Stev. 179.
filiala raz«n nedelj In? prašnikov vsak dan
popoldan.
feedništvo je v Ljubljani,
frančiškanska ulica St.6/1* Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati In pod* pisati, sicer ae iih ne pri* obci. Rokopise se ne vrača*
Inserati: Enostolpna petti Vrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po do« govoru primeren popust'
V Uubllanl, v petek 8. avgusta 1919.
Leto
1
Glasilo Juaosfov. socialno - ti«ffia»rafi£na stranke.
Posameina rtav. lisnri
— 40 vtisariav. ««—«•’
Naročnina: Po po?.H alf e dostavljanjem na d >>• 8 ceio ieto 72 K, za pol leta 36 K, za čotrt leta 18 K, za meaec 6 X, Za Nemčijo celo 77 K, za ostalo tujino in Ameriko '84 K. — Reklamo o'je za list so poitnine proste.
Cpravniltvo je t Ljubljani, frančiškanska ulica št. 6 1« Učiteljska tiskarna.
telefonska
Pred rešitvijo ministrske krize.
Davidovič sestavi vlada
Glasom najnovejših poročil se je jestavo nove vlade poverilo članu demokratske zajednice dr. Davido-viču, samostaleu, ki je bil doseda] minister prosvete. Ta je imel tekom dneva več razgovorov z načelniki klubov. Baje mu bo mogoče sestaviti v kratkem novo vlado.
0 stvari imamo še naslednja poročila:
Izjave Narodnega kluba.
LDU. Belgrad, 6. Narodni klub je razpravljal o položaju in došel do [Izstopnega zaključka: Narodni klub konstatira, da kriza v vladi in naznanjeno obrazloženje po min. predsedniku Stojanu Protiču kakor tudi 'zjava ministrov demokratske za-jedniee potrjujejo, da je Narodni klub MI na pravem potu. ko je trdil, da je Tatije v naši državi ne samo nevz-držljivo, temveč škodliivo. Narodni klub meni, da se mora nova vlada tako obrazovati, da bo skoro izboljšala razmere v deželi glede na javno varnost ter lažjo in cenejšo nabavo živinskih potrebščin. V to svrho se mora uvesti red v komunikacijah, zlasti pa v vprašanju trgovine, obrti ‘n industrije. Z obrazevanjem nove vlade naj bo spojena izpreinemba uprave v vseh deželah naše države, kar naj občuti ves narod v vseh mejah narodnega življenja. S prepri-carijem, da se kriza ne sme izpreme-mti v krizo države, smatra Narodni ^Iiib za potrebno hitro ureditev valutnega in agrarnega vprašanja, ka-i?0r tudi da se narodno predstavništvo prime posla za izdelavo volilnega reda za konstituanto kot tudi zakona za čistost teh volitev. Pri teh uredbah, ki so neobhodno potrebne, kakor tudi pri uredbah, ki se imajo Izvesti pred konstituanto, je Narodni klub pripravljen sodelovati in želi, da se tc delo vrši s sodelovanjem vseh stiank.
Ur Korošec za koncentracijski kabinet.
LDU. Belgrad, 6. Radikalni klub ie določil za pogajanja z Jugoslovanskim klubom g. Joso Jovanoviča. Tekom današnjega dne je posetil ministra dr. Korošca, a je posvetovanje poteklo neugodno, ker Je dr. Korošec za koncentracijski kabinet.
Protič proti Prlbičevlču.
LDU. Beograd, 6. »Samouprava« prinaša razgovor z min. predsednikom Stojanom Protičem, ki je izjavil povodom izjave ministrov demokratične zajednice:	Mislim, da
Sedaj ni trenutek za polemiko. Moja °stavka ne daje za to povoda, a po-yedati hočem, da je bila kriza na
--sgoa
ustih' vseh, pa tudi demokratične stranke, kakor tudi v ostalih organih opozicije. »Riječ SHS« je tudi v nekem svojem dopisu pisala o tem, in se izrekla izrazito, da je potrebna rekonstrukcija kabineta. Pri takem pisanju more biti malo avtoritete kabinet, v katerem ima njena stranka 11 članov. Dva člana kabineta sta mi pisala 20. julija, da jima je težko biti v kabineta, ki ne sme urediti uprave v pokrajinah. Toda vsled zunanjega položaja sem zavlačeval krizo, kolikor sem mogel, a dalje ni bilo mogoče. Sedaj pravim, da je kriza edina možnost, da se rešimo nesporazumov in težkoč. Diference med menoj in Pribičevičem so bile vedno znatne in velike ali sedaj. so postale neznosne. Navajam le nekoliko primerov: Že dva meseca sem brezuspešno zahteval, naj se nezmožna vlada v Bosni ukloni. Na vlado na Hrvatskem nisem mogel uspešno vplivati. Nič boljše ni v Vojvodini, kjer se je znani slepar Sikorija pod pokroviteljstvom Pribi-čevča z ministrom dr. Poljakom zaradi ureditve in razdelitve zemljišč vozil. G. Pribičeviču se je zgodilo, da imenovani uradniki po 6 mesecih niso hoteli oditi na svoja mesta. Dogodilo se je tudi, da ni vedel za raz-bojstvo, pri katerem je bil ubit neki rezervni častnik, 5 tednov in da sem moral to doznati od ministra za prosveto. O. Pribičevič je prepovedoval zborovanja, ki jih je odobrila vojna oblast, a potem pravi, da mu to ni znano. Išče že več mesecev boljševika Vukičeviča, a ta sc ko-modno izprehaja v Beogradu. Potem je prepovedoval sestanke, ki iih ni zabranil niti Kallay. Okrajni predstojniki so izdajali suverene nared-be in jih sami izvrševali. Poslednji slučaj, ki se ga spominjam, je diktiranje napredovanja dveh načelnikov. Kar se tiče resorta ministra za promet je nadalje omeniti, da na Savi še vedno nimamo mostu. Mostni deli leže na železniških postajah med Zagrebom in Zemanom. Potrebni so za Srbijo kakor kruh, a raztreseni so vsepovsod. V obče je promet postavljen na ničlo. Izjava ministrov demokratske stranke odklanja gotove rešitve krize in to je škodljivo. Jaz sem hotel ostaviti močnost za Čim več kombinacij, kakor izgleda, pa demokrati tega ne žele.
LDU. Belgrad, 6. Včeraj dopoldne se je ministrski predsednik Stojan Protič dalje časa posvetoval s predsednikom narodnega predstavništva o izhodu iz krize. Predsednik dr. Pavlovič je ob tej priliki razložil Protiču mnenja posameznih političnih skupin.
Zastopniki strank.
LDU. Belgrad, 6. Predsednik narodnega predstavništva je odložil svojo avdijenco pri regentu zaradi poročanja o stanju ministrske krize, ker se še niso izjavile vse politične skupine. Tekom današnjega dneva se je raztovarjal tudi z ostalimi skupinami, pa je verjetno, da bo regent na njegov predlog poklical k sebi zastopnike posameznih političnih skupin, da se o vsem osebno pouči.
BrsoJavrcs vesti,
Meščanska diktatura na Ogrskem.
Habsburgov ec Jožef diktator.
LDU. Budimpešta, 6. (DunKU.) Ogrski korespondenčni urad poroča: Danes ob sedmih zvečer so prišli k ministrskemu predsedništvu general Fran Schnetzer, višji policijski nadzornik Julij Wolfenberg, bivši tajnik | narodnega sveta dr. Ivan Fritz Iti I bivši sekciiski načelnik v vojnem { ministrstvu Fran Szillery. Zahtevali so od ministrov, ki so baš zborovali. ; da odstopijo, češ da ne zastopajo vsega naroda in da niso zmožni vzpostaviti red, kakor dokazujejo nemiri v Transdanubiji. Ministrski predsednik Julij Beidl je prosil d;»-šlece, naj dovolijo, da se vlada kratek čas posvetuje, to so jim dovolili. Vlada je sklenila po desetminutnem posvetovanju, da poda ostavko. Sestavili so takoj zapisnik ostavke, k! so ga podpisali vsi ministri. Po tej demisiji so izročili zastopniki tam mudečih se ententnih misij najvišjo moč nadvojvodi Jožeta, ki je imenoval še tekom noči bivšega tajnika v vojnem ministrstvu Štefana Friderika za ministrskega predsednika. Vodstvo posameznih ministrstev Je poveril nadvojvoda Jožef strokovnjakom visokošolskim učiteljem oz. najstarejšim uradnikom raznih ministrstev. Vest o tej novi, daleko-sežni zgodovinski izpremembi se Je brzo širila po ulicah. Ljudstvo Je raz-motrivalo v skupinah gladki in nekrvavi preokret.
NASILSTVAt
LDU. Deutschaltenburg, 6. avg. (Brezžično.) Kakor poročajo večerni dunajski listi, so zasedle Budimpešto tri rumunske divizije, se polastile glavnih kolodvorov, pošte in telefonske centrale ter vzpostavile svobodo časopisja in sodstva. Odredile so. da se ima od 1. septembra dalje hišnim posestnikom zopet plačevati najemnina. »Zeit« poroča, da izvršujejo Ruinuni ob periferHah mesta grozovitosti in da prihaja v pred-mestih do srditih spopadov. Ministrski svet zboruje nepretrgoma. »Neue Freie Presse« piše. da se je iz francoskega vira izjavilo, da v Budimpešto ne vkorakajo francoske okupacijske čete.
Jugoslavija.
VELIKA NEVIHTA V SRBIJI.
Iz Kragujevca javljajo: V sredo, dne 30. julija popoldne je divjala po grabovaški, cestinski, kničanski in bumbarevobrdski občini strašna nevihta. Toča ie padala celo uro v velikosti kurjega jajca in zapadla mestoma do 30 cm visoko. Uničila je popolnoma vse setve, tako da ni ločiti, kje je rasla pšenica, kje koruza. Vihar je prevračal kozolce s senom, ruval drevesa iz zemlje in odnašal cele strehe. Škoda je ogromna.
(LDU.)
MINISTRSKA KRIZA.
