Katolišk eerkicn list.
Danica izhaja 1., K), in 20. dne vsaciga tuesca na < -!i poli, in velja po pniti »a celo let« :t gld.. x* pol It-la I gld. t>o kr.. \ tiskarniri eprcjemuna na leto 2 gld. IJ0 kr. in na pol letu 1 cld. kr.. ako uni dnevi zadenejo \ ued« <jo ali pmzn.k. leide llmica dan poprej.
Tečaj XV.
V Ljubljani 10. prosenca IS(>%2.
I Asi 2.
JHaioUiho ffititor.sfro in narotinnst.
Beseda, ki jo je govoril v. č. ar. Fr. ko*ar, špirit v a I. v M a r h u r š k i slovenski č i t a v n i c i pri shodu H. grudna 1801. (llalje.)
II. Oo 1 ž p n j o katoliški duhoven se d j a n-s k o v d e I e ž i t i narodnega razcvet a n j a.
Pa ne kar ni kavni (negativni) vzroki ženejo katoliškega duhovna na polje narodnosti, temuč tudi prevažni vzroki t c rdi v ni (positivni).
I.	Ako je vsakemu človeku potrebna ljubezin do tistih, za klere skerbi ti ga veže poklic, da veselši in darežljivši spolnuje dolžnosti svojega poklica, je ta ljubezen še posebno potrebna dušnemu pastirju. Lju-bezen do naroda pa je eno z ljubeznijo do narodnosti, llušni pastir, kteri jezika nar«»:l:i sinjega «i-'.t:» nr ume, gotovo n«- ho veselja imel r.e do *» »e. n* do branja narodnih bukev: n:u ravno zavo'j t 41 tudi ne bo mar. ali ljudje kaj berejo ali nič, ali se omi-kujejo ali v sirovosti zaostajajo. On jim ne ho vedil svetovati potrebnih bukev ne /: 1 poboznost ne za omiko; vsaj so njemu samemu neznan«. Dušnemu pastirju, kleri kervne žlahte z narod«m svojim ne spoštuje, tudi ni mar ne za rast ne / » sramoto, ne za veljavo, ne za zaničevanje naroda s\.. ega : \ s.aj mu je lastni narod ptuja stv.-ir. Nadležno, et o /.»-nčljivo >e 11111 zdi, p?vati se z narodom sv ••jim. \ .jsi čas trati brez korali in prii'a s kakimi gosposkimi. ki jim tudi domača ne diši. kak r »ia hi govoril s pri-prostim kmetom slovenskim k• ristnr reči, in «i< lal z besedo in peresom za njegovo i.niko. kakor gotov« je tedaj dušnemu pa<lirju polnima ljubezen do naroda, iiiuje tudi potrebna ljubezen do narodnosti.
ti. Vsak ndgojitflj, tedaj še posebno dušni pastir, si mora prizadevati, ljubezen listih pridobiti sj. \trr h serce iu voljo i711 a žlalilniti: zakaj le iz ust i;j« ga, ki ga ljubimo, radi n.Mike sprejemamo. Ne vem .a po-močka, ki Iii nam serca nr.roil i našega tak<» r, iklono-val, kakor Ijuhe/.in do njegove narodnosti. Ako m rod vidi, da dušni pas'ir ljubi njegovo In st-do m jo rad govori, da ljubi njegovo poezijo in petje, da ljubi njegove šege in zgodovinske spomine, da ima serce za njegovo ca M in veljavo, pa tudi serce za njegove bolečine: tedaj mu ročno odpre serce s veje vdanosti in ljubezni. Kadarkoli ljudstvo pred njega st..oi, hodi si v cerkvi ali zunaj cerkve, živo v sereu občuti, da ne stoji preil plujim gospodom, ampak pred svojim ljubim in dragim očetom.
II.	Vsakemu govorniku, tedaj še povh<10 cerkvenemu pridigarju, je potrebno, da dobro ume, gladko govori in popolno v svoji oblasti ima jezik t'<tili, do kterih mu je govoriti. Pomanjkljiva beseda je veči
del nerazumljiva: pomanjkljiva beseda ne ve izraziti vsih nar m žiušili občutkov in njih raznih stopinj; pomanjkljiva beseda se ne upa opustiti v globokejši prelresovanje skrivnostniših tvarin, vedno le poverili plava in lupino gloda ter do jedra ne pride in ga zato tudi pnsliišavcem podali ne more. in ako je poleg pomanjklj.vost.i beseda še okorna in spotikljiva, nikakor do serca poslušavcev priti ne more. Taki pridigar govori brez časti in prida.
1. Ako se začne narod zavedati, in se ta zavest razplameiii, se rodoljubi urno poprime jo raznih tvarin ali predmetov, jih pridno obdelujejo v besedi svojiga naroda in v kratkih letih jih povzdignejo na visoko stopnjo popolnosti, kakor vidimo pri bratih svojih na reškem. Iii bilo li prav, ako hi edini verozakon, vsih predmetov nar visi mi raznisi, za vsimi drugimi pred-»11'Ti ziostril. tako da hi postavim, pri nas čez več let se drug-ga du!i ivnega kaj brali ne imeli, kak»r mo-lilevske biikv- ii 111 klere pobožne Knjige? Iti Inlo It prav. ako hi se že v šolali in uradirjah gladko in pravilno slov« ns\o pisalo 111 govorilo, in hi hila le v duli"wt'h ur idnij-ili slov i-nska pisava še neznana, in slovenska bescia le v cerkvi s-- vs*i okorna in neotesan«? Kri j bi reki', na prim r Nemci, ako hi pridigar pri »litje stopil, ter zaivl tako o.,\«»ril». kakor pisane najdemo nemške hu-»ve pred ali leti? Pridigar se ne s»«e nikdar v besedi do priprostosti ljudskega govora. š<* »nnnj pa 1101I l utstvo znižati, kakor se to da. liogii se usmili! še najde pogosto: lemoč pridigar mora v lepo ;las|j m pravilnosti nad ljudstvom s|n t i. da ga vedno v:sej dvi^.i v omiki uma, serca in eulil i. Tega nas prepričuje ljudstvo samo, k« r lodi larn. kj« r j-: slovenska beseda «dno pop.ieena, k;«kor na nemških majali, silno rado posluša iu hvali, •11 kakor pravi, tudi prav lahko urne pri«ligar;e, ki govorijo pravilno, lepogiasno, to je, pismensko. Zato, častiti duli-ivni sobratje! ki vas tako obilno tukaj zbranih \Ilim, je poslednja ura. da s.« / vso močjo in pridnostjo pnprimemo slovenskega slovstva, da za vrlimi rod<-ljul»i svetnih stanov v duhovnih predmetih ii' zaostanemo: zalo j- poslednja ura, da posebno uči* I ji hogoslove v se, kolikor moč, pri raznih predmetih poslužujejo besede slovenske, da po ninogn-versl.rh poskiišnjah skoraj doseži mo potrt hn«» l»ogo-slovs!.« sli.vt-nsko terminologijo: zato je poslednja ura, da se krepko poprimemo peresa, t« r ga tudi v viših h'»g.is|ovskih predmelih prav stikali *>c vadimo, •Ia tudi višej izobrež-nim ne ho manjkalo doslojnr duhovne hrane.
5. Verna narodnost hudi s posebno močjo nar žlahtniše čut Ia in tiar visi kreposti v kersanskem sereu. Sebičnost vniči in na njen grob zasadi k< rsansko ljubezen. Melikužnost vniči in na
njen grob zasadi zatajevanje samega sebe. Strahljivost vniči in na njen grob zasadi serč-n os t in pogum keršanski. V nem a m ost vniči in na njen grob zasadi nevtrudeno delavnost tudi z darovanjem premoženja in življenja. Tega nas ravno zdaj prepričuje narodnost nea-politanska. Odkar se je po naj britkejših skušnjah zmodrovana zopet v katoliškem duhu zavedila, kako zalo se razcveta, kako velikansko napredva, kako pogumno se nosi, kako slavno zmaguje, kako čudovite kreposti razodeva, in — ali ni Božji blagoslov z njo očitno? Dovolite mi, da v puterjenje teli besed povem le dogodbico malo, ki je vredna, da naj si jo vsak rodoljub v serce zapiše. Piemonteški vojšaki silijo priprostega neapolitanskega kmeta, da bi jim neznano pot kazal v neki kraj, kjer so v zavetji bili neapolitanski junaki. Ali verli rodoljub se serčno ustavi. Žugajo, mu obe očesi iztakniti, ako se ne vda, toda rodoljub se ne vstraši. Zares ga nečlo-večneži zgrabijo in mu iztaknejo očesi; slepi mož živi zdaj v liimu.
O dragi keršanski rodoljub! kako lepe so tvoje oči, kako slaven tvoj dar! Narodnost, z vero v edinosti, te je nadušila, da si, ne pomnijoč žalostnih časnih nasledkov, pogumno dopolnil zapoved Kristusovo: A k« te tvoje oko pohujša, izderi ga (Mat. 5. lil).), ter si rajši dal oboje oko, kakor da bi se vkri\ičil izdajstva svojega naroda; zaupaj da enkrat gledale bodo tvoje oči obličje Božje. - Ali ni mar dušnega pastirja poklic, povzdigati ljudstvo k žlahtnim čiitilom in krepostim, in tedaj se služiti v ta namen tudi narodnosti keršanske, ker ravno v tem oziru toliko moč ima?
