štev. Z05. O Ljubljani, g petek, dni 6. septembra 1901 Leto mu. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta P za ?etrt leta za en mesec 13-6-50 2-20 V upravniStvu: • za celo leto naprej K 20'— za pol teta „ za četrt leta „ za en mesec „ 10-5 — 1-70 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVE UredniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vraJajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za veJ ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo ie Kopitarjevih ulicah štev. 2. — - Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188. Krftonsko učiteljstvo $re no Gorica, 5. sept. Krščansko misleče učiteljstvo na Goriškem je imelo danes svoj lepi dan. V dvorani »Šolskega doma« se je vršil ustanovni shod »Društva krščansko mislečega učiteljstva«. Dvorana jc bila skoro polna: prišlo je tudi runogo liberalnih učiteljev pod teroristiškim vodstvom dveh generalov. Cemu so ti ljudje prišli na ta shod, menda sami še danes ne vedo. Shod ie otvoril in vodil g. vodja Abram, zapisnikar je bil g. Lomšek, nakar je dobil besedo g. nadučitelj Likar. Govornik je v krepkih potezah označil dosedanje razmere v okr. učiteljskem društvu, kjer je nekaj oseb s skrajnim terorizmom vladalo popolno samooblast-no v svoje sebične namene. Gromovito odobravanje je vzbudil govornikov klic :»Po vas izzvana vojna naj se prične!« Ožigosal je nadalje liberalno stranko, ki jc vpregla učiteljstvo v svoj jarem, da ga izkorišča. Naloga duhovnikov in učiteljev je ista, učiti ljudstvo, 'lega pa liberalci nočeio priznati. V načelih se ločimo s svojimi tovariši, zato smo sc ločili. Mi pa sc združimo v trdno falango. (Veliko odobravanje.) Liberalna generala sta debelo gledala, ko ie govornik bral njuna grehe; a oglasiti se nista upala. Ko jc dobil besedo g. poslanec Jaklič, jima je pa pogum zlezel v hlače. Križman ie dvignil palico in kakor uboge ovčice so se dvignili učitelji in učiteljice ter šli ven. Menda v znak protesta je zaklieal odhajajoči vzgojitelj Križman: »Mcrda!« Tako ie liberalni salonski slovar zopet za eno besedo bogatejši. K besedi se noben ni upal oglasiti, akoravno jih je predsednik vprašal. Kaj ne, gospodje, ko-rajžo imate le takrat, ko veste, da vas morajo vsi poslušati. Na tem zborvanju pa je bil zrak nekoliko drugačen. In tako se je zgodilo, da je liberalna četa odšla, ne da bi sama vedela, čemu je prišla. , Potem je govoril poslanec Jaklič, ki je pojasnil. kaj loči liberalno učiteljstvo od nas. Njegove besede so bile burno odobravane. Govornik je dejal, da mora biti učitelj z ljudstvom, liberalci pa niso, ker nc upoštevajo ljudske vere. Liberalno učiteljstvo spravlja pošteno učiteljstvo pri ljudstvu ob ugled. (Odobravnje). Zato boj proti njemu! (Odobravanje.) Govoril je še Vodopivec iz Kamenj, ki je ostal v dvorani in je poskušal braniti čisto na lahko liberalne kolege; a ni imel uspeha. Krepko so mu odgovarjali Jaklič, Rušlia. Kosec, Švara itd.. Shod je pozdravil še dež. poslanec Grča in dr. Pavletič, nakar ie bil shod ob pozdravili posl. Jakliča končan. Novo življenje je zavelo med goriškim učiteljstvom. Takoj se je vpisalo v novo društvo 44 članov, a mnogo trdno naših učiteljev in učiteljic še ni bilo zraven, ker so bili zadržani ali pa zunaj na počitnicah. Nekaj se jih je pa šc ustrašilo terorizma. Pa tudi te bo minil strah, vedno bolj se bodo otresali liberalnega terorizma in vrste krščanskega učiteljstva bodo rasle. Bog daj srečo! Cesarske vale na Koroškem.! Medtem, ko jc sprejemala Koroška cesarja. so se že vršili med obema armadama prvi spopadi. Poročali smo že, da ie oddelek inomoškega armadnega zbora podrl dravska mostova, da zavre prodiranje ljubljanske pehotne divizije. Deževalo je 3. iu 4. t. m., ko sta pričeli nasprotni si stranki z vajami. Letošnje velike vojaške vaje imajo za podlago sledeče vodilne misli: Južna armada prodira skozi Srednje in Spodnje Koroško proti dravskim pokrajinam ob Šmarju, Mariboru, Ptuju in Varaždinu. Severna armada se je pa že umaknila v pokrajine ob Rabi medtem, ko so še zasedeni po zadnjih četah pre hodi čez Muro od štajerskega trga Ehren-liausen do ogrskega kraja Mura-Szerdahely. Poveljništvo severne armade je ukazalo 14. armadnemu zboru, ki ima na razpolago dve pehotni diviziji na Tirolskem in eno na Zgornjem Avstrijskem, da naj prodira v smeri p roti Mariboru iu Celju na krilo in na hrbet južne armade. Ko je izvedela južna armada, da prodirata dve diviziji v Dravski, tretja v Zgornji Murski dolini na Zgornjem Štajerskem, ukazala je III. armadnemu zboru, naj napade 14. armadni zbor. da brani krilo in zveze lastne armade. Pri III. armadnem zboru sta prodrli že dve diviziji čez Železno Kapljo, ena pa prodira čez Ljubelj. Dne 3. septembra, predno so se pričele operacije, so bile porazdeljene čete inomoškega 14. armadnega zbora sledeče: Pri Beljaku stoji 8. pehotna divizija (16 bataljonov, 6 strojnih pušk, 3 eska-droni, 16 poljskih in 12 gorskih topov), za Beljakom v dolini ob Dravi stoji 44. deželno-brambovska divizija (II bataljonov, 2 strojni puški, .3 eskadrone. 4 poljski topovi iu 16 havbic.) Iz Murske doline pa je prišla pravkar v zgornještajerski trg Neuinarkt 3. pehotna divi-ziia s 15 bataljoni, 4 strojnimi puškami, 3'/» eskadrona in s 16 poljskimi topovi. Obe nasprotni armadi sta oddaljeni 70 km zračne daljave, med njima se nahajajo gore. Združiti se morata le, da prodirata na celovško kotlino. Čete III. armadnega zbora so pa bile 3. septembra zvečer sledeče porazdeljene: Severno od Drave pri Velikovcu 12. deželno-brambovska divizija z 12 bataljoni, 3 eskadro-nami, 20 poljskimi topovi iu s 16 havbicami. Od nie oddaljena južnovzhodno 15 km pri Pliburku je stala 6 pehotna divizija s 14 bataljoni, 4 strojnimi puškami, 2 in pol eskadrona, 16 poljskimi in z 2 gorskima topovoma, konečno je stala iužno od Ljubeljskega prelaza pri Tržiču na Kranjskem oddaljena 40 km v zračni črti 28. ljubljanska pehotna divizija, ki ima 17 bataljonov, 2 strojni puški, 16 poljskih ni 4 gorskih topov. Inomoški armadni zbor ima več 4 strojne puške, 3 eskadrone in pa 4 gorske topove, zato ima pa manj kakor II. armadni zbor 1 bataljon in pa 16 poljskih topov, (iraški armadni zbor jc imel to ugodnost, da izrabi notranjo črto in da napade s premočjo in nniči eno ločeno prodirajočih nasprotnikovih čet šc prej, predno dobi pomoč. A boriti se jc moral z operativno težkočo, da spravi 28. pehotno divizijo čez Ljubelj in čez Dravo, predno razpolaga ž njo. Inomoški armadni zbor je pa lahko upal, da spravi z obema skupinama III. armadni zbor v dva ognja. Za inomoški armadni zbor je tudi nerodno, ker ni mogel prodirati z vso naglico v Celovško kotlino, da olajša 3. pehotni diviziji prodiranje. Obe diviziii sta tičali ena za drugo v Dravski Dolini in se je moralo delati pred vsem na to, da se čete bolj ugodno razpostavijo za bodoče boje. Prvi spopad. Dii r n s t e i n , 3. sept. Dne 3. septembra ob 9. uri 20 minut zjutraj se je vršil prvi spopad na Zgornjem Štajerskem v diirnsteinski okolici ob vili Koch. Kolesarji južne armade (graški armadni zbor) v dveh oddelkih po 15 mož iu 20 dragoncev je napadlo prednjo stražo 14. pehotnega polka v Neumarktu. Napadena straža jc odbila napad. Ob polu 5. popoludne .ie zasedel že en oddelek 14. pehotnega polka Diirnstcin pri Brežah. kjer je ostal čez noč. Jutri ob 6. zjutraj prekoračijo Koroško mejo 14. pehotni polk in cesarski lovci št. 10. Vojaki niso posebno dobro razpoloženi, ker dežuje. D ii r n s t c i n, 4. sept. Danes zjutraj so korakale iz Neumarkta proti Brežam od 9. do 11. zjutraj sledeče čete: 6. dragonski polk iz Welsa, 14. pehotni polk, 4. polk cesarskih lovcev iz Solnograda z oddelkom strojnih pušk, 4 artiljerijske baterije linškega 14. divi-zijskega polka in 3. lovski bataljoni. Prenočili bodo v Brežah, nakar odkorakajo proti Staremu Dvoru. Včerajšnji boj . Celovec, 5. sept. Danes zjutraj