DeUvska zbornica. Naročniki našega lista so gotovo že večkrat slišali ime: delavska zbornica, kmečka zbornica, zdravniška zbornica itd. To so slanovske organizacije, ki imajo na- mcn ščititi koristi in napredek doličnega stanu z vsemi zakonitimi sredstvi. Nastale !«o iz dejanske potrebe in globoke zav^sti, da je treba celo človeško dnižbo preosnovati na podlagi oživljene stanovske vzajcmnos&. V inozemstvu imajo že dolga leta za kmete prisilnr lanetijske zbornice, ki tvdrijo prisilno organizacijir kmečkega stanu. To so strogo stanovske, nepolitične organizacije. Enako ima tudi delavstvo svcje delsvske zbornice. Vse te organizacije so velikega pomena za nas. Na podlagi zakona o zaščiti delavstva iz leta 1922 so bile osnovane v naši državi začasne delav&ke zbornice, ki so imeie namen pripraviti vse potrebno za ustanovitev trajnih delavskih zbornic, lorej izdelati piavilnik za volitve in poslovnik za delovanje zbornic. Nad tri in pol leta je minilo, predno je bil končno odobren pravilnik in so bile razpisane volitve v delavsko zbornico. Koga predstavlja delavska zbornica? Člen 11 pravilnika nam odgovarja na to vprašanje ilslo točno, sledeče: Delavska zbornica predstavlja po zakonu o zaščiti delavcev vse delavce in nameščence obeh spolov. ki stavijajo na ozemlju te zbornice svcjo telesno in duševno moč v službo tretjih oseb, bcdisi za nagrado, lx>disi v svrho lastnega izučenja. To velja za vse delavce v obrtnih, industrijskih, trgovskih in rudniških podjetjih. Izvzeli so delavci višje vrsle, vsled česar ne spadajo sem inženjcrji, blagajniki, poslovodje itd. V delaviko zborrico spadajo vsi delavci brez razlike na starost in spol, v kolikov niso po zakonu izrecno iz.vzeti. ,. Iz poročila, ki ga je izdala začasna delavska zbornica za Slovenijo za čas od I. 1922 do 1925, posnemamo, da se je ta ustanova šele od lela 1924 nekoliko razvila. Šele pod Davidovič—Koroščevo vlado je takratni minister za socialno politiko dr. Behmen izdal naredbo z dne 12.. septembra 1924, s katero je ustvaril f inančno ¦podlago za delovanje zbornic. Odredil je namreč 5 odstotno doklado od vseh bolniških prispevkov po zakonu, o zavarovanju delavccv za kritje stroškov delavske zbornice. In sedaj po preteku tri in pol leta so končno razpisane prve volitve v delavsko zbornico za Slovenijo. Delokrog delavske zboniice je zelo obširen. Ako bi brla vlada od vsega početka preskrbela denarna sredstva za te zbornice, bi se bile tcusianove lahko sijajno razvijale. Ker pa ni bilo denarja do jeseni 1. 1924, so te zbornice obstojale le bolj na papirju. Nadaljni vzrok, da se zbomice skoraj Iri le!a niso mcgle prav razviti, tiči v njih sestavi. Vlada je prve člone zbornice imenovala in pri tem gledala bolj na strankarstvo jko* na slvarne potrebe. Volitve v delavsko zbornico se bodo vršile v času o<i 2. do všlevšega 7. fcbruarja 1926. Volilni imeniki bodo KL/fnk}eni od X>. d«eanbra 10% do viterSega 4. |aauarja 1926 pri vseh krajcvo3i odinkah delav&kega a—irovanja, Opozarjt+mo na uradni razglas glavnega *o- lilnega odbora v Ljubljani % dne 4. t. m. V tem razglasuj|e natančno navedeno, kdo ima volilno pravico, kakoHm roli in kje ter kako se vrše reklamacije itd. Opozarjamo tm voliln-e upravičence, pa tudi naSekoečke gospodarje, obrtnike in podjetnike na potek tehitolitev. Ne grc tukaj samo za dclavsko stvar. Tudikmeta in oibrtnika mara zanimati, kak§no zastopstvo sibrroli naše delavstvo v -svojo stanovsko zbornico. Zat»¦odprimo naše dela-rce t tem volilnem boju ter jim po-¦ajiimo, da smo res ljudska stranka, ki jo tudi skupaa ¦jvei sociabie misli in stanovske vzajemnosti.