod Sordi. moram vam najprej postaviti banalno vprašanje: zakaj in kako ste postali igralec?
— Dovolite, da vas takoj popravim: vaše vprašanje ni banalno, marveč logično... Moram vam tudi pojasniti, da nisem «postal* igralec: jaz sem se rodil kot igralec. Priče vam lahko potrdijo, da nisem zagledal luči sveta s krikom in jokom, temveč s smehom, in to značilnost sem ohranil in obdržal vse življenje... Vse pomembne in nepomembne dogodke moje eksistence sem osvetljeval z reflektorji humorja in Optimizma. tej filozofiji sem še danes zvest. Kdo je že rekel, da je naše življenje — komedija? Vidite, zato so vsi moji filmi komedija in so morda prav zato vedno blizu življenjski resnici... Bil sem še deček, ko sem se zavedel, da je bilo v mojem življenju (ali bolje: v mojem času in moji družbi) mnogo smešnega: revščina, na primer. Zato sem začel na skrivaj obiskovati Trg Esedra, kjer .je bil takrat najbolj ekskluzivni «Cafe Chantant*. Od daleč sem poslušal romantične zvoke orkestra, zapeljive glasove pevk in humoristov... Najbolj pa sem strmel v okrogle marmornate mizice, ob katerih je rimska »gospoda* lizala sladoled... Ne morete si predstavljati, kako velik pomen .je imel v mojem detinstvu sladoled! Drugega nisem želel, o drugem nisem sanjal, Tako sem se že takrat odločil: postal bom »artista*, sla-
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
Evropa pred veliko krizo
13.00	Oddaja o športu
13.30	Dnevnik
17.00	Alberto Lionello pripoveduje 17.10 Scooby doo, risanka
17.30	Simpatični, ihtavi, Braccio di ferro
17.35	Skrivališče, 5. del
«Spettacolo di illusirniismo*
18.00	Argumenti
Evropa pred veliko krizo Francija: 1925 - 1931
18.30	10 hertzov, glasbeni spored
19.00	Kronike 19.20 Fabiola, film
20.00	Dnevnik
20.40 «Lascia o raddoppia?», Nagradno tekmovanje z Mike-jem Bongiornom
21.50	Posebna oddaja TG 1
Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Gledališki tednik
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	Kulturne dobrine za spoznavanje krajevnih stvarnosti
17.00	Barbapapa
17.05	Tolpa petih, TV film
17.30	Igre za mladino
18.00	človekova ustvarjalnost: Tisk
18.30	Iz parlamenta Dnevnik 2 — šport
18.50	Dober večer z... Jet kvizi
19.45	Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 Starskp in Hutch
Smrtonosno potovanje,
21.35	Tedenska rubrika o dogodkih naših dni
22.35	Petnajstdnevna oddaja o filmu
Ob koncu Dnevnik 2, zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.30	do 15.55 TV v šoli
17.05	Opera narave, dok. film 17.55 Televizija brez trebuha
18.45	Čarobno sedlo
19.30	TV dnevnik
20.00	Oči kritike
20.45	R. Panelli: Alberfan
21.30	TV dnevnik
21.45	Košarka
Bosna — Emerson
Koper
19.50	Stičišče 20.15 TV dnevnik
20.30	Mož, ki je trikrat umrl, film
22.00	Cinenotes, dok. oddaja
22.30	Jazz na ekranu: Vibrafon Summit 78
Zagreb
20.00	Argumenti
20.50	Več kot igra, TV nad.
21.45	Akcije
ŠVICA
19.05	L'uomo del cottage, TV film
20.45	L’ultimo buseadero
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 15.30,
18.00,	19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Jutranji almanah; 9.05 Pesmi s festivalov; 9.45 Disco mušic; 10.05 Slavni izvajalci;
10.45	Oddaja za drugo stopnjo o-šnovne šole; 11.05 Franc Jeza:
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00, 21.00 Poročila;
6.00	in 7.30 Jutranje prebujanje;
9.00	in 10.35 Radio anch'io; 11.30 Glasbena oddaja z Ornello Vano-ni; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.05 Fonomagija; 15.05 Rally; 15.35 Popoldanska srečanja; 16.45 Klasič-
Moč ljubezni, 2. del; 11.35 Rock na glasba; 17.35 Film in glasba;
in folk opere; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Naši zbori; 14.10 Danes bomo govorili o...; 14.30 Vodič o glasbeni umetnosti; 15.35 Glasbeni dossie; 16.30 Kje je napaka?;
17.05	Mi in glasba: Klasiki 20. sto.; 18.05 Svoboda je terapevtična
18.30	Priljubljeni odlomki iz o-peret.
KOPER
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.00, 19.30 Poročila; 6.05 do 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Klasična glasba; 9.15 Knjižna oddaja; 9.32 Luciano-vi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.35 Plošče; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.33 Zbori; 15.20 10. minut s skupino Bacca-ra; 15.40 Popevke; 16.00 Knjige v izložbi; 163.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18if)0 Glasba-po že
18.00	Italijanske popevke; 18.35 Programi pristopanja; 19.35 Un berlinese a stelle e strisce, radijska priredba; 20.00 Opera - quiz,
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00. 10.00. 11.00, 12.00,
14.00,	15.00, 18.00, 19.00 Poročila:
7.30	Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Narodne in ponarodele; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Uganite, pa vam zaigramo...; 12.10 Zvoki znanih melodij; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00; 13.20 Obvestila in zabavna glasba: 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Mehurčki;
15.30	Glasbeni intermezzo; 15.45 .Jezikovni pogovori; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Iz opernega sveta; 19.20 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko ppč, qtrocil; 19.45 Minute z an-
ljah; 18.35 Mladi izvajalci: '10,33 samblom Slavko Žnidaršič; 20.00 Craslj; 20.00 Opera - Poezija, Četrtkov večer domačih pesmi in glasbi i#t£es; -».32 Rock pttty; napevov; ‘21.00 Literarni večer; 21,00 Glasba jugoslovanskega juga. 21.40 Lepe melodije,
Horoskop
ven in toliko bogat, da mi denarja za sladoled ne bo nikoli primanjkovalo... Pomislite, še danes sem nemočna žrtev te slabosti: kljub zdravnikovi prepovedi se sladoledu ne morem odreči...
— Hvala za vaš iskren odgovor, gospod Sordi. Sedaj vemo, da moramo predvsem sladoledu pripisati zasluge, če lahko danes občudujemo tako velikega igralca... Kakšna so bila prva leta vaše kariere?
— Porazna. Nihče me ni hotel, nihče me ni maral. Toda jaz nisem nikoli obupal! Dolgo vrsto let sem v matru-varietčju opravljal najrazličnejše posle, a sem istočasno tudi pridno in marljivo sledil dogajanju na odru in prisostvoval vsem vajam velikih igralcev. To je bila moja edina igralska šola. Ves repertoar sem se takoj naučil na pamet in ga potem posredoval mojim domačim... Naravnost vsiljivo pa sem «obiskoval» režiserje in producente, trkal na vsaka vrata, če so mi jih zaprli pred nosom, sem se vrnil skozi okno... Zapomnite si: če je človek prepričan v svoje možnosti, mora vztrajati; prej ali slej bo dosegel svoj cilj.
— To bi lahko bil nasvet vsem mladim, ki iščejo uspeh pri fihnu?
— Vsekakor. Občudujem mlado generacijo, ker se je znala otresti vseh predsodkov, katerim smo bili podložni. Mladi se mi zdijo bolj odkriti, odprti, svobodni. Včasih pa jih ne razumem. Današnji igralci so preveč nervozni, egocentrični in nepotrpežljivi — predvsem do nas »starih*. Hočejo se v trenutku uveljaviti in niso dovoli skromni, da bi priznali in spoštovali naše delo ali naš talent. Morda bodo ta odnos spremenili, ko bodo sami spoznali, kako resno, naporno in tvegano delo je igranje! Predvsem pa mladi ne poznajo pravega spoštovanja m obzira do občinstva, ki je edini resnični sodnik našega dela. Jaz vsakokrat trepetam, kadar pride moj novi film v kino dvorane, ker ne vem, kako ga 1» publika sprejela: vsaka nova vloga je zame nov izpit; vsak najmanjši uspeh me osreči in ga sprejmem, kot bi bil to prvi (ali zadnji) uspeli moje kariere.
— Prepričan sem. da se bo vaš uspeh sedaj, ko televizija predvaja program »Alberto Sordi — Zgodba nekega Italijana*, osvežil in povečal.
— Zelo ste vljudni, hvala. Tudi jaz veliko pričakujem od tega programa, ker je to praktično moj prvi nastop na televiziji, če-
prav je ta program v bistvu mozaik, sestavljen iz tisoč in več filmskih posnetkov. Potreboval sem 'skoraj leto dni nepretrganega dela, da sem lahko pregledal vse svoje filme in izbral najpomembnejše prizore. Po zaključeni montaži, sem presenečen ugotovil, da sem tako rekoč izdelal nov film, ki ni samo antologija moje filmske kariere, marveč tudi originalen portret italijanskega »malega* človeka (ki je skoraj vedno protagonist mojih filmov), od prve svetovne . vojne do danes. Zato smo dali oddajam podnaslov: «Zgodba nekega Italijana*.
BRANKO VATOVEC
i	OVK,N (od 21.3. do 20.4.) Dan
| je ugoden za razvijanje umetniških dejavnosti. Uspešno boste preizkusih iskrenost nekega prijatelja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Za uspeh poslovanja je v prvi vrsti potrebna previdnost. Ne zlorabljajte avtoritete, posebno ne izven družinskega kroga.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dan bo zelo važen za uspešen zaključek neke naloge. Ne dovolite, da bi to pot razum obvladal vaše srce.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Izvrstne perspektive v zvezi z nekim načrtom, ki ga pripravljate. Imeli boste srečo s prijatelji.
LEV (od 23.7. do 22.8.) S svojo sposobnostjo opazovanja bo6te z lahkoto rešili sprejeto nalogo. Primorani boste zavrniti neko vabilo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V nobenem primeru ne zamudite priložnosti, ki se vam nudi. Neko prijateljstvo se bo poglobilo.