G. Bazne narodnosti so delo neskončno modre in previdne božje vlade nad svetom. Da bi greli iu polili jš.i nje. verske, nravne in politiške zmote ne mogle več vesoljnega sveta preplaviti, je zmešal Bog j«*zik človeškemu rodu. ter razstavil po svelu razne narodnosti, kakor vekovite zidove zoper pohujšanje in zapeljevan e. Ako se en narod zverže in izneveri, zamorejo sosednji naredi še eversii, na >ercu in na duši zdravi ostati. Zakaj? Zato ker jih loči narodnost: šege. nagoni in jezik. Ozrimo se ua Slovensko. Kako silovito tisi med nas lul« rausko kriv ov crstvo. i i kdo m u pni pripravlja? Nemskiilarija. In kdo inu pot zastavlja? Slovenska narodnost.
T. Nar močneje pa veze po>l« ilnjič katoliško liti-hovsivo na narodnost idea k a 1 o I i e a n n t v a. Il<»g je vsfvartl čiov»>ivi> kakor 111'dn: le ^ri >111 stan, v kteriga je človeštvo padlo, je potrebne storil različne narodnosti, kakor smo zboruj otm nili. Odrešen k pa je svel prišel, z;ie. I t run«« greha na človeškem rodu. /.brisal greh 11 odstranit njegove nasledki*. Njegova naloga je tedaj :nt!• bila, ljulo ra/kolnost n.-iiotiov pololn/.ii; in pomirili i s 1 človeštvo zo»i» t k j-ervoiiii « noti nazaj p-ljali. ne >irer k na-turni cti< li narodnosti in jezika. I mite k e e /. »i a I ti r u i e n o s i v v » r 1 i it v I j n Im-z n •. Ta če/.n Iliru a »nota »•dres, nee;» »l.iv r>t\a pa kal* liska e e r * e v, klere namen je v s |j n n t-«»1» r a l i m n t v n v s , n a r d o v v r n i v e r i in ljubezni. Z a t » se gi;,si poslanstvo
KrislIJsitV.' do ajH'>;«»|u\: Pojdite |iu Vselil s V r I II
iii 11 e i i e v «»,• narode. (Mark. 11». 1."».) Zato napovedi! e Kristus c»s. k dar I• *» le ..ena reda 111 en pastir.** (Joan |t>. 11>.) Z.ito je p-svetil hiiikosiuo nedeljo v sr jezike • a* j ii pobratil. ..da 1» i vsak jezik s p • z 11 a i (i ns|i ml .1 n a .s e g a .1 e /. 11 s a K r i-stusa.** ( Fdip. ti. II.) Zalo piše sv. apostol Pavel, tla v k*:tn|*ški eerkvi ..ni ne ajda ne juda. ne obrezanega ne 11 eo lire za nega, ne divjaka ne Skita, ne
sužnjega ne prostega, ampak vse in v vsem Kristus." (Kol. 3, II.) Ali je pa že cerkev blizo do svojega cilja: do pobratim^tva vsih narodov dospela? Ne govorim od drugih delov sveta, ampak le od Evrope in rečem, da že dolgo dolgo se niso evropejski narodi med seboj tako pisano gledali, tako zaničljivo drug od drugega govorili, se med seboj tako strupeno pikali in ljuto grizli, kakor sedanji čas. Xe le kar taki, od kterih pravijo, da vse prečerno vidijo in prehudo sodijo, ampak tudi taki, ki z mirno kervjo sedanje politiške razmere v Evropi pretehtujejo, pravijo in pišejo, da ako bo medsebojno draženje in sovraženje evropejskih narodov v tej meri naprej šlo, mora v kratkem doba priti, da bo v Evropi boj vsih zoper vse, občno klanje med narodi, da se bo sedanje po-litiško zidanje na drobne kose razrušilo in na njegovih razvalinah sc nova zdaj še neprevidljiva osnova začela. Kteremu človekoljubu se serce ne zgrozi, ako v ta strašni prepad pugleda, ki evropejskim narodom žuga? Ako je pa ravno katoliškega duhov-stva poklic, to medsebojno zdražbo narodov z naukom od ljubezni tolažiti in z lučjo vere v to pagansko temo narodnih zmot svetili: ali ni po tem ravno katoliškega duhovstva nar viši, nar tehtniši, nar svetejši dolžnost, se kolikor mogoče, vesla vsake narednosti polastiti, da v ta strašni prepad ne zajde, in z vso marljivostjo pripravljati pot pobratimstvu vsih narodov, kakor ga je Kristus nameraval?
1% vsega tega je očitno, da se katoliško duhov-stvo*proti narodnosti ne sme le kar terpivno zideržati, temuč se djansko v njo spustili in ju v duhu ker-šanslva vladati mora. Kdor moči in veljave teli dokazov ne spozna, je prostovoljno slep in hudoben ob enim.
Ako pa to terdimo, nikakor ne mislimo, da bi smelo vdeleževanje katoliških duhovnov pri narodnosti biti ua nos na glavo, nepremišljeno, brez vsega kunca in kraja, temveč rečemo, da so v tem obziru po pameti in keršanskem razodenji tesne meje odka-zane, kakor za vsakega rodoljuba sploh, tako še posebej za katoliške duhovne. Od teb mej še le malo besedic. ( Konec nasled.J
A ti #«#>' , ali kaj izftatiiifja !
( Konce.)
K a j p a. k o b i gos p n s k a s a m a b i I a zoper o vera nje plesa, in hi v kljub nasprotni srenjski prošnji le še podeljevala dovoljenja za fantovske plese? —- lega sc sicer ni bati. de bi modra gosposka, ki ima skerbeti tudi za občno spodobnost in varnost, tema še sama ravno na<prnti ravnala z ne prošenim priptisev an jem poluijšljiv iii 111 nevarnih derhalskth plesov: ker pa vender vem saj za rc*ničiii dogodek, de je nek \r;tdu;jsk gospo«! vkliub nasprol ne prošnje srenjskih nio/.. svojevoljen dovolil fan lani pl«*s za lako imenovano z igro, naj povem, kako su si ti ui«»/.je v edili pomagali, de je njih prošnja ob-v« Ij ila. Pride j.h vi e odbornikov osebno v ptsaru*-eo. iti njih govornik (sicer le v kuečki suknji, pa l»iv>i v šjišidee ) n^K.ik tako-le nagovori k ineelijskiga gl?»varja: ..Slavni g«iv»'»d predstojnik! \e zamerile nam. de prosimo z.i preklic že datiigu. pa proti že pr jsi.ji prošuj: sr«niskili odbornikov dai.ig« dovoljenja za ples na naši poitiieršnji za^ri. Mi lega ne delamo iz ii(ioi*r:osti /.oper Vaso določbo, temuč le zal<». ker želimo tu je tudi naša sveta dolžnost, odvračali od n.*is:!i oir«'k iu cele srenje vse tiste nevarnosti iu pohujšanja, ki so se na plesih že tolikrat prigodile — po navadnih prepirih in pretepih — ze
tadi v naši bližnji okolici. Tacih nerednost in nevarnost nismo nikakor dolžin trrprti v >v«.ji srenji, temveč imamo le se dolžnost, pa tudi pravico in voljo. jili overati po vsih postavnih pomuckih. Itavno zalo, slavni gospod predstojnik, pridemo prosit Vas, de nas v spolnovanji te dolžnosti s svojo oblastjo podpirate, ne pa overale, in »ie nas ne silite, si svojih pravic še drugej iskati.44 — Ta okrajni glavar, ki sicer v svojih uradnih ukazih ni terpel od nikogar kaj dosti ugovora, jepri tem nagovori — cutivsi tehtnost razlogov za prošnjo teh mož, odjenjal od svoje navadne ojstrosti, ter se izgovarjal, de je tudi on zoper ,.pobovske44 plese, pa Ide jih mora lerpeti proti svoji volji — le samo zato, de denarnica za šolske in cerkvene potrebe ne terpi škode — po odpadi tistih dnarjrv, ktere plesavski norci sami prostovoljno zamečejo za plesne dovoljenja. Zahvalite Boga, jim dalje reče, de imate še kaj tacih noreov, ki prostovoljno za svoje norosti vkup zmečejo tisti denar, kteriga bi sicer mogli vi vkladati po posebnih davkih za šolske in cerkvene potrebe! Ali mar še nimate dosti davkov, in si želite še posebnih šolskih in cerkvenih? Pustite tedaj norce noreti in namesti vas plačevati! — Kar pa zadeva nevarnost pretepov in druzih napak na plesih, mislim, de te lahko ubranite ravno vi srenjski možje, če kaj veljate.44 — Ali govornik poslancev mu odgovori: „(iospod predstojnik ! Ce šola in cerkev za svoje potrebe ne morete izhajati brez pomoči plesnih denarjev, se pač morate obe — pri še tolikratnih plesih — kmali kmali posuti. Sicer se pa nam zdi tudi sila čudno, de bi mogel obema pomagati denar za ravno tiste razuzdanosti, kterim sta ravno šola in cerkev posebno dolžne, sc na vso moč ustavljati. Vender pa, de zavolj naše prošnje, ako jo uslišile, nc bo škodovana denarnica za šolske in cerkvene potrebe, vložimo za ta pot mi srenjski odborniki tu dvojnat denar navadniga zneska za posamezno dovolitev plesa, in obljubimo verli tega tudi našimu selskimu kerčmarju poverniti že plačani denar za plesno dovoljenje s tem pogojem, de tudi ta ostane denarnici za šolo in cerkev. Tako, slavni g. predstojnik! je zdaj ležeče le na Vaši določbi, ti denarnici, namesti enojniga zneska za dovoljenje, nakloniti troj n i ga za preklic plesa na naši pojutersnji šagri.44 — „To pa to — se da slišali in tudi uslišati,*4 zdaj reče kancelijski glavar, zadovoljili, de je s to časlno pretvezo zamogel odstopiti od že dane dovolitve za šagrini ples. „Moja skerb,44 jim zagotovljuje dalje, ,,žt I i le šoli in cerkvi pomagati, ne pa dajati plesavcam potulic. Le vernite se uslišani na dom: v nedeljo po veliki maši bo vaš vradnijski hlapec, med druzimi naznanili, preklical ludi ples za v a so šagro, in ob enim razložil tudi vzrok tega preklica, pa tudi napovedal kazni za vse tiste, ki bi se predcrznili, ga v nemar pušati.*4 Tako so (i umni in serčni *r«*njski namestniki s svojo pravično pa tudi spoštovano prošnjo dosegli svoj zaželeni namen. In tako se da z uma m, serčnostjo iu spodobno zgovornostjo srečno dognati vsaka pravična reč.