LDU. Belgrad, 7. >Pravda« piše. Predsednik dr. Pavlovič je do torka prejel vsega skupaj dva odgovora od dveh manjših parlamentarnih skupin. Takoj nato je prejel odgovor demokratske zajednice, katerega smo priobčili včeraj. V torek zvečer je obiskal dr. Korošca, in dobil od njega odgovor, ki vsebuje prav to, kar smo javili v intervjuvu z g. dr. Korošcem. Predsednik Pavlovič je po sestanku z g. dr. Korošcem imel iako dolg razgovor s Protičem. Dozdeva se, da je Protič za enkrat odstopil od vseh kombinacij in da Je sedaj na stališču, da radikalci ne vstopijo v koalicijo. Nekatere skupine so obljubile, Pavloviču dati tudi pismen odgovor. Zato je upati, da bo mogci Pavlovič v teku današnjega dne imeti vse odgovore in da jih bo taKoj izročil prestolonasledniku. Jugoslovanski klub je imel včeraj sejo, kjer se je izrekel popolnoma složnim z izjavo dr. Korošca, katero smo objavili včeraj. Predsednik parlamenta dr. Pavlovič je obiskal vse načelmke skupin. Razgovarjal se je o tem, komu bi bilo najugodnejše poveriti sestavo vlade: Demokratom, radikalcem ali kateri izmed manjših skupin. (Verjetno skupini Trifkovifievi.) — More se reči, da se je večina skupin Izjavila za koncentracijski kabinet, nekatere pa tudi za koalicijski. Na podlagi vseh teh dosedanjih vesti se je včeraj popoldne verjelo, da bo regent sprejel Pavloviča in da bo v teku današnjega dne regent imenoval osebo, kateri bi bilo poveriti sestavo nove vlade. To pa še ne pomeni hitre rešitve krize, ker bodo naleteli pri sestavi novega kabineta na velike težave, naj si bo kabinet koncentracijski ali koalicijski«
Po svetu.
SPLOŠNA STAVKA V PRIMORJI'
LDU. Berlin, 7. (DunKU.) »Lokat-anzeiger« poroča iz Lugana: Splošna stavka v Trstu se je razširila tudi na Furlanijo. V Trstu so areti-
IjlKl-
trža-
rali vse delavske delegate, ki so bili po številu okoli 400, zbrani v skem domu, med njimi ludi škega poslanca Olivo.
ITALIJANSKI SOCIJAL»STI
PROTI MIROVNI POGODB!.
LDU. Milan, 6. (DunKU.) > Cor-riere della Sera« poroča iz Rima*. Komisija za proučevanje versaillske mirovne pogodbe je po več sejah pritrdila ratifikaciji. Socijalisti so se uprli ratifikaciji.
STAVKA KOVINARJEV V ITALIJI SE ŠIRI.
LDU. Milan, 6. (DunKU.) Kakot poroča »Corriere dela eSra« se je stavka kovinskih delavcev razširila na Bergamo. Jutri se bo stavka razširila tudi na metalurgične obrate.
Nemiri v Turinu.
LDU. Berlin, 7. (DunKU.) »Vor-warts« javlja iz Turina: Po cestah in ulicah divjajo od včeraj zjutrai Muti boji, ki zahtevajo mnogo žrtev, mrtvih in ranjenih. Otrokom, ki so šli iz šole, je zabranila policija iti dalje. Množica je obmetavala karabinijere s kamenjem. Socijalistična stranka je razglasila radi postopanja policil* 24-urno splošno stavko.
Stavka v Švici.
LDU. Nauen, 6. (Brezžično.) Skupščina odposlancev delavske unije v Curihu Je sklenila z veVko večino glasov, da takoj pr J ne splošno stavko. Očividno se Je te*da* stavkarski pokret v Švici končal.
MOGOČNO GIBANJE AMERI-' KANSKEGA PROLETARIJAT 4.
LDU. Amsterdam, <3. (DunKU.) Brezžično se javlja iz Washingtonai Železničarji in delavci po železniških delavnicah so odklonili Wilsono\j predlog, da se sestavi zvezna komisija, ki bi imela namen pomiriti nove spore. Javili so predsedniku, da ustavijo septembra vse železnice promet, ako jim kongres ne preskrbi denarnih sredstev in ne ustreže njiti zahtevam.
KONEC ANGLEŠKE DEMOKRA-
TlCNE vlade.
LDU. London, 5. (CTU.) »Telegraf Company« poroča: Bonar Law ja izjavil v poslanski zbornici, da bt vsak poskus, izsiliti odločitev v političnih vprašanjih, ki se tičejo vse države, s sredstvi kakor so splošna stavka kovinskih in transportnih delavcev, pomenil konec demokratične vlade na Angleškem. Vlada ima torej dolžnost, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi nastopi proti takim splošnim stavkam ali drugim sredstvom direktne akcije. — Stav-
LISTEK.
tvznsl Strindberg:
Bedakova izpoved.
Preložil Fran Albrecht (Dalje.)
. V meni sc je razvila borba; manjkalo mi j* moči, da bi zaklical na pomoč. Stresala me ie mrzlica, kekor bi stresal kdo pernico; zgra-me je za grlo, da bi me zadavila; s kolegom se mi Je vprla na prsi; glavo mi je tako ^žarela, da se je zdelo, kot da mi stopalo iz votlin. Bil sem v svoji podstrešnici sam ?.smrtjo, ki se je biez dvoma zahrbtno splazi!a ’ meni in planila nžime.
Toda jaz nisem maral umreti 1 Pričel sem Se upirati in razvila se je besna borba. Živci so W odreveneli, kri mi je polzela po žilah. V mo-"ti ttkžganih je vse trepetalo, kakor polip, ki vi žejo v jesih. Naenkrat sem bil uverjen, da podležem v tem smrtnem plesu; popustil sem Sal vznak in se udal strahovitim objemom p>
Takol se ja polotil ne z^ekijiv pokoj vsega , °Jsga bitja, naslatiepolna odrevenela lepob t objela moje ude, popoln mir je legel prek s Ju$e ln telesa, ki sta v napaov polnih letih pomešala zdravilnega oddiha. k-, S kakšno pobožnostjo sem zaželel, da bi ^ to srortl Ciste, polagoma mi le odhajala vo-
lja do življenja. Prestal sr-in presojati, čutiti, misliti. Izgubil sem zn vest in blago čustvo vse-ničnosti ie napolnilo prazni prostor, ki se je spo čel, ko 30 izginile neizrezne bolečine, misli, k’ so me begale in groza, ki si je nisem priznal.
Ko sem se prebudil, sem videl sedeti ob vzglavju svojo ženo, ki mi je zrla s prestrašenimi pogledi v oči.
— Kaj ti je, moj ubogi prijatelj? Je vpra-
— Nič, bolan sem, sem odgovoril; in včasih je celo dobro, ako je človek bolan.
— Kaj praviš? — Tega vendar ne misliš
resno?...
— To je konec... Vsaj upam tako
— Bog nebeški vari, da bi nas zapusti! v uboštvu, je vzkliknila. Kaj naj postane iz n:is, v tujem kraju, brez prijateljev, brez sredstev!
— Zapuščam vam svojo zavarovalnino za živlienje, ki jo lahko spravite v denar, sem skušal tolažiti. To je vsekakor malo. toda dovolj, da se vrnete domov.
Na to zavarovalnino ni pomislila. Bila je videti nekoliko mirnejša, ko je nadaljevala:
— Toda ti ne moreš ostati kar tako: pokličem zdravnika.
— Ne, zdravnika ne maram.
— Ker
. —Kerga ne maram.	,	,	,
y. pogledih, ki sva jih izmenjala, begnd mimo naju cel roj neizgovorjenih besed.
— Umreti hočem, sem dejal, da bi končal pogovor. Življenje se mi je pristudilo; preteklost se mi vidi kot znamotan klopčič, ki ga ne morem odmotati. Naj se zapro moje oči, naj pade zavesa.
Napram vsem takšnim plemenitim in hrabrim izlivom je ostajala brezčutna.
— Tvoj stari sum... ali mar še vedno: je rekla.
— Da, še vedno! Preženi strahove! Ti edina si jih doslej lahko prepodila.
S svojo običajno kretnjo mi je položila na čelo svojo mehko roko. In spet je bila vsa ma-terinka kot prejšnji čas:
— Ali ti je dobro tako?,
— Da, dobro mi je!.. -
Bilo je resnično tako: priprost dotiklšai te lahne roke, ki je tako težko ležala na meji usodi, je imel lastnost, da je zagovoril črne duhove in pregnal tajne skrbi.
Kmalu me ie spet napadla mrzlica, to pot Še huje. Moja žena ie takoj vstala, da mi pripravi bezgovega qija.
Ko sem bil sam, sem s6del pokonci, da bi pogledal skozi okno, ki je ležalo v smeri moje postelje. Bila je široka odprtina, v obliki trip-tihona, od zunaj z vinsko trto obrobljena. Sk.ozl njene zelene liste se je videlo košček pokrajine. V ospredju je pozibavala kutna svoje lepo temnordeče sadje po temnozelenimi listi; v dalji jabolčno drevje na travniku, cerkveni zvonik.
sinji madež — Bodensko jezero; v ozadju Je bilo videti tirolske Alpe.
Bilo Je sredi poletja in pod poševnimi žarki popoldanskega solnca je tvorila celota očaru-jočo sliko.
Od zdolaj je vstajalo čivkanje škorcev, ki so sedeli na trtnih količkih v vinogradih, čivkanje mladih piščet, črički v travi in kristalno-čisti zvončki krav; in v ta veseli koncert prirode se je mešalo hrupno smejanje mojih otrok, ukazujoč glas moje žene, ki jc z vrtnarjevo ženo govorila o bolezni, ki me je napadla.
Tedaj sem zopet zadobil veselje do življe« nja in objela me Je bojazen pred uničenjem. Ne, nič več nisem hotel umreti, čisto gotovo nel Moral sem izpolniti še vse preveč dolžnosti, plačati Še vse preveč dolgov. Strahovito me je mučila vest; čutil sem silno potrebo, da bi izpovedal svoje življenje; da bi vse ljudi prosil odpuščanja za to, kar sem jim storil; da bi se ponižal pred komurkoli. Čutil sem se krivega, ker s:o težili mojo vest neznani zločini: gorel sem poželjenja, da bi si s popolnim priznanjem olajšal kazen, ki sem jo zaslužil, kot se im Je zdelo.
Po tem napadu slabosti, ki jo je povzročite moja prirojena malodušnost, je stopila v sobo moja žena in prinesfa čaj v skodelici; namignila je na rahel napad zasledovalne blaznosti, k! sem ga imel nekoč, s tem da je pokusila pijačo, predno mi jo je ponudil-
ka jiižnozaliodne železnice se je razširila tudi na cestne, železnice v Cit y.
Prodiranje ruske rdeče armade.
LPU. Berlin, 7. (DunKU.) >. Deutsche AUgemeine Zeitm:«« poroča iz Helsingforsa: Ruski se\ črni zbor je
4.	avgusta vsled močnega pritiska boljševikov zapustil Vomburg. Tudi estonske čete, ki se borijo v smeri proti Ostrovn. so se umaknile. — Kopenhagen, 7. (DunKU.) Stockholmski »Socialdemokraten« poroča iz zanesljivega vira, da se je boljše-viškim četam posrečilo, predreti zvezo med Murmanom in Arhange!-skim.
DLMOBILIZAC1JA V NEMClJL
LDU. Berlin, 5. (OTU.) »Zeit« poroča: V smislu določb mirovne pogrebe bo v kratkem pol milijona voj:-kov odpuščenih. To dejstvo vznemirja ljudstvo, ker se bo s tem povečalo število brezdelnih.