TEHTNICA (23. 9. do 23.10.) U-trdite v organizacijskem pogledu svojo poslovno ustanovo. Rodilo se bo dragoceno prijateljstvo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Kljub zamudi se vaše gospodarsko stanje še lahko popravi. Nepreviden dogodek v teku večera vas bo razvedril.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nudila se vam bo priložnost, da menjate zaposlitev. Priložnost za izboljšanje družinskega ozračja.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaše delo bo izpolnjeno z optimizmom in dobro voljo. Nastopil je u-goden trenutek za vaše načrte
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) U-godne poslovne perspektive, kljub nevarnosti tekmecev. Ognite se razburljivim pogovorom v družinskem krogu.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pametno boste storili, če boste svoje skrbi zaupali kakemu strokovnja-
ku. Opustite neki načrt,
Tolminski planinci o svojem dosedanjem delu in o načrtih
Gornje verze smo si izposodili z nagrobnika velikemu planincu Jakobu Aljažu. Z njimi smo želeli dati poudarka delu tolminskih planincev, ki so tradicionalno navezani na svoje tolminske gore in planinstvo. Pred nedavnim so se zbrali na redni letni občni zbor, da bi pregledali opravljeno delo v preteklem letu in sestavih načrte za delo v 1979. letu.
Planinsko društvo Tolmin šteje 1.116 članov, od teh je 515 ordaslih, 172 mladincev in 429 pionirjev. Lani se je PD Tolmin pridružilo še 20 članov planinske sekcije z Liga.
Da bi društvo še uspešneje delovalo, se je lani povezalo z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v občini. Svoje delegate ima v krajevni konferenci SZDL, skupščini krajevne skupnosti in skupščini temeljne telesno-kultur-ne skupnosti.
Predsednik društva je v svojem poročilu med drugim omenil važnost vzgoje mladih planinskih kadrov. Vzgoja mladih planincev sc odvija v planinski šoli, vendar primanjkuje strokovno izšolanega kadra za vodenje šole. Gospodarski odsek je lani imel veliko dela z oskrbovanjem koče na planini Razor. Koča je bila za obisk odprta v poletnih mesecih 95 dni. Izven sezone je bila koča odprta 4 dni za prvomajske praznike, 6 dni za 29. november, torej ob dnevu re publike in 3 dni za Novo leto. Gradbeni odbor je pripravil ves gradbeni material za popravilo in raziširitev koče na Razorju, Kočo
je precej poškodoval potres. Obisk planincev iz leta v leto narašča, zato je odbor sklenil povečati število ležišč in sprejemnih prostorov.
V preteklem letu je jamarska sekcija, ki deluje v okviru društva, uspešno raziskala več brezen in podzemskih jam. Člani jamarske sekcije so raziskali in izmerili Za-dlaškp jamo v dolžini obilnega kilometra, na območju Lašče so raziskali dve brezni, na Bogatinu tri, na Kaninu, štiri na planini Razor pa dve brezni. Pod kočo na planini Razor so v štirih dneh odkopali zasuti vhodni del in iz.ne rili 500 metrov rovov. V jami pri Dolenji Trebuši so odkrili okostje jamskega medveda. Naj poudarimo, da so tolminski jamarji vse stroške raziskovanja brezen in jam krili sami. Res vzornj jamarski delavci. Imajo pa veliko željo: da bi dobili primeren prostor, kjer bi hranili bogat arhiv in opremo. Uspešno je v preteklem letu delovala tudi foto-sekci,ja. Dva člana sta bila na zvezni razstavi nagrajena za diapozitive, prejela sta eden srebrno, drugi pa bronasto medaljo.
Člani društva so sodelovali pri spominskih pohodili na Sto), na Porezen, na planino Sleme in na Tolminski Triglav v počastitev 200-letnice prvega vzpona na Triglav. Udeležili so se srečanja planincev treh dežel, ki je bilo v Bazovici, dne 11, januarja. Posamezne sekcije so sodelovale pri vzponih na Triglav, na Krn, v Kamniške Al pe, Grossglockner, Materhorn, Mount Blanc in druge vrhove.
V tem letu bodo tolminski planinci sodelovah na številnih pohodih v znane kraje iz časov NOB, tako na planino Lom, na Sleme, Nanos, Stol, Porezen in še druge vrhove. Udeležili se bodo srečanja planincev treh dežel, srečanja s planinci PD Bohinjska Bistrica in srečanja s planinci Slovenskega planinskega društva v Čedadu. Jamarji bodo nadaljevali z raziskovanjem jam v Žlebu pod planino Razor, brezna na tolminskem Migovcu, jame za Škrbino, jam v Trnovskem gozdu in raziskovali in merili še neodkrite jame in brezna v Kaninskem pogorju.
Člani bodo pomagali v maju pri popravilu poli s planine Lom do koče na Razorju. To bo omogočilo prevoz okrog 400 ton gradbenega materiala za popravilo in razširitev koče na Razorju. Odbor društva bo skušal rešiti vprašanje financiranja planinskih poti in koč kot telesno-kulturnih objektov.
Vse letošnje delo tolminskih planincev bo povezano s praznovanjem jubilejev 60-letnice ustanovitve KP Jugoslavije, 40-letnice izvolitve novega vodstva KPJ, ki je bilo v Bohinju, 60-letnice ustanovitve SKOJ in Enotnih sindikatov.
Člani Zvonko Cvek, Ljubo Maver In Slavko Tuta so prejeli izkaznice za prehojene planinsko transverzalo. Zadnji, Slavko Tuta, je v tem rekorder, saj je planinsko transverzalo prehodil — že trikrat! Dva člana pa sta prejela izkaznici za osvojitev trideset vrhov prijateljstva.
A.P. — OGAREV
KOŠARKA
DANES V FINALU POKALA PRVAKOV'
MINIBASKET
POKAL COCA-COLE
Izenačen boi v Grenoblu $tiri naše ekiP* P°d koši
ri 1 i	•• iii n ti • »r j l i 1) I i
V primeru zmage bi Bosna dosegla največji uspeh v zgodovini svojega društva - To je že deseti finale italijanskega prvaka iz Vareseja Tekma po ljubljanski in koprski televiziji ob 19.25 - Brez favorita
GRENOBLE — Danes bo v Grenoblu ob 19.30 finale evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov med Emersonom iz Vareseja in Bosno iz Sarajeva.
Medtem ko bo ta za Emerson že deseti zaporedni nastop v tem finalu, pa bo Bosna prvič nastopila v tem velikem finalu. Za srečanje v Grenoblu vlada izredno zanimanje, saj je športna dvorana že povsem zasedena, pa čeprav lahko sprejme kar 12.000 gledalcev. Iz Italije bo v Grenoble dopotovalo kar 3.000 navijačev, iz Jugoslavije pa tisoč. Skratka, prava košarkarska predstava, ki bo gotovo navdušila prepolno dvorano in milijonski avditorij ob televizijskih ekranih.
Tekmo bosta neposredno prenašali tudi ljubljanska in koprska televizija.
Prvo vprašanje, ki se poraja ob današnjem srečanju, je seveda to: kdo je favorit? Mnenja smo, da pra-yega favorita v tej tekmi ni, in to iz enostavnega razloga, ker je vsak veliki finale poglavje zase. Ne gre namreč pozabiti, da je Emerson o-svojil naslov prvaka, prav tedaj ko ni bil favorit. V Antwerpnu ni igral Meneghin, vseeno pa so Italijani premagali Real Madrid. V Beogradu je moštvo iz Vareseja bilo nesporni favorit za zmago. Igralo je s «skromnim» Makabijem. No, zmagali so Izraelci. Že ta dejstva jasno kažejo, da so finalne tekme posamezni dogodki, v katerih o zmagovalcu odločajo najmanjši činite-Iji: razpoloženje nekaterih posameznikov, skoraj nepomembni odtenki v igri, sodniki itd.
Tudi drevišnji finale torej gre jemati v tem smislu. Našim čitate-Ijem sta obe ekipi dobro znani. Bosna je trenutno v dobri formi, je bolj homogena ekipa od Emersona, lahko računa na nekaj izrednih posameznikov (Delibašič, Radovanovič, varajič, Djogič), za to srečanje je izredno motivirana. Skratka, Sarajevčani so povsem nared za dreviš-nji veliki spopad.
Emerson je izkušeno moštvo z dve-tn® odličnima posameznikoma:	z
Morsejem in Yelvertonom. Ne mo-re sicer računati na najboljšega Me-neghina, ker je bil dlje časa poškodovan in je le malo treniral ter sploh ni igral. Tekmo pa bi lahko odločila oba Američana, morda celo mladi Gualco ali celo tudi Car-faria.
Kot vidimo, je vsako predvidevajte nemogoče, to pa tudi kaže, da sta si obe ekipi zasluženo priigrali ta finale.
Postavi
EMERSON VARESE: 4 Gergati, 5 Colomba, 6 Gualco, 8 Della Ca’, 9 Morse, 10 Ossola, 11 Meneghin, 12 Caneva, 14 Carraria, 15 Yelver-ton.
BOSNA SARAJEVO: 4 Vučevič, 5 Djogič, 6 Benaček, 7 Bosiočič, 8 Išič, 9 Radovanovič, 11 Varajič, 12 Delibašič, 14 Hadžič, 15 Pešič.
SODNIKA: Turner (Anglija) in Van der Dillige (Nizozemska).
V BOJU ZA VSTOP V A -1 LIGO
Mobiam bližji vrhu
NOV ARA — Videmski Mobiam je v<teraj osvojil v Novari pomembno zmago v boju za vstop v A-l košarkarsko ligo. Srečanje je bilo sicer Ze;o napeto in se je zaključilo le v zadnjih potezah, saj je bil končni rezultat 102:101 (50:53). Za domačija sta bila najboljša strelca Davis (,;2 točk) in Cantamessi (28 točk), ?a Mobiam pa Garrett (33 točk) in Dallon (25 točk).
Po včerajšnjem srečanju je torej n°va lestvica v A-2 košarkarski ligi naslednja: Eldorado in Superga 32, Jollycolombani in Mobiam 30, Pin-tnn°x, Pagnossin in Banco Roma 2 j Postalmobili 26, Hurlingham 24, Šarili^ 22, Juvecaserta in Rodrigo Acentro 16, Manner 14.