•i. Ko bi pa tudi od gosposke ne bilo dobili prepovedi fantovskih plesov, in bi tudi starši ne mogli ali ne hoteli svojih odrašenih otrok od njih zaderžr-vati, pa vender vsaka poštena srenja to pogiihljivo razvado lahko sama — desiravno le sčasama. pa toliko gotovši že s tim odpravi, če popolnama in z a v s e I e j opusti vse g o d c e in k r r č m a r j e fant os kili plesov. Xe vabite nobeniga trli godcov na nobeno ženitvanje in tudi na nobeno drugo pošteno veselico ne; ravno tako ne hodi nikdar noben poštr-njak v „oštarijo*4 k takimu kerčmarju, in tudi sicer
ne pošiljaj k njemu po vina; — poprimite in deržite se vsi pošteni ljudje tega lahkiga pravila; pa bodo ti godci in kerčuiarji, pri vsili se (ako pogostih fantovskih plesih, kmali vsi nl» zaslužik in kruh, in ž njimi bo poginil tudi derhalski ples, — (a vir m-številnih nesreč in pohujšanj.
Vsak teh nasvetovanih treh z d a I n i h p o m o č k o v zoper ples gotovo že sam zadostuje, to nesrečno razvado odpraviti iz srenje in dežele, ako se le umno in vestno rabi. Urez skrrbniga spoltiovanja teh nasvetov pa, se ve de, tudi vsi trije celo nič ne zdajo, in ostanejo le prazna beseda na papirji. Tode pomislijo naj dobro vsi starši in gospodarji, vsi predniki srenje in dežele in sploh vsi učeniki iu zapovrdniki mladine, dc llog bo enkrat iz njih rok ti rja I vse tiste duše, ki so se pogubile po plesiših, igrališih in druzih grešnih priložnostih, ktere so bili oni dolžni na vso moč ovirali, pa jih niso ovirali in so jih še morde podpirali. — Pričujoči spis razodeva jasno vse nesrečne nasledke drrhalskiga plesa, in kaže očitno, kako on pokvari mladino na duši in na telesi, koliko pohujšanja, sovraštva in hudodelstev za t rosoje med ljudstvo, kako kmali zatere mrd njim sramožljivost in pošteni«*, in ga pripravi oh spoštovanje in pokoriš ;n /.a llo/jr iu človeške postave. Tedaj je vsakteri dolžan pri svoji vesli, se ua vso moč, in kakor koli ve iu /na. ustavljali ti pogubiIjivi razvadi — zvalivki tolikcrih zlegov. Se ve pa, dr la dol/.uost je (oliko veči za \s»* prednike in oblastnike, ki imajo posebno oblast in poplavo zaiti, zatirati vsako razuzdanost in pohujšanji*. Itogii sam i mu bodo dajali ojster odgovor (rajtengo) od spol ovau j a te dolžnosti. I* o m i s I i j o n a j, dr p r e d It o g a iii ne bo vrl] a I izgovor n a z a star a n e i u ob č n e r a z-v a dr; t u d i si n r b o mogel nihče p o m a t i z I a ž m i in Ii i n a v š i n o p r e d X jim, ki vi d i v s a k-t e r i m u d o d n a s r r c a in po z u ;i vse u j e g o v c skrivnosti in zvijače: Bog ho vedil sleher-n i g a I e p o s p o I n o \ a n j i n j e g o v i h d o I ž n o s t, in ga bo po njegovi zaslugi osrečeval ali pokoril skozi c e I o v e č n o s i, n a j j c že o b-lastnik ali p od lož ni k, kralj ali berač: nje-gn\i vsesavedni in pra\ični sodbi ne odide nobeden.	Ljudomil.
ŠoMii brat.
Neka vdova na Francoskim je imela dva sina. Starejši med njima jc bil v vojaški učilnici v SI. Ciru polrg Slaonrla, in potno ko sr je v vojski v Algieru verlo dobro obnašal, sr je vernil, še le z dvanajstim letom, ko hrabrr častnik na matrrni dom. Al veselje, viditi zopet ljubo domačijo, se mu spremeni hitro v britko žalost. Ilratec njegov namreč, ki je bil deset let mlajši od njega, je b žal na smertni poMlji. Mati, vsa prrpadrna od žalosti se le malo meni s srečno veriiivšiin se sinom; vsi njeni pogledi, \se skerbi se obračajo na umrrjoče drle.
Mladrmu častniku se je bolni bratec v srrce smilil; rad bi mu pomagal tudi z lastnim zivljrnjem; ali kaj? terpljenja bolničku nihče odvzeti ne more. Ilolc/.en je vedno hujši in hujši, — slaba sapica je še edino z ii a m ii j c, da došiea pr. biva v mladručku. — „Ce umerje, morem tudi jaz umriii,*4 tarnja mali neprenehoma: ,.lo dele je noj edini up." Trrdr besede za častnika; al, llogu je znano, dani jih zameril žalostni materi. .,Ko bi jaz umiral,4" misli sam pri sebi, „bi mene ludi ravno tako ljubili.4*
Vse zdravniške umetnosti so bile zastonj, verniti zdravje fantičku. Strnilo so že gledale velike černe
oči malega bolnika in niso več vidile jokajoče matere in v žalast vtopljenega brata, ki je sedel poleg posti je in derzal mer zle in medle roke bralcove. „IJm!ra, umira ,u zavpije nesrečna mati. Nazoči gospod fajmošter pričnejo jo opominjati, da naj se v vol jo Božjo vda, s«j bo otrok gori v nebesih naj bolje hranjen: al mati posluša le gergntanje fantičevo. - bratu pa se topi serce o bolečinah bratca in obupu svoje matere. Ilolnika zdaj kerč zgrabi, vsi okoli stoječi se strahu tresejo. ,,Molimo!'* reče zdaj fajmošter in vsi se spustijo na kolena. Molil je tudi mladi častnik iz glohocine svojega serca. ud nikogar kakor ml Boga slišan, tako-le: (I mili Oče nad oblaki! daj ui»j< mu bratu st* ozdraveli; v zalivalo za to Ti obljubili. da se lioin oiKlej poduku mladih otrok posvetil: u« il jih ho«, kako uaj Tebe ljubijo in ča^le. Vselim svojega življenja Tr bom hvalil, muj Bog. ako brala oz«iraviš in mater potolažiš.
Ti molitev je segla do prestola Njega, ki tepe, rani, ozdravlja in zopet ožvi: fantiču »dleže, okreval je.
Kmali potem stopi nekega dne mladi častnik pri d svojo mater, da bi sc poslovil z njo. Hazodene ji svojo -t»rj« no obljubo.
..I.iulia mali." reče mladcucč. ..tu imate mojo sabijo; dajic jo mojemu bratu, ko bo velik. .Morcbit jo lin on se bolj serčno znal sukati; jaz pa hočem dopolnili, kar sem za njegovo rešitev storiti obljubil t»T h. mi »trnke njegov e starosti ljubiti učil Boga, starše , domovino, nedolžnost in krepost.**
Mali se okli n.* zdaj svojega pervorojenega, po-I uUi in blagoslovi ga. O, bil je zdaj on, ki ga jc mati bolj ljubila. \M' jr počela. da bi sina pn sebi »hranila : al s i jc, sp«dml storjeno obljubo.
Zdij j - šoUki bral. Prigodi sc mu pa večkrat, ko p» »praviiih kam gre, da mestne zijala vanj prežč. ga dt l»cl«» gl« dajo in celo z zahavljiv mi besedami Iij<»; r* | ncntl.itiji častnik zdihuc takrat sam pri sebi: Oče I odpusti jun, saj ne vedo kaj delajo.
Bod olj ub Podratitovski.
Zvezdice vodnice
zastran ml a d c g a slovenskega si o v s t v a.