Komislia za izvedbo nemških mirovnih pogojev.
LDU. Nauen, 6. (Brezžično.) Nemški državni predsednik je Izdal dne 31. julija naredbo, glasom katere se ustanovi nemška komisija, ki izvede določbe mirovne pogodbe, ki se tičejo odškodnine zaveznikom. Komisija ima nalogo razpravljati v soglasju z ministrstvom za zunanje posle z medzavezniško vzpostavitveno komisijo in osredotočiti v sebi delovanje vseh nemški oblasti, ki so udeležene pri odškodninski akciji. Komisija sestoji iz zastopnikov udeleženih osrednjih oblasti in bo dejansko delovanje posameznih oblast!, ki jim pa ne bo ovirala pristojnosti, olajševala in utrjevala.
ŽIDOVSKI NEMIRI V UKRAJINI,
LDU. Amsterdam, 6. (DunKU.) Glasom »Telegraafa« poroča dopisnik »Times« iz Varšave podrobnosti o velikih židovskih pogromih v Ukrajini. Ker so se med komunističnimi komisarji nahajali tudi Židje, Je razjarjena množica začela moriti Žide in pleniti. V Žitomirn so pomorili baje 1200 Židov, v Kostajnu 600, v Fe'-stiiu 800, v Sertičevu 2000.
Dr. Renu«* odpotoval na Dunaj.
LDU. St. Germain, 6. (DunKU.) Po izročitvi nemško-avstrijske note 16 ihžavni kancelar df. Remier nocoj odpotoval z večino delegacij# na Dunaj.
Pomanjkanje premoga na Dunaju.
LDU. Dunaj, 6. (CTU.) Radi pomanjkanja premoga se ustavi izdelovanje ledu. Najbolj trpijo vsled tega dunajske bolnišnice, ker celo za težko bolne ni ledu. Ogrožena je todl dobava mleka, ker se mleko skisa in se samo malo sladkega mleka more oddati konsuinentom. Ravno tako slabo je s konserviranjem mesa.
Osebni promet po Donavi
LDU. Dunaj, 6. (CTU.) Na podlagi dogovora med zastopniki čeho-slovaške republike in Donavsko pa-roplovno družbo se bo od sobote 9. t. m. dalje otvoril redni osebni promet na Donavi med Dunajem in Bratislavo.
PROMET AVSTRO - OGRSKIH BANKOVCEV.
LDU. Dunaj, 5. (CTU.) »Wienef Allgemeine Zeitung« poroča: Izka« o stanju z dne 31. julija kaže, da se je promet bankovcev zvišal za na-daljnih 819,243.000 kron, tako 'da znaša vsota sedaj 42.353,777,000 K.
Vojska ja stala 6025 milijard kron.
Pariz, 6. »Echo de Pariš« poroča, da znašajo vsi vojni izdatki po izjavi finančnega ministra Klotza v mirovni komisiii francoskega parlamenta 1205 milijard frankov (1 irark je okoli 5 kron = 6025 milijard kron). Od tega pripade 700 milj. fr. (3500 milj. kron) na entento la 505 milj. fr. (2525 milj. kron) na centralne države.
, Mednarodna konferenca v 'P--	VVashlngtonu.
LDU. Praga, 6. (CTU.) »Narodni Llsty« javljajo: Kakor čujemo, bo prihodnji mesec v Washingtonu tneduarodna konferenca z nalogo, da reši delavsko vprašanje v zarisi« mirovne pogodbe. Te konference sc bodo od čehoslovaške države udeležili 4 delegati, deloma kot zastopniki vlade in po en delodajalec in en delojemalec.
Iz mednarodne seje strokovnih organizacij.
Na zadnji seji je sprejela komisija za študije odgovornosti Nemčije za Izbruh svetovne vojne, po dolgi in živahni debati Jouhauxovo rezolu-cijo, ki pravi: Komisija je vzela na znanje pritožbe belgijskega sindikata, poročilo o delu, ki Jim le sledilo in izjavo nemške delegacije, ker pa komisija ve, da je glavni predmet zborovega delovanja Obnovitev In-ternacijonale in želim, da se ne bodo ponavljali dogodki, ki so se dogajali pred vojno in med nlo ter pričakuje, da se bodo izvajale posledice nemške Izjave z dne 26. Julija 1.1„ obžaluje obenem one dogodke ter prehaja na dnevni red. Resolucijo je tudi kongres odobril.
V popoldanski seji z dne !. avgusta je vprašal Amerikanec Tobic, zakaj da se niso udeležili dopoldanske seje kongresa nemški in nemško-av-strijski delegati, dasi sta jim ponujala Sasenbach in Hueber en sedež. Pri volltvl sta bila izvoljena Oude-geest in Fimecs za tajnika. Nemški delegatje niso glasovali. (Po tem poročilu vidimo, da je na strokovnem zboru nemška opozicija. Se te Je treba.)
Kongres je obravnaval od drugt komisije predloženo rezoluciio, ki izjavlja, da kongres vorašanja delavske zakonodaje, kakoršno Je bilo sprejeto v mirovno pogodbo, ne more priznati kot izraz zahtev delavskega razreda vsega sveta. Posamezno so navedene razlike med paragrafi delavske pogodbe v mirovni pogodbi in med paragrafi mednarodne organizacije, sprejetimi v bernskem programu februarja 1919. Razlike se tičejo: t. dela otrok in nedoraslih, 2. ženskega dela ( k temu se pripominja: dejstvo, da to vprašanje predloženo šele mednarodnemu kongresu. v Washingtonu, dokazuje, da bernski program ni bil Izpolnjeni), 3. osemurnega delavnika, 4. znižanje tedenskega nepretrganega počitka iz najmanj 32 ur na 24 ur, kot to predlaga mirovna pogodba, 5. ‘domače obrti. 6. združevalne pravice la 7. dela tujcev.___________________
Tovarišica,Hlapca Jerneja'.
Novo mesto, '6. avg.
Citajte in uvažujte to žalostno zgodbo.
V Novem mestu so duhovi razburjeni, Celo najrutiniranejšlm cinikom v presojanja naših socijalnlh razmer je za hipec malce sapa za-
stala, ko so slišali, na kak »teatralen« način jih je blagovolila že več let preganjana in v skrajni bedi živeča starka - grbavka in šepavka Netka Lepič rešiti vsaj glede svoje osebe nadlog, ki ne obstojajo v navijanju cen, v špekulacijah z žitom in drugih sličnih opravilih, ampak v skrbi za izžeto, onemoglo občinsko »svojat«, v skrbi, ki ne prinaša sicer nikakih visokih blagoslovov, ki pa bi tudi v njo častiti in češčeni gospodje morali včasih vtakniti svoj drugod tako izvrstno delujoči nos, za kar so se s prevzetjem občinskih funkcij sam? prostovoljno zavezali. Pa na drugih kosteh je več mesa, nikako čudo tora], če...
Netka je živela včasih lepše Čas«. Tudi takrat še, ko so ji že oslabele moči. Pletoč nogavice je romala od ene »milostljive« do druge, pri vseh’ je imela prost vstop. Z dobrimi juži-nami, z denarnimi prispevki in drugimi naklonili so jo obsipavale, ker je Imela nenavadno razvit talent opazovanja in pripovedovanja. »Milostljive« so kar strmele veselja, kadar je odgrnila košarico zadnjih novic, kadar je postavila na oder razne prijateljice, znanke in neznanke svojih gostiteljic v najrazličnejših, tndt najintimnejših prizorih. Ko tudi za ta mnogim gospem zelo važen in priljubljen posel ni bila več sposobna, so se vrata povsod zaprla, vsa naklonila usahnila, največji križ pa je imela s stanovanjem. Kot podgano so jo podili iz luknje v luknjo. Končno so jo iztisnili iz mesta. Nastanila se je pri,kmetu sorodniku. Tudi ta jo je kmalu pognal. Vrnila se je v mesto, kamor je bila pristojna, se tu več dni potikala in moledovala vsepovsod. Na semenj dan — v ponde-ljek, dne 4. t. m. je pripeljal kmet njeno beračijo pred mestno hišo in Jo tu odložil, Netka sama pa je še enkrat poskusila srečo pri občinskih gospodih; kot drugod tako tudi tukaj znova brez uspeha.
Ko se je storil mrak, je šepala na pokopališče na materin grob. Polila si je obleko s petrolejem m jo zažgala. Par minut se je na materi«! gomUi v mukah vilo starkino koščeno telo — potem pa se na veke umirilo.
Pred nedavnim časom je v Novem mestu umrl krovec »Jerneje« gladu, zdaj se je vsem, kar nas je Hlapcev JerneJev, pridružila nova tovarišica.
V ostalem brez komentarja. Piše ga dogodek sam in kriči ga glasno dovoli ves sedanll čas.
*
In evo natančnejše prlprosto poročilo o tej strašni tragediji:
V pondeljek zvečer ob pol osmi uri so Imeli novomeški radovedneži priliko opazovati žrtev novomeških razmer v strašni obliki, in še pri tem strašnem prizoru zbijati kakor vedno neumestne dovtipe. PosurovHenje nekaterih gledalcev presega podivjanost Rimskih amfiteatrov za časa Nerona. Kam je zginil čut 'samaritanskega usmiljenja do ubogih revežev ...
Za reveža nima celo Novo mest« niti toliko prostora, da bi svojo glavo postava pod skromno streho, da Je primoran v obupu storiti svojemu življenju tako strašen konec, da je ni primere med kulturnim človeštvom. Sramota za Novomeško občinsko upravo, da tako »plemenito« skrbi za mestne reveže, dasi je Novo mesto na ubožnfh ustanovah bolj bogato kakor kako drugo, mesto v Sloveniji. Več teh ustanov je zginilo že pred vojno ne vemo kako, ubožnf
zaklad se je pa lahkomiselno naložil v vojna posojila, da se je tako pospeševalo prelivanje človeške krvi in pospeševalo pomnoževanje raznih invalidov, 12 tisoč kron je na ta na čin zgubljenih, na škodo Novomeških revežev.
Seveda ni to za gospode nič hudega, ker se teh lahko iznebe na oni način, kakor je ta, ki ga tu opisujemo: Mestna ubožica Ana Lepič, stara 73 let, samica, ki je še v otročji dobi pridobila razne telesne hibe, hčerka meščana in hišnega posestnika Lepiča, je bila v svoji mladosti tobačna delavka v Zagrebu, pozneje se je pa preživljala s šivanjem in krpanjem starih oblek in perila in stanovala po tujih hišah. Pred enim mesecem pa je bila sodnijsko vržena iz stanovanja, ki je privatna last pro-štove kuharice, pod pretvezo, da stanovanje ni več varno in zato potrebno temeljite poprave ..,
Ko v celem mestu ni moda več dobiti najmanjše luknje, se je obrnila na župana Rozmana, 8 povdarkom, če ima moč rekvlrirati stanovanja za boljše IjHdl, naj tudi njej preskrbi kak prostor. Kal ji je odgovoril? »Vas ne mara ntkdo pod streho!« Toraj tu je upošteval nekaj, kar ne upoštetra v najmanjši meri, ko gre za »boljše stranke«.