so sc pričele prave cesarske vaje v prostoru med Zgornjim Mlinicam. Št. Janžern, Otmanju, Sv. Miheloni na Colskem Polju in Pulštom. Nad-vojvoda Franc Ferdinand s spremstvom ie bil že zgodaj zjutraj na griču v št. viški okolici kjer je plaval signalni zrakoplov v zraku. Na cesti proti glinjskemu kolodvoru je stal 5. puljski deželnebrambovski polk v smeri proti Glinju. S prestolonaslednikovega razgleda (478 m) se je daleč videlo po goratem tremi, ki ga meje na jugu karavanški snežniki, obda- ni z meglo. Nebo je oblačno, a oblake izku-šajo predreti solnčni žarki. V prestolonasled-nikovi družbi jc nadvojvoda Leop. Salvator, podmaršal Krobatin, podpolkovnik VVeigner inozemski vojaški atašeji, ki pridno proučujejo teren in zemljevide. V okolici postaja živahno. Po polju jezde posamezni jezdeci, patrulje večje in manjše in posamezni oddelki, ki so zadeli ponoči na nasprotnika. Ob 9. dopoldne sc začuje streljanje v smeri Nizka Ostrovica, začetkom se strelja počasi, pozneje živahneje. Z višav severno od Št. Vida prično ob 9. uri 30 minut dopoldne grometi topovi; iz smeri Thalsdcrf se začuje rožljanje strojnih pušk. Streljajo na pehoto, ki sc je pokazala iz dobrih postojank in ki tudi strelja. Na grič pri Milbersdorfu pride poveljnik III. armadnega zbora, podmaršal Potio-rek s svojim štabom. V boj sc podasta 22. de-želno-b ram bovška pehotna divizija s 43. iu s 44. ljubljansko deželno brambovsko brigado. Nadalje prodira ena divizija lil. armadnega zbora istočasno iz Vclikovca, da ustavi linško pehotno divizijo, ki prodira od Brež proti celovški kotlini. Obenem se poroča, da prodira ena divizija iz Gradnice in iz Stenic. Ob 10. dopoldne dobi povelje v Glinjah pripravljena deželno brambovska brigada, da odkoraka proti Nizki Ostrovci. A ker je zapustila brigada svojo postojanko, je pa napravila tako prostor sovražnikovi diviziji, ki koraka iz Gradnice in Blatograda. Sovražnikove patrulje na konjih jezdijo žc v okolici Gospe Svete iu Karnbursa. Za Št. Urško goro nad Grad-•nico plava v zraku zrakoplov XIV. armadnega zbora. Njemu nasproti nad Vajzenber-gom se ziblje v zraku zrakoplov III. armadnega zbora, 'l ak ie položaj ob 11. dopoldne. Očividno danes še ne nameravajo odločilnega boja. A jutri sc vrši gotovo žc huda bitka v šentviškem kotlu. Dasi trajajo velike vaje šele dva dni. se že kaže njihova vzgojevalna vrednost pri vseh četah. Vojaški »dril« se umika praktičnemu mišljenju in delovanju. Padajo že meje, ki ločijo navadno moštvo od častnikov. Častniki žive skupno z moštvom in so prisiljeni, da dele z vojakom dobro in slabo. Tudi moštvo zaupa že častnikom. Veselo vidimo korakati bataljon, kakor da pride šele iz vojašnice, dasi jc že 5 ur na maršu. Vprašamo jih. kako da se jim godi in odgovore: »Dobro, ker imamo dobrega polkovnika«. Pri letošnjih vajah jako ostro vadijo japonski način prikrivanja vseh povelj. Nobenemu podpovciiniku ni znano kretanje sosednih čet. Dispozicije so znane edinolc onim poveljnikom, ki jih morajo izvršiti in pa njihovim namestnikom. Odhod in kam se koraka, naznanijo šele, ko je to žc neobhodno potrebno. Bnskervillskl pes. Roman. — Angleški spisal Conan Doyle. (Dalje.) Osmo . poglavje. O nadaljnjih dogodkih naj govore moja pisma, ki sem jih pisal Sherloku Holnicsu. Pred menoj leže na pisalni mizi. Enega lista manjka, sicer jih bom pa navedel do pičicc tako, kakor so pisana, kajti iz njih sc lahko natančno spoznajo moji občutki in moje suni-nje, bolj natančno, kakor bi jih mogel opisati po spominu, dasi jih pomnim še jasno in razločno. kakor da sc jc odigrala žaloigra šele včeraj. Baskerville Hali, 13. oktobra. Dragi Holmes ! Moja dosedanja pisma so tc obdržala v stiku z vsem tekočim in skoro vse veš, kaj sc dogodi v tem, od Boga tako zapuščenem kotu zemlje. Cim dalje biva človek tukaj, tem glo-bočje mi prodira v dušo duh močvirja, njegova puščoba in njegova strahotna inamljivost. Cc se mu uda Ic za trenutek, takoj začuti, kakor da ic daleč, daleč od moderne Anglije; zato pa spoznaš tem natančneje bivališča in način življenja predzgodovinskih ljudij. Kamor gre, povsodi naleti na hiše tega davnega ljudstva, na njihove grobove in velike skale, ki so baje znaki njihovih svetišč. Ce gleda njihove sive kametiite koče, pozabi, v kaki dobi živi; in če bi prilezel skozi nizka vrata v kože oblečen, kosmat mož in bi položil na tetivo puščico z ostrino iz kremena — prav nič nenaravnega bi sc mu to nc zdelo. Najbolj čudno jc to, kako so mogli živeti tako tesno naseljeni na teh tleh, ki so morala biti vedno iako nerodovitna. Nisem starinoslovec, ali mislil bi, da so bili nebojevito, od mnogih sovražnikov mučeno ljudstvo, ki je moralo rado ali nerado biti s tem zadovoljno, česar ni zaželel nikdo drugi. Toda vse to nima ničesar opraviti s poslanstvom, ki si mi ga ti naložil, iu bo bržkone prav malo zanimalo tvojega strogo praktičnega duha. Spominjam se še prav dobro, kako popolnoma vseeno ti ie bilo, ali se vrti zemlja krog solnca. ali solnce krog zemlje. Hočem se torej zopet obrniti na dejstva, ki so v kaki zvezi s Sir Hcnryjem. Zadnje dni ti nisem ničesar poročal in to zato, ker se ni ni-česar važnega zgodilo. Nato se ie pa zgodilo naenkrat nekaj presenetljivega, s čemur te bom še soznanil tekom svojega poročila. Pred vsem pa moraš spoznati še nekaj drugih momentov. Eden izmed njih je beg kaznjenca iz Princeto\vna, kar sem ti doslej le mimogrede nekoliko omenil. Dospel je na močvirje; sedaj je pa skoro gotovo popolnoma zapustil ta kraj, kar jc za tukajšnje prebivalstvo velika dobrota. Odkar je pobegnil, sta pretekla dva tedna in ves ta čas ni bilo o njem ne duha nc sluha. Zdi se mi izključeno, da bi se mogel preživiti teh štirinajst dni na močvirju. Skril bi se seveda prav lahko. Vsaka kamenita koča predzgodovinskih prebivalcev močvirja bi mu lahko služila v skrivališče. Ali kje bi dobil kaj jesti, čc ni morda ujel kake močvirske ovce in jo pobil. Mislimo torej, da ie odšel, iu najemniki ob robu močvirja spe zopet mnogo boljše. Mi v gradu smo štirje krepki možje, bi sc 4orej lahko ubranili, če bi nas napadel; ali priznam, da sem bil zelo nemiren iu me je jako skrbelo zaradi Stapletonov. Stanujeta na samem in milje naokrog ne bi bilo dobiti človeške pomoči. V hiši je služkinja, stari služabnik, sestra iu brat. a ta zadnji ni nič kaj krepak. Bili bi nezmožni, braniti se. če bi vdrl v njihovo hišo človek, kakor je morilec iz Notting Hilla. Sir Hcnry prav tako dobro razume, kako nevaren je njihov položaj, in .ie predlagal, tla bi poslal k njim hlapca Perkinsa, da bi spal v Merripit Housc, a Stapleton ni hotel ničesar vedeti o tem. Ne dii se tajiti, da začenja kazati naš prijatelj veliko zanimanje za svojo lepo sosedo. To tudi ni nič čudnega, kajti mož, ki je tako vajen delavnosti, kakor Sir Henry, se mora pač dolgočasiti tukaj, ona jc pa očarujoče krasna. Na sebi ima nekaj tropičnega. nekaj eksotičnega, kar je v čudnem kontrastu s hladno, trezno premišljeno naravo njenega brata. Vendar moram večkrat misliti, da tli tudi v njem skrit ogeni. Prav gotovo ima velik vpliv do nje. kajti opazil sem, da vedno pogleduje k njemu, kadar govori, kot da se hoče za vsako besedo, ki jo izreče, zagotoviti, ali jc njemu prav ali nc. Upam, da ravna ž njo prijazno. Njegove oči se svetijo v nekem mrzlem blesku in krog tankih ustnic ima trdno, jako odločno potezo; iz obojega se da sklepati na odločen in morda nekoliko trpek značaj. Ti bi ga z zanimanjem bližje proučaval. Ze prvi dan ie prišel k Sir Henryju na obisk in takoj drugo jutro naju je peljal na mesto, kjer je baje dohitela smrt zlega Hugona. Kraj leži nekaj milj onkraj močvirja in napravi na duha tako žalosten utisek, da pač ni čudno. da je nastala ona pripovedka. Med razrušenim skalovjem pelje kratka dolina na odprt travnat prostor; tam molita na sredi ravnine iz tai dva velika, zgoraj koničasta kamena, kakor čakana velikanske