I. Kuri žel.te naš rar»d »likovati. nikar mu nc* pr> »U\I i te iuj.h spotikljivih bu-cv . (»»hujšijivili »gr«;-k;»/.«• v . nejev i rskili romanov in enarega strupa v njegovo zm raj m.uij deviško slovenščino. — \ »Ilera jc ^r<zl«» na zadnje, pa pozno jr bilo.
"4 Nikar nc pojlr iu nc natiskajte spotikljivih in i cpo>fcii'h |»< »cm. S lem sc vel ko pohujšanja dela, iu pesniki naj pač nc pozab jo. da jim kesaiijc iu šiba za | ■ *' t -1 »ii i gre, kakor kolina senca.
•i. Nc hvalite sedanj.li ah n-kdanj.h umazanih pes iko. i t (ijsnoo ; uc vdelt/.tijlc se skladanj k nj h opo-iii.ikoni. S i.m sc iij li grehov vddcžujcle in blodile |m »n-n med c< dnnsjo in med gr« ho n.
4. V bt »cilah. v csrlicah. d rti/.hali itd. p»jte poštene |m mi» : spoti^li vc /avcrzile, uaj si b»do domače ali iz dni/ h slovanskih nar« rji, ce imajo še tako mikavne nap ve.
;>. Umazanih časnikov nikar nc hcrilc iu nc pri-poročailc. zakaj č • • • l n o s t jc več kot .sl»vslv». Itadi hi marsiktcr> lisi ali bukve dnsl krat zavolj slovstva in uapredovan ja j.r.iv sireno prip»r»čeval«. ko lu sc ne bal; za v Ij greha prim »rani lo »j»u>t«ti. M i»gi vse | lip« ročajo, k. r ua nvillo pride, rotit i pa je le resnica: ko l>i pr šla napačn i rec tudi iz angelskih rok, sc pr.por«.č-Ui ue sme. Ako budo pisavci vidili, da
se umazana roba slabo speča, bodo čedniši pripravljali.
6.	Prestavi jaje klasikarje bodite previdni in puhtite zmirom tvarinc, ki so kužljive; gladite in ličite preojstre izraze po našem volnejšem duhu; s tem jim
ne bote sile deiali.
7.	Ne pozabile, kar so pozabili in pozabljajo več ali manj pisavci vsih narodov, da naše slovstvo je za kristjane in ntora v vsim keršanski značaj imeti. Nemška svetna kultura zato tako slabo ime dobiva, ker je zlo na neverski podlagi ter ljudstva ne izubrazuje, temveč ga v neverstvo nazaj sili. Znkaj iih toliko ob vero pride, ki hitijo po vikši omiki? Žito ker iz nckeršanskih virov svojo omiko jemljejo. Da pa tudi nemštvu poštenje damo, rečemo: Berite, kar so mnogi Nemci dobrega pisali in pišejo, in ne bo se vam potopila edina deska na nevarnem morji sedanjega življenja Ako delo slovenskega »likovanja ne b«i iz Boga, gotovo b» brez teka razpadlo. Te dobrosrčne besede s» spregovorjene iz vere: dobro jih pretehtajte ii« ne s strastjo, ki nie n<* pomaga, in mora na vse zadnje vender le spoznati, da je na pogubi ji vi poti.
Domoljub.
Ogied po Slovenskim in dopisi•
Iz Ljubljane. Ljubljanska umetnika, malar žl. Gol-detistciu iu po«lobar Za je. sta IjuMjaiiskiuiu mestu predlog storila, de nuj bi se tudi pri Ljubljani ua primernim kraji napravile kapele ali štacijoni križeviga pota, kakor so pri druzih mestih in še celo vaseh. Ker so sami Mil. š k o f to misel poterdili iu svojo podporo obljubili, pa tudi drugi veljavni gospodje to iiamcinbo pohvalili, torej želita umetnika še zvedili, kaj bi sploh občinstvo zastran tega icklo? Stroški bi se nt'»gli / radovoljnimi darovi iu zbirkami splačati. Delo je o-uovano umetno in prelepo, ktero bo Ljubljani ne le v velik duhovni prid, ampak tudi v posebno ča-t. ako se dožeue. llog daj srečo! Drugo pot morebiti kaj vec ud lesa.
4«osp. Jan. Nečasek, gimn. vodja v Ljubljani, pride enaka ua sfuromtško gimnazijo v Prago. Ta priljudni izo-braž«-' : in poiii/.oi gospod si jc ua Kranjskim toliko ljubezen p -dobil, de bo ne Ic ueencaiu, ampak zanesljivo vsim zal po njem. kteri koli r»o ga bolj na tanko poznali, llog ga spicmljaj! On bo gotovo povsod ljubljen, iu privošimo ga tudi biatani t\ ham.
I/. Naklcga. pros. -- Ljuba Danica! Večkrat žc si izrekla hvalo, komur hvala; mi-diui, da tudi malo naših verstic ne boš od\ergla, ki jih tukaj pošljemo v imenu vsih farmaiiov . ter želimo maiheii spominek postaviti svojemu blagemu duhovnemu pomočniku, ust. gosp. J. Ilazpotuiku. pii njegov ein o«ihodu iz Naklcga iu šc enkrat razodeli serčno hvaležnost, ljubezen iu spoštovanje '/a toliko go-lečmtst v cerkvi. \ šali iu pri vsaki dobri reči; zlasti tudi. da se nam je |>o njegovi skerbi in prizadevanji ne davno nova šola taka lepo \ia\nala iu v redila. Kličemo torej za Vami. prcdiagi ^o«p.ol! llog Vam obilno poverili Vaše delo! Dasiravuo ste t.a- p cz£o«iaj zapustili, bo vendar uepozab-Ijivo ostala pii i.:»i Vu-e ime. Srečo in blagor ter vspeh v Vašem kcišan-koo «l»*lu Vam vošimo pi i vsem Vašem prizadevanji iu Vsig-iino^ocui blago.«l»vi Vaše tru.te. Z liogom!
Naklattski.
Z (■nrciiskiga pros. Zastavica i u v ga ti k a Od k o «1 p ribata č u d u a prikaz c u <1 e so t če še nekaj malo domatili i/, sani (pašnih vzrokov enako ničelnih tu zrav en prištejemo | f r a j m a v r i i u krivoverci nai hujši s o v r a ž u i k i naše na r o d u o s t i — i u jezika?
Od tod, ker jc krivoverski propagandi in fi ajuiavram naš jezik močna pregraja zoper razširjanje zmot, krivover-siva iu uejevere.
Ker je to ocito kot beli dan, pač vnakdo lahko ume, sakaj de bi nas Slovence mnogi judovski in frajmavrarski listi radi v žlici vode vtopili, in ko bi bilo mogoče, uaši-mu deželanu po sili tuj jezik z bitam v glavo zabili, ter po njem zaplodili blago kulturo krivoverstva in brezbožau-stva med naše vemo katoliško ljudstvo.
Kdor ioia žlahten vcrt in blage drevesca v njem, mu je gotovo draga tudi ograja; in ko bi tudi iz zgolj nerodovitna teruja bila. je vender le dobra, potrebna, koristna in veituarju draga zavoljo mladih sadnih dreves. Dokler je pa naš jezik nekaka od Boga po čudni previdnosti postavljena naravna pregraja prežlahtnimu verliču sv. vere. zoper kužni strup krivoverstva iu brezboštva, li ne more, ljuba .,Danica" gotovo nihče zameriti, če sc v boji za katoliško vero tudi za narodno pravico včasi potegneš, sosebuo ker to tirja sveta pravičnost, zdrava pamet, blagor naših bratov in prihodnjih rodov **). — Ne vstraši se ptorej, če te kaka judovska ali frajinavrerska osa zato iči, to je tebi iu tudi slovenski duhovsiui vselej lepa čast: kakor bi si nasproti mogel vsak pošten človek v nceast prištevali, ako bi ga enako ..listje" hvalilo. Se nekaj. 1'oprašaj naše ..Novice/* ker si ž njimi pod eno streho, zakaj de uuo ono lam z lepim iineuam ,.tcto" imenujejo? saj si nismo nič v rodu ž njo! Z Bogam'	- -I.
Ilopis iz Moravske};;!. (Konec. > Tudi pobožnih družb ist braio\šin imamo na Morav.skeoi, ki oživljajo pobožni d oh in djansko ljubezen do bližnjega; enake «o: >1a-riinega neomade žauega spočetja. Jezusoviga detinstva. pre-svetega ll>'šiijcga tt lesa, »vel«*ga r<>ž* ukrancu i f. »I. Da se nam ohranijo, jc toliko potrebirše, ker «o v vertu Go-spodovem podohu • rastlinjakom, v kterih se nežne in po-žlahtiijeue zeliša hiauijo, čc jih hočejo obvarovati zoper zincr/.lino zimskega časa.
N.ij poslednjiši čas je sv. Sarkandra slovesnost v Olomucii pobožni duh na Moravskem močno poživila. Pisatelj tega spisa jc Ini pričujoč, tedaj mu ui težko jo natanko popisali.