B*lly ob točki
BlM — Disciplinska komisija pr-Ve italijanske košarkarske lige je ^Prejela priziv društva Antonini gle-ue izgredov med prvoligaško tek-fn° Billy . Antonini (88:78) in je pko odvzela milanskemu moštvu t°cki in dosodila zmago Antoniniju 2 2:0. Kot je znano, je med milansko tekmo eden izmed gledalcev vr-f",, trenerju Antoninija Rinaldiju °tekleničko v glavo, tako da je mo-a* Binaldi zapustiti igrišče.
Billy jma takg 28 točk, Antonini Pa 26.
NOGOMET
evropsko PRVENSTVO
Španija praktično v finalni skupini
Včeraj so odigrali še dve tekmi
*	kvalifikacijah za finalni del evropskega prvenstva.
v tretji kvalifikacijski skupini je , “f1raJ Španija prinesla iz Craiove J^ko in si tako praktično že zagotovila prvo mesto v tej skupini ter ® tem vstop v finale. Kljub temu, oa so včeraj Romuni kar dvakrat godili so Španci prav tolikokrat remizirali in tako osvojili dragocen remi. Za domačine je bil v ’• m 64. minuti uspešen George-Jyu> za Špance pa V 59. in 70. Minuti Asensi.
. LESTVICA 3. SKUPINE Španija	4	3	1	0	10:3	7
Romunija	3	111	5:5	3
Jugoslavija	3	1	0	2	6:5	2
Ciper	2	0	0	2	0:8	0
• • •
V peti kvalifikacijski skupini je
•	c«raj reprezentanca češkoslovaške
na svojem drugem nastopu v letošnjih kvalifikacijah osvojila v Bratislavi pomembno zmago proti neposrednemu tekmecu za vstop v finalni del EP, reprezentanci Francije. ČSSR je dokaj prepričljivo zmagala z 2:0 (0:0), strelca pa sta bila v 67. minuti Panenka, pet minut kasneje pa je podvojil Stam-bacher.
Kljub temu, da Francija vodi na lestvici je največji favorit za vstop v finalni del prav ČSSR, saj je v dveh srečanjih osvojila štii i točke, medtem ko je Francija v štirih tekmah zbrala le pet točk.
LESTVICA 5. SKUPINE Francija	4	2	1	1	8:5	5
ČSSR	2	2	0	0	5:1	4
Švedska	2	0	1	1	3:5	1
Luksemburg 2	0	0	2.	1:6	0
JUGOSLOVANSKI POKAL
Rijeka v finalu
Rijeka je včeraj v Beogradu premagala Crveno zvezdo z 1:0 (1:0) v polfinalnem srečanju nogometne-
ga tekmovanja za jugoslovanski pokal. Rečani, ki so lanski zmagovalci tega tekmovanj , so dosegli edini gol tekme po Ružičevi zaslugi že v 1. minuti tekme in vsi napori Beograjčanov, da bi izenačili, so o-stali brezuspešni.
Danes bodo v Beogradu odigrali polfinalno tekmo tega tekmovanja med domačim Partizanom in Prole-terjem iz Zrenjanina.
MILAN — Disciplinska komisija pri nogometni zvezi je včeraj za eno kolo izključila naslednje nogometaše: Tavola (Atalanta), Bagni (Perugia), Vullo (Torino) in Quadri (Ascoli).
* * *
PALERMO — V četrtfinalni tekmi za italijanski nogometni pokal sta včeraj Palermo in Lazio remizirala z 0:0.
FORLI — Bivši vratar Juventusa, 45-letni Giuseppe Vavassori, bo odslej treniral enajsterico Forlija, ki nastopa v italijanski C 1 nogometni ligi.
Jadranovi košarkarji so zopet v borbi za prvo mesto v promocijskem prvenstvu. Že jutri bodo igrali zaostalo tekmo z ekipo CUS. Lepa priložnost torej za naše košarkarje, da se povzpnejo na sam vrh lestvice
Iz planinskega sveta
Za to prvenstvo so se prijavili Bor, Breg, Kontovel in Polet
Za igralce letnikov 1967/68 se je nikošarkarji vedno vodili. Precej do-
končal turnir »Zini & Rosenwasser» in se je že začel drugi. Stopile so na igrišče le nekatere ekipe, ki so se borile v prejšnjem prvenstvu. Naše ekipe bodo štiri, ker Sokol ne bo nastopil. Štirinajst ekip se bo borilo za prvo mesto, kajti zmagovalec se bo srečal z zmagovalcem tega turnirja v drugih mestih naše dežele. Inter 1904 je največji favorit, saj je v najlažji skupini, medtem ko bo v B skupini trda borba med Servolano in CAMB A.
SKUPINA A
Inter 1904, Inter Milje, Bor, Saba, Ferroviario, Stella Azzurra in CAMB B.
SKUPINA B
Servolana, CAMB A, Breg, Kontovel, Polet, Ricreatori, Italsider.
Kot vidimo, bo v A skupini Bor edini od naših moštev, medtem ko bomo v B skupini zastopani kar s tremi ekipami: Breg, Kontovel in Polet.
V	A skupini Mazzuccova ekipa lahko računa na visoko uvrstitev, čeprav sta Inter 1901 in Inter Milje najmočnejša. DLF, Saba in Stella Azzurra nista preveč močni, splavi* so nedvomno boljši. CAMB B so borovci že dvakrat premagali v prvenstvu «Z & R».
V	B skupini sta CAMB A in Servolana na višji ravni kot ostale e-kipe. Kontovelci in Brežani bi se morali boriti za tretje mesto. Polet, Ricreatori in Italsider se ne bi smeli boriti za višja mesta.
Prvi ekipi obeh skupin se bosta srečali tako: prva skupina A z drugo skupine B in obratno; zmagovalca se bosta borila za napredovanje v deželni del prvenstev.
Ostale ekipe se bodo tako borile: tretja iz skupine A s tretjo iz skupine B, četrta s četrto itd.
Max
BOROVCI
POPOLNOMA RAZOČARALI Bor — Don Bosco A 32:47
BOR: Lokar 21 (3:6), Civardi 4, Ferfoglia M. (0:4), Ferfoglia F., Pertot M. 7 (1:2), Pertot B., Kovačič, Možina, Pisani J., Pisani M., Pan jek P., Pan jek A.
SODNIK: Lo Nigro.
Začelo se je prvenstvo najmlajših; borovci so igrali proti favoritu skupine, Don Boscu A. Lahko rečemo, da je bila to najslabša tekma, ki so jo doslej <rplavi» igrali.
Don Bosco je prikazal prav lepo igro, medtem ko so naši fantje zavlačevali v napadu in zgubili mnogo žog. V obrambi so se vseh odbitih žog polastili italijanski igralci.
Italijanski fantje so zasluženo zmagali; Ražmovi vgppvanci morajo najhitreje na to Tekmo pozabiti. Med posamezniki je samo Marko Lokar igral kot običajno, ostali pa so igrali slabo. .
Max
CAMB B — Bor	38:43
BOR: Brandolin 4, Smotlak 2, Kovačič 7, Tavčar 20, Cej, Krapež 8, Jogan 2, Sedevčič D., Sedevčič M.
V zadnji zaostali tekmi prvenstva Z & R so naši fantje dosegli svojo drugo zaporedno zmago po neodločenem izidu s Kontovelom. S to zmago so «plavi» obstali na sredini lestvice.
Tekma je bila od začetka do konca izenačena, čeprav so borovi rni-
bro so se izkazali v napadu, kjer je bil Tavčar skoraj neustavljiv, medtem ko so v obrambi včasih pešali.
V zadnjem delu tekme so igrali najbolje, z dobro consko obrambo in z nekaterimi točnimi meti od daleč.
Med posamezniki je bil Tavčar neustavljiv v napadu, medtem ko so se v obrambi izkazali Jogan, Kovačič in Krapež.
Max
KOŠARKA
«PRUPAG AN D A»
Inter Milje — Bor B 56:7 (29:3)
BOR B: Barbiero, Rudes, Žerjul, Krevatin 5 (1:9), Brandolin (0:3), Kovačič, Smotlak 2 (0:3).
Borova B ekipa je tokrat v Miljah povsem razočarala. Poleg tega da so se naši igralci predstavili v okrnjenem številu, so igrali medlo in nezbrano, tako da so dosegli najmanjši izkupiček točk vsega prvenstva. «Plavi» so zagrešili ogromno število podaj in metov pod košem, poleg tega pa so zadeli samo enega izmed petnajstih prostih metov, ki so jih imeli na razpolago.
Cancia
SPDT na kratko
Minulo soboto je bilo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu nagrajevanje 13. zimskih športnih iger, ki je uradno zaključilo smučarsko sezono društva. Kajpak, nagrajeni so bili vsi najboljši posamezniki v veleslalomu in smučarskem teku, pa tudi najboljše ekipe na skupni lestvici. Pokalov, kolajn in drugih nagrad je bilo na pretek, za kar se je treba zahvaliti vsem tistim organizacijam, podjetjem in ustanovam, ki so prispevali nagrade in sicer: dežela Furlanija - Julijska krajina, tržaška pokrajina, občina Devin -Nabrežina, Repentabor, Zgonik, Dolina in Milje, Hranilnica in posojilnica Opčine, SKGZ, ZSŠDI, tvrdka Godina, Centralsped, Darwil, revija Galeb, turistična letoviščarska u-stanova iz Ravascletta, Primorski dnevnik, Tržaška hranilnica, Vatovec, Mediterranea, Legovini in Se-boflei.
* » •
Danes bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) v okviru predavateljske sezone SPDT, s pričetkom ob 20. uri, predavanje kuratorja muzeja v Ljubljani Nade Praprotnik, na temo: tSprehod po botaničnem vrtu Juliana*. Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi.
• * *
Planinci SPDT se dobivajo vsak četrtek v baru Gregorčičeve dvo-
rane od 20. do 21. ure, da bi pokramljali ter se domenili za prihodnje izlete.