zveri. Prostor soglaša v vsakem oziru s pozoriščem stare tragedije, kakor ga opisuje pripovedka. Sir Henry jc večkrat vprašal Stapletona, čc res veruje, da bi bilo mogoče, da bi se nadnaravne moči tukaj vmešavale v usodo smrtnikov. Vprašal je to v šaljivem tonu, ali poznalo se mu je, da je mislil popolnoma resno. Stapleton je bil jako oprezen s svojimi odgovori; očividno ni povedal vsega, kar je mislil, iu iz ozirov na čute mladega baroneta ni hotel izraziti svojega resničnega mnenja. Pripovedoval .ic o drugih slučajih, kako so trpele družine vsled podobnih zasledovanj, in name ie naredil vtis, kot da v tem slučaju popolnoma pripoznava ljudsko vero. Na povratku smo se ustavili v Merripit Housc, kjer so zajtrkovali. Tu sc ic seznanil Sir Henry z gospodično Stapletonovo. Ze cd prvega trenutka sc mi jc zdelo, da ga zelo vleče k njej, in zelo bi se moral motiti, da ni ta občutek obojestranski. Ko sva sc vračala domov jc začenjal vedno in vedno o njej govoriti in od tedaj skoro ni bilo dneva, da bi ne videla sestre in brata. Danes obedujeva tukaj in govori se o tem, da bova prihodnji teden midva povabljena k njima. Mislil bi, da bi morala biti Stapletonu taka partija prav dobrodošla, toda na njegovem obrazu sem za- \ AVSTRO-OGRSKA. Nlžjeavstrijska volivna reforma za deželni zbor. D u n a j, 5. septembra. Deželni odbornik dr. Gessmann ie predložil volivno reformo za nižjeavstrijski deželni zbor. V uvodu se označuje stališče vlade, ki ie nasprotna volivni reformi na podlagi splošne in enake volivne pravice. Predlog jc ta: Število poslancev se zniža od 78 na 62. 21 mandatov dobi Dunaj, 16 ostala mesta, 25 dežela. S to volivno reformo jc združena reforma poslovnika, glasom katerega sc lahko poslanca, ki se pregreši proti redu, izključi od ene. dveh ali treh sej. Nagodba, Budi m p e š t a, 5. septembra. V torek 10. t. m. se podajo NVekerle, Košut, Dakanyi ter tajniki Popovič, Szterenyi in Mezossy k nagodbenim pogajanjem na Dunaj. »Budapesti Hirlap« poroča, da so zdaj izključno višji oziri (na cesarja) merodaini za sklep nagodbe. Vse zdaj odvisi od avstrijskega kabineta. Kriza v ogrskem ministrstvu? Budimpešta. 5. septembra. »Uj Hi-rek«, glasilo elegantne mladine in boulevar-dov, poroča, da bodo jeseni iz ministrstva odstopili honvedski minister Jekelfalussy, hrvaški minister .losipovich in minister na dvorti grof Aladar Zichy. .losipovich da .ie naveličan ogrskohrvaškega vprašanja, ki muči njegovo glavo. Najbrž pa bo zato demisioniral, ker hrvaška koalicija noče ne z njim nc z banom stopiti v pogajanja. Jekelfaltissy boleha, Zichy pa kot voditelj ogrske ljudske stranke ne more ostati v ministrstvu, v katerem odločuje neodvisna stranka, ki je z ljudsko zadnji čas prišla v ostro nasprotstvo. ITALIJA. Liberalne protisalezijanske laži. — Delavstvo. — Merry de Val. Ri m . 5. septembra. »Momento« poroča, da so salezijanci v Vorazze vložili tožbo proti fantu Bressonu in ženi, ki se je izdajala za njegovo mater ter ga hujskala, naj obrekuje salezijance. Izkazalo se je namreč, da ta žena ni Bressonova mati, kakor ona trdi. ampak da je fant najdcnec in je krščen na ime Carlo Marlario. Lepa sodrga, kj se je liberalci poslužujejo! Zdai ie izšla statistika o organizaciji delavstva za leto 1907. Delavskih zbornic (Camere di lavoro) je 85 s 392.889 člani. Izvzemši delavsko zbornico v Padovi ,ki izkazuje neznatno zvišanje članov, se je število članov po vsej beneški provinciji znižalo. V Rimu se ie število znižalo za polovico. — Sindikat železničarjev šteje 42.000 čianov. zidarski pa 51.605. (lani 26.653). — Žalostne so številke glede na mladoletno delavstvo. Od 414.236 delavk v industrijskih podjetjih Jih 12.185 ni starih nad 12 let. 60.926 ne nad 15 let, 151.506 je starih nad 15 let, 180.619 nad 21 let. Enako ie tudi razmerje dečkov do mož. — »Messaggero« poroča, da je prebivalstvo iz Castel Gandolfa in Albano priredilo kardinalu državnemu tajniku Merry dc Valu, katerega je zopet napadel neki svobodomiselni pijanec, prisrčne ovacije pred njegovo vilo. FRANCOSKA. (Cerkev. — Razmere v mornarici1.) Pariz, 5. septembra. Krščanskodemo-kratična organizacija »Sillon« (brazda) bo 15. t. m. zborovala v Parizu. »Sillon« je med francosko mladežio in akademiki zelo razširjen. Ni ne konfesionalno. ne politično gibanje, ampak zgolj kulturno. Sillonisti niso trdno organizirani razširja sc njihova zveza skoro izključno samo s predavanji. Njihov tednik sc tiska v 50.000 izvodih. Politično delovanje katoličanov brezpogojno zametajo, vsled česar vzlic njihovi resnični demokratičnosti in republičanstvu ni verjeti, da bi bog-vekako vspeli. Škof amienski ie svojim duhovnikom in klerikom nrepovedal udeležiti sc kongresa sillonistov. Škof pravi, da sillonisti gredo nevarno pot nepokornosti in kritike. pazil izraz najostreišega nezadovoljstva, kadar ic naredil Sir Henry njegovi sestri kak poklon. Staplcton ii je seveda brez dvoma zelo naklonjen in njegovo življenje bi postalo zelo samotno, če bi šla od njega, ali vendar bi bil to \ išek sebičnosti, čc bi jo oviral poročiti se s takim možem, kakor je Sir Henry. Toliko jc pa zame gotovo: on ne želi, da bi se njuno zaupljivo občevanje razvilo do ljubezni, in večkrat sem opazil, kako se trudi preprečiti, da bi nc bila skupaj med štirimi očmi. Pripomnim šc, da bo postalo tvoje naročilo, da se nc smem ganiti od Sir Henryja, še težav-nejše in sitnejše. če nridc k vsem drugim težavam šc ljubezen. Moja priljubljenost, bi se kmalu zelo omajala, če bi v tej točki dobesedno izpolnjeval tvoje predpise. Zadnjič da označim dan popolnoma natančno: v četrtek jc zajtrkoval pri nas dr. Mortimer. Preiskal jc bil v Long Downu gomilo in našel prazgodovinsko črepinjo, ki ga je navdajala z velikim veseljem. On jc cn-tuzijast, da ga mu ni para! Po jedi sta prišla še Staplctona in dobri doktor nas je vse peljal v drevored tis, da bi nam na prošnjo Sir Henryja natančno razložil, kako sc jc odigrala žaloigra v usodni noči. Drevored jc dolga pusta pot med dvema gladko pristriženima stenama; na obeh straneh poti raste trava. Približno na pol poti so vrata na močvirje, kjer jc stari gospod ostrgal pepel od smodke. Vrata so iz belih lat in sc zapirajo z zapahom. Za niimi sc razprostira širno močvirje. Spominjal sem se, kako si ti razlagal dogodke one noči in sem si poskusil napraviti sliko o vsej stvari. Ko je stal stari gospod pri vratih, jc zapazil, da nekaj prihaja po močvirju, neko nekaj, ki ga ic tako prestrašilo, da ie izgubil zavest in je dir- V Montpcllieru sc jc vsled ločitvene postave moralo zatvoriti malo semenišče. Skof je nato sam kupil zemljišče, kjer bo sezidal svoj zavod za semeniščane. — V Pcnmarchu (Fini-stere) je na prizadevanje županovo 25 orožnikov župnika in njegove vikarje šiloma izti-ralo iz župnišča. — Novembra meseca se bo moral parlament baviti s starostnimi blagajnami za duhovščino in z načinom, kako in na koga prenesti darove in voščila, namenjena cerkvi. Zelo zapleteno vprašanje. Prihodnje leto čaka parlament še veliko bolj kočljiv problem. Ker namreč neka Briandova naredba od junija meseca določa, da se občine nimajo baviti s popravo in vzdrževanjem bogo-služnih poslopij, duhovniki pa po novi postavi nimajo ne te dolžnosti, nc za to potrebnih sredstev, se mora vstvariti kak nov modus vivendi, ako nočejo ponekod župani pustiti, da ccrkve popolnoma propadejo, da potem morcio vernikom iz ozira na javno varnost prepovedati cerkve posečati. To slednje bi pač privedlo do hudih konfliktov, katerih vlada pač nc želi. Zato treba novih naredb ali postav. Vse to dokazuje, da je ločitvena postava, sestavljena v duhu nasilja, pravo zma-šilo. Znani kulturnobojni petelin, Pcllctan, je svojčas kot mornariški minister tako gospodaril, da sedanji mornariški minister Thomson dobiva sive lase in nc ve, kje bi prej začel reformirati. Vedne katastrofe na bojnih ladjah dokazujejo, da je v mornariški