Jane/. Sarkander, rojen Slezak, se je učil bogoslovja v Gradcu, kjer ga je duhovna posvetil bogoljubui škof M.iM;n Premier (zavolj ueduleue goicču»sti, krivoverstvo zatrtt«, imenovan kladvo urjeveruikov ( malh us h .u eeticorum •. — Pozneje kaplan v Zdavuiku, lloskovicu iu drugod, nazadnje fajm »šitr in dekan v llolešovi ua Moravskem, je bil Sarkander ko spovednik iiioravskega deželnega poglavarja l.ob-kovica. ker ui hotel spovedue skrivnosti prelomiti, od puti-tarskih iu kritovi-ruih sodnikov v Oiomut-u loko neusmiljeno uitičt'11 m terpiiičen, da jc za temi bolečinami 17. sušca Iti',! > duše izdihnil. Preteklega leta so ga sveti tiče Pij IX. ko uiiičeucu slovesno zveličanega i/.rckli. Ker njegovi sveti ostanki v Olomucu počivajo, so imeli tam posebno slovesnost, kteia je tri dni terpela (22. 21. kim.). — Sahoto 22. kim. tMiO zvečer so stovvsuo prenesli svetinje ali «;-tanke iz ceikve sv. Mihela v stoljuo ceikev. Velican>ka je bila (a procesija iz cerkve sv. Mdi< la skoz u-iee, ki so bile v »e z ljudmi nap lojene, v sluljuo ceikev; n i vialih s t o I j u c cerkve so jh piitakovuli nadškof s svojim st olju i m kolarstvom. Svetinje so n. sli duhovni, ki so faj-m 'štri iu kaplani v klijdi, kjer j.- zvi li« uni Satkander nek laj ko duhoven v uogra u Gospod.uem delal. V presbi-tt-rii stolne ceikve je bila posebna miza post vhi-ia. ua kleio s<» svetinje položili. Saikandrovo glavo It ; niuče-niški v<!itc, diugi »istaiiki. na ktetih se se moenue pozna, so shranjeni v pischui posadi za svttinjc, ktera ima podobo
•) t)b> avn.iva rv I o \ »; n > ko <1 u h <» v l« o in n h i a <1 r. o s I- in |irn-ujiM-i sjiis >■ i.i ud ua|c d.i-ii l< htca o-tgoioi na bnrgjlavno lootiuvanje v ,.Tti>,slfiei*4 »s.	u. I . ki n.n. o I » n;»-
nd-t\o ali v tulilo |io«t.it lj.i: rNur k«ine Politik ini M-hvv.r/rn tJ. w.ini! ki	<t bi•• zapomnite. \i u«l sviilig* rr>»rja v
deižami zbor pokhrani pn-ča-t škofje, pa tu<ti vi |io!>tikarji pii vr. tlovaiiji r A motu it- „Ami de |.t K>-ligi»n-a .u nVi»lt>8-fieun-.la,u v. ilili rBliit. a. Tirol,- »Zagreb. Ii«ta,- reskig* ,,1'ozui** in toliku družili.	Vr.
barke. Vcltiausku to giuijivo jc u.i«», k>i je v stoljni cc:*vt čez 300 duhovuov zapelo jutranjice (matutinum), ter so hvalili Gospoda, ki je tako povikšal svojega zvestega služabnika. Drugi dan. v nedeljo 23. kim. ob osmih zjutraj so brali pismo (breve), ki Sarkandra med zveličane prišteva, v latinskem, nemškem iu češkem jeziku, iu petem zapojejo nadškof zahvalno pesem. Ob enem so razgcrnili lepo podobo, ki jc visela pod rudečc-svileuim nebom (bal-dakinom j na velikem oltarji, ter jo obilni pobožni množici pokazali. Pač inursiktera solza sc jc uteruda pri te:n pogledu. — Po več molitvah stopijo nadškof k svetinjam, jih počastit. Njih zgled posnemajo c. k. namestnik, iu drugi duhovni iu posvetni velikaši. Potem se začne slovesna sv. maša; po pcrvein evangelii pridigata dva korarja, eden v cc-rkvi v nemškem, drugi zuuaj cerkve v češkem jeziku. Popoldne te bda zopet pridiga iu slovesne večernice. V ponedeljek ziutraj jc imel prerovski dekan češko, iu oh desetih korar giof Belrup nemško pridigo. Popoldne se je tako godilo, kot dan poprej. V torek zjutraj se je sipct po nemško in reško pridigovalo. češko ptidifo so im»*li mil. škof Feigerle iz St. Polten-a. ker jim ko rojenemu M»ravi u inaterui jezik gladko te<e; skoz dve ui i so prav ini« ua govorili. Slovesno veliko mašo so brali Ltinski škof giof Schaafgotst he Nemško pridigo ; op itiine ~o imeli nadškof v cerkvi, iu zunaj cerkve češko du!. ki fajmošter, go»p. Ilieronim l.vsek Z zahvalno pe<miio iu proee-n« na s-.dj-nem tergu s svetim llešnjim telesom *e je >live-(.'st dokončala, ki bode /mt-d liar slovesi,;š h tj.i^udb v cerkveni povesteici oieritUske nadškofi;**. Ta siov c«mii.i je trinoge serca giniia. Ti-oč- -o pit jemali sv. zakramente, dj -e vdcležfi popolnama odpustka, ki je bi! dovoljen za to slo-vcsuost ob svetinjah zvel. Sarkandra.
Ječo, v kteri so uekatoluMiii Sirkanlr.i ni smert wr-pineili, so sedaj pretiiredlli v I-po ka;i lieo z uj*'govo «1-tarno sliko. K"'o iu lezavuiea, na k'euh s. v- veii *er I-nrga mučenca I i;»ineili, so za ž* l* zno mr* ž<» dobi o njene, da Li j * hudobne roke nc oskiunile.
Moravsko ima dosti s;"iu-Inkov v >l,\;ili, sti-lnov i nivgovo p-*d«ibo, cerkvi nih *»pr.iv ;n t!i*i/ h n-t i.
Ljubezen iu -poštovanse v-t^.i m-». iv-ke^a J«u.: va brez i/.jiMiika do Velch;ada vc	vs,i\.i |.-i,. vihk.u-
skih piocesi|ah. letos, 1 kim I ^ '* I , sem	\ i.t.t. i. ik-j
ljub mi spoithudljiv je Miraveeoi 'a ri>tiil-;vi kia: . i.ek-danji setl' ž pervega slov anskega ii 'd- ,ofa ^ >|ei.i |,i K r se je bilo imetiovaiii »lan truplo p tjnr.ri iu mut • nt a m. Klemena v funcin morji na^-i in s(- ita \|ua»-ko ^ I ,--it > preneslo po ss. fir lu iu \I* (■••!«•. je bilo n /. 30'UMI : i-maijev n svoiiiui duhov nioii pa-itji i *»% **ti losi) y •.. n h. da hi v p rost o 11: velidti adski sf«»'i*ii roikvi liva.di !l*<g'J. ki je t k o pMutl.n v svojih sv«nikih.
\'el '!«i -i I-',,» i er I ev . riekdaj t>i!'«;o h mi <»*-t'' j' pouiuu j-.iii)«- samostanov tako hudo r.vtil«, da >c | ••/n- jc ni ni'	Vel o.iti !H i.	rk'*v j- ltl.l o o->kill ki'as*V
tlol^a iu g.itovo u:«' nrostm i» sj n * » -e it M •• .»\»Ivfiii, N <r lepša mi'ai< u lu mok»< n». ve'iki oh s II	mi
oltarji. j",fi v samis*anu, ki--r s., u,--tiei s ete^j lli-i' jrd-i m »leči in II-/'e st,* •. nos'i ni e.u <\ a* •• i s« !i i t ud st«i iii s i o menih »v t|o eisieg'i i •/'»'"«	ci
si ohiiš- i-!h ui;:i i-"»i»i ki n' , t. » • »• ■ i-m't u e tu sirovost 't:\jala in io«p-»«laiilu K' r. V> Iflua-I s,. Moiavc*.m ; > k .i t • . k.» <•; >e osni • •f .t j »Mtl tk JiUillja nad Jeruzalem »m ii! pn/. K« '■•!«.;.• -o n.
|)u hi se d:il</'jiv f^l ' .« II	I I* t C'l\w Vi I - ii id-
t-ko posp« s,la . s f u o dul.ev U. d u/ » v »u • > i • i . ki se 'o ve ,.Kolini > Solunska" n|* ii -!i*tii nioeii j-% oioiti. da i bi gospod Bog na pi >pi o s njo ss. C*»ula ki M< t-t.la zaver-
i •) Iii Irup je 'u ii .1 >1 ni	/iwlj-rj* rv •• Si-Ui'r.1 v i.rm-
škrm jeziku. II l| i/.»«M»t rv is j •••ssi. kt % • je ntj<i4«il t	|»rof. Vl.nij.i l'r-><di i/k i, m nbs gi I i Ji	joJub Saikan-
drovih, ki »>c it.ili.ij.jo na Šnj4ikl»'M.
nil naše nezedinjene brate v naročje svete katoliške cerkve, pa tudi za vse žive in mertve dobrotnike velehradske cerkve. Vsaki duhovni družuik v ta namen eno ali več svetih maš vsako leto brez plačila opravi. Ta ,.Koruna" je že razširjena ne samo po Moravskem, Češkem, ampak tudi po llervaškem in Slavonskem, in ima udov tudi v Kimu in Carigradu. Dobrotnik naše velehradske cerkve je tudi, kdor si v ta namen izdano podobo (sliko) kupi in za njo kak dar daruje. Podoba kaže prihod sv. Cirila in Metoda v moravski Velehrad. Kralj Rastislav s kraljico in vsimi dvornimi ljudmi pozdravlja sveta brata; sv. Ciril, vredni pre-stavljavec svetega pisma v slovanski jezik, derži v svojih rokah knjigo vsih knjig, v tem ko sv. Metoda kinča podoba vesoljne sodbe. s ktero je paganskega kralja Borisa spreobernil. Xa zadnjem koncu nesejo diakoni trugo s truplom svetega papeža iu mučenika Klemena, ki je dolgo časa na Velehradu počivalo, pozneje pa sta ga sveta brata v Kim prenesla. Sveti Ciril, ki je v Rimu umeri, počiva ondi poleg sv. Klemena v ccrkvi sv. Klemena, ktera je spodej sedanje nove cerkve tega svetnika, iu iskanje ostankov tih dveh svetnikov v ti cerkvi v Rimu ne prizadene le samo mnogo stroškov, temuč jc tudi nevarno.