« * *
Izlet za osnovnošolsko mladino, ki je bil napovedan za to nedeljo, odpade zaradi občnega zbora SKGZ, katerega se bodo odborniki SPDT u-deležili polnoštevilno. Izlet po tržaškem Krasu bo v nedeljo, 29. aprila.
• * •
Še ta mesec bo v organizaciji SP DT razstavljal v Trstu svoje fotografije znani slovenski fotograf Jaka Čop. Njegova fotografska tematika je v glavnem planinska, pa tudi razstavi bo naslov <Raj pod Triglavom*.
* * t
Objava letnega programa izletov SPDT, ki smo ga napovedali za danes, je preložena še za en teden, ker bo izletov dosti, treba pa je še točno definirati vso tehnično plat le-teh.
Planinstvo na radiu Trst A
Počasi se je že treba pripravljati na poletno planinsko sezono, pa naj bo s hojo na kratke izlete, s pripravo in nakupom opreme ter tudi z določitvijo ciljev. V ta okvir spada planinska oddaja na radiu Trst A, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 8.05 do 9.05 in ki jo pripravlja in vodi Igor Tuta. Tematika je, kot rečeno planinska, na sporedu pa bodo pogovori z raznimi domačimi planinci, nekaj planinske zgodovine,
■iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOGOMET
V TRETJI AMATERSKI LIGI
Za Vesno ugoden potek prvenstva
Kras je le s težavo iztrgal šibkemu Unionu obe točki - Dober-dobska Mladost zasluženo zmagala - Visok poraz Sovodenjcev
NA TRŽAŠKEM
Na Tržaškem so v nedeljo odigrali 4. {»vratno kolo nogometnega prvenstva 3. AL. V skupini N, se je osrednje srečanje dneva Edera -Čampi Elisi končalo v korist gostov, ki kljub zmai niso dohiteli na vrhu lestvice Vesne (v nedeljo je počivala). Zmaga Čampi Elisi ja je koristila Vesni, saj so se Križani že pomerili s to enajsterico, če bi zmagala Edera bi bilo slabše, saj Vesna mora še igrati z Edero in ker imajo sedaj Križani tri točke več od Edere, se lahko čez deset dni ko bodo v gosteh pri Ederi zadovoljili tudi z delitvijo točk. Čeprav Čampi Elisi zaostajajo le točko za Vesno, imajo Križani tekmo manj od Tržačanov.
Do zmage pa je v nedeljo ponovno prišel Kras. Kras v nedeljo- ni imel lahke naloge. Podlonjerci so v nedeljo doživeli deveti zaporedni poraz, dobili so doslej 56 golov in jih dali komaj 6. Na lestvici so na zadnjem mestu in imajo le dve točki (0:0 proti Ederi in 1:1 proti U-nionu).
Omenili bi še remi (brez gola) Op. Supercaffe proti Interju SS. Openci ostajajo na četrtem mestu, v družbi s CGS in Roianesejem, ki sta prav tako remizirala.
V skupini O si je s pičlo zmago nad Domiom (z avtogolom vratarja) Baxter dejansko že zagotovil prestop v višjo ligo, saj ima sedem kol pred koncem prvenstva kar pet
					
KOŠARKA
PO 16. KOLU PROMOCIJSKEGA PRVENSTVA
JADRAN GLAVNI FAVORIT ZA PRESTOP V D LIGO
Ferroviario je v nedeljo premagal Jeans Corner - Jadranovci bodo jutri igrali zaostalo tekmo z ekipo CUS, v kateri so seveda favoriti za zmago V primeru zmage bodo dohiteli na vrhu lestvice Ferroviario in miljsko peterko
Osrednja tekma minulega kola košarkarskega promocijskega prvenstva je bil nedvomno spopad med Ferroviariom in miljsko ekipo Jeans Corner. Tekma je bila tudi za našega predstavnika v tem prvenstvu, za ekipo Jadrana, izredno pomembna. V primeru zmage Ferroviaria bi namreč naši košarkarji zopet posegli v borbo za prvo mesto. No, in pripetilo se je prav to, da je Ferroviario premagal miljsko moštvo, se z njim izenačil na vrhu lestvice, s tem pa odprl jadranovcem pot do končnega slavja.
Ferroviario in Jeans Corner sta namreč sedaj sama na vrhu lestvice s 24 točkami, Jadran ima dve točki manj, toda tudi tekmo manj. Slovenska peterka pa se bo že jutri v zaostali tekmi spoprijela z vseučiliško peterko CUS in predvidevati je da bodo naši fantje osvojili novi točki in tako na vrhu lestvice dphiteli vodečo dvojico. To je poslednja priložnost za naše košarkarje, da se oddolžijo za nekatere nepričakovane spodrsljaje v tem prvenstvu in prepričani smo, da te priložnosti tokrat ne bodo zamu dili Jadran je namreč trenutno v odlični formi. To je tudi pokazal v zadnjih dveh prvenstvenih tekmah, ko je zanesljivo premagal oba nasprotnika. naši fantje so dovolj motivirani zbrani, da se svojemu velikemu številu navijačev oddolžijo za nekatere spodrsljaje. To je edinstvena priložnost, da posežejo po samem vrhu lestvice in da si v tej skupini priborijo končno zrna go in nato tudi prestop v D ligo.
Če upoštevamo, da bodo naši ko šarkarji (po tekmi s CUS) igrali proti zadnjima uvrščenima ekjpa ma na lestvici, potem je jasno, da si novega spodrsljaja ne smejo pri voščiti. Kakovost naše peterke pa je že pravo jamstvo za uspeh v
teh zadnjih treh tekmah. Boris Vitez, Marko Ban in ostali bodo gotovo v teh preostalih treh srečanjih (in to že v jutrišnjem od treh najzahtevnejšem) pokazali, kar znajo. LESTVICA
Ferroviario 16 12 4 1295:1122 24 Jeans Corner 16 12 4 1196:1029 24
15	11
16	11 16 9
Jadran
Bor
Barcolana Scoglietto CUS Trst G. Motori S. Azzurra Cartaria
16
15
16 16 16
4	1325:1111 22
5	1364:1279 22 7 1236:1060 18
9 7 1192:1174 18 6 9 1130:1076 12 6 10 1304:1298 12 2 14 1114:1366 4 1 15 973:1478 2
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Visok poraz domovcev
— Dom
104:65
Pagnossin (50:29)
DOM: Dornik (k) 11, Nanut, Semolič 17, Prinčič 12, Čubej, Košuta 2, Sancin, Devetak 19, Klanjšček 4.
Srečanje med Domom in Pagnossi-nom ni bilo izredno spodbudno za naše fante, saj razlika v točkah je bila na koncu srečanja vseeno prevelika. Pagnossin je vodeča ekipa goriške cone promocijske lige, čeprav je ta ekipa sestavljena iz samih mladincev. Njihova potencialna moč je izredno velika, saj imajo nekaj res sposobnih in talentiranih košarkarjev. Opaziti je bilo njihovo veliko premoč zlasti pri lovljenju odbitih žog. Hvaličevi varovanci so stopili na igrišče v okrnjeni postavi.
Pagnossin je učinkovito igral v obrambi, ko je presenetil naše fante z ostrim «pressingom». Nato so se le-ti nekoliko opomogli in začel polniti nasprotnikov koš. Gostje pa so bili nedvotino močnejši. Do movci bodo zadnje srečanje odigrali v soboto in sicer na tujem proti
močni peterki Pom iz Tržiča. Morda pa nam bodo Hvaličevi varovanci pripravili lepo presenečenje prav v poslovilnem srečanju? M. C.
NA MEDŠOLSKEM PRVENSTVU
V
Ze druga zmaga liceja Prešeren
Prešeren — Geometri 93:85 (50:41)
PREŠEREN: Koren, Vitez 28, Benčina 2, Mesesnel, Trevizan 9, Danev 6, Ban 27, Race 21.
V svojem drugem srečanju so se dijaki liceja Prešeren spoprijeli s študenti, ki obiskujejo šolo za geometre. Tudi tokrat so naši fantje sicer želi zmago, vendar pa so se morali pošteno potruditi, da so str-li odpor žilavih nasprotnikov.
Po pravici rečeno so prešernovci prikazali slabo igro. V napadu so se preveč prepuščali individualizmom, v obrambi pa niso bili dovolj zbrani, če k temu dodamo še slabo sojenje lahko tudi razumemo, zakaj le tako pičla zmaga. Pomisliti moramo namreč, da ima naš licej tokrat eno izmed boljših ekip tega prvenstva. Upati je torej, da bodo v ključnih tekmah fantje le pokazali, česa so resnično zmožni.
Danes bo licej Prešeren odigral svojo tretjo tekmo tega prvenstva proti Volti.
MEKO
NOGOMET
CICIBANI
Primorje — Ponziana 1:0
PRIMORJE: Comino, De Bernardi, Reina, Černigoj, Micheli, Daneu, Sardoč.
Na domačih tleh so cicibani Primorja osvojili zasluženo zmago proti tržaški Ponziani. Prosečani so za-
igrali zelo učinkovito in borbeno predvsem v obrambi. Prvi polčas se je končal pri neodločenem izidu 0:0. V nadaljevanju pa so «rde-če-rumeni» izkoristili svojo premoč in zabeležili končni izid na 1:0 z lepim golom Daneua.
NAJMLAJ&I
Ponziana — PrL.iorje 7:0
PRIMORJE: Ostrouška, A. Sedmak, Martellani, Meden, Metelko, R. Rochetti, Bukavec, Sciullini, S. Sedmak, Antoni, M. Rochetti.
Najmlajši predstavniki Primorja so zopet izgubili, tokrat dokaj visoko s tržaško Ponziano. (Rdeče-ru-meni» so se upirali Tržačanom le v prvem delu igre, medtem ko so v nadaljevanju p»polnoma popustili, kar so seveda domačini takoj izkoristili in prišli do visoke zmage brez velikih težav.
ZAČETNIKI
Chiarbola — Primorje 8:0
PRIMORJE: Spadoni, Simat, Zan-količ, Depase, Micheli, Sardoč, Mar-cuzzi, Čelea, De Bernardi, Comino, Nabergoj.