Ko Ji Je bila tako njena skromna imovina postavljena na prosto, se je odločila, da se preseli v dve uri oddaljeno vas Grčevje k poslednji sorodnici, ker drugih svojcev ni imela. Tam ji ni bilo možno več prestajat!, ker dotična sorodnica je od nje pričakovala, da Jo bo revica še z denarjem zalagala.
Na usodepolni dan se Je nato pripeljala nazaj v Novo mesto s celo svolo imovino, ter Skušala prepros;t1 županovega namestnika Vojsko, ki Jo Je kratkomalo zavrnil z besedami: »Ce damo Vam stanovanje, ga moramo dati tudi drugim . revežem. Zdaj pa imamo tukaj tudi Veliko gospodov«.
Obupala je nad svojo usodo ter sklenila, da si pretrga sama nit življenja. Napisala je svojo poslednjo or orcko, ni vso svojo Imovino zapustila slepcem Invalidm, ter poleg tega celo obširno pismo na predsednika okrožnega sodišča.
Kakor je sama neki prijateljici zaupala, je opisala v tem pismu strašne obtožbe. Pismo je sama nesla na pošto, m ko ga je položila v trcžico, se Je mimo poslovita od svojih znancev s povdarkom, da za vselej. Neznatno podporo dveh dobrotnikov je odklonila, češ, saj ne potrebujem več ničesar. Podala se je nato na grob svoje matere, se vsa po celem telesi-polila s petrolejem, ostanek od dveh litrov petroleja izpila. Vžgala je nato vžigalico in svečo. Matovičev 17 letni sin je to opazil, skočil k njej, da ji iztrga- vžigalice in svečo Iz rok in prepreči grozno tragedijo. Zaman. Ubranila se ga je. Plamen jo je začei objemati, zavil Jo vso v svoje rde?e spirale. Bruhnila Je medtem tudi za-vžtfi petrolej, in tako gorela tudi Iz ust, vsa Je gorela, živeča goreč« bakUa. zvijala se v strašnih bolečinah, ki so trajale nekaj dolgih mfmit, dokler ni nastopila smrt - rešiteljica.
Truplo je nato gorelo še nad dve celi uri, dokler se je meso odcepilo od kosti, dokler so ostale same gole črne kosti! Grozen je bil pogled na te poslednje ostanke telesa. Ah, revica, revica!
Tukaj se je dopisniku pero ustavilo. Dostavlja samo še sledeče:
Radovedni smo, če pride v javnost vsebina onega pisma, ki ga je
prevzel predsednik" okrožnega so-' dišča, še bolj pa smo radovedni, če bodo merodajni faktorji posegli kdaj z železno roko v gnile Novomeška razmere, ali če bo treba še vse drugačnih sil, ki naj posežejo energično vmes, da se prepreči kaj hujšega. Radovedni smo nadalje, če se bo končno sezidalo potrebni zavod za one* mogle sirote. Ce se je čutila potreba* zidati posebno hišo za višje uradnike, naj se tudi preskrbi dostojno stanovanje mestnim revežem.
Kajti, zaključuje dopisnik, tudi re* vež Je človek, beraška palica pade; lahko nepričakovano v roko tudi največjemu bogatinu, to in še vse mttO" go drugega plemenitejšega in pomembnejšega zapomnijo naj vsi sti, ki uimajo srca za reveže.
♦
O političnih in občinskih raziti^4 rah v Novem mestu smo že veliko: pisali, prinesli smo obilo neizpodbitnega gradiva, zahtevali smo odstranitev Rozmana in njegovih pajdašev* zahtevali smo, da se postopa protj njemu, kakor veleva zakon. Doslej vemo samo, da je poklicano poverjeništvo poslalo občini odlok, da n Im* povoda intervenirati. Tudi to boai®* če treba, objavili. In ne satno to, s« druge reči. Ce nočejo poklicani čim* telji pogledati v te gnjile, škanda' lozne, vnebovpijoče razmere, bomo nastopili drugo, daljšo, toda učinkovitejšo pot Ni samo Novo mesto it* Ljubljana in vse, kar stoji vmes, Je tudi Belgrad.
Maščevana bo tudi tovarišic# hlapca Jerneja.	^	I
Dnevne vesti.
Kako ravnajo hišni posestniki s svojimi najemniki.
Piše se nam:	Hišni	posestniki
znajo prav imenitno izrabljati stanovanjski bedo v svoje materijelfte koristi. Na vse načine se trudijo, da bi spravili kako stranko iz svoje hiše, da bi potem stanovanje po verižni poti dražje oddali. Tu in tatn pazijo na to, da bi dobili povod proti strankam sodnijsko postopati. Kot posebnega ljubitelja delavskiij slojev pa se je pokazal v Mostah pri Ljubljani gostilničar in posestnik r. A., ki kaj samovoljno in surovo nastopa napram strankam. Njegovo gostilno vzdržujejo sicer saTtl0n1.„« lavski sloji, vendar pa ga to T»dV nič ne ženira, da bi napram delavcem obzirnejše postopal. Delavstvo si bo njega ir, njegovo gostilno prav dobro zapomnilo. Sicer pa namerava tudi zvišati najemnino? ki je_ za ta revna delavska stanovanja žc itaK visoka. Res, žalostno bi bilo, ako jM hišni posestnik; imeli tako besedo nad usodami delavskih rodbin. Tukaj je dolžnost vlade, da energično čuva nad neimo vitimi sloji-najem-niki, ker teli je gotovo več kot hišnih posestnikov in da prepreči vsa-ko samovoljno zvišanje najemnin.
Naznanilo o začetku šolskega leta 1919./20.
Kočevska nemška nižja držav n* gimnazija se preosnuje v slovenski nižjo realno gimnazijo. V začetki* šolskega leta 1919./20. se otvori prvi razred s slovenskim učnim jezikam* drugi, tretji, četrti razred ostanejo Še z nemškim učnim jezikom, pa se leto za letom opuste.
Šolsko leto se prične 19. sepl.cirt-bra z običajno božjo službo.
Vpisovanje učencev v I. razred bo 15., 16. in 17. septembra od 9. do 12. ure. Kdor želi vstopiti v I. razred.
— Mirno lahko piješ, je rekla smehljaje; v Čaju ni strupa.
Bilo me je sram. Nisem vedel, kaj naj odgovorim. V enem dušku sem izpraznil vso skodelico, da bi ji dal zadoščenja.	iVi’ •
Uspavajoči bezgovi čaj, ki mi je s svojim vonjem budil spomine na moj rodni kraj, kjer smatra ljudstvo ta skrivnostni grm za svetega, me je napravil tako sentimentalnega, da sem Izpovedal svojo težko vest.
— Natanko me poslušaj, ker bom kmalu umrl. Priznani ti, da sem vedno živel kot zakrknjen sebičnež. Za svoje pisateljsko ime sem uničil tvojo gledališko karijero.,, Zdaj tl hočem vse priznati; odpusti mi...
Ko me je hotela tolažiti, sem jo prekinil ht nadaljeval:
— Po tvoji želji sva se poročila na temelju dotalnega sistema. Vzlic temu sem zapravil tvojo doto ,da,bi kril poroštva, ki sem jih lehko-miselno prevzel. Kar pa me najbolj muči, Je, da bi ti, ako um r jem, ne mogla uživati dohodkov fz mojih iel. Pokliči torej naglo notarja, da ti zapustim svoje navidezno ali resnično premoženje ... Nazadnje pa mi obljubi, da se vrneš k svoji umetnosti, ki si jo zame zapustila.
Ničesar ni hotela slišati o tem. Skušala Je zaokreniti stvar na smešno plat. Svetovala mi fe, naj se malce odpočijem in mi je zagotavljala, da se bo vse uredilo. O, saj smrt še ni tako blizu.
Ko sera bil pri kraju s svojimi močmi, sem jo prijel za roko. Prosil sem jo, naj sedi poleg mene, dokler bom spal In proseč Jo še enkrat, naj mi odpusti vse, kar sem Ji storil zlega, sem vzel njeno roko trdno v svojo: blaga utrujenost je legla preko mojih' trepalnic. Čutil sem, da se raztapljam ko led pod izžareyanjem njenih’ velikih oči, ki so Izražale neskončno nežnost. Kot mrzel pečat se je doteknil njen poljub mojega razpaljenega čela in mehoma sem se pogreznil v globine neizrazne blaženosti.
*
Ko sem se prebudil iz te omotičnosti, je bil jasen dan. Solnce je zapalilo veliko sliko devete dežele. Po jutranjem šumu, ki Je prihajalo od zdolaj, je moralo biti nekako pet ura. Prespal
sem celo noč, ne da bi se prebudil ali količkaj sanjal.
Na nočni omarici je še stala skodelica s čajem in stol moje žene se je še nahajal na svojem mestu. Pač pa sem bil pogrnjen z njenim plaščem, ki Je bŠ podložen z lisičjim kožuhom in čigar nežna in mehka dlaka me je ščegetala po vratu.
Zazdelo se mi je, kot da teh zadnjih deset let sploh nisem nikoli spal, tako spočito in svežo sem čutH svojo preutrujeno glavo. Moje misli, ki so se drvele poprej brez reda in cilja, so se zbrale zdaj, kot urejene, opredeljene, silre čete, pripravljene kljubovati tem napadom bolne slabe vesti, simptomom telesne oslabelosti pri vseh propadajočih ljudeh.
Kar mi Je takoj prišlo na um, ste bal obe temni točki mojega življenja, ki sem jih včeraj, pod pretvezo zadnje izpovedi, odkril svoji ljubljeni ženi: te obe temni točki, ki ste me mučili toliko let, vse do poslednje ure.
Vsled tega sem hotel brez oklevanja obe priznanji, ki sem jih doelej smatral kar tjaven-dan za pravilni, Še enkrat natanko pretehtati; zakaj, lotila se me Je neka nedoločna slutnja, da se nemara ne izkažeta za pravilni.
— Poglejmo tedaj, sem si dejal, kaj sem pravzaprav zagrešil, da se moram smatrati ta bojazljivega sebičneža, ki Je žrtvoval svuji lastni častihlepnosti umetniško karijero svoje žene. Poglejmo, kako se je stvar zvršila v resnici.