Ta prelepa podoba, odmenjena za bližnjo tisočletno slovesnost našiga pokristjanjenja, se razprodaja v veči (po 2 gld.) in manjši obliki (po 1 gld.); če kdo več da, je še bolj prav. Imenik dobrotnikov bode naš moravski cerkveni časnik „lllasu naznanoval.
Kar se tiče „Korunc Solunske," bi bilo želeti, da bi sc tudi med Vami razširjala, predragi bratje v Kristusu! Za zedinjenje naših nezedinjenih bratov smo dolžni posebno mi duhovni pri sveti maši moliti, in v ta namen vsako leto nar manj eno sveto mašo opraviti, pri tem pa se na to ozirati, da se spomin na kraj, kjer sta sv. Ciril iu Metod našim slovanskim sprednikom sveti evangeli oznanovala iu jih kerševala. ohrani in kolikor toliko v nekdanjo lepoto spravi.
Prosimo častilo vrcduištvo ..Zgod. Danice," da bi imena vsih precastitih gospodov, kteri v našo ..Koruno Solunsko" stopiti želijo, naznanovalo iu dostavljalo, koliko svetih maš vsak gospod družuik hoče v ta namen opraviti °J. Imenovane podobe ss. Cirila i:; Metoda sc dobijo pri g. Jurju Steibcncu. bogosloven v knezo-školijskem seminišču v Ljubljani. ki nam je obljubil, da jih bode rad vakemu pošiljal, kdor jih želi. — Z Bogom !
Friderik C b m e I i č e k , kaplan v llodoninu na Moravskem.
Iz tiorire, 2. prosenca. — A ~ Kavno je beli dan zagledal ..Koledar za navadno leto 18«'»2. izdala c. k. kmetijska družba v Gorici." Poslovenil ga je iz talijaiiskega semcniški profesor, v. c. g. M. Koeiancič. tako po domače, da ga bo vsak. tudi se malo v sloveiisčini izurjen kmetic umeti mogel. Tega pravila bi se bilo vsakemu deržati. ki spi-uje knjižice za prosto ljudstvo: za proste prosto v čisti besedi, pa kolikor mogoče po domače; ker le tako bo pro-staku citaujc knjig prijetno, kratkočasim in podučilo. Obsega imen ivani ..koledar" med drugem nauke, koristne go-poilaritin . ki hočejo poskusili rejo novih sviloprejk t ka-valiijev); ki želijo bolne terte ozdraviti; ki tudi samih sebe z asiioiiioniaiio leciti mislijo itd. Cena mu je le 30 soldov ali ii. ki.
Tudi v naso bogoslovsko semenišče ste priromali iz Moravskega lepi podobi, kteri nam ska/.ujete ..prihod ss. Cirila in Metoda na Velehrad I. Mi:?." in ..Svatopluk-a iu njegove tri sinove." Podobi sle za vsako -e tako gospo-
*) l'ri nas imamo -ami bratovšino ss. Cirila in Vlctoda za zedino-
vanje ločenih grrkov s katoliško Cerkvijo, ki ima ze veliko tavžent udov. kteri v imenovani namen molijo, in duhovni tudi v>ako leto po enkrat masujrjo. \ stanovih -o jo pred več leti mil škaf lavantinski. vi* čast. gosp. Ani. Vlartm. Ako pa kteri k tuoraveki pristopi. bomo radi spolnili zeljo gosp. dopisnika	\ red
sko sobo ali dvorano lep kinč; posebno drag lišp bi imele biti vsakemu Slovanu, kteremu je več kakor nič: vera katoliška in domovina slovanska. Prepričani smo. da botio naši bogoslovci vsakemu, ki si hoče podobi omisliti, z veseljem postregli, toliko več, ker jc namen skupljenega denara blag: popravljanje in ozaljšanje velehradske cerkve.
Iz Veroiie. Nektere besede od Mazzatove dobrotne naprave**). Mazzatov vstav, imenovan po svojim vstanov-niku, se je pričel I. 1819. Ta vstav ima namen, odrejati ubožue ali skorej ubožue mladenče, kteri so nar lepšiga obnašanja, posebnih dušnih zmožnost, pa brez pomoči, in bi bili sicer verjetno zgubljeni za vero in človeško družbo.
Ako se najde, dc kteri sprejetih nima treh imenovanih lastnost, se brez izločka iz vstava pošlje, de da prostor drugimu bolj v reduimu, kakoršin se lahko dobi zmed števila prosivcov, ki je zlasti poslednje čase toliko, de bi kdo ne mislil. Vstav preskerbljuje mladenče z vsim, kar ne more njih deržina za njih odrejo storiti, in skazuje jim pomoč , dokler vsih šol ue izdelajo.
Pervi namen vstanovnikov je, oskerbovati škofii učenih in gorečih duhovnov, ki bi v svoji službi zamogli s po-božnosljo in učenostjo škofam v prid biti. Kakor pa se Bož-jimu poklicu ne sinejo zaderžki slaviti, tako tukaj, ako se kteri najde, ki ima nagnjenje za svetno službo, pride v primerno podružuo napravo, ki je v Pad vi, dokler ne zverši vscučilišuih naukov.
Modra previdnost je tudi ta, dc duhovni po dokončanim bogoslovji morajo še štiri leta v vstavu ostati, tle se bogoslovskih naukov popolnama izučijo. Po tih spolnjeuih letih so škofu na voljo, ki jih obrača ali v dušno pastir-stvo, ali za učenike.
Ako želi kteri po dopolnjenih naukih v vstavu ostati, sme prednika prositi, iu ako je sprejet, sc prišteva vstav-n i m duhovnam. Duhovni v vstavu svojimu predniku v vsim pomagajo, kar jc potreba, tle se mladenči odrejajo nar bolje ko je mogoče. Dni popolnama vedo duh vstava in ga ohranijo v reji novih rejeneov.
Zmed imenovanih duhovnov, ki so udje tega vstava, so marsikteri. ki želijo iti v afrikauski misijon, zavolj tega se učijo v vsiavu samim tujih jezikov, iu prednik jih v misijon pošilja in oskerbuje; ostanejo pa zmiraj podložni tega vstava iu so njegov del. Ker je pa prednik spoznal, do afrikanskim misijonarjem bi veliko pomagalo, ako bi imeli seboj kakih mladenčev iz une dežele, ki bi jim pomagali keišaiiski nauk učili, jih je veiiko iz une nesrečne zemlje odkupil, za ktere skerbi kakor za nar drajši zaklad, ter daje zamurce podučevati v veri. v druzih učenostih, in v olikanosti, de se zučijo enako našim, ter hi v tistim stanu, v kteriga jih Gospod kliče, bili svoji obdivjačeni domovini v kak prid.
V tlopoliijenjc bratovske ljubezni sc kakor ena deržina čislajo vsi tisti, ki po dopolnjenih naukih gredo med svet, iu pravico imajo v vstavu ostati ali prenočevali, kadar jim je drago. Poskerbljeno je tudi za izstopivše duhovne, kteri hi onemogli, de se zamorejo v vstav, ki jih jc odredil, povernili iu v njem mirno svoje poslednje dneve preživeti, ter se s tem v nobene zaveze ali dolžnosti ne zamotajo.
Ženski vstav se je začel I. 1821» in je vstanovljeii za ubožue deklice, ki so zastran čednosti v kaki nevarnosti, leijo se zraven lepiga keršanskiga življenja tudi vsiga, kar keršanske gospodinje potrebujejo; namen tega vstava je namreč, de se deklice odredijo za pridne keršanske gospodinje. Tudi deklice utegnejo po dobri odreji v vstavu ostati in v prid te naprave delati, in tudi ta vstav jc pribežališč deklicam, ki so bile v lijem odrejene, za naslednji čas, in zamorejo sevanj povernili. ali za kak odločen čas, ali pa za zmiraj z namcnain, de bi nekako od sveta ločene ondi v miru živele.
•J Ta spis utegne v sedanjih ljubljanskih zadevah zastran revšine
in beraštva kake dobre misli in vodila obudili.	Vred.
V mladenškim vstavu jih je 212; v dekliškim 347. (Kolikor nam je znano, se ta vstava s samo milošnjo ohranita. Vr.")