upravi, kakor tudi drugod, precej gnjilobe. Francoska ima šest lastnih ladjedclniških ar-zenalov: Cherbourg, Brest, Lorient, Roche-fort, Toulon in Bizerta, poleg teh pa še nebroj zasebnih. Vlada oddaja svoja dela vsem ladjedelnicam, pri tem pa zelo trpi enotna iz-delba posameznih ladjinih tipov in razredov. Samo torpedovke se gradijo vedno v enem in istem arzenalu. V državnih arzenalih ic 10.000 delavcev odveč. Vsako leto ima vlada vsled tega škode 11 milijonov frankov. Na ta način je mogoče — kakor pišejo strokovni listi — da potrebujejo nove 18.000 tonske ladje nad 50 milijonov frankov, kakor je proračunano, še dodatne kredite, dočim stanejo velikanske angleške 20.000 tonske nove ladje »Dreadnouglit«, »Bellerophon« in »Te-meraire« samo 40 milijonov frankov. RUSIJA. Protipoljska gonja. Peterburg, 5. septembra. »Ruskoje Znamja« glasilo pravih ruskih ljudi na uprav nekvalificiran način hujska vzhodne Ruse proti Poljakom, v prvi vrsti pa proti katoliškemu poljskemu škofu v Vilni, baronu Roppu, ki je naidelavnejši krščanskosocialni organizator med ruskimi Poljaki in je zdaj zato pozvan na odgovor v Peterburg. »Ru-skoje Znainia« prinaša pesem »Sanje barona Roppa«, kjer pusti šefa sanjati o načrtih Poljakov pri volitvah za dumo, katere se bodo v kratkem vršile. Poljaki bodo izkušali ustanoviti svoje kraljestvo, postrelili bodo Ruse, »moskovske pasje sinove« in jih nataknili na kole ter zažgali, sinove njihove pa bodo krstili iu ustanovili kraljestvo poljsko. Poleg te pesmi pa je šc podoba: Ropp stoji v škofovskem ornatu sredi Rusov, nataknjenih na kole. Po ruskem zakonu je tako hujskanje enega naroda na drugega v ruski državi pod najstrožjimi kaznimi prepovedano, toda proti listu zveze ruskih ljudi se ni postopalo. Nasprotno: ruska vlada jc kakor se govori naprosila .Vatikan, nai škofa Roppa odstavi. — izšel je nedavno razglas, ki zapoveduje zdravnikom, da morajo takoj naznaniti vsakega ranjenca, ki sc k njim zateče, ako je sumljiv, da ie revolucionar. Dočim pa se v ruskih gu-berniiah opustitev tega naznanjenja kaznuje s 500 rubli, se kaznuje v poljskih s 3000 rubli. Take so ruske »postave«. Sicer se tudi ruski radikalni listi obračajo proti tej naredbi, ki zdravnike ponižuje za ovaduhe. ANGLEŠKI KRALJ. Ma r i a n s k e Lažne, 5. septembra. Krali Edvard je sprejel v avdijenci ruskega jal in dirjal, dokler ni padel od samega strahu in upehanosti mrtev na tla. Kaj ga je zasledovalo? Kaj je bilo tisto nekaj? Ovčarski pes z močvirja? Ali črna, molčeča, strašna pasja pošast? Ali so bile vmes človeške roke? Ali je vedel čuječi bledi Barryinore več, kakor je hotel povedati? Vse je dvomljivo, negotovo, ali povsod se temni senca zločina za uganko. Odkar sem ti bil pisal zadnje pismo, sem spoznal šc enega soseda: gospoda Franklanda iz Lafter lialla, pet milj južno od nas. Posta-ren gospod je. rdečega obraza, belih las in silno koleričnega temperamenta. Njegova strast je britsko pravo in velik del premoženja je že potrošil v pravdah. liojujc se iz. samega veselja do boja in je vedno pripravljen, da se zavzame za eno ali drugo stran kake pravde. Ni torej čuda, če je žc dobro občutil, kako drago zabavo si privošči. Včasih prepove kar na lepem, uporabljati kako pot, in občina si mora izpravdati pravico, da pot zopet odpre. Drugič zopet meni nič tebi nič podere drugim ljudem kaka vrata v ograji in trdi, da je bil na onem mestu že prej, nego ljudje pomnijo, prost prehod. Tedaj se mora lastnik zopet pravdati, da spokori gospoda Franklanda za njegov greh. On pozna jako dobro stara prava raznih občin in zemljiških gosposk in uporablja včasih svoje znanje v prid Fcrn\vorthyčanov, včasih pa proti njim. Sedaj ima menda sedem pravd, ki mu bodo požrle ostanek premoženja, tedai mu bo odvzeto želo, in na stara leta lx) čisto neškodljiv gospod. Ce ne vzamemo v poštev njegove pravdoželjnosti, naredi vtis prijaznega in dobrodušnega človeka in omenim ga le zato, ker si mi posebno zabičil, nai natančno opišem osebe naše okolice. Dalje. ministra za zunanje zadeve Izvolskega. Potem je krali delj časa konferiral z angleškim poslanikom sirom Goschen. Praga, 5. septembra. Kralj Edvard je razodel željo obiskati prihodnje leto Prago. Praški mestni svet je nato kralja oficijelno povabil za prihodnje leto na jubilejno razstavo v Pragi. AMERIŠKE PROTIJAPONSKE PRIPRAVE. Ša n g a j, 5. septembra. Zedinjene se-veroameriške države so vzele za pet let v najem od Rusije noviško luko južno od Vla-divostoka, da ondi napravijo dok za popravo ladij. UPORNO GIBANJE V ANGLEŠKI INDIJI. S i m 1 a , 5. septembra. V Rajam■ ndrugu, mestu v notranji južni Indiji, je neki policaj-domačin umoril policijskega nadzorn ka, Angleža Bella. Policaj se je na to sam ustrelil. Domačini so pri pogrebu morilčevem napravili demonstracijo in po običaju indijskega moba grozno tulili. Povsod se pojavlja proti-tujsko gibanje. MAROKO. Nevspeh generala Drude. — Ljut boj z Maročani. Pariz, 5. sept. »Figaro« poroča iz Ca-sablance: Dne 2. t. m. sta dva rodova domačinov pripravljala skupni napad na francoski tabor in mesto.. General Drude je ob 5. uri zjutraj poslal nadnje eno pehotno kolono, eno baterijo in oddelek pogorskega topništva. Sovražni jezdeci so zbežali Naenkrat v oddaljenosti 6 kilometrov od francoskega tabora je sovražnik dobil oiačenja ter se jel bližati taboru. Poveljnik kolone je dal povelje začeti s topniškim ognjem. Sovražnik pa je vzlic temu naraščal in jel Francoze obkrožati. Nad generalni štab sc je vsula ploha kro-gelj. General Drude je ukazal umikanje, medtem ko jc topništvo sovražnika, ki se je taboru približal na 1500 metrov, izkušalo zadrževati. Ob 3. popoldne so vse čete bile v taboru. Boj je trajal štiri ure in se je raztezal na fronto 10 kilometrov. Francoski poizvedo-vavni oddelki so na svojem umikanju napravili karč, t. j. četverokot. Maročani so se s predrzno hrabrostjo vrgli na te kareje in vzlic silnemu ognju svoje mrliče potegnili iz bojne fronte ter jih vzeli s seboj. Maročani karejev niso mogli zlomiti, ker so jih francoski topovi decimirali. Francozi so oddali več kot 5000 topniških strelov. Na francoski strani je med drugimi padel tudi neki adjutant. Tako francoski viri — »Figaro«, »Matin« in »Petit Pa-risien«. Depeša Agence Havas potrjuje te posameznosti in poroča, da se boj še nadaljuje. Pa r i z. 5. sept. »Petit Parisien« in »Gau-lois« poročata, da nameravata Clemenceau in vojni minister generalu Drude poslati ojače-nja, dasi general dozdaj še ni zahteval novih čet. V Casablanco dojdejo v kratkem vojaški balonski oddelki. Francoska vlada. Pariz, 5. sept. Danes zjutraj je ministrski predsednik Clemenceau konferiral z vojnim ministrom Picquartom in mornariškim ministrom Thomsonom. Po konferenci jc Clemenceau izjavil, da je položaj v Masagann normalen. Spor zaradi patron v Masaganu da ni pomemben. Politični splošni položaj. London. 