V gosteh proti premočni ekipi Chiarbole je proseško Primorje doživelo zelo visok poraz. Iz samega rezultata je razvidno, da so bili domačini za razred boljši od «rdeče-rumenih*, kj v vsej tekmi sploh niso bili nevarni. Chiarbola si je zmago zagotovila že v prvem polčasu, ko je vodila s kar štirimi goli razlike, V drugem delu igre se v bistvu stanje na igrišču ni spremenilo. Domačini so bili vedno v premoči in so dosegli še štiri gole.
H. W.
HOKEJ NA LEDU
KAii.rttCE U-ogsKa) Na ev ropskem mladinskem prvenstvu v tem kraju je včeraj češkoslovaška reprezentanca premagala «azzurre» s 17;0.
točk prednosti pred drugouvrščenim Domiom.
SKUPINA N IZIDI 15. KOLA Edera - Čampi Elisi	0:2
Op. Supercaffe - Inter SS 0:0 Esp. Sv. Ivan - Esperia SA 2:2 Kras - Union	2:1
Roianese - CGS	0:0
LESTVICA
Vesna 20, Čampi Elisi 19, Edera 17, CGS, Op. Supercaffe in Roianese 15, Esperia SA 14, Esperia Sv. Ivan 13, Kras 10, Inter SS 9, Union 2.
PRIHODNJE KOLO (8. 4.) Vesna - Roianese, CGS - Edera, Čampi Elisi - Esperia Sv. Ivan, Esperia SA - Op. Supercaffe, Inter SS - Kras.
SKUPINA O IZIDI 15; KOLA
Cave - S. Andrea	2:2
S. Vito - Chiarbola	0:2
Domio - Baxter	0:1
S. Anna - S. Sergio	1:1
Rabuiese - Artigiani	0:1
Flaminio - Duino	1:1
LESTVICA	
Baxter 25, Domio in Chiarbola 20, Cave 19, Artigiani in S. Andrea 18, S. Anna 15, S. Sergio 14, S. Vito in Rabuiese 9, Duino 7, Flaminio 5.
NA GORIŠKEM
Nedeljsko, 24. kolo prvenstva 3. AL je bilo za naši goriški predstavnici le na p»l uspešno, saj je ves izkupiček odnesla le Mladost iz Doberdoba, medtem ko so Sovodnje položile orožje pred prvouvrščenim Sagradom.
Mladosti je le uspelo oddolžiti se Villanovi za poraz iz prvega dela prvenstva in se tako povzpeti na višje mesto na lestvici. Tudi tokrat, kot v prvem srečanju, je dal gole Gabrijel Ferfolja, ki je s tem tudi {»trdil svojo odlično formo. V nedeljo bo čakala varovance trenerja Barbane težja naloga, saj bodo gostovali pri odlični goriški Azzur-ri, ki je tokrat v Foglianu iztrgala domačemu moštvu obe točki. Uspešna vrsta izidov Sovodenjcev se je z nedeljskim hudim {»razom končala, saj so v tekmi s Sagradom popolnoma odpovedali tako v obrambi kot v napadu. Tudi Sovodnje čaka v nedeljo težka naloga, saj bodo gostile selidno enajsterico iz Maria-na, upati je le, da bodo Vallejevi varovanci pokazali res to, kar znajo, drugače bo poraz neizbežen.
Tokrat je prišlo do spremembe na samem vrhu lestvice, saj je Sagra-do dohitel Isonzo, ki je povsem nepričakovano pred domačim občinstvom remiziral z Brazzanesejem.
IZIDI 24. KOLA
Pro Farra - Poggio	1:0
L. Capriva - Panzano	0:1
Piedimonte - Vermegliano	1:0
Isonzo - Brazzanese	1:1
Mladost - Villanova	2:1
Fogliano - Azzurra	0:1
Mariano - San Lorenzo	2:0
Sagrado - Sovodnje	5:1
LESTVICA
Isonzo in Sagrado 37, Pro Farra 36, Mariano 33, Azzurra 29, Fogliano in Villanova 27, Mladost 26, Sovodnje 23, Brazzanese 21, Poggio 19, Piedimonte 18, L. Capriva 16, San Lorenzo 15, Vermegliano 13 in Panzano 11.
PRIHODNJE KOLO (8. 4.) Panzano - Pro Farra, Vermegliano - L. Capriva, Brazzanese - Piedimonte, Poggio - Isonzo, Azzurra -Mladost, San Lorenzo - Fogliano, Sovodnje - Mariano, Villanova - Sagrado.
ATLETIKA
PO DISKVALIFIKACIJI
Nove grožnje Stonesu
LONDON — Dwighta Stonesa, najboljšega skakalca v višino p>red nastopom Sovjeta Jaščenka, so v lanski sezoni izključili z vseh tekmovanj in mu tako praktično preprečili nadaljevanje imenitne športne kariere. Diskvalifikacija Stonesa, za katerega ne moremo reči, da je športu dal malo, je sprožila tud; več
vprašanj. Znano je bilo in je, da so vsi šp»rtniki bolj ali manj plačani, kar je v današnjem športu o-bičajna praksa. Iz neznanih razlogov pa je ameriška atletska zveza izključila samo Stonesa, ki očitno te odločitve še ni prebavil. V intervjuju londonskemu časniku «Daily Mail» je namreč izjavil, da so ga nekateri londonski organizatorji za njegove nastope bogato plačali. To je zelo razjarilo voditelje angleške atletske zveze, ki sedaj Stonesu grozijo z novimi ukrepi. To naj bi dokončno pokopalo vse upe na rehabilitacijo slavnega Stonesa, ki se bo moral tako zadovoljiti z dosedanjimi zaslužki; ki naj bi znašali približno 170 milijonov lir.
Drevi filmski večer v Samatorci
V okviru četrtkovih večerov, ki jih prirejata PD Rdeča zvezda in ŠK Kras, bo drevi ob 20.30 v kletnih prostorih Doljakove domačije v Samatorci filmski večer. Znani tržaški fotoamater Aljoša Žerjal bo predvajal nekaj svojih najnovejših mojstrovin, vrtel pa bo tudi krat-kometražni film o namiznoteniški sekciji ŠK Kras.
Ob tej priložnosti bo predstavnik Namiznoteniške zveze Slovenije podelil Krasu in njegovim telesnokul-turnim delavcem posebna priznanja ob proslavljanju 50-letnice organiziranega namiznega tenisa v Sloveniji.
— bs —
citiranje in kratko branje znamenitih planinskih piscev (Jug, Kugy, Avčin itd....), glasba in še marsikaj. Prva oddaja je že bila na sporedu ta ponedeljek, gost oddaje pa je bila častna predsednica SPDT dr. Sonja Mašera. Oddaja bo trajala do poletja.
Katja Kalc
mladinska vodnica
Planinstvo je v Sloveniji zelo razvito, zato pa Planinska zveza Slovenije prireja vsaJco leto mnogo raznovrstnih tečajev za vodnike v gorah, gorske reševalce, plezalce, gorske straže in še bi lahko naštevali. Tudi člani SPDT imajo možnost u-deležiti se teh tečajev ter tako pripomoči k uspešni kadrovski politiki našega društva.
SPDT ima trenutno tri mladinske vodnike v poletnih razmerah, ki so uspešno opravili tečaj v dolini Vrat (dr. Z'atko Jelinčič, Zdenka Trampuž - Sancin ter Katja Kalc), pred kratkim pa je na enotedenskem tečaju na Uskovnici Katja Kalc uspešno opravila tudi vse usvosobljenostne teste za naslov mladinske vodnice za zimske razmere. Na sporedu je bil teoretični del z raznimi predavanji (plazovi, vozli, poznavanje vremena, snega itd.), ter praktični s štirimi izleti po snegu s smučanjem, hojo ter praktičnim prikazo-vanjen prevoza opreme in ponesrečencev, reševanja, hoje po strmih področjih itd...
Zaželeno je sedaj, da se sistematično čim več članov našega društva udeležuje poletnih tečajev za mladinske vodnike ter dopolnilnega za vodnike v zimskih razmerah, saj SPDT rabi trenutno prav za svoje izlete z mladino čim več usposobljenih kadrov, ki bi znali mladino čim bolje voditi ter čim bolje naučiti gorniških veščin.
D. J.
NOGOMET
MUNCHEN — Bivši srednji napadalec Bayerna in reprezentance ZRN Gerd Miiller bo odigral prvo srečanje v ZDA 28. aprila v Fort Lauderdalu.
V ZDA pa sta se preselila tudi bivša reprezentanta Nizozemske Van Hanegen in Rijsbergen, pryi bo nastopil za Chicago Sting, drugi pa za Cosmos.
FORLI — Italijanska polprofesionalna reprezentanca «pod 21» je včeraj premagala enako reprezentanco Bolgarije s 3:1.
V prvenstvu moške odbojkarske C lige je beneški CUS v Gorici pre magal 01ympio s 3:1.
OBVESTILA Pokal Skdanc	v
ŠD Mladina iz Križa sporoča; da se-60 vpisovanje za smučarsko tekmovanje za (Pokal Skdancai zaključilo danes, 5, t.m., ob 21.30. Prijave sprejem- Stojan Sosič, Križ 220, telefon 220-423.
Žreb bo jutri ob 20. uri na *• snovni šoli v Križu.
* • •
PD Rdeča zvezda In ŠK Kras
prirejata , s 5. aprila, ob
20.30	v kleti pri M. Doljaku V Samatorci filmski večer. Svoje filme bo predvajal znani zamejski filmski amater Aljoša Žerjal. Ob priliki bo ponovno predstavljen kratkometražni film o namiznoteniških igralkah ŠK Kras.
ODBOJKARSKI »REVIVAL 79»
RAZPIS
1.	NAZIV TEKMOVANJA: odbojkarski revival 1979
2.	ORGANIZATOR: Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
3.	NAMEN TEKMOVANJA: popularizirati to športno panogo in jo vključiti med širše plasti naših športnikov, obenem pa obuditi med bivšimi aktivnimi športniki veselje do telesno-kulturnega udejstvovanja
4.	NASTOPAJOČE EKIPE: p» eno ali več ekip lahko prijavijo:
a)	slovenska šp»rtna društva;
b)	slovenske organizacije in druga združenja;
c)	slovenske rekreacijske skupine;
č) slovenska podjetja;
d)	priložnostne slovenske področne skupine, sestavljene nalašč za to priložnost;
Vsaka ekipa mora navesti svoj tekmovalni prostor.