Ob času, ko so naju oklicali, je dobivala samo še uloge drugega reda. Njeno stališče kot umetnica je bilo sila skromno, potem ko se je njen drugi nastop vsled pomanjkanja talenta, igranja in samorodnosti ponesrečil. Nedosta-jalo ji je vsega, kar je potrebno za gledališče. Na dan najine poroke so ji dali še -eno ulogo: bila je to uloga dame iz družbe v takšnem povprečnem komadu; imela je povedati samo dve besedi.	v-	.	•
Koliko solza, koliko zoprnosti je — po njenih besedah — povzročil ta zaknn! Ta zakon le vzel ves čar igralki, ki je bila tako očarujoča še kot baronica, katera s« Je. iz čifct.e. ljubezni do umetnosti dala ločiti.
Gotovo, bil sem kriv tega propada, ki i® nazadnje vodil do tega, da je bil njen zopetni angažma osorno odklonjen, potem ko je dv* leti prejokala radi vedno manjših in manjšin ulog.
Baš v trenotku, ko je šel njen angažma “ koncu, sem dosegel jaz kot romanopisec uspel1* nesporen uspeh. Ze prej sem si podjarmil gl«' dališče z manjšimi stvarmi, ki niso bile bogve* kako pomembne. Moja prva skrb je zdaj bila« da napišem delo, ki bi ga bilo moč gledati; eno takšnih opremnih iger, ki ugajajo; s posehj1* namero, da pomorem svoji najdražji do zaž®' ljenega zopetnega angažmaja. Zoperno m* 1° bilo, ko sem se pripravljal k delu. Že dolgo sen* sanjal o prepotrebnih novostih v dramski um**" nosti. Ko sem pisal tisto svojo dramo, sem voval svoje literarno prepričanje. Moral sen* vsiliti svojo ljubljeno ženo upornemu ol'-"^ stvu, vreči jim jo na glavo z vsemi sreds**1 umetnosti in jim jo s silo napraviti simpatična Nič ni pomagalo.
Igra je propadla. Igralka se je ponesrecij ob občinstvu, ki se jo ogorčalo nad l°^en^u zopet poročeno ženo; in ravnatelj se je- P®'1';,'* zal, da odpove pogodbo, od katere ni imel »•* hask h
•—Je li torej moja krivda? sem se vpra£‘J|1’ stezajoč se no svoji postelji in sem bil po 1 „ prvem preudarku zelo zadovoljen s samitrc  	človek čist«
boj. Kako je pač V-SSU.«*
lepo, ako ima
(Dalje
prih-*
se mora zglasiti v spremstvu starI-šev ali njih namestnikov pri ravnateljstvu. Predloži naj rojstni in krstni list ter obiskovalno izpričevalo ljudske šole; v tem morajo biti ugodni redi iz verouka, slovenščine ter računstva. Učenci naj so dopolnili deseto leto ali naj to starost dosežejo vsaj do konca leta 1919. Vplačati je
7	K 70 vin.; ako učenec ne napravi vsprejemnega izpita, se mu ta denar vrne. Vsprejemni izpiti se prično v četrtek 18. septembra ob 9. uri.
Vpis učenca pa se lahko izvrši le* tos izjemoma tudi pismenim potom: do 17. septembra naj vpošljejo starišl omenjene listine, denar pa bodo vplačali, ko pridejo 18. septembra k vsprejemnemu izpitu.
Vpisovanje učencev v II., III. In IV. razred bo 17. septembra od 9. do 12. ure Ti učenci na: • ineso seboj zadnje letno izpričevalo ter vplačalo 3 K 50 vin.
Gimnazijsko ravnateljstvo.
Drobno.
*— Požar v Mostah pr! Ljubljani.
Sinoči ob pol dvanajstih se je na neznan način vžgal star hlev posestnika gostilne pri Trčku (pod lipo) v Mostah. Po velikem trudu so rešili tudi živino. Da se niso vžgala še sosedna blizu stoječa gospodarska poslopja, napolnjena s senom, se je zahvaliti vrli požarni brambi. Kajti če bi se ta vžgala, bi bilo tudi več hiš v bližini pogorelo.
— Smrtna nesreča. V noči od 4. na 5. L m. se je v Hrastniškem rovn smrtno ponesrečil rudar Miha Der-gan. To je v teku enega meseca že druga smrtna nezgoda. Nesrečnež Je bil čian unije rudarjev in politično organizacije. Lahka mu zemlja!
— Klub slovenskih kolesarjev »Ilirija«, priredi v nedeljo 10. t. m. skupen izlet v Domžale. Odhod Iz Ljubljane od klubovega lokala v restavraciji pri »Novem svetu« ob 2. Popoldne, cilj v Domžalah v gostilni pri Slokarju.
— »Naš Glas«, glasilo Centralno?! Saveza javnih nastavljencev v državi SHS, Je pričel izhajati s 1. avgustom. Izhaja 1. in 15. v mesecu. Pisan Je v slovenskem in srbohrvaškem jeziku. Tiska se v »Učiteljski tiskarni« v Ljubljani za vso državo.
— Policijska ekspozitura Glavni kolodvor se je preselita v Kolodvor • sko ulico št. 39. (predilnica).
— Ciganska nadloga. Policija Je aretcvala cigansko tolpo Jure Hiulo-rovič, Franc Hudorovič in Valentin Novakovič, ki sta imela 6 konj in sta jih pasla po travnikih ter s tem povzročila škodo. Ti cigani so tudi osumljeni, da so ukradli v Kosezah 'dva zlata prstana.
— Zakaj se aretira pasante. Are-tovan je bil ATojzij Goli, ker je baje Ha Dolenjski cesti vojake, ki so korakali mimo izzivalno oponašal!!!
— Hotelska prenočišča. Ker so se dogodili slučaji, da so ostale od različnih poveljstev in oddelkov potom telegrafa, telefona In ordonanc, pri Komandi mesta naročene hotelske sobe nezasedene, se daje vsem prizadetim na znanje, da se bodo izdajale nakaznice za hotelsko prenočišče samo na osebno intervencijo.
— Za invalide koroške-štajerske fronte je poslal gospod šolski voditelj Ciril Vobič iz sv. Barbare v Halozah 100 kron.
— Promocija. Na vseučilišču na Dunaju je bil 2. t. m. promoviran 'doktorjem prava deželnovladni tajnik. bivši zadružni inštruktor trgovinskega ministrst/a, Henrik Ste-ska. Odličnemu strokovnjaku iskre-no častitatno!
Ptujske novice.
»Impozanten« shod J. D. S. V petek 1. t. m. je sklicala tukajšnja kr. org. J. D. S. občni zbor in vabila, naj pridejo vsi. Res so se tudi vsi odzvali in sicer jih je bilo celih 13, ki so se grupirali sledeče: 5 doktorjev, 2 profesorja, 1 gostilničar, ! mizarski mojster, 2 trgovca in 2 od neznane obrti. Poročal je bodoči župan mesta Ptuj gosp. Tone o organizaciji in taktiki, ter resno svaril, naj ne vzamejo v or-ganizacijo nobenega — socijalnode-tnokrata! Druge nesreče ni bilo.
O naših organizacijah. V sobote g. t. m. se je ustanovila »Podružnica Živilskih delavcev«. V odbor so izvoljeni: sodr.‘Lezej kot predsednik’, sodr. Vesenjak blagajnik, sodr. Pig-Mar in Zorec kot odbornika.
Po shodu se je podala deputaci'a pod vostvom sodr. Rozeta do vseh pekovskih mojstrov. Doseglo se je popolen nedeljski počitek od 3. t. m. !daije.
Sodrugi pekovski delavci in mlf-liarjl! Na delo za organizacijo!
Agitirajte za naše časopisje!
Debs pred sodiščem.
(Konec.)
Kadar pomislim na to mladino — na deklice v tekstilnih tovarnah na vzhodu, v bombažnih tovarnah na jugu — kadar pomislim, da dela ta deca v nezdravem ozračju, da se nahaja pri delu, mesto v šoli ali pri igranju, pridem do zaključka, da postanejo izrabljene, onemogle, ko zrastejo, ko dosežejo čas možitve, če sploh dosežejo ta leta. Njihovi živet so uničeni, cel organizem zastrupljen, a življenje zrušeno v temelju. Postale so hrana industriji. Nflhovo življenje je prekovano v zlato. Ako se vseeno omože, so njihovi otroci slabotni in zaostali. Glejte, zato le toliko nesreč in neuspehov y, današnjem časa.
Onih pet odstotkov ljudi, o katerih sem govoril v začetku, vlada našo deželo. Oni so lastniki vseh potrebnih predmetov. Oni ne nosijo krone, nimajo žezla in ne sede na prestolih, pa so vseeno nfiH ekonomski gospodarji, naši politični gospodarji.
Zahtevam, kakor vsi socijalisti, da mora ta narod sam posedovati in pregledavati vsa proizvajalna sredstva. Zahtevam kakor vsi ostali socijalisti, da morajo biti predmet!, katere skupno potrebujemo in vpo-rabljamo skupna last, da proizvajanje — temelj življenja — ne sme biti privatna last nekaterih posameznikov, da se samo za nje ustvarja bogastvo, temveč Je potrebno, da bo skupna last vseh, da se ga skupno upravlja v interesu vseh.
John D. Rockefeller ima letno dohodkov 60,000.000 dolarjev, 5,000.000 dolarjev mesečno ah
200.000 dolarjev dnevno. On sam ni ustvaril niti en vinar tega bogastva. Ne napadam osebno gospoda Rocke-fellera. Niti malo ga ne sovražim. KadaT bi se nahajal v nesreči in če bi mu mogel kaj pomagati, bi mu pomagal kakor tudi vsakemu drugemu človeškemu bitju. Ničesar nimam osebno proti Rockefellerja ali kakemu drugemu kapitalistu. Sem samo nasprotnik družabnega reda. ki omogoča enemu človeku, da bre* kakega dela s Svoje strani si grema-di milijone dolarjev, medtem ko milijoni možev in žen, ki težko delajo vse svoje življenje, morejo komaj živeti.
Tako stanje se ne more ohraniti dolgo časa. Že sem stavil svoj protest proti njemu. Priznam, da je mo] protest slab, a na vso srečo nisem osamljen. Je na tisoče in tisoče drugih, ki so kakor jaz prišli do spoznanja, da je treba celo družbo postaviti na temelj skupnosti, če hočemo uživati dobrote civiliziranega življenja.
V	ta namen smo ustanovili veliko ekonomsko in politično gibanje, k! sc širi po vsej zemeljski oblji.
Danes je približno okoli 60,000.000, če ne več socijalistov, zvestih in udanih pristašev te stvari, ki ne napravlja razliko v nacijonalnem, rasnem, verskem in spolnem pogledu. Oni širijo propagando o novem družabnem redu. Čakajo, pazno bdijo in delajo podnevi in ponoči, še zmirom so v manjšini. So pripravljeni čakati in voditi račun o času. Oni čutijo, ne, vedo, da vzlic vsaki opoziciji in vseh preganjanj, vseeno pride čas, ko se bo razširil evangelij svobode med vsemi narodi, kadar postane manjšina zmagoslavna večina, ki bo osvojila oblast in izvršila največjo premembo v zgodovini.