5. sept. Zdaj se v Maroku odigrava zanimiva igra. Južne pokrajine so za odločnega Muley Hafida, Fez, rezidenca maroška in še nekaj drugih mest pa za dosedanjega Abd-el-Aziza. Na strani Abd-cl-Aziizovi so v prvi vrsti mohamedanski svečeniki, raz-lagavci korana, pravniki: uleme. Ulemc za energičnega Muley Hafida ne marajo. Prepričani so, da bodo lažje izhajali z Abd-el-Azizom, ki jc že kakor vosek v rokah svojih svetovavcev. In ti so zdaj nad njim neomejeno vladali. Kupovali so mu fotografske aparate, bicikle iu avtomobile. Zdaj seveda so časi resnejši. IJleme so odstranili tri može, ki so na sultana v Fezu baje slabo vplivali, vojnega ministra Slimana in oba brata Tazzi, milijonarja. Najeli so morivce. Zdaj pa treba, da gre Abd-el-Aziz z mekalo. vojsko, na pre-tendenta Muley Hafida. Toda to stane denar. Maroške blagajne so prazne, bogata pomorska pristanišča pa zdaj plačujejo carino Muley Hafidu. Uleme so zato Abd-cl-Aziza pregovorili, da poizkusi najeti posojilo na Francoskem. Kako da so se obrnili na Francijo in ne na Nemčijo, ki vendar nasprotuje Francozom in bi bila pripravljena ščititi suvereniteto sultanovo nasproti francoskim osvajalcem? Na vsak način jc to velik uspeh francoske diplomacije, ako Abd-el-Aziza najame posojilo v Franciji, kajti potem je od nje tako odvisen, da se ne bo nikoli več rešil francoskih zanjk, ki ga bodo oprcdlc od vseh strani. Na drugi strani se čuje, da tudi Muley Hafid računa kolikortoliko na Francosko. So tudi listi, ki trdijo, da francoska vlada sama marljivo neti razpor med Maročani. Na vsak način sc bo pokazalo v kratkem, kalko bo Clemenceau znal izrabiti maroški konflikt. Dnevne novice. + Zamuden agent. Pravi agent mora priti vedno o pravem času — tudi v politiki. Hribar pa jc v državnem zboru vedno pri-koracal za našimi poslanci. Ko jc n. pr. videl, da so naši vložili predlog za slovensko vseučilišče, je čez nekaj tednov še on pričel z enakim predlogom. In ko je zdaj videl, da jc poslanec Pogačnik brzojavil vojnemu ministru, jc pa čez dva dni še on brzojavil. Pa tu velja pregovor: Ouod licct Jovi non licct bovi, ali po slovensko: Kar se Pogačniku poda, to se Hribarju spakedra. Hribar nam- reč ni vedel, da je ta čas vojni minister že Pogačniku brzojavno odgovoril in da je izšlo že uradno dementiranje tistih pretiranih vesti. Ce načelnik vojnega odseka državno-zborskega poslanec Pogačnik brzojavi, tedaj vojni minister ve, kaj mu je storiti. Kako se mora pa smejati, če čez dva dni dobi telegram od parlamentarnega beračka o stvari, ki je že opravljena. Posnemanje je včasih koristno, samo — zamuditi se ne sme, pane Hribar! + Kaj je barabstvo in kaj je junaštvo? Znano je, kako je »Narod« prinašal notice, hujskajoče k lopovskim pouličnim napadom na naše somišljenike. Ce so trije s palicami oboroženi liberalci napadli brezbrambnega duhovnika na ulici, je »Narod« to proslavljal kot veliko napredno junaštvo. Zdaj se je pu enkrat primerilo, da je dobil Malovrh na cesti dobro in pošteno zasluženo klofuto od zdravnika, ki ga je bil po krivici napadel zaradi izvrševanja njegove človekoljubne službe in ki mu ie vkljub pojasnilu odrekel zadoščenje. Zdaj pa vpije isti Malovrh, da je to »barabski napad« in zločin, kliče policaje in državnega pravdnika, toži, da je njegova ustrojena koža od ene klofute poškodovana, in hoče dr. Stoj-ca spraviti v kriminal. To so junaki, ti liberalci, ki imajo ljubljansko inteligenco pod komando! A kaj naj bi storil g. dr. Stoje? Ce bi Malovrha tožil, je oproščen; drugega sredstva ni videl, kot to, da si sam poišče zadoščenja. Ta misel pa je sploh razširjena in naj vedo oni, katerih je krivda za vzrok, če bi šc drugi začeli hoditi — mimo sodišča na potu do pravice! Kajti slednjič ima vsak človek svojo čast iu ne sme se mu brez kazni blatiti! -f Vladna 'zjava o kongresu svobodo-inislecev v Pragi. Cesarski namestnik grof Coudenhove je izdal sledeči razglas na vse okrajne šolske svete, ki ga priobčimo dobesedno: »Češka sekcija društva »Svobodne misli« sklicuje za mesec september v Prago 14. svobodomiselni kongres, katerega program je mnogo listov ponatisnilo. Ta program ima čisto izključno protiverski značaj. C) značaju zadnjega kongresa svobodomisleccv v Rimu poučujejo sledeči podatki: Svobodomiselnega kongresa, ki se jc vršil v Rimu leta 1904., se jc udeležilo mnogo anarhistov. Izpočetka bi bil moral biti zgolj teoretična manifestacija proti klerikalizmu, pa je že v prvi seji pokazal »zključno anarhistične težnje ter se je nakoncu prelevil v shod revolucionarne delavske stranke. Kongres sc je identificiral s komunističnim gibanjem in se izjavil za odpravo vse zasebne lasti. Sprejel je soglasno resolucijo, kjer se je proslavljala ruska revolucija ter je sprejel tudi sledeči sklep: Razširjajmo svobodno misel, ateizem in komunizem, da pospešimo osvobodlvno revolucijo, katera bo ustvarila novo družbo brez bogov in brez gospodarjev. Zato okrajnemu šolskemu svetu priporočam, da kjer to more, v primerni obliki o tem pouči učiteljstvo. Praga. 21. avgusta. C. kr. namestnik: grof Karol Coudenhove.« -— Vlada se je gotovo preje temeljito informirala, predno je izdala tak oficiclni razglas. Pokazalo se je, da je bil »Slovenec« glede na »svobodomiselni« kongres izborno informiran. 2c skoro pred poldrugim mesecem smo vedeli, da bodo prišli na kongres častilci atentatorja na našega cesarja, Oberdanka in barcelonski izdelovavci bomb ter podobna sodrga. O tem nas sedaj potrja tudi naredba c. kr. namestništva češkega. — Za tak kongres torej delajo reklamo na občnem zboru »Učiteljske zveze« učitelji, ki drugače pridno hodijo v fraku iu klaku na cesarjev rojstni dan k maši! To je res jako dosledno in zna-čajno svobodoljubje, podobno krščanskemu socializmu Ivana Hribarja, ki naj pooblasti za shod Miroslava Malovrha. + Občinski svet v Pragi in shod svobo-domislecev. Praški občinski svet je zaradi sestanka svobodomiselnih teroristov in zagrizenih brezvercev prišel v neprijeten položaj. Sicer je odrekel oficiclni sprejem iz vsega sveta skup zbranim atentatorjem na vse, kar jc človeštvu svetega, odrekel je pogoščenje v mestni hiši in sc samo s 1000 kronami odkupil. Pa teh 1000 kron je vzbudilo ogorčen protest katoličanov, ki odločno ugovarjajo, da bi se iz javnih sredstev, iz žepa davkopla-čevavcev podpirale framasonske težnje. V tem protestu katoličani očitajo, da je mestni zastop odrekel vsako podporo katoliškim dobrodelnim zavodom, cclo bolnišnicam, zdaj pa meče denar za take pritepcnce. Nič ne stori praški občinski svet ob podraženju živil in premoga, niti za vodovod nima denarja, tako, da morajo praški prcbivavci piti vodo, ki jc priznana kot zdravju škodljiva. Vsaka »klerikalna« občina na Bavarskem — pravi oklic katoličanov — ima že svoj vodovod, Dunaj si gradi že tretjega, Praga pa še danes nima pitne vode! Zato pa katoličani najodločneje zahtevajo, da sc ta dar prekliče in denar porabi v koristne stvari, drugače nastopijo pravno pot proti občinskemu svetu! X Judi in shod svobodomislcev v Pragi. Jud Pelant dela velikansko reklamo za shod svobodomiselcev v Pragi. Ker pa je ta shod naperjen proti vsaki veroizpovedi, se .ic zdaj šc med pravovernimi judi dvignil odpor. Jud Simon Pollak piše: »»Da ta shod nc bo sestanek pravih svobodomisleccv. ampak shod najzagriženejših sovražnikov vsake vere, zlasti katoliške, to nam pričajo že imena priglašenih udeležencev. Tudi cela vrsta brezverskih, poganstvu propalih judov jc priglasilo svojo udeležbo ali svoje govore. Glede na to polagamo vsem svojim vernim čitatcljem na srcc, da se shoda nc udeleže niti aktivno niti pasivno. T3oleg tega pade shod v dneve judovskih praznikov. Ce pa vkljub temu glasili praških vrhovnih rabinov »Prager Tagblatt« in »Bohcniia« vabita na veliko pogoščenje dne 8. septembra, torej na predvečer judovskega noveg; ' ' , se moramo vprašati : Kako daleč sega znost praške laži-judovske tempeljske je — Tempelge- sindel? Naše geslo je: Noben veren jud se ne udeleži shoda, niti kot govornik, niti kot po-slušavecl« — Torej tisti Tempelgesindel, ki mu je vse samo »kšeft«, in ki za dva groša proda vse svoje prepričanje, bo šel na shod, na katerega vabi »Slovenski Narod« in na katerega so poživljali na shodu liberalne učiteljske Zaveze tudi slovenske učitelje. V ta Tempelgesindel se bodo pomešali slov. liberalni in narodnoradikalni »akademiki«. »Slovenija«, »Triglav«, »Prosveta«, in druga »narodna društva« bodo lepo po česnju dišala od tega shoda. Še »ringelne« si dajte zrasti ob ušesih, gospodje naprednjaki, da boste bolj sposobni za kongres! + Slavnosti v Mengšu se udeleži tudi zastopstvo Blaž Potočnikove čitalnice v Št. Vidu nad Ljubljano z zastavo in mladeniški telovadni odsek pod zastavo bivšega rokodelskega društva v Št. Vidu. Slavnosti se udeleži tudi izobraževalno in delavsko društvo v Preski z zastavo. H- Slovenska trobojnica v Celovcu — brezpravna ! Nečuveno se