5.	NASTOPAJOČI IGRALCI:
a)	vsi nastopajoči igralci lahko nastopajo le za eno
šesterko;	v ■
b)	v primeru, da je neki igralec sicer bil na spisku določene ekipe, vendar še ni stopil na igrišče med igro, lahko še vedno prestopi v vrste druge ekipe;
c)	igralci se morajo obvezno predstaviti na igrišču v športnem dresu;
č) pravico do nastopanja imajo neaktivni člani FIPAV, oz. igralci, ki v sezoni 1978/79 niso nastopali na kakem prvenstvu FIPAV.
6.	TEKMOVANJE:
a)	bo {»tekalo v treh različnih konkurencah: moški, ženski in mešani. Mešana skupina je tista, v vrstah katere igrajo tekmovalci obeh sp»lov, vendar istočasno in vso srečanje tri ženske in tri moški, in moške ekipe, če vsi člani presegajo starostno mejo 38 let;
b)	sistem tekmovanja je določen na tri osvojene sete. V mešani konkurenci je treba odigrati 5 setov (možni izidi 5:0, 4:1, 3:2);
c)	tekmovanje se bo načelno odvijalo v večernih urah;
7.	RAZPORED TEKEM: o podrobnosti v zvezi z razporedom tekem, umikov, igrišč, porazdelitvi po tekmovalnih skupinah in podobno se bodo predstavniki vseh prijavljenih ekip dogovorili na skupnem sestanku, ki bo v torek, 10. aprila ob 20.00 na sedežu ZSŠDI;
8.	VPISOVANJE: ekipe se morajo prijaviti nepreklicno do ponedeljka, 9. aprila, na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv Frančiška 20 (tel. 76-73-04). Ob vpisu morajo vse ekipe predstaviti seznam nastopajočih, ki ga je med potekom prvenstva nemogoče spremeniti;
9.	VPISNINA: za vsako ekipo znaša 30.000 lir; ob vpisu pa je treba položiti kavcijo v višini 20.000 lir;
10.	PRAVILA: veljavna so pravila FIPAV, razen če ni ali ne bo organizator drugače določil po svoji uvidevnosti. Organizator rešuje sporna vprašanja in si p>ridržuje pravico, da spremeni pravila tega razpisa. Ob prizivu je treba vplačati 10.000 lir kavcije, ki se v primeru zavrnitve ne vrača.
11.	POŠKODBE: organizator si ne prevzame odgovornosti za morebitne poškodbe.
12.	ZAKLJUČEK: ob zaključku tekmovanja, predvidoma 10. junija bo organizator pripravil športni dan s piknikom v naravi za vse nastopajoče in nagrajevanje najboljših skupin oziroma p»sameznikov.
uredništvo, uprovo, oglasni oddelek.
TRST, Ul. Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico	Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Žiro račun 50101-603-45361 cADITs • DZS Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
61000 Ljubljana,
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
5. aprila 1979
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI,
, . . V 1-,-rr član italijanska ...	.	I z d 3’S 7TT zveza časopisnih
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskaj ^Trst	jai0}nikov fieg'
PO PISANJU REVIJE «DER SPIEGEL,)
NEMCI NE GLEDAJO NAZAVEZNIŠTVA PRI DONOSNI TRGOVINI Z OROŽJEM
Med kupci tudi Iran, Izrael in Bangladeš - Malenkostne kupčije s članicami patka NATO, kjer vedri ameriška industrija
(Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik)
BONN — «Največji trgovec z o-rožjem ta čas v ZR Nemčiji je šef bonske vlade*. To trdi znani prekupčevalec orožja Gerhard Mertins, možakar, s katerim se odgovorni za-hodnonemški politiki sicer ne bi radi kazali na skupnih fotografijah, pa vendar so bili vsaj nekateri izmed njih dokaj globoko pogreznjeni z njkn v skupne posle. To velja predvsem za bodočega predsednika ZR Nemčije Karla Carstensa, ki je kot šef kanclerjevega urada ob koncu šestdesetih let koordiniral delo obveščevalnih služb in bil neposredno odgovoren za mračne pasle obveščevalne službe BND, ki je na veliko prodajala orožje tudi v krizna področja sveta.
Hamburška revija «Der Spiegel*
Konec «Demokratičnega gibanja» na Kitajskem
PEKING — Kitajska policija je včeraj priprla tri aktiviste «Demokratičnega gibanja* in s silo nastopila proti tujim novinarjem, ki so bili v trenutku dogodka prisotni ob «zidu demokracije*, v središču kitajskega glavnega mesta.
Incidenti so se začeli ob 10. uri po krajevnem času, ko so trije predstavniki «Demokratič-nega gibanja* nalepili dazibao z naslovom «Geslo človekovih pravic in prevara marksizma-leninizma*. Ko so nalepili že približno sedem velikih strani omenjenega manifesta, so nastopili policaji v uniformi, katerim so se takoj pridružili a-genti v civjlu in aretirali mladeniče, še prej pa strgali z «zidu demokracije* dazibao. Medtem pa so začeli nekateri novinarji fotografirati sceno, proti njim so se zagnali policisti in jim zaukazali, naj ne fotografirajo.
V lepaku, ki so ga aktivisti nalepili na zid, je bila nakazana polemika s piscem nekega članka, ki se je pojavil na straneh «Pekinškega dnevnika* in v katerem je rečeno, da človekove pravice niso geslo proletariata.
Z včerajšnjim nastopom je policija napovedala konec «De-mokratičnemu gibanju*, policisti pa so se ravnali po normah, ki so jih pekinški občinski možje določili v soboto. Te norme prepovedujejo objavo manifestov, ki niso v skladu s socializmom, diktaturo proletariata, z vodstvom KP in mark-sizmom-leninizmom ter mislijo Maocetunga.
je te dni ponovno poskrbela za rahlo nelagodnost v bonskih vladnih krogih. V zadnji številki namreč objavlja, da so zahodnonemški proizvajalci orožja v času od kar v Bonnu vlada socialdemokratsko - liberalna koalicija, z dovoljenjem vseh pristojnih oblasti prodali v svet za 6,7 milijard mark orožja in razstreliva. Kupci zahodnonemške vojaške tehnike so prišli iz 54 držav, med njimi tudi iz Izraela, Bangladeša in iz Irana, torej iz dežel, ki jih brez dvoma kaže uvrstiti v «krizno področje*.
Podatki, ki jih navaja «Der Spiegel* so vzeti iz zaupnega poročila, ki so ga baje pripravili za kanclerja Helmuta Schmidta. Spričo dejstva, da vlada pisanja Spiegla ni demantirala, je mogoče sklepati, da so podatki tudi točni. Sam kancler je to poročilo zahteval potem, ko se je v parlamentu moral soočati z več neprijetnimi vprašanji poslancev iz vrst lastne, socialdemokratske stranke. Pričakovati je, da bo Helmut Schmidt uradno sicer trdil, da mu o poslih z orožjem, vsaj v tem obsegu, doslej ni bilo ničesar znanega. Tega mu najbrž ne bo posebno težko dokazati. Dejstvo je namreč, da so preprodajo orožja v ZR Nemčiji spretno prikrili v statističnih podatkih o izvozu raznih drugih tehničnih proizvodov. Spiegel na primer trdi da je izvedeno vojaško tehniko v zveznem statističnem u-radu v Wiesbadnu mogoče najti pod anonimno oznako «99, 99», s katero to vrsto blaga vpisujejo v arhive kompjuterske statistike.
Pred kakšnimi dvema mesecema je bonski obrambni minister Hans Appel, z občudovanja vrednim mirom in z neigrano skromnostjo zatrjeval, da je delež ZR Nemčije v mednarodni trgovini z orožjem tako rekoč komajda omembe vreden in, da ZR Nemčija na tem področju tudi nima nikakršnih ambicij.
Številke iz tajnega poročila govorijo po ,olnoma drug jezik. Zdavnaj so minili časi, ko so Nemci iz Rena prodajali svoje orožje izključno članicam zahodne vojaške zveze, oziroma tako imenovanim «enakovred-nim državam*, kot so Avstralija, Japonska, Nova Zelandija, švedska, Švica in od 1977. leta naprej Irska, Avstrija in Španija. Od 54 držav, ki so na seznamu kupcev zahodnonem-škega orožja, jih 33 ni mogoče šteti v krog partnerjev pakta NATO. Lani so prav tem državam prodali orožje v vrednosti 435 milijonov mark, medtem, ko so v okviru NA TO, kjer vedrijo in oblačijo Američani in kjer se Nemci prebijajo samo skozi zadnja vrata, prodali o-rožje le v vrednosti 185 milijonov mark.
Nobenega dvoma ni, da so ambicije Bonna, kot proizvajalca in prodajalca vojaške opreme neprimerno večje kot je to mogoče sklepati po
javnih nastopih tukajšnjih vodilnih politikov. Navsezadnje v borbi za politični vpliv, ki je posebej izraže na v državah v razvoju, in kjer ZR Nemčija spričo zgodovinske zamude orje ledino, je orožje pogosto tista dobrina, ki odpira vsa vrata. Da bi trgovske namere z orožjem vsaj nekoliko prikrili, dopuščajo v krogih socialdemokratske stranke, da se prijavljajo k besedi tudi zagrizeni nasprotniki spreminjanja mirnodobske industrije v vojaško. Zatrjevanja levih politikov v SPD in nekaterih vodilnih zahodnonemških znanstvenikov, ki opozarjajo, da ZR Nemčija dolgoročno nikakor ne more reševati problema brezposelnosti s širjenjem industrije orožja, so tako v primerjavi s stvarnostjo vse prej kot kompetentna.