Kadar pride čas, bomo dobili družabno skupnost, v kateri bodo složno živeli vsi naroai sveta.
Včeraj Je izšel v nekem mestnem listu uvodnik, v katerem se izraža veselje nad mojo obsodbo. Ni malone zamerim piscu tega članka. To morem popolnoma razumeti. V tem listu je izšel tudi drug uvodnik, kjer se ozira na nek zločin, na katerega hočem obrniti pozornost tega sodišča. (Čita.)
»Senator Zedinjenih Držav prejema letno plačo 7500 dolarjev ali
45.000 dolarjev v šestih letih svojega službovanja. Pravijo, da je nek senatorski kandidat iz sosedne države izdal preko svojega odbora 150.000 dolarjev, samo da bi bil imenovan za senatorja. Za oglase Je izdal 35.000 dolarjev, za tiskovine 30.000 dolarjev, za potne stroške 10.000 dolarjev, a ostalo je potrošil v svrhe. ki so dobro poznani političnim voditeljem.
Obstoja mišlenje, da so javne službe enako odprte bogatim, kakor tudi revnim. Medtem, človek st lahko misli, kako izgleda uspeh. ki ga doseže en reven kondidat proti dotičnemu človeku, ki je izdal trikrat več, nego bi znašala njegova šestletna plača kot senatorja, a to samo, da bi bil za takega imenovan. Ako bi ta položaj prevladoval v vseli državah,bi bil senat kmalu ono, kar je nekdaj bil, namreč — klub bogatašev.
Zadnja leta se je hotelo vsaj 'do-neKod omejiti potom zakona volilne stroške, a do sedaj se gotovo ni še ničesar storilo v tem pogleda. Y resnici se je doseglo mnogo z ozirom na nekatere stvari, a pripadniki te reforme še niso odstranili denar iz politike«.
Ne bodo ga odstranili iz politike, ne morejo ga odstraniti iz politike, dokler obstoja ta zistem.
Naj mi sodišče dovoli, da se tem potom zahvalim svojim odvetnikom. Branili so me ne samo z izvanredno pravno spretnostjo ampak tudi t osebno ljubeznijo in udanostjo, ki je na meni storila močan utis in ki Jo ne bom nikdar pozabil.
Ne zahtevam od sodišča nobene milosti. Uverjen sem, da mora na koncu konca pravica itak zmagati. Nikdar nisem razumel Jasnejše nego ravno sedaj veliki boj med grozovitimi silami in budečimi se milijoni svobode.
Vidim zoro boljšega dne za človeštvo. Narodi se bude. Ne bo preteklo mnogo časa, ko bodo dobili oiu, kar jim spada.
Kadar se mornar, ki plove preko tropskega morja, hoče prepričati, ali mu bo prišla pomoč, da ga zamenja v njegovem umornem bdenju, upira oči proti južnemu križu, kt se blešči nad viharnim oceanom. Ko se bliža polnoč, se prične južni knž nagibati in svetovi menjajo svoja mesta; z zvezdami, kazalci na uri vse-mira kaže nebo, kako hiti čas; a ce-ravno ne bije zvon, da naznani veselo vest, ko mornar to vidi, ve, da je polnoč prešla, da bo kmalu zamenjan in da se bo nato odpočil.
Ljudje naj se vesele, ker se križ nagiba, polnoč odhaja in veselje prihaja z nastopom jutra.
»Bogu je zvest oni, ki je zvest človeku;
O povsod, kjer se stori krivica najnižjim in najslabšim, pod solncem, ki vse motri« ta krivica se stori tudi nam.
Sužnji najnižji so tisti, ki ljubijo pravico za^ sebe, a ne za ves človeški rod«.
Iz stranke.
Načelstvo krajevne organizacije J. S. D. S. v Trbovljah javlja, da se vsled nastalih zaprek določena konferenca 10. avgusta preloži na 17.
avgusta t. I. Vrši se v »Delavskem domu« ob 9. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo o stanju politične organizacije, blagajniško in tajniško poročilo. 2. Slučajni predlogi. 3. Volitev delegacije za strankin zbor. Obenem se prosijo vsi zaupniki, ki Se niso obračunali za julij, da nemudoma storijo, da se jim olajša delo in pota. Od sedaj naprej bodo poslovne ure za blagajnika: Vsako nedeljo dopoldne od 9. do 12. ure. vsako srede popoldne od 4. do 6. ure, in vsako soboto popoldne od 4. do 6. ure. Na novo pristopivši člani ali plačniki, naj vsak pri svojem krajevnem zaupniku plačujejo mesečnine.
Shoda v Rlbčah in Kresnicah se preložita na nedoločen čas.
Strokovno gibanje.
STAVKU.IOCIM KOVINARJEM.
Stavkujočim kovinarjem se bodo podpore po nastopnem sporedu izplačevale:
Za tovarna Žabkar Od 8 do 10. ure zjutraj.
Za tovarno S a m a s s a od 10. do 12. ure dopoldne.
Za tovarno i o n 1 e s od pol 2. do
5. ure popoldne.
Za uradnike m uradnice od 5. do
6. ure popoldne v soboto dne 9. t. m. v tajništvu Osrednjega društva kovinarjev in sorodnih strok, Selen-burgova ulica 6.	Tajništvo.
Shod krojaških pomočnikov se vrši v petek, dne 8. t. m. v restavraciji pri »Zlatorogu«. Dolžnost vseh le, da smo polnoštevilni. — Odbor.
Phil. V nedeljo, 10. t. m. se vrše sledeči shodi:
Stavblnskl delavci (zidarji, ope-karji itd.) ob 9. uri dopoldne.
Usnjarji, pekovski delavci hi lesni delat cl ob 10. uri dopoldne.
Poročevalca sodrttga Rožič in K o m a v 1 i. — .Prostor: gostilna pri »Belem križu«.
del, kaj je naloga vsakega delavca, čakajo, pko bo vsak posameznih. Izvoievali si bomo vse boje, ki nas prepojen s socialističnim duhom.
Celjska podružnica »Svobode« je priredila v soboto, 2. avgusta v vseh prostorih hotela »Union« veliko vc-selico, katera je v vseh ozirih krasno uspela. Večer se je otvoril ob zvokih godbe. Goste je pozdravil predsednik »Svobode« sodrug J. Marn. Po pozdravnem govoru so zapeli pevci pevskega društva »Naprej«, nato pa se je pričela enodejanka »Oluh mora biti«, katera pa vsled neifMra in šuma vedno prihajajočega občinstva ni prišla do iste veljave, kakor bi bil?, morala priti. Svetoval! bi v prihodnje 'pri takih večerah igre opuščal!. Po predstavi Je deklamirala sodru-žlca Anica Marnova, nakar Je bil spo* red še po eni pevski točki izčrpan. Sledil je srečolov in prosta zafoava. Ob siadkih zvokih valčka se je triVol nato zavrtelo okrog 100 parov v mali dvorani. Bil je res krasen večer, ki je prireditelje in Občinstvo zadovoljil
v	najvišji meri. Podružnica ima od tega večera tudi lep gmoten uspeh, kateri nam bo služil v svrho nabave »Svobodine« knjižnice, katera se v kratkem otvori. Vsem, ki so do krasno uspelega večera v tem al! onem ozira pripomogli, bodi tukaj izrečena najsrčnejša zahvala, naši socialistični mladini pa v spodbudo, da hodi po svoji poti krepko naprej, ker za lep razvoj »Svobode« so v Celju dani vsi pogoji.	—č —
Misli.
Živela sta eden zraven drugega — proletarec krvavih žuljev in proletarec zasužnjenih misli. Nista se poznala; sovražila sta se in zaničevala. Ve«, ki ju je drgnila in ki bi ju spajala, trpljenje, je bila v sredi pretrgana. Zato tudi nista slišala medsebojnih vzdihov.
Med njima je ležal prepad poln nezaupanja in zaničevanja. Napolnil ga je črn, strupen potoček, ki je curljal tam izpod one zlate gore, na kateri je sedel debel gospod. Smehljal se je proletarcema in je mežikal »daj temu, zdaj onemu. Vsako pegico Jc opazil, ki se je pojavila v njiju življenju in ljubeznjivo jo je zaupal nasprotnikoma.
— Tam v oni beznici so nekoga zaklali, tudi on je bil zraven, je mežikal.
— Si ga 11 videl? V kavarni sedi, pa časopise bere. To le življenja, kaj? Drugače kakor vzdigovati težko kladivo.
— Danes je kolovratil domov. Malo se ga je napil. Eh! plača )e bila ... Ubogi otroci!
= V šolo? Nikar! Da bodo postopači? Denar naj gredo rajši služit...
Otiral sl Je prvi pot z razorane-ča čela, drugi pa je sedel sključeh (nad Številkami In pokašljaval — —
Prišla je vojna — grozna, moreča vojna.
— Brata sta. Domovina je v nevarnosti ... Složno se morata boriti ... Mislita na ženo in otroke...
Žvižgale so krogle, talile granate in trgale ude. Ko sta drvita profl sovražnim okopom, Sta se pogledala. Prvič Je drug drugemu v obrazu opazil sorodne poteze trpljenja. Oklenili sta se desnici In takrat sta začutila,
da sta brata.
— Domovina Je v nevarnosti!
— Domovina?
— Kdo je domovina, za katero
se bijeva?
Začeto se Jima Je svitati.
— Midva sva domovina.
— Ako sva midva domovina, zakaj sva se pa začela boriti?
= Al! Je naju kdo napadel?
— Ni bilo boljše družini, ko sva Jo hranila s svojim delom?
ss Bo Že skrbela domovina zanjo?
— Sva bila 11 prevarana?
Zazdelo se Jima Je, da sta zaslišala iz daljave porogljiv smeh veselega debeluha.
Vestnik »Svobode*.
Podružnica »Svobode« na Jesenicah sklicuje v nedeljo, dne 10. t. m.
ob 10. uri dopoldne v bivši nemški šoli občni zbor. Sodrugi in sodrugl-nje iz Jesenic! Udeležite se tega občnega zbora polnoštevilno! Dokažite, da imate voljo do izobraževalnega dela, ki nam je tako neohhodno potrebno. Izpopolniti moramo naše bojevnike potom izobrazbe. Nikdo ne sme biti med nami, ki ne bi ve-
Takrat je moralo biti, ko se jima je stegnila naproti okajena, razpokana roka i i sovražnih jarkov. V dimu sta opazila temen obraz. Neza-ttpno sta motrila roko in tujca. Ko se Je dim razgnal, sta začudeno pogledala v obraz sovražniku — b!l Jc človek. Tudi na njem sta na*!a poteze trpljenja in roka, katero jima le molil, je bila žftljava in raskava, v oči sta pogledala bratu — globoko v oči. V njih sta zasledita debeluha, k. je plašno opazoval spoznanje. Njegov obraz se je pačil v dobrohotnem smehu in je počasi ginil. Ko ga ni bilo več, so se Jim zaiskrile oči in bratje so se objeli in poljubili. Bil je svet poljub — poiiidi miru in sprave. v—
—	Ste slišali, koliko so jih obesili boljše v iki?,
= Da. mnogo so jih obesil*.*
— Ropajo!