je drznil celovški župan žaliti celovške Slovence ob cesarjevem bivanju v Celovcu. Družba sv. Mohorja je okrasila svoje hiše s slovenskimi trobojnica-tni. To je seveda nemške neodrešence zelo bodlo v oči in celovški nemški župan se je pritožil zaraditega »izzivanja na koroško deželno vlado, češ, da se boji napada, na katerega se je baje pripravljala nemška neodreše-na celovška sodrga. Zupan ni čakal, kaj da odredi vlada in je zapovedal, naj se odstranijo slovenske trobojnice. Poslal je policista v ci-vilu v tiskarno Družbe sv. Mohorja, da zahteva, naj odstranijo slovenske trobojnice. Tu so izjavili, da se udajo le sili in da ne odstranijo zastav. Nato je celovška policija vdrla s silo s pomočjo ključavničarjev v tiskarno, da je odstranila slovenske trobojnice. To ie že nečuveno izzivanje. Slovenci naj smo brezpravni v tistem Celovcu, kjer stanuje 1671 Slovencev in kjer ima svoj sedež ono celovško okrajno glavarstvo, kjer prebiva poleg 44.028 Nemcev tudi 20.969 Slovencev? Da se je ta nečuveni atentat prigodil celo ob prihodu našega cesarja, ki vedno naglaša, da hoče imeti mir in enakopravnost med narodi, je še dvakrat grdo in obsodbe vredno. Slovenski poslanci bodo znali braniti čast slovenske zastave ! + Izdajalske frankfurtarice v Celovcu. Nemški listi poročajo, da se je branil celovški župan po višjem vplivu dati razobesiti frank-iurtarice na javnih trgih in poslopjih. Občinski svet mu je zapovedal, da mora dati razobesiti po javnih trgih in poslopjih frankfurtarice in dve celo v Kolodvorski ulici in dve pred kolodvorom. Zupan jc dal razobesiti zastave, v Kolodvorski ulici so pa sluge deželne vlade nekaj ur pred cesarjevim dohodom odstranili zastave. Zupan se je pritožil pismeno na koroškega deželnega predsednika. Spor ie neizogiben. + Postojnski župan odstopil. Včeraj je odložil postojnski župan g. Gregor Pikel svojo župansko čast. Poznavalca postojnskih razmer ta korak ne bode prav nič osupnil; saj smo že davno vedeli, da temu zaslužnemu možu, ki mu vzlic njegovemu nasprotnemu političnemu stališču ne odrekamo vestnosti in delavnosti, njegovi lastni pristaši, povsod in pri vsaki priliki mečejo polena pod noge. Na čelu tej skriti opoziciji stala sta seveda voditelja postojinske liberalne kamore, Arko m Ditrich. Znano nam je, da se mnogo koristnih odredb županstva le vsled nasprotstva trškega oskrbništva ni moglo izvesti, kar se je posebno jasno pokazalo pri sedanji epidemiji. Pikel je bil edini, ki bi bil še rešil postojnsko liberalno gospodarstvo popolnega propada, a bil je sit skritega nasprotovanja in rovanja svojih takozvanih političnih prijateljev. Mislil si je: »Bog me brani takih prijateljev, pred svojimi sovražniki se bodem že sam branil« in je odstopil. Gotovo zasluži ta moški korak naše najpopolnejše priznanje. + Nepričakovana revizija vseh vodovodov, ki se je vršila včeraj v Postojni pod vodstvom g. dr. Andrejka, je imela nepričakovan uspeh. V šestih slučajih so dobili vodovodne izlivke odprte in to v »najboljših hišah«, v hišah občinskih odbornikov, med njimi tudi v eni našega »buchbinderja« Šebra, očeta Kuttina in v »Narodnem hotelu« Franca Pa-ternosta. No. ali je to napredno, gospodje? — Strela ubila dva brata. Iz Brd se nam poroča: V soboto popoludne je v Vipolžah ubila strela 281etnega samca Fr. .lasniča, ko je sejal deteljo v vinogradu. V torek popoludne je pa zadela enaka nesreča njegovega oženjenega brata in očeta devetero nedoraslih otrok Vincencija, ko se je peljal na svojem koleselju iz Cervinjana domov. Strela je udarila nanireč ravno pred konja, ki je ostal na mestu mrtev kakor tudi Vincencij sam. Po-nesrečnec je kupčeval z vinom in imel je zveze po vsej deželi. — Nesreča na vojaških vajah. Cestna lokomotiva, ki vozi proviant pri vojaških vajah na Koroškem, je med Lienzom in Dolsa-chotn zavozila preveč ob rob ceste ter se prevrnila z mosta v potok. Moštvo se je še pravočasno rešilo. — Samoumor na vojaških vajah. V Pli-berku sc je ustrelil korporal 47. pešpolka Gustav Lenz. Vzrok samoumora ni znan. — Tifus se je pojavil v vasi Mala Slevica pri Velikih Laščah. Dozdaj jc obolelo 10 oseb. En bolnik je že umrl, več je pa smrtnonevarno bolnih. Baje so ga zanesle iz Postojne ženske, ki vozijo jajca v Trst. — Idrijsko šolstvo. Vzporednico ie dovolilo poljedelsko ministrstvo za 4. razred c. kr. rudniške dekliške šole. Sedaj bo torej pet-razrednica deška, na kateri imajo prvi 4 razredi vzporednice, in scdcmrazrcdnica, ki bo imela tudi vzporednice v prvih 4 razredih. Polagoma bo že vse v redu. — Zid, odbornik slovenske občine. Pri zadnjih občinskih volitvah v Loki pri Zidanem mostu je bil v prvem razredu od Nemcev in slovenskih liberalcev izvoljen v odbor tudi jud Knina, ravnatelj tovarne za olje, in prote-stanat Skalak, gostilničar na kolodvoru Zidani most. To je menda edina občina na Slovenskem, ki ima Žida v svojem odboru. — Osepnice na Dunaju se širijo. Včeraj so bila zopet štiri nova obolenja. Oblasti so izdale stroge naredbe, da bi se bolezen omejila. Vse poštno osobje na Dunaju si mora dati staviti koze. Skupno bodo stavljene koze 14.000 poštnim uslužbencem. Tudi cesar si bo dal staviti koze. — Stavko zidarjev imajo še vedno v Zagrebu. — Glede dogradnje pristanišča v Opatiji so se te dni vršila pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Volovskem posvetovanja, na katera je bil povabljen tudi državni poslanec Spinčič. Pristanišče bo končano pozimi 1908—1909. — Pri zajutrku je nagloma umrl v gostilni Ivana Matičiča 64-letni Franc Osounik iz Količevega. Zadela ga je kap. — Svinja požrla otroka. V Bijeljini v Bosni je žena kmeta Kugiča pustila v hiši svojega osemmesečnega otroka ter odšla na polje. Na dvorišče je prišla svinja, odprla vrata ter — požrla otroka. Ko je prišla mati domov, našla je edino še kosti od glave in nog nesrečnega deteta. — Zastava naše vojne mornarice se po vesteh nekaterih listov kmalu izpremeni. Kot trdijo nekateri, pride na sedanjo zastavo ogrski grb, po drugih virih se pa trdi, da se proglasi za zastavo vojne mornarice trgovska zastava, ki že ima ta grb. — Napad na železniškega uradnika. Pretekli ponedeljek je neki neznanec ravno pred prihodom tovornega vlaka na postaji Rocol ustrelil na službo opravljajočega uradnika Knafljiča, ki je pričakoval vlaka. Strel je zgrešil svoj cilj. Kroglja je zadela v plakatno desko, odletela ter padla dva metra proč. Ne dolgo tega so neznanci na Knafljiča poizkusili roparski napad. Poizvedovanja za storilcem so brezuspešna, ker na kolodvoru ni straže, vendar domnevajo, da je drugi napad izvršil tovariš prvega, da odvrne od njega sum. — Slovenske vesti iz Amerike. V Pu-eblu, Colo je kupil rojak Grahek s tremi Slovaki kos zemlje, ki so jo začeli prekopavati z namenom, da najdejo rudo. Njih trud ni bil brezuspešen, kajti zadeli so na bogato žilo, ki daie po 37 do 40 odstotkov zlata. — V Lloydelu se je ponesrečil Janez Turšič iz Be-zelaka pri Cerknici. Pri delu v gozdu je padla nanj velika veja ter ga usmrtila. — V Ca-lumetu so se poročili: Ivan Klobučar z Uršulo Kočevar, oba iz Stopič; Franc Kobe iz Toplic z Ano Laknar iz Calumeta; Jožef Weiss z Josipino Benčič, oba iz Črnomlja; M. Štraus iz Semiča z Jožefo Kužnik iz Mirne Peči; Miha Žalec iz Vrha z Marijo Mukavec iz Vrha. — Umrl je v Clevelandu Anton Je-sih z Iga v 23 letu svoie starosti. — Palača za zgradbo srbske skupščine. Na rojstni dan srbskega prestolonaslednika, 10. t. m. se položi temeljni kamen za novo palačo srbske skupščine. K slovesnosti so pozvani vsi srbski poslanci. — Slavnost v Vižmarjih. Slavnost blago-slovljenja gasilnega doma in orodja v Vižmarjih se je lepo izvršila. Društev je bilo zastopanih 12 iz okolice, le iz Sore ni bilo videti gasilcev. G. duh. svetnik Malovrh je blagoslovil društveni dom in gasilno orodje s primer-rrm nagovorom. G. Fr. Trošt omenja: Mlado gasilno društvo vižmarsko si ie postavilo krasen