Iz Ljubljane. Zastran udan omenjenih novih „8 m a r-nic," ki so v rokopisu dogotovljene, sino jeli pomišljevati, če naj bi jih na svitlo dali ali ne, ker je tacih bukev že precej in se sploh bukve v sedanjim pomanjkanji slabo spe-čujejo; tako premožni pa tudi nismo, de bi mogli take reči v svojo očitno škodo zakladati. Naj blagovoli berž ko berž kdor si bodi iz duhovnij, kjer bi jih želeli rabiti, nam to željo naznaniti. Iz tega bomo po neki primeri zamogli pre-vdariti, če bi se moglo to delo dognati, ali ue? Vr.
Ras g teti po kersanskhn svetit.
V Zagrebu so prevzvišeni kardinal s korarji in drugimi dobrotniki Sveti večer 80 otročičev obdarovali z zimsko obleko, igračami itd. Velika nadškofovska dvorane je bila napolnjena z imctiitnišiini gledavci tega detiuskiga veselja.
Nemč ija je z verami rodovitna. Na Saksonskim se od I. 18.~)0 plazi novo krivoverstvo, ki ga je neki čevljar iznašel, ki jc pa v norišnici zapert. V Kamenici in v nekim bližnjim kraji ste kinalo zaporedama dve materi vsaka svojiga otročiča poklali po naukih tega ostuduiga krivover-stva, ki ima tudi druge tako gerde iu strašne ostudnosti, de je le čudo, kako človek takim sleparijam more verjeti. Pri vsim tem se pa to sviujarstvo imenuje samo sebe ..verstvo svetih mož.4,
Piemouskc trinostva in grozovitnosti. ki jih počenjajo na Neapolitauskiui, presegajo vse meje. Z laj pišejo. de jc poveljnik v Karbonati sina dei/ine Dauieli dal samo zato vstreliti, ker jc deržal nebo na<l sv. Popotnico, ki jo je ondotui fajmošter nesel suiertno ranjeiiioiu vojaku kraljeve strani. Potem so vojaki lopnili v hisu te dcr/.ine. sojo do čistiga poropali. zgrabili brata iuicuovatiiga vstre-Ijeniga. njegovo sestro iu celo osemdesetletniga očeta, ter so jih brez usmiljenja postrelili. Knake strahovitosti se godijo dan ua dau. pravijo. Vsaki jadernik i/. Neapeljna naznanuje zapertja in moritve ..upornikov.** to je. kra!|C-vih, desiravno bi mogla kervoloeua freimaurerska vlada spoznati, de je nemogoče, upor s kriv jo uganiti, kteri vkljub vsiuiu nečloveškimii tiiuostvu glavo le toliko močneje vzdiguje in se bo zaupljivo skoirj znebil svojih trinogov.
.,Arillotiia" piše: ..Moramo \ misel vzeti nektere prigodke. ki 11 la ..pi imerljejc" im< nujcjo. in k: jih eni prezirajo. drugi pa ko rezu.* svarila ci-!ajo. Ko s,- je bil zbor noviga ..kralje«'va Italije" pervi« /bial. je starašiua. general Ouaglia. piicčl sei»» Tisi! Secnuu-k. ko je poklical poslanee i/. ISoloiije (papežu ugrabljene okra iuet. je bil udarjen od mertvuda; nektere um pozni je je umni. tiiof Kav ur. lavno de je bil v pos|un«ki /!«"iu:<i napovedal, dc se bo ki ;»i: po v-aki eeni (lioio p.da-til. sc »a kai nepre-vIdama bole/en I.Mi; 11 / oi.iti din uoiei.». - pogh-jm« poznejši ..pi • in t-1 Ijc •." ','. gnidna i. - s i iiciiii!«!.. ko sc p:it ,«. obravnave zasirau tjk.; .meno* ani^a ..rim-kiga v pt,.-o:i|a.** izbiiblie ogillj v ../!» llee, }•	v." |.c - tr/k::u iltnl.nu
je gasilno iu<'»tv o n^i ,j /.!i!.»^.iln. |'iav;jo. »!•• jr <<ztni l.iubiiil ravno ii-;i tienutek. !»•• |e i-liu- c l.ii.iii u; i ■ * v1 to/aic toliko iih'»i in va-i na \<:»| .liian-..ioi. ki«»di (• -a je sam vi-tii. To h-daj ie /.-•.»< i ..piiu.«iipV b-l; ak<» ;< d:u-gim dueviiikam »iipu-euo. izu.isl<i-nt iiovicc, lazi iu obit-k o vanju za/.i::iniii|«'vati. «• :uu bi -e nam za /lo jemalo, ako ..primerljrjc*' v misel |em!:» mo?'*
INiljsko. Iv .i ko ra/.koiiii severni samo-ilnik - svojimi olioei. katoliskioii potllo/.uiki ua Poljskim dela. nam po|u?— nuje spi-: ..Za>lo -u katoliei vod|e poljskoga pogrela" v ..Katol. listu,** ki med diugiui pravi: .Montalaiubert misli, dc je ruska vlada, katolike preganjajoč iu s silo jih tirajoč v svojo razkolno cerkev. Polja .am katoličanam oči odpcrla.
ter vidijo, de pod sedanjo vlado jitn bo edvzeta perva svetinja in blago, namreč katoliška vera in čednost. De ta strah ni prazin, dokazujejo naslednje resnične dogodbe. Z dogovorain 18. kim. 1773 je cesarica Katarina v imenu svojim in naslednikov riuiokatoličanam obojiga obreda slovesno obljubila, de jim bo varovala vse cerkvene pravice in svobode. Pri vsem tcin je ravno ta cesarica Katarina prisilila 10,000 duhovnij (fara), 150 samostanov (kloštrov) in nad osem milijonov duš, de so k razkolnikain prestopili. Njen vnuk Nikola jc vpregnil s terdiin nasilstvam še ustalih 1.300 duhovnij na svojo stran, iu duhovnov jim je sto in sto pregnal v Sibirijo. Aleksander II. ..dobri*4 si je v Chelmu s silo pritiral (v razkolništvo j celo škofijo zedinjeneov. Ako presodi človek te resnične dogodbe, se ui čuditi, če katoliški duhovni deržč z narodno stranko, desiravno si vse mogoče prizadevajo, ostati na postavni stezi, ter pošiljajo ruski vladi prošnje, vdanostne in pregovorjavne pisma, de naj se jim do časa spolnijo slovesno zaterjene pravice iu svobode. Cniga leta 2.">. kim., je zročilo devet poljskih škofov in škofovskih namestnikov, zmed kterih sta nadškof Pial-kovski iu varšavski pomočili škof Deckcrt že na uuim svetu, spomenico carskiuiu namestniku I.ambertu, v kteri so dokazovali, kako jc katoliška Cerkev na Poljskim pod narodnimi kralji vedno popolnama svobodo imela; pozneje pa. desiravno sc je ruska vlada večkrat slovesno za njo porokiujo storila, ko jc narod zgubil politiski obstanek, jc bila raz-djana tudi ta svoboda pod butaro dcr/.avuih postav. Pravijo nadalje: ..Podpisani škofje in škofovski namestniki, varili svete katoliške cerkve, dobro čuteči, kako te/, k i ga odgovora nam jc (logu dati. ako bomo tudi nadalje nc.narui za nauk Jezusa Kristusa, za svobodo sv. Cerkve iu za zveličanje nam v skerb zročenili dus. prosimo Vašo prev/.v i-e-uost. kakor namestnika Nj. veličanstva, dc mu to prepoui/.uo prošnjo v imenu vsili duhovnov iu vernikov dostojn i zračile. Ob enim razudeuciiio, dc brez ozira ua to. ce sm» aii mi »aiui ali nasi višji zoper vest iu škofovsko dol/u i-i prr|euiali dopise iu naredbe. nasprotne cerkvenim postavam. si zanaprej noče.iio več svoje duše z iii iLaujeui ogreš.ti itd • /.,»-tem svetvajo, de naj se o (pravici tiste p »stave, f* ■ kt»-iib se u. pr. duhovnam prepoveduje, de ne sinejo na -p »v ii sprejemali neznanih oseb. iu ne od verskih re-o • <»i<>gtirt) pridigati; škofaiu pa. dc nc smejo brez vi idim^a pr.voijt uja pastirskih listov la/.gla-ovali, škofijskih -kup-in imeti iu milijonov obliajati: duhovnim oblasten. »ie nc smejo z ri.*n-skim dvorani naravnost d";..-ovali Tirjajo. d- naj »c po vladi udvei/.eni duh>.vni spc( \ >vuje službe vmestijo. de naj -e prazni škofovski sedeži objavijo. de naj sC pover-licjo ra/.loeuc pograhljcnr* p.t lia v-e dmge namene ober-njei.e zaloge; dc naj sc odpravilo po-iave p<» kleiih jc določeno oduieiijenu števil, i mladcu« i v v - ie?r!-u. m »skih iu ženskih po sauio-tanskih dru/i>ah. I/	-i \ j»t. neko-
liko. p »d kako-uioi jaraiaui ji kai «i,- .:»t • : k« v p.»4 ia/.kol-tiiškitfi Itusam. Pae potrebno t. .! , • •»v-itii .--. t inla iu Metoda zve-it it: goreče nj:ii:..	1 -» tjd> la/.kol-
ni.stvo že ^'.ii , i«.».eci:.'.