IVO VAJGL
Strah se ni še polegel
VESTI S KOPRSKEGA
Prebivalstvo se kljub zagotovilom, da je najhuje že mimo, ne vrača v kraje ob jedrski elektrarni na Otoku treh milj v Pennsylvanii.	(Telefoto ANSA-UPI)
■iiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
BENEŠKI DNEVNIK
PREDSEDNIK C0MELLI IN SPEC0GNA V SPETRU SL0VEN0V
Pripravljalno srečanje o načrtu za razvoj in gospodarstvo F-JK
Upoštevali bodo vsedržavni zakon za obnovo, osimski sporazum in načrtovanje EGS
ČEDAD — V sejni dvorani novega doma za onemogle v Špetru Slovenov so na pobudo gorske skupnosti Nadiških dolin organizirali 2. aprila srečanje na temo: «Smemi-ce za pripravo razvojnega in gospodarskega deželnega načrta za obdobje J 979-82».
Poročevalca srečanja sta bila predsednik deželnega odbora Antonio Comelli in deželni odbornik Romano Specogna.-■ Načrt je treba po Comellijevem mnenju gledati iz zornega kota vsedržavnega zakona 546 za obnovo Furlanije. Zagotoviti pa je treba vsesplošni razvoj tudi drugih območij in ga je treba analizirati kot rezultat najširšega doprinosa političnih in družbenih sil dežele. Prav tako odražajo pravne in finančne norme triletnega deželnega razvojnega načrta smernice zakona o obnovi, norme o izvajanju osimskega sporazuma in načrte Evropske gospodarske skupnosti za razvoj dežele. S tega vidika je treba premostiti neravnovesje med Nadiškimi dolinami in drugimi območji in zagotoviti temu o zemlju vlogo subjekta v okviru dežele Furlanije Julijske krajine, ki predstavlja most med obema obmejnima območjema.
UllllllllllllllllllllllllltflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlltlllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliilllllllllMilllllllHIIIIIIIIIIH
IZREDNO SLABO SPOMLADANSKO VREME
Zračni vrtinec v južni Furlaniji
V vzhodnem alpskem loku in Apeninih snežni meteži
VIDEM — Silovito neurje z zračnim vrtincem je včeraj popoldne opustošilo -et industrijskih obratov v občini San Giorgio di Nogaro. poškodovalo več stanovanjskih hiš v Carlinu in uničilo na desetine osebnih avtomobilov.
Vse se je pričelo nekaj pred 16. uro, ko se je nenadoma pooblačilo in je pričel pihati silovit veter. Takoj nato je zračni vrtinec pričel svojo rušilno pot. Najprej je odkril strehe treh industrijskih obratov, poškodoval druga dva obrata in ko je k sreči niegova jakost že pojenjala je dosegel tudi stanovanjske hiše.
Gmotna škoda je ogromna, saj je celo območje opustošeno, zračni vrtinec je pometal z vsem, kar ni bilo dovolj pritrjeno k tlom. Ruval je drevesa, pustošil vinograde in sadovnjake, obračal osebne avtomobile. jih petdeset poškodoval, ducat pa popolnoma uničil.
Za meteorologe je pomlad skupek zimskih in poletnih pojavov, ki se neprestano med seboj prepletajo. S tega vidika je bil včerajšnji dan res izreden. V ravnini prave poletne ujme, v hribih pa zimski meteži.
Snežilo je v Trbižu in okolici, na Nevejskem setjlu je zapadlo 25 cen-
timetrov snega, pri Belopeških jezerih pa še vedno sneži. Nič boljši ni bil položaj vsem vzhodnem alpskem loku. Na Južnem Tirolskem je snežilo na območjih nad 1000 metrov nadmorske višine, da je za vse prelaze razen za Bren-ner potrebna zimska oprema. Enak položaj je bil tudi v Venetu, kjer je v Čortini zapadlo 20 centimetrov snega v višinah nad 2.000 metrov pa kar 50 centimetrov. Novozapadli sneg je povečal nevarnost snežnih plazov, saj je sneg južen in ni prijel na podlago. Zaradi tega so v nočnih urah zaprli nekatere prelaze in ceste v ozkih dolinah.
Sneg je presenetil cestarje tudi v Toskani, kjer pa ni povzročil večjih zastojev,, saj je snežilo predvsem na naj višjih vrhovih in prelazih. O novih snežnih padavinah po ročajo tudi 'z drugih krajev Srednje in Južne Italije, da bo za veliko noč možna smuka v marsikaterem zimskem športnem središču.
Poslabšanje vremena je zajelo tudi Ti rensko morje, kjer so nove-zave z otočji otežkočene. Včeraj se je zaradi udora vode kmalu potopila mala panamska tovorna ladja nedaleč od otoka Stromboli. Neki tanker jo je z izrednimi težavami privlekel do Mesine, kjer
so finančni stražniki zaplenili ladjo in aretirali posadko, saj je bilo podkrovje polno tihotapskih cigaret. Poveljnik in strojnik sta po pozivu za pomoč zbežala z motornim čolnom in pustila posadko na potapljajoči se ladji, (voc)
Uradni rezultati iranskega referenduma
TEHERAN — Včeraj so objavili uradne podatke o rezultatih referenduma za islamsko republiko. Iz številk je razvidno, da se je referenduma udeležilo več volivcev kot so pričakovali, nad 20 milijonov. Od teh se je le 140.966 izrazilo proti islamski republiki. Homeini je torej požel kot pričakovano pravo plebiscitarno zmago, saj volivci niso imeli druge izbire. Nad 90 odstotkov Kurdov pa je bojkotiralo referendum. Prav nacionalne manjšine so bile predmet včerajšnjih izjav predsednika vlade Bazargana, ki je z njimi prelomil dano besedo Kurdom. Bazargan je namreč izjavil, da nasprotuje avtonomiji, ki bi rušila nacionalno enotnost.
Deželni svetovalec Specogna pa je poudaril odmaknjenost in obrobnost Nadiških dolin, kot posledico zgodovinskih dejstev, prikazal razpadanje gospodarske, družbene in kulturne strukture ozemlja. Zaustaviti je treba centrifugalne sile z uresničitvijo take gospodarske strukture, ki naj zagotovi primerno industrializacijo, obnovo in ojače-nje smotrnih kmetijskih dejavnosti. Razširitev ugodnosti osimskega sporazuma tudi na Nadiške doline in različne norme v okviru dežele morata zagotoviti globalni razvoj, ki naj prepreči ponovno odtujenost zaradi večje skrbi dežele do že razvitih območij.
Zanimanje za predložene teme so udeleženci, številni župani in občinski upravitelji, pokazali s številnimi posegi. Marsikdo je skrajno kritično analiziral deželni načrt. Cemoia (KD) .je poudaril potrebo po soudeležbi prebivalstva pri izbirah, uresničitev take politike, ki r.a.j zadrži prebivalstvo na ozemlju s primernim načrtovanjem delovnih mest stanovanj in javnih storitev. Laurino (zveza obrtnikov) je prikazal potrebe obrtnikov po večji prožnosti pri iskanju in odobritvi primernih zemljišč za obrate ter hitrejše financiranje. Chia-budini (pokrajinski svetovalec KD) je izrazil zaskrbljenost zaradi že običajnega razvoja dogodkov: dobrim raziskavam in načrtom ne sledijo primerne operativne pobude. V načrtovanje je treba vključiti tudi resno šolsko politiko, ki mora kakovostno in količinsko jamčiti Dričakovanja delavstva.
Tudi Clavora je podvomil, da bo gorska skupnost Nadiških dolin dobila primemo vlogo v četrtem razvojnem območju, kljub temu, da .je priznal načrtu konkretnost in no-litično voljo po gospodarskem izenačevanju med posameznimi območji. Braniti .je treba kulturne posebnosti z vsemi sredstvi, saj bomo le tako uresničili probleme Beneške Slovenije je zaključil Clavora.
Srečanja so se udeležili župani Manzini iz Podbonesca, Corredig iz Špetra Slovenov, Osgnach iz šent Lenarta in Bernardo iz Praprotno.
Beneško gledališče nastopilo
tudi na podeželju
ČEDAD — Beneško gledališče je bilo ustanovljeno pred štirimi leti od mladih amaterjev in se je dobro afirmiralo tako med beneškimi Slovenci, kakor na gostovanjih v Trstu in Gorici ter im 1 slovenskimi izseljenci v Belgiji. Do sedaj je za beneške Slovence gledališče lahko nastopalo samo na Dan Emigranta v gledališču Ristori v Čedadu, ker so v dolinah Benečije manjkali primer-
ni prostori oziroma dvorane. Sedaj obstajata dve dvorani, ena na Lesah, občina Grmek, druga v Gorenjem Tarbilju, v občini Srednje. Zato se je sedaj Beneško gledališče odločilo, da stopi na vas, da ponese med ljudi ljudsko kulturo, to se pravi v naravne prostore, iz katerih ta kultura izhaja. V sodelovanju društva Rečan, ansambla Narodna klapa ter pevca Keko in Ana je pripravilo gledališče dva nepozabna kulturna večera, prvega v petek, 30. marca v župnijski dvorani v Gorenjem Tarbilju, drugega v nedeljo, 1. aprila v telovadnici na Lesah.
Uprizorili so Predanovi komediji «Žganjari» in «Modrega hlapca*, ki ju je režiser Adrijan Rustja iz Trsta mojstrsko povezal v eno komedijo. Kulturni program so povezovali med sabo ansambel Narodna
Ukrep mesinskega pretorja proti stavkajočim šolnikom
RIM — Tajništvo avtonomnega sindikata šolnikov SNALS je obsodilo ukrep mesinskega pretorja Vin-cenza Romana, ki je ukazal karabinjerjem, naj legitimirajo profesorje in dijake, ki so se udeležili stavke v mesinskem glasbenem konservatoriju. Pretor je tudi opozoril stavkajoče, naj si priskrbijo odvetnike. Generalno tajništvo SNALS obsoja ukrep kot «protiustaven in nesprejemljiv*. «Naperjen je proti šolnikom, ki niso prejeli plače zaradi stavk v zadnjih dveh mesecih.*
«Šolniki italijanskih glasbenih konservatorijev se že mesece demokratično borijo za vključitev konservatorijev v univerzitetno reformo.* Generalni sekretar Vincenzo Rienzi pa je ob tem nedopustnem dogodku izjavil, da se s tem napada svoboda stavke in da pričakuje poseg enotne federacije CGIL - CISL - UIL.