dom. Veliko ste žrtvovali, da ste si postavili svoj lastni dotn. Na strani vam je stal vrli gospod župan Belec. Veliko zaslugo ima g. Arhar, ki se je neumorno trudil in žrtvoval. — Živahno in nepresiljeno se je razvila veselica na prostem. Vrla vižmarska dekleta so gostoljubno stregla gostom. Planinskemu Janezu ni bilo žal, da ie prišel s polnim košem jestvin, kajti vse je prodal za gotov denar. Blagajnik gasilnega društva je tudi gotovo zadovoljen. Pri blagoslovu doma, kakor pri veselici se je vrlo odlikoval šentviški mešani zbor g. Rusa. Godba je bila veteranskega društva iz Št. Vida. — Župana ne morejo izvoliti v Miljah pri Trstu, kjer so v večini socialni demokratje, pa z liberalno manjšino ne morejo priti do sporazuma. Volitev župana so liberalci preprečili z odstranitvijo iz dvorane. Prihodnja seja bo 9. t. m. Ako ne pridejo do tedaj do sporazuma, utegne zavladati v Milju vladni komisar. — Goriški svečar J. Kopač nas prosi pojasniti. da on ni bil na shodu socialnih demokratov v Mokronogu, ampak znani socialni demokrat Jos. Kopač iz Trsta. — Padel je delavec Andrej Sekulič v Trstu s krova ladje »Filippo Artelli«, ki je vsid-rano pred livarno »Kranjske industrijske družbe« v Skednju ter ondi izlaga premog, v globino ladje ter se tako pobil, da je v bolnici kmalu nato izdihnil. Prva hrvaška filatelistiška razstava. Včeraj je bila ob 10. uri dopoldne v zagrebškem umetniškem paviljonu otvorjena prva hrvaška filatelistiška razstava. — Ponesrečeno dete. Pred nekaj časa je naenkrat izginilo iz vasi Druš na Hrvaškem triletno dete. Ker je bilo vse iskanje zastonj, so ljudje začeli govoriti in verjeti, da so odnesle otroka vile. Cez dva tedna pa so ga dobili popolnoma golega in že od miši oglodanega v grmovju. — Ribarstvo v Adriji. V veliko veselje ribičev jc tudi ta mesec v Jadranskem morju toliko rib kot v maju, zlasti sardin. Tunov je toliko, da po nekaterih krajih krmijo ž njimi svinje. Ogenj na parnlku. V tržaški Inki je pričelo goreti na krovu angleškega parnika »Jago«; ogenj, ki je najbrže nastal že v kaki prejšnji Inki, so s pomočjo mestnega gasilstva kmalu pogasili. — Mlin pogorel. V Rovinju je požar uničil veliki mlin tvrdke Sbisa, Ouarantotto in Bcnussi. Poslovodja se je rešil le s tem, da je skočil skozi okno. Zar so opazili celo v Pulju, odkoder so odposlali torpedovko. — Umrl je v Krškem oče č. g. župnika Reniera. Pogreb je bil danes. Naše iskreno sočutje. — V Litiji je umrl posestnik in gostilničar g. Anton Koprivnikar, star 38 let. N. v m. p.! — Začetek šolskega leta. Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Podgori pri Gorici prične šolsko leto 1907/08. dne 16. septembra t. 1. Vpisovanje bode dne 14. in 15. septembra od 9.—12. ure predpoldne v tamošnjem šolskem poslopju. V ta zavod se sprejemajo krepki in zdravi dečki, ki so dovršili z dobrim vspehom ljudsko šolo ali pa kak razred srednjih šol ter so dosegli vsaj 13 in pol leta svoje starosti. Za vsprejem se zahteva: 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. krstni list, 3. zdravniško spričevalo, 4. spričevalo o obnašanju pa le tisti, ki že dalj časa niso obiskovali šole. — Umrla je v Dornbergu soproga ta-rnošnjega gostilničarja in mesarja gospa Amalija Pelicon roj. Vodopivec. Pošta in služba božja. Trgovinsko ministrstvo razpošilja te dni odlok na svoje uslužbence, da morajo ob nedeljah in praznikih vršiti svoje verske dolžnosti in morajo imeti vsled tega svoje urade zaprte. V pridobninsko komisijo IV. razreda v priredbenem okraju Litija je bil dne 20. avgusta za uda izvoljen g. Anton Perko, trgovec v Višnjigori. Od Sv. Katarine na Rovih. V nedeljo, 1. septembra smo imeli v našem izobraževalnem društvu podučno predavanje. Govoril je g. Slavko Ravnihar. Na kratko .ie očrtal gospodarstvo naših pradedov in njihovo preprosto ekonomsko stališče, potem pa je prešel na našo dobo z njenimi zamotanimi gospodarskimi pojavi. Skiciral je razliko gospodarske tehnike veleposestnika in malega kmeta in koristi vporabe strojev, prodaje na debelo itd. pri prvem. Povdarjal je, da vseh teh koristi zamore postati deležen tudi mali posestnik, pa le v močni zvezi s svojimi sovrstniki — v zadružništvu. Prepreči se morajo dežele in države s prodajalnimi zadrugami za kmetijske pridelke in živino, tudi kmetijsko obrt morajo vzeti v roke zadruge, tako mlinarstvo, pekarijo, mesarstvo, pivovarstvo. vinstvo itd. potem šele bomo kmetje narekovali cene na svetovnem trgu in ne oderuhi in judje na borzi. Spodbujal nas je g. govornik h kmetijskemu računstvu, ki nam bo pokazalo, da pri žitu gospodarji ne zaslužimo niti toliko kot ljubljanski cestni pometači in da je Ic v umni živinoreji za nas rešilna deska v vesoljnem potopu kmetijstva. Gospodinje je opozarjal g. govornik predvsem na snago v hlevu in v kuhinji in svaril ob sklepu vse pred morečo kugo — alkohola. Z veseljem smo dobili zagotovilo gospoda predavatelja, da ga še večkrat pozdravimo v svoji sredi, da nain obrazloži še razne zagonetke modernega gospodarstva. Zato pa poživljamo naše može in mladeniče, da pohajajo v obilnem številu poučne naše shode in se ne dado morda v tem oziru osramotiti od žena in deklet, ki se zde včasih pouka bolj željne. — Dne 15. septembra obhaja naša dekliška Marijina družba desetletnico svojega obstanka. K tej slovesnosti so prijavila svojo udeležbo že sestrska društva iz Mengša, Homca. Strani, Gojzda z zastavami. Prosimo prečastita vodstva tudi ostalih dekliških Marijinih družb naše dekanije, da se čimprejc odzovejo našemu vdanemu vabilu in prijavijo udeležbo. — Oh, ta Južna železnica, ki ne ve, oziroma noče vedeti, kje je postaja Cušperk! Dogodilo se ie namreč, da je neka tukajšnja tvrdka imela poslati nekaj železnine na postajo Cušperk. Ker je tvrdka slovenska, izpolnila je vozni list slovenski, toda na Južnem kolodvoru niso hoteli sprejeti voznega lista, ker ni bilo postavljenega nemškega imena postaje, češ, postaje Cušperk sploh ne poznamo! — To so res lepe razmere v srcu slovenskega ozemlja. Ali ni sploh nikogar, ki bi pripomogel od Južne železnice toliko zatirani slovenščini vendar že do svojih naravnih pravic ! ? Štajerske nauke. š Duhovniške vesti. Iz Ljubncga je prestavljen č. g Mihael Golob, kaplan, k Sv. Križu pri Ljutomeru; na njegovo mesto pride č. g. Ivan Šchiler iz Skočidola na Koroškem. š Na c. kr. samostojnih nemško-sloven-skih gimnazijskih razredih v Celju sc vpisujejo učenci za prihodnje šolske leto v I. razred 16. septembra od 8.—10. ure. Sprejemni izpit sc začne 16. septembra ob 10. uri. Učenci, kateri hočejo biti sprejeti v I. razred, morajo biti spremljani od svojih starišev ali njih namestnikov in s seboj prinesti krstni list in pa šolska naznanila. š Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je politično društvo za šentlenartski okraj priredilo sijajen shod slov. Kmečke zveze v nedeljo, dnč I. septembra t. I. Udeležba jc bila velikanska. Krasno sta g. državna poslanca Roškar iu Pišck razvijala kmečki program in orisala pota, po katerih se bo s časoma z združenimi kmečkimi zastopniki dalo priti do boljših razmer. Za politično izobrazbo, za zboljšanje svojega kmečkega stanu pa se morajo kmečki volivci potruditi tudi sami s tem, da se združujejo in organizujejo v svoji kmečki zvezi in zlasti v podrobnem delu izvršujejo njen namen. Z viharnim odobravanjem so dali vrli možaki duška svojemu navdušenju. Spoznali so, da liberalna gospoda nikdar ni imela in ga tudi nima srca za kmečkega trpina iu da ga hudobne volje vedno globokeje tira v dolgove in ga izganja iz njegovih domov brez usmiljenja, s krutim liberalnim terorizmom. Vrlo so se kmetje zanimali za to in ono, zlasti se je glede šole storil enoglasno sklep za sedemletno šolsko dobo brez poletnega oproščenja. Toda zadnje dve leti se naj porabite za i>oduk v različnih gospodarskih predmetih. Sprejele so se važne resolucije zlasti glede raznih gospodarskih