Po nekim dop -u v . ^I n i- i I i! t « vai-av-kiru gradu Iii.' po!	d;i!i»t.;ov \ 'nI«. : ; . «?• s p »ta
poli.* jc l iti *\o v . k. t.h v > »i,o ti- » .. .;»' •• t.« ;.v no I ii o se o. m -d ni mi H »fili »v ji »' . / t \ •	i,	v oim-
liitrg posl,i ;, i Vm- i a/.:t>n.:t p.« ;	i«-r -. i po-
s|an-;.o v II oliuit t»i p;av.: • •• •• t,. »•. e;. i;, ne v Ore V uig. u »Ii u.<t i /. i t. vaka •» i; ..i\i < t; \ v .it- iv-kitu gra Iti h: h«.', a i> >. > I! »tuli i\niv . ptavd.i » ram.--mika lli:slo i z -kig i -e ». i' .^nan ».**	> 'z.'-. J!l.** pi i-i;.v l.a.
de s. t a popravek tuo:u - pr-vidno-'.,«» -;iie,e!i. k< i ta-|enje lestiicnih ilogodb .e na Ku-ov-kiut le preveč ia\a»l-iio. Sčasama se Ii » ,a. sli-al»». kaj in kako de je.
Iz llosiic ima ..Kat. lisf* iz oselmiga pisma pri-godbo o»l mladiga kti-ijana in turške deklice, kleia je želela se dati kerstiti iu uniga mladem a v zakon vzeti, l ep
dar Božji! ali kdo sme Ic pomisliti, dc bi se deklici te blage želje »polnile? Na kogar bi le enak sum na Turškim letel, je že v nevarnosti življenja. To sta mlada človeka dobro vedila. torej sla svoj namen tolikanj bolj skrivala. Ali ..zaklela se zemlja raju. da se na njoj svaka znaju." Tako ee je tudi o tej reči sem ter tje kaj pošeptavalo. To ona dva opazita, in — zgineta. Že se sliši, de sta srečno prišla v Dalmacijo. — Ali gorje zavoljo tega staršem keršanskiga mladenča! Oče mladenčev. slab starček, z drugim sinam, ki ie šc otrok. je namreč že na tretjim mestu v ječi. Precej tisti dan. ko se je ta pobeg zaslišal, so očeta v Kre-ševu v železje djali. «»d ondod ga ženejo v Fojnico k mu-diru (okrožnimi! predniku), in od tam v Sarajevo, kjer jc otrok že tako obolel, de bo težko živ ostal. Nc sliši se še. de bi bila že sodba, in vender sta že dva mesca pretekla, odkar ju vlačijo. - De bi se že enkrat razvalil ta gnojni kup. ki jo kristjanam /c toliko grozovitnih krivic storil, ako je Itožja volja!
kralj na otoku ^lada^askaru je mende apostoij-•kirnu namestniku, O. .loanu. naznanil, de hoče katoličan biti.
Domače duhorne vaje ,
* v e t o živet i
z veli č a n o umreti
( Dalje.)
Kazsvctljivna pot.
N i č ne s t o r i p o slepih n a t o r n i h nagoni h. To tirja I. pamet, kar <1110 že dokazali. To ti rja 2. zmernost.
Modri človek je gospodar vsih svojih nagibov, nagonov, gnanj in nagnjenj. Kako>eti bi bil	, ko bi za nobeno živino ne bilo hleva, zapora, ujzde. za nobeno zveiino loga in berloga. jam iu jazi«: v-e ii križem slo !ii nobena živa stvar bi ne bila varna. Se veliko hui-i pa bi bilo na svetu, ko bi vsak človek po -v.>iiui n.itornim na-gonu živel. Keršanska zmernost m »ra vse v svojih mejah ohraniti, lic le tega. kar je pred >\e!aju očitno, ampak tudi se posebno to . k.»r se .-krivaj m kar »t v du-hovirtn -»vetu godi.
Nar veči meia plačila, nar obilnisi zjslu/.enje je krist-anu postavljeno na to. de se z vero in pametjo na poti zmernost ohrani. de si serčti» odrekuje. \ar je prepovedano. iu v pravi meri vziva. kar je dopuš* no. /meini cio-\ek ki oti poželenje: strasti heizd;:; iezno (in pioii: t'aj! se iu01 a viditi. kam ta pot pelja. n;» ktero !:ik> -iln-« ženeš iu tišiš. ..D o s t i a 1 u t j e pot. ki - e r 1 o v e k u p ra-vična zdi. tode tijnu konec pelje v smeri. In pot licu m iicžc v a j e v njegovih oce h prava; kdor j e p a 10 o d e 1 . s v č t p o > 1 u š a." ^Preg. I l. 1."».) — l.eta 1 .'oti je umeri duhovni pa-tir Anion lla-ek. >tar 123 let. kteiih je lavno -to na svh duhovuii preživel. Njegov škof ga je neki dan vprašal, kako »e dosegel toliko starost? <Idgovoiil mu je, dc se je zderžal treh reči: poželjivosti. pijanosti, jeze. - Spanjolski kralj Filip II. je neki večer v pozno noč dolg > pi-iao »pi-oval. Dopisavši ga da tajniku, de naj ga zapečati. I"ni pa. ki ga jt zaspanci- lomil, vzame černilnico namesto sipnicc iu v-e pihanje pol^c s č-rnilam ali tinto. Trudno delo pol noči je bilo s tem v nič djano. Pi.-ar je strahu obledel kakor zid ter pritakoval. kaj hudiga iu nar huj-iga ga zdaj čaka. Kialj pa mimo reče: ..Tu je še druga pola popirja ." sede in v novo prične uno trudno delo. — \li ni zmernost lepa0 - (Dal. nasl.)
lifi/ioi*«/«r spremembe.
\ ljubljanski škofii. ti. Fr. Saj o vi e. duh. poin. pri sv. Križu pri Terzicu. piide enako v bohinjsko Bistrico.
— U. Pri m. Bertoncelj, farni vikar v pokoji, je 30. grud. ua Dobravi v zaspiški fari umeri. H. I. P.!
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta: Filius dilectissimo et carissimo Patri 1 cekin. — Spoznanje zmotenim iu mir sv. Sedežu! 1 kri-žavec za 2 2 Id. st. d. — Za OI i v i c r o v m is i j on : Neka keršenica 1 c.-kiu za 10 fr.
Pogovori z gg. dopisovavci.
(i. I.. D.: Hvaležno prejeli. — G. J. K.: Spis nam je drag iu ga bomo hvaležno porabili. — (J. I..: Hvala! Kar ste obljubili, bo nas veselilo. — G. V. v K.: Bo zanesljivo bolje brez tega. G. S.: Di sc bilo morebiti tudi tako zgodilo. — G. II.: Hvala posebna! Uno bomo oskerbeli, kar se bo dalo. — t;. St. v B.: Smo vse po pošti poslali, samo naročilne lističe smo pozabili pridjati, ki so pri nas. — G. K v M.: Ravnokar list hvaležno prejeli; za«tian Danice naročili.
Drobtinice.
( Pozdrav . odgovor.)
l.eta 1S47 pride na Svičarskim v neko gostivnico pri-prost kmet, in naleti družbo omikanih gospodov, ki se od cerkvenih in deželnih reči ponienkovajo. Nekoliko osup-njcii jih vender po katoliško pozdravi: „!lvaljeu bodi Jezus Kristus/' Fn sam odgi-vori: ..Vekoma, amen!" drugi ga pa le debelo pogledajo; nek prederzen meštacar pa nesramno odgobezda: ..Ni doma tukaj Kristusa," ,,Rad verjamem.** odgovor? kmet. ..d« ga ni lukaj doma." ..Zakaj to radi verjamete." pobara urno meštacar? „1 no," odgovori kmet. ..zato. k» sc mi zli. de ste ravno taki gospodje 'ukaj. kateri bi radi zopet Kri-fusa križali. 011 pa noče še enkrat umreti." Pri teb he-edah smukne kmet iz gostivuice.
Volja llo/ja. Ko jc Časilljivi brat Gerard Majela. iz Jezusove družbe, na smertni postelji bil, ga zdravnik vpraša, čc bi boti I rajši živeti ali umreti. ..Nočem ne živeti nc umreti;" odgovoii. ..I«' samo to hočem, kar Bog hoče.'4
koliko vera premore. Svancs, bogat Perzijan, je bil ob Varaursovim preganjanji pred sodbo poklican zavolj svete vere. Imel je pa Svancs tavžent sužnjev. Kralj ga vpraša, kteri njegovih služabnikov je nar hujši? Ko mu ga Svancs pokaže, ukaže kralj, de on in vsi njegovi sužnji morajo temu hude/11 služiti, in de naj «c imli Svauesova žena uuimu za ženo da. Svancs je vse prenesel in o-tal stanoviten v sveti veri.
JMoz beseda in moz besede.
kador v početji fvom i«a to le gleda. De v-e postmo j>-. \sikd-.r spoštljivo. N.- za Roga. ne /a ljudi žalji»o: Je spoštovan od tuj<-a no so«eda.
kar on obljub", ne terga, n« spodjeda, Njfjjov« _hom !- je sveto. *.»nesljivo . In kot pnse/.eno. nepn-lomljivo: Ta c-njen' poštenjak jc mož b <• s c d a.
kidor pa kaj le tje v en dan obeta. De lahko*.-iiu/ev slepiri rede. kdor <-lo s pogodbami le zanke spleta.
De vjete vod za no-». kakor medvede, In plesat' jih po svoj' pišal n.»pl<-ta: Ta verolom pa je le mož besede.
Balantinov.