= 1 .učni so.
— Divjajo kakor zveri.
= Tudi vi ste nekoč divjali. Ali ste že pozabili?
— Nedolžna kri teče.
= Jeli bila ona grešna, ki ste Jo
vi	prelivali? Kri rodi kri. Niste tega vedeli, ko je tekla? Sejali ste sovraštvo in žeti hočete ljubezen? Sejali ste razdor in hočete bratoljubja? Alf niste še spregledali?
Očistite dobro seme, ki ga sejete in ne sejajte ljulke, da ne bomo icdlt grenak kruh.	Ado	Gbg.
Ni jim všeč.
Objavili smo članek o duhovni* škem pokretu v novih državah, zlasti na Češkem, Madžarskem in pri nas. Opisali smo ta najnovejši pojav v cerkvenem življenju, ker se nam Je zdelo potrebno poinformirati tud! naše čitatelje o gibanju, o katerem govore že vsi listi, zlasti pa revije, v, prvi vrsti klerikalne revije, in s katerim imajo v r‘u >kem Vatikanu že toliko neljubega opravka. Če smo torej posvetili nekaj pozornosti tudi temu vprašanju, ki ni ravno takr* brezpomembno, kakor se po sili zdi »Slovencu«, smo storili le svojo žur* nalistično dolžnost. »Slovenec« nt seveda tega mnenja. Njemu bi bilo zaenkrat zelo ljubo, da bi se o tem vsekakor važuem in faktičnem gibanju dokler mogoče molčalo. Ve« mo zakaj. In to mu niti ne zamerimo, Neokusnosti se prej zamerijo. Fraz* o »nacijonalnih interitacijonalcih« Je silno revna in prav v nobeni logični zvezi. AH Ima »Slovenec« le toliko, pevedati o gibanju, ki se bujno raz* vija ne samo na Češkem ali v Dal« macijt, marveč tudi v deželah, ki S3 Ljubljani zelo blizu? Vemo, da je tu* dl mnogo slovenskih duhovnikov, kf se za to vprašanje močno zartimajat In ki ga spremljajo z nemalimi sitn« patijami. Prav zato se morda držf »Slovenec« pri stvari tako močna na periferiji. Bose so take polemične metode spričo gibanja, ki mora hočeš nočeš katoliško cerkev in klerikalno stranko še vse bolj nego na* živo zanimati.
Iz Slovenije.
Stanovanjska beda v Tržiču.
Stanovanja, v katerih je prisiljen prebivati uhOfl proletarec, so v največjem nasprotstvu z sanitarnimi predpisi. Majhne, po večini zelo vlažne luknje so vzrok tako hudemu razširjanju krute tuberkuloze. Proletarska deca Je že v zibeljki izpostavljena vsem različnim, z hudimi pO< sledlcaml združenim boleznim. Ubogo ljudstvo si pa pri najboljši volji ne more pomagati iz neznosnega položaja. Delavska stanovanja obstoje po večini iz tovarniških hiš, Vj katerih ima delavec samo toliko časa stanovanje, dokler dela pri dot;č-nemu. Naši meščanski prijatelji so v. tem oziru tako velikodušni naprain nižjemu sloju, da se ga braniio z vsemi štirimi vzeti v stanovanja svojih' palač. Splošno se toži o velikanskem pomanjkanju stanovanj. Da se pa gr* na roko stanovanja potrebnim, imamo zelo dičen stanovanjski odseld, kateremu načeljuje gosp. podžiuaH Deu, posestnik Več hiš. V Tržiču ima lepo, veliko dvonadstropno, toda popolnoma prazno hišo, k juh t<-:u, da' je popolnoma sam. Ali je petem čuda* da se brani vsa plemenita inteligenca imeti nastanjene nižje sloie v svojih hišah? Našteli bi lahko več gospodov Peharcev, Polakov. Ligodl-čev, Mallijev Itd., ki se šomrljo po mnogoštevilnih, lepo prostornih sobah. med tem ko se mora uboga delavska masa zadovoljiti z skrajr.tu nezdravimi, žadahlimi, vlažnimi luknjami! Dostikrat so prisiljeni, ner.a^ doma na cesto vrženi, da se stiskat« po dve družini v majhnem, za par oseb pripravljenem stanovanju. Kakor se sliši, dobimo s prihodnjim Šolskim letom meščansko šolo, k'
!><,?,tanjena v bivši nSnifiki 5oli.	-a-
mopOsebi umevno se potrebujejo tudi stanovanja za prepotrebno učiteljsko osobje. Kako žalostno je gledati v to poklicane faktorje, ko letajo nd hiše do hiše prosjačit notrebnlh stanovanj. Čemu to? Imamo "• endar toliko lepih stanovanj, katera je treba samo nakazati! Naloga in sveta dolžnost stanovanjskega odseka je, da takoj vse potrebno ukrene! Dobr« vemo, da Je zamera huda reč, posebno če je človek pri tem sam prizadet. Radi tega je gdfcpod Deu tako nestrankarski Potem naj si pa kdo predrzne trditi, da gospod Deu ne vrši svojih poslov! Prosimo vlado, da z daljnogledom pogleda v naš preljubezniv Tržič, sicer nam naša pisana, z nemčurji pomešana fraka-rlia še strehe ne bo privoščila!
Bistrica r*ri Rožu.
Leta 5913. sem po naročilu kovinarske centrale dobil naročilo, da poizven za mezdne razmere v plavži!.', žičarnah in drugih, v kovinarsko stroko spadajočih podjetjih. Ko sva takrat s sodrugom Rozakom, urednikom »Oestr. Metallarbeiter-ja«, prišla med drugim tudi v Bistrico, je bil tam samo eden organiza-ran, in sicer nek šestdesetletni tnaši-nist Vsi drugi delavci so se naju izogibali, ter imeli strah občevati s so-cijalisti. Informacije, ki sva jih potrebovala, nama je podal 60-letni strojnik. Bil je to upognjen možakar, vendar pa je zavednega, čilega in čistega duha. Pokazal nama je člansko knjižico z nekakim ponosom in namignil, češ, 15 let sem že v strokovni organizaciji 1
Zdaj pa se je stvar v teku let temeljito izpremenila. Izmed vseh 238 zapt slenih delavcev je organizara-nih 237. Razmerje se je tedaj obrnilo naptam l. 1913. ravno narobe. Takrat smo imeli samo enega organizira;: a. sedaj pa enega med vsemi delavci, ki noče ali ne more razumeti, da je strokovna organizacija njegova zaščitnica.
Dne 5, avgusta t. 1. so se vršila pogajanja med ravnateljem g. lioff-mannom in zastopniki kovinarske organizacije ss. Ign. Mihevcem in M. Marčičem ter delavskimi zaupniki. Doseglo se je nastopno poboljšanje:
Vsem delavcem, ne glede na kategorije in starost, se izboljša plača za 50%. Vsak delavec dobi za ženo 2 K in za vsakega nepreskrbljenega -otroka po 1 K. Vsak delavec dobi en kratni nabavni prispevek v znesku 125 K, kakor tudi za ženo 125 K; za vsakega nepreskrbljenega otroka pa 50 K. Vsak delavec, ki nima stanovanja v poslopju podjetja, dobi polovico diference za stanarino povrnjeno. Nadalje dobi vsak mesečno 200 kg premoga za režijske stroške. Dovoz preskrbi tovarna. Isto velja tudi za drva. Pogodba je stopila v veljavo z dne 1. julija 1919.
Vsi delavci dobe po znižani ceni živila iz tovarniškega konzuma na Jesenicah.
Delavci, ki niso zaposleni pri svojem delu vsled pomankanja premoga in drugega materijala, in morajo biti zunaj pri pomožnem delu, dobijo 95% svoje plače, medtem ko so closedaj imeli samo 80%. Seveda dobe tudi vse gori označene doklade.
Poljčane.
Tudi pri nas imamo nekaj gospodov, ki so se izza prevrata izpreme-nili kar čez noč, enega celo, ki si je tudi ime izpremenil. Občinske razmere pa pri nas še vedno niso take, kot bi morale biti. Mesto prejšnjega župana veletrgovca smo dobili drugega trgovca na to mesto. Čudno, da nam niso postavili kar našega župnika na to mesto. Res zadnji čas je. da se razpišejo ne le pri nas, nego tudi po vseh občinah sploh občinske volitve, ker ljudstvo je prav povsod že nezadovoljno s tem go-spodstvom, ki vlada še po občinah izza časa Avstro-Ogrske.
Imamo pri nas tudi nekega gospoda, ki mu Je osemurni delavnik hudo nevšeč. Pri izkladanju njegove koruze' na kolodvoru v Poljčanih dela več delavcev. Seveda jih za 12-urno delo tudi prav »usmiljeno« plača. To naj bo za danes dovolj, da sa tudi o naših gospodujočih gospodih kaj sliši. Pri volitvah bo vsekakor njihovemu gospodstvu že odklenkalo.
Makolje.
Pri nas je ustanovljena fakozva-na fantiška in dekliška zveza. Vodi jo eden izmed tukajšnjih duhovnikov. Tej »zvezi« je vedno na prosto dano, da sklicuje svoje shode. Mi pa bi se tudi radi kaj naučili. Ali nam seveda se shodi prepovedujejo! Sploh je ta klerikalna fantiška in dekliška »zveza« kaj čudna. Baje so sc pobirali tudi nekaki podpisi — pa menda vendar ne zato, da bi kdo postal kak državni poslanec? Tudi sicer shodi te lepe »zveze« ob nedeljah tako dolgo trajajo, da so se že ljudje začeli zgražati nad tem. No, pa saj vemo, »fantovska in dekliška
zveza» pod pokroviteljstvom kaplana mladim ljudem, ki so v njej, gotovo ugaja in klerikalna agitacija na ta način tudi nima pretežkih orehov..
Zalog.