teženj. Izvolil se ie okrajni odix)r Kmečke zveze, da se v (»drobnem delu tem uspešnejše razširja organizacija kmečkega stanu. Shod je trajal nad tri ure. Vstrajali so kmetje do zadnjega mirno, odločno. Nasprotnikov ni bilo blizu! So pač vse kaj drugega naši impozantni kmečki shodi, kakor pa liberalni ponočni, zakotni sestanki. Vsi, ki vam je mar za blagor dobrega ljudstva, vsi na delo sveto, na delo resno! š Ubil se je v Zavodnjem imovit in ugleden posestnik Vincenc Potočnik, po domače Slivnik. Padel je s svojega novega gospodarskega poslopja, katero ravno stavijo, tako nesrečno, da je nezavesten obležal in dan potem izdihnil, ne da bi se bil le najmanj zavedel. Cerkveni letopis. Na Brezjah je zadnji ponedeljek pridi-goval č. g. župnik leški Jožef Seigerschmied. Pontifikalno je maševal mil. g. stolni prošt Sajovic. — V torek je prepovedoval č. g. misijonar o. Kasijan Zemljak iz Maribora. Slovesno ie maševal radovljiški dekan veleč. g. Novak. Vseh svetih maš je bilo ta dan 20, v ponedeljek 33 in v nedeljo 30. Letos je bilo sv. maš skupaj 1700. Obhajanili je bilo vsega skupaj 44.000 in samo zadnje dni 10.000. — Za red pri nedeljski slovesnosti so skrbeli poleg imenovanih gasilcev tudi isti iz Leš. Za varnost je skrbelo tudi več orožnikov, ki jih je doposlalo okrajno glavarstvo radovljiško. Hvala vsem! — Na Brezjah bo v soboto večer govoril zopet č. gosp. župnik Seigerschmied. Ljubljanske novice. lj V Mengeš! Prihodnjo nedeljo praznuje »Slov. katoliško izobraževalno društvo« v Mengšu svojo 10-letnico in otvoritev »Društvenega Doma«. Tem povodom pohiti v prijazni Mengeš tudi odposlanstvo »Slov. kršč. soc. zveze« z zastavo. Vabimo somišljenike iu somišljenice, da se pridružijo odposlanstvu in se udeleže prijetnega in cenenega izleta. Odhod v nedeljo 8. t. m. z državnega kolodvora v Šiški ob 7. uri 28 min. zjutraj s kamniškim vlakom do Jarš. Na svidenje v nedeljo ! Ij Deželni predsednik g. Sch\varz se je z rodbino s Koroškega vrnil v Ljubljano. Ij Samoumor prisiljenca. Danes dopoldne se je obesil v svoji celici v prisilni delavnici 30-letni prisiljenec Julii Tomic. rojen v Zagrebu in pristojen v Novo mesto. Vzrok samoumora ni znan. Ij Cineinatographe-theatre-fraucais na Turjaškem trgu v bivšem »Katoliškem domu« predstavlja prav dovršene slike, kar spričuje tudi obilni obisk cenj. občinstva. Jutri nov zanimiv spored. Podjetje priporočamo najtop-leje. l.i Umrli so: vdova okrajnega komisarja gospa Ana pl. Alpi roj. Higersperger, stara 71 let. — V Cerkvenih ulicah št. 21 je umrla Marija Merher, stara 86 let. — Včeraj je umrl mali sinček Slavko posestniku na Rebri št. 9. g. Ivanu Valcntinčiču. — V bolnici sta umrla čevljar Karol Tihel, star 35 let in delavec Franc Padar, star 58 let. Ij Slavnost na pokopališču. Odbor pevskega društva »Ljubljana« nas prosi, da poročilo pod zgorajšnjim naslovom v toliko popravimo, da nagrobni spomenik na Polašeko-vem grobu ni delo gosp. Finžgarja, ampak gosp. Kunavarja, kamnoseka ob novem pokopališču. Delo v resnici hvali mojstra, in gosp. Kunavarja vsestransko priporočamo. lj S strehe padel. Včeraj popoldne je popravljal 46-letni tesar Franc Korošec na hiši št. 8 v Kolodvorskih ulicah streho in pri tem padel ž nje 11 metrov globoko. K sreči je priletel na drvarnico in potem na tla. Korošec se jc pri padcu samo malo opraskal. li Prijet begun. Včeraj je pobegnil iz Pu-lja mornar Rojko Ringl in se pripeljal v Ljubljano. Ker je bila o begu brzojavno obveščena ljubljanska policija, je bil Ringl na kolodvoru prijet in izročen potem vojaški oblasti. Ringl si jc med vožnjo prišil zvezde, da bi ga tako kot »šarža« ne spoznali. lj V deželno bolnišnico so pripeljali včeraj usnjarja Ferdinanda Debevca iz Tržiča, kateremu je padel v delavnici na desno nogo težak sod in mu jo poškodoval. Ij V Ameriko se je včeraj odpeljalo z Južnega kolodvora 40 Hrvatov, 50 Macedoncev, 30 Črnogorcev in 10 Ogrov. lj Aretovala je včeraj mestna policija 55-Ictnega, iz Ljubljane izgnanega postopača Ivana Mraka, rodom iz Plešivce, ker je beračil po Tržaški cesti od hiše do hiše. Ker jc Mrak preganjan v policijskem listu zaradi javnega nasilstva, so ga izročili sodišču. lj Nekriv. Državno pravdništvo ic, kakor sc nam poroča, odstopilo od pregona zoper Josipa Primca zaradi hudodelstva tatvine, ker se jc prepričalo, da je osumljenec popolnoma nekriv. Ij Izgubljene in najdene reči. Marija Fončeva .ie izgubila črno denarnico, v kateri jc imela 7 kron denarja. — Finančni tajnik g. Avgust Reich jc našel zlat prstan. — Šolska učenka Metka Grobelnikova je našla srebrn obesek. Kontorist g. Jožef Jenič ie izgubil bankovec za 1000 K. Popravek. Slavno uredništvo »Slovenca« Ljubljana. — Na podlagi § 19. tiskov, zakona izvolite vsprejeti nastopni popravek k Vaše- >' Delniška družba „ZDRUZENIH PIV0VARE1 Žalec in Laško = priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko). iz Zaloga Spodnja Šiška (teieton št 187). pc$iljati>e na dom sprejema restauroter „Jm gospodarstvu. Šel bi tudi za gozdarskega praktikanta. Pismene ponudbe pod »Mladenič*' poste re> stante Vrba, Koroško. 1991 2- 2 Zelo dobro vpeljana žganjekuharija v bližini Ljubljane, z mnogo odjemalci se radi rodbinskih razmer takoj ugodno proda. Denarja je potreba 12 - 20.000 fl. Ponudbe pod ..Priložnost 224" na upravo „Slovenca". 1838 1977 3 3 Vsega dobro vajena kuharica sredne starosti želi nastopiti v službe v kakemu župnišču do 15. septembra. Naslov Kuharica Postrestante Bled. ME«KI VAJENEC ki bi imel veselje do mesarske obrti, pošten in priden, se sprejme. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo tega lisla. j968 4 Pošten, priden, ročen 19 9 10 mesarski pomočnik kafer! se na razsekavanje dobro razume, Kakor fudi pri teletih In prašičih vsega dela vajen se sprejme s 1. oktobrom. Kje, pove Iz prijaznosti upravništvo tega lista. Išče se priden, pošten in pobožen HLAPEC bodisi mladenič, bodisi vdovec, za župnika v Istri, imel bi na skrbi kravo in konja. Plačilo po dogovoru. Več pove iz prijaznosti upravn. „Slovenca". 1987 3-2 Izobražena oseba v Gorici sprejme na hrano 2 učenca Skrb za učenje, zdravje in obleko. Vestno nadzorstvo. Instrukcija iz vsih predmetov. Z ačno stanovanje, boljša hrana z vinom. Anteni ja Torka r, Gorica, Travnik 24, III. nadstr. 2000 3—1 Dteneč iz poštene hiše, ki ima veselje do trgovine, se sprejme v trg. z mešanim blagom na deželi Priporočilo učitelja ali duhovnika se želi. Naslov pove uredništvo. 2003 ?—I Podružnica s v Spljetu. s Delniška glavnica 1 1 1 K 2.000.000. 1 ■ ljubljanska kreditno banka u Ljubljani, »m unče m. i r.: obrestuje 999T PSfr" vloge rse knjiiioe in v tekočem računu od dn« vloge do /1 0 dnevzdiga po 2 Rentni davek plača banka sama. Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno z vazo Triglav« po kron 500 -, 1.000—, 5.000 — in 10.000—. O. Podružnica s w Celovcu, g 1 Rezervni fond 1 1 1 1 K 200.000. s 1 i Podružnice: Pragi 1 mtnlplnlcaml: Orabm 2S, Mala ilran, Mo«l ulic« IT "" Upa, Ceik* " ------" -------- ----- SrlUra la Llbtree. Utib Radea, Brno, eHa Kamel«, Bora-rakl Ziuibsrg, MSdll.«, Nori JlJIa, Plena, Menjalnici* n« Dunaju: sHesnJalnična delniška družba « 160-117 I. Wallttlla 10, II. Tabarilraiia 4, III. Unf argaaat 77 (vagal R«nnw«ja), III. L»-•veneaaat 27, IV Wl«<1n«r Haaplitran« 12, V ScbBnbranncritranc 88 a, VI flumpcadorferati. 22, VII. Marlahllcrilraiaa 7«, VIII. Ltrchenlcldcrilrafat r< Mirnimi!« 52, X. Favarlltatlrana 59, XVII!. Vlfarlogaritraiia 12, XI < DAbllngcr Haoptalr. 13, XIX. Haaplilrataa >2. - J. nui mi IIL...■ H.HIMI I mu«m......na nji.jaiiaiMi-r 11B € II" B Dunaj, l.„ Wollzeile 10, JURO. KApital R 20.009.000. R«»»r s*kl*d X 8 S00.000 N*jkniantnojši 44 »T nakup in prodaja 7»eh vrat rent, driavnih papirjev, akcij, prioritet, tasUvnlc, »ročk. deviz, valut in denarja. mr Zaiti tuljava iu cskoniptiranije iišrtbanih »sftavnlc la obligacij, arečk in kuponov.