Streljanje pri Pordenonu
PORDENON — V Travesiu pri Pordenonu je prišlo predsinočnjim v neki gostilni do streljanja, ko je 20-letni Walter Canella izmaknil pištolo zapriseženemu stražniku Dinu Messini. Med ruvanjem je Canella lažje ranil stražnika in se s tremi talci zatekel v gostilniško shrambo, klapa ter pevca Keko in Ana. Na Karabinjerji so ga prepričali, da je obeh nastopih je občinstvo napolni- izpustil talce, kasneje pa si je Ca-lo dvorane, se zabavalo in navduše-1 ndla skušal med streljanjem pribo-
riti prostost, a mu ni uspelo in so ga karabinjerji aretirali.
no ploskalo igralcem ter izvajalcem glasbenega programa. Po teh uspehih ima Beneško gledališče v načrtu še razne nastope v dolinah Be- BONN — Eksplozija v valjarni pri nečije, povsod tam, kjer bo količ- Velbertu v Porenju je terjala živ-kaj dvorance na razpolago.	| ljenje šestih delavcev.
Širša družbena pomoč slovenskemu pomorstvu
Pri Splošni plovbi kriza zaradi situacije na pomorskem tržišču, Luka Koper pa je prizadeta zaradi visokih stroškov za stojnin«
KOPER — Obe najpomembnejši podjetji slovenskega pomorskega gospodarstva sta se znašli v težavah, ki jih bo potrebno premostiti s širšo družbeno pomočjo. Piransko Splošno plovbo pestijo predvsem posledice krizne situacije na pomorskem tržišču in so se zato znašli v dokajšnjem primanjkljaju. Pristojni republiški organi so predlagali, naj bi Splošni plovbi dovolili uvoz napol rabljenih ladij za razdobje dveh let, hkrati pa ji tudi omogočili dolgoročni kredit v višini 250 milijonov dinarjev.
Glede koprske luke se je stanje sicer zelo popravilo, težave so nastopile le v zadnjih mesecih zaradi visokih stroškov za stojnine. Vzrok za počasno raztovarjanje ladij ni bil samo v slabem vremenu, ampak tudi v pogostih izostankih delavcev z delovnih mest. Republiška sindikalna organizacija je v zvezi s tem opozorila, da bo nujno potrebno vložiti več sredstev v življenjski standard delavcev, saj osebni dohodki že nekaj časa stagnirajo, problemi pa so tudi zaradi pomanjkanja stanovanj.
V obeh organizacijah bo potrebno še bolj poglobiti samoupravljanje in izboljšati informiranost delavcev.
KMETIJSTVO V TEŽAVAH ZARADI
DOLGOTRAJNIH PADAVIN
Kmetovalci na slovenski obali so se znašli v dokajšnjih težavah zaradi dolgotrajnih padavin. Zemlja je tako razmočena, da ni mogoče saditi krompirja, fižola in raznih po-vrtnin. Že sedaj je jasno, da se bodo pomladanska dela na njivah ter v vinogradih in sadovnjakih močno zavlekla. Da bi pripravili zemljo za saditev, bi morali dočakati najmanj teden dni lepega vremena z bu-rjo, vendar meteorološka poročila niso nič kaj ugodna. Slabo vreme je marsikoga zadržalo tudi pri čiščenju in obrezovanju sadnega drevja. Zamudniki tu pač nimajo kaj popraviti, vsaj kar zadeva rane breskve in češenj ter marelice in slive, ki so že v cvetju.
i ' j?	*i * A h, L_»
16 SKLADB ZA FESTIVAL MORJA IN SONCA
Drugi festival zabavnih melodij morja in sonca bo letos 20. julija v Portorožu. Komisija je prejela 80 skladb, izbrali pa so jih 16. Organizatorji festivala Melodije morja in sonca v portoroškem avditoriju so turistično hotelsko podjetje Portorož, koncertna poslovalnica Lira in RTV Ljubljana.
ZARADI
GRADNJE KRIŽIŠČA
NOVE PROMETNE
TEŽAVE V KOPRU
Modernizacija škocjanskega križišča v Kopru bo povzročila še nekaj začasnih prometnih težav v Kopru
■IlllllllllllltllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIUIIIIimilllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIII
V ZELEZNI KAPLI NA KOROŠKEM
V soboto redni občni zbor Zveze slovenskih organizacij
Približno 200 delegatov bo razpravljalo o aktualni manjšinski problematiki na Koroškem - Prihodnje leto prosla va 25-letnice ustanovitve ZSO
CELOVEC — Prihodnjo soboto bo Zveza slovenskih organizacij na Koroškem na rednem občnem zboru v železni Kapli podala obračun svojega dela od zadnjega občnega zbora decembra 1975 in začrtala smernice za nadaljnje delo. Priprave za občni zbor so v polnem teku.
Tri leta od zadnjega občnega zbora so bila med najbumejšimi v povojni zgodovini koroških Slovencev, saj v to obdobje pade tako sprejetje protimanjšinskega «zakona o narodnih skupinah* in soglasno ugotavljanje manjšine, ki so ga Slovenci, pa tudi nemško govoreči demokrati uspešno bojkotirali, kot tudi uspešen odpor proti eksekuciji zakonodaje in samostojni napori za obstoj in razvoj slovenske narodnostne skupnosti. Prav v zadnje leto, dve, pade prizadevanje za dvojezične otroške vrtce — eden je bil odprt lanskega oktobra, drugega bodo odprli konec aprila — in graditev lastnih kulturnih domov na Radišah in v Šentprimožu, ki jih bodo prav tako odprli še letošnje leto. Ne nazadnje je treba
omeniti kot konstanto delovanja v zadnjih letih prizadevanje za bolj enakopravne gospodarske odnose in za razvoj gospodarsko zapostavljenega južnokoroškega področja, prav tako pa tudi za pospešeno odpiranje meje in mednarodno sodelovanje.
Okoli 200 delegatov bo v soboto začrtalo tudi smernice za delo v prihodnjih letih, kjer bodo posebno mesto zavzele priprave za proslavo 25-letnice ZSO prihodnje leto. Razprava bo tekla o trenutno aktualnih vprašanjih, med drugim seveda tudi o minulih in bodočih volilnih odločitvah na Koroškem, glavna pozornost občnega zbora pa bo brez dvoma veljala bodočim prizadevanjem za uresničitev člena 7 državne pogodbe in za vsestranski razvoj kulturnega, gospodarskega in političnega življenja koroških Slovencev. Smernice, ki jih bo določil občni zbor, bo moral vestno uresničevati novi odbor ZSO, v katerem bo prav gotovo prišlo do pomladitve.
Železna Kapla bo torej za konec tedna v znamenju dveh pomembnih dogodkov. V nedeljo bo namreč spo-
minska svečanost ob obletnici smrti narodnega heroja Franca Pastorka -Lenarta. To sovpadanje pa prav gotovo ni naključje.
Morda danes sklep o izpustitvi Sarcineilija
RIM — Sodnik Alibrandi, ki vodi preiskavo o domnevnih nepravilnostih v zvezi s finansiranjem petro-kemijske družbe SIR, bo morda danes odločil o zahtevi zagovornikov, naj izpusti začasno na prostost pod-direktorja državne banke Maria Sarcineilija. Govorilo se je, da bi Sarcineilija že včeraj izpustili, postopek pa se je zaenkrat zavlekel. Namestnik državnega pravdnika dr. Infelisi, ki sodeluje v preiskavi, je privolil v izpustitev poddirektorja emisijskega zavoda.
Kaže nadalje, da bo minil vsaj teden dni, preden bo dr. Infelisi izročil . preiskovalnemu sodniku svoje zahteve o razširitvi preiskave
in v okolici. V ponedeljek so začeli popravljati stari most čez Badaše-vico, pozneje pa bodo začeli gradil ti še podvoz pod Istrsko cesto. Prečna ulica in nekatere druge obveznice bodo zaprte za promet in se torej obeta kar precej težav za vozila, ki bodo namenjena v šalaro ter proti Tomosu in šmarjam. Dela naj bi trajala do 26. aprila, ko bodo spet odprli stransko cesto. Nekaj časa pa bo tudi promet po Istrski cesti enosmeren.
V	PIRANU POMEMBNA ZGODOVINSKA RAZSTAVA
V	prostorih^ piranske mestne galerije so odprli zgodovinsko razstavo: Slovenski mornarji Avstrije v obrambi Dalmacije in Istre v letih 1849 - 1917». Iz razstavljenih fotografij, tekstov in drugega gradiva, 1849 - 1917». I razstavljenih foto-skih mornarjev po ustvaritvi obrambne flote, ki naj se upre imperialističnim apetitom po dalmatinskem in istrskem ozemlju. Gradivo zajema čas od leta 1849, ko je Avstro-Ogrska načrtovala mornariško bazo v Piranu, pa do leta 1917, ko »s je v mornarici že začel upor proti vojni.
Razstava bo odprta ves april, pripravil pa jo je pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu.
▼
14.
APRILA
OB
14.
URI
SE ODPRE ZA OBČINSTVO
MILANSKI
SEJEM
KI SE BO KONČAL
23.
APRILA
OB
19.
URI
17. in 20. april sta rezervirana za poslovne ljudi, ki so jih razstavljalci izrecno povabili. V teh dneh ne bo dovoljen vstop ostalim obiskovalcem.
18. MEDNARODNI SEJEM ALPE - ADRIA

NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI ČLOVEK IN NJEGOV PROSTI ČAS TURIZEM - KULINARIKA - FOLKLORA...
V	Ljubljani v času sejma Alpe - Adria vam je na razpolago domača in tuja kulinarika, srbska, italijanska ter posebna slovenska kuhinja, lovske, ribje in mednarodne specialitete...
V	naši vinoteki vam je na razpolago več kot 300 jugoslovanskih vin
Sejem je odprt vsak dan od 9. do 19. ure — 6. in 7. aprila do 21. ure, 8. aprila pa do 17 ure.
Up