Vsem nam je znano, koliko je prišlo tržaških železničarjev iz zasedenega ozemlja. Ker niso dobili stanovanj, so se njih družine morale zadovoljiti s stanovanji v vagonih. Polagoma so si našli kako borno stanovanje, kakor je bila pač komu sreča mila. Tako je imel nek železničar to smolo, da je moral ostati še vedno v vagonu. V železniški kuhinji sta bila dva kompletna stanovanja; vprašal je zanje, pa jih ni dobil. Dobil na jih je nek g. nadrevident, in sicer kar vseh šest prostorov. Treba je bilo za popravo zidarja in mizarja, in stvar je bila rešena. Ali je tako prav, da se mora oni revež še vedno mučiti v vagonu? Sicer pa moramo še nekaj povedati. Na zadnji »Zvezarski« veselici je bilo za razne veselične naprave vsega na razpolago: desk, žebljev, kolov, svetilk, petroleja, železniška kuhinja, in vse osobje, kat ga je pri prometu, mizarji, prožni delavci itd. Gotovo je bila železniška uprava s tem nemalo oškodovana. Za »Zvezarje« je vse tu in obratno nadzorništvo je baje to dovolilo. Seveda tistega pa ne, da bi se bil za onega reveža v vozu kdo pobrigal. Na dan stavke sta imela veliko besedo F. in N. Nikdo ni smel stavkati. Vsak pa, ki bi šel na veselico, bi bil prost. Tudi vladina prepoved alkohola za »Zvezarje« ni imela pomena.
Pragersko.
Pri tukajšnji aprovizaciji južne železnice vladajo kaj čudne razmere. Pri razdelitvi ostale moke se nikakor ni oziralo na to, kdo da bi bil moke bolj potreben. Tukajšnji uslužbenci, večinoma posestniki, so dobili na 1. t m. ostale bele moke po 50 kg, 25 kg, itd. Revne družine z 10 osebami pa samo 5 kg. Kje je tu red? Kaj dela odbor? Ali še ne ve, koliko je članov in kateri so bolj potrebni? Zakaj se Je oziralo ravno na posestnike, medtem ko so drugi souslužbenci pri tem prikrajšani? Treba bo odločno nastopiti, da se ta nered in nesnaga pomete.
Tukaj imamo sedaj mesto prejšnje nemške slovensko šolo. Dobili smo tudi slovenskega učitelja. Opozorimo tega1 gospoda, da ima pravico otroke kaznovati vse drugače kot pa s šolskim ravnilom tako, da pridejo otroci z otečenimi glavami domov. Gospod učitelj! Dober in pošten pouk, in pravičen strah otrokom! — Za enkrat zadosti!
Nemško-avstri ski protiprediogi.
(Konec.)
Nota predlaga, da naj reparaclj-ska komisija razdeli dolg na vse dele stare države po pravični meri in tudi vojna posojila razdeli, kakor sc nahajajo v posameznih nasledstvenih državah. — Nota povdarja dalje, da se nalaga nemško-avstrijski republiki v členu 202. neznosno breme na 1 50 milijard bankovcev, in da je posebno nemogoča določba točke 11. po kateri pripadajo vsi bankovci, ki se nahajajo izven ozemlja Avstro-Ogrske, v breme Avstrije in Ogrske. Nemška Avstrija ne more prevzeti bankovcev, ki so bili poslani v inozemstvo iz kake nove države, da sc zamenjajo za inozemski denar in blago. Tudi je nemogoče ugotoviti, kateri bankovci so 15. junija bili v inozemstvu. Dalje je nemogoče, kako b; se moglo izvesti žigosanje bankovcev na Ogrskem v določenem roku. Nemško-avstrijska mirovna delega-gacija tedaj predlaga, da se rešitev tega vprašanja prepusti likvidacijski komisiji za Nemško Avstrijo in da sc razdeli bankovce na posamezne države, kolikor jih tam cirkulira. — Da morajo banke likvidirati na dan po sklepu miru, pomeni katastrofu vojnega gospodarstva. Banke bi morale nadaljevati svoj posel najmanj do konca tega leta pod kontrolo repa-
racijske komisije. — Potem opozarja nota na to, da se bodo nemško-avstrijski dolgovi, kontrahirani v tuji valuti, mogli poravnati samo, ako se dovoli dolgoleten rok in nov kredit. Zahteva, da mora Nemška Avstrija plačati v inozemskem denarju dolg, ki se glasi v kronah, je neizvedljiva in bi vse pognala v konkurs. Naš dolg se mora torej plačati v eni valuti, v kateri se kontrahira. Nameravani kurz za preračunavanje dolga označuje nota kot monstrozer. in kot določbo mirovne pogodbe, ki je najmanj umljiva, tembolj, ker marsikateri novih držav ne obstoja nikak enoten ali pa sploh noben denar, ki notira na ženevski ali kaki drugi inozemski borzi, in ker v drugih primerih kurze umetno dvigajo. S poizvedovanjem pri nekaterih dunajskih bankah se je dognalo, da imajo pripadniki novih držav pri njih 930 milijonov kron imetja, za katere bi bilo po preračunjevalnem ključu plačat! 2500 milijonov. Izguba znaša večkratni kapital teh bank in bi jih morala privesti v konkurz. Ravno tako se je zgodilo neštevilnim posameznim in tvrdkam. To vprašanje se bo moglo rešiti le na ta način, da bo po splošno veljavnih načelih izpolnitve-ni kraj merodajen, kje se morajo plačati zneski, ki zapadejo po nastali izpremembi v denarju. Nemška Avstrija je pripravljena, sprejeti za rešitev tega vprašanja med nami in novo nastalimi državami odločbo re-paracijske komisije, nikakor pa ne more sprejeti pogojev v členih 260 ln 266. — Končno pripominja nota, da je Nemška Avstrija napram zmagovalcem dolžna sprejeti vsako nalo-
ženo delo, da pa se hoče poravnati s sosednimi državami po mirovnem pravu ali vsaj po ozirih, ki morajo vladati med sosedi. Ne sme se ji onemogočiti eksistenca, njen pogin bi tudi drugim odprl brezno. Neizvedljive določbe se morajo odstraniti in rešitev teh vprašani naj izvede repara-cijska komisija, da se mirovna pogajanja ne bodo zavlekla. Za vse delo bi bilo nesporne vrednosti, zaslišati člane nemško-avstrijske delegacije in jih pozvati v pristojne odseke, da stvar ustmeno pojasnijo. Tej noti so pridejani obširni predlogi glede teritorialnih in političnih vprašanj ln njih utemeljevanja, ki obsegajo okoli 150 tiskanih strani. Poglavja o reparacijah in finančnih klavzulah obsegajo nadaljnih 100 strani; tudi o onih vprašanjih, ki so v noti izrecno ome • njena, so priloženi utemeljeni izprc-ininjevalni predlogi.
Gospodarstvo.
Plačevanje v dinarjih. V finančnem ministrstvu je izdelana predloga, da se 'morajo na ozemlju celokupnega kraljestva plačati v dinarjih dolžne pravne pristojbine, koleki in ekvivalenti na dolgo. V interesu dolžnikov je, da plačajo dolg v kronah, ker bodo od 1. septembra plačevali svoj dolg v dinarjih.
Stabllimento tecnico Triesitro. Konzorcij veledelničarjev Stabili-‘mento tecnico Triestino, na čelu mu Kreditanstalt, je znatno množino delnic prodal italijanski grupi. Le-ta namerava delniško glavnico izdati^ povišati.
NaJnovoiia poročila.
MEDNARODNI SOCIJALISTIČNl KONGRES.
LDU. Lucern, 7. (DunKU.) SocD jalistična konferenca. V popoldanski seji je kongres nadaljeval razpravo o Statutih in obnovi internacijonale; Pri glasovanju je bil sprejet dodatni predlog Mistralov, ki pravi, da je cilj interna c iionale, nadomestiti kapitalistični sistem s socijalističnim, ali pa tudi komunističnim.
STAVKA V AMERIKI.
LDU. Nev York, 5. (DunKU.) Poroča se, da stavka 150.000 do
2O0.000	železniških delavcev. Hynes generalni direktor železnic, se boji, da bi prišlo do resnega motenja železniškega obrata, če bi stavka trajala delj, kakor en teden. Stavka je prisilila jekleni trust, da je pogasil
8	do 12 peči v Garyju, vsled česar je ostalo brez kruha 10.000 delav-
C£V,
PROTEST ANGLEŠKIH DELAVCEV.
LDU. Amsterdam, 7. (DunKU.) Angleška vlada je v poslanski zbornici stavila predlog, da naj bi se angleškim vojskovodjem podelm naslovi in jim darovali denarni zneski. Kakor ve poročati »Morningpost«, nameravajo delavci protestirati preti nakazilu zneska v skupni vsoti 200 tisoč frankov šterllngov.
POLOŽAJ V LIVERPOOLU.
LDU. London, 7. (DunKU) »Reuter« poroča: V poslanski zbornici jc Shortt naznanil, da se v Liverpoolu nobeni policisti več niso pridružili stavki. Položaj je tam neizpreme-njen. Neki elementi poskušajo, da b! v Liverpoolu ustavili vse delo ln prepustili mesto zločincem. To se jim ni posrečilo. Vlada bo krajevne oblasti podpirala na vse načine, da bodo mogle vzdržati red in braniti meščane. Poskusi, da bi zažgali doke, so se izjalovili.
STAVKA V ŠVICI SE NADALJUJE
LDU. Curili, 7. (ČTU.) Glasom poročila Švicarske brzojavne agenture je zborovanje delavskih delegatov z 252 glasovi proti 100 glasovom sklenilo stavko nadaljevati.
NOVI OGRSKI POSLANIK NA DUNAJU.
LDU. Dunaj, 7. (CTU.) »Tele-graph« poroča, da ima provizorično
HINDENBURG KANDIDIRA ZA1 DRŽAVNEGA PREDSEDNIKA.
LDU. Mcnakovo , 6. (CTU.) »Miineluier Pest« zatrjuje, da ima dokaze za to, da namerava hinden-burg sprejeti kandidaturo za mesto državnega predsednika. List ostro napada VTstai pa in Strošsmanna, češ, da sc danes branita sicer sumničenja, da delujeta za monarhistični preobrat, da pa vendar na tihem rovarita in za sedaj Hindenburgu pripravljata mesto. »Miinchner Post« svari Hindenburga udajati se taloni nadam.
prevzeti posle tukajšnjega madžarskega poslanika Bolma, ki je podal demisijo, legacijski svetnik Marsov-szky ali grof Wenckheim.
DOGODKI NA OGRSKEM POSLANIŠTVU NA DUNAJU.
LDU. Dunaj, 7. (DunKU.) »Zeit« poroča; Ogrski poslanik Bohm je ponoči zbežal z Dunaja. Poprej je sežgal vse tajne akte in se nato v avtomobilu odpeljal. Dopoldne so vdrli na ogrsko poslaništvo ogrski žurnalist! in častniki, pretepli so po-slaniško osobje in jih vrgli iz poslopja.
VPOSTAVITEV NEMŠKO - ITALIJANSKIH ODNOŠAJEV.
LDU. Berlin, 6. (CTU.) »Vossi-sche Zeitung« poroča iz Rima: Vzpostavitev nemško - italijanskih cd-nošajev jako naglo napreduje. Ukrenilo se je že potrebno za direktno brzojavno zvezo Berlina z Rimom. Posebna komisija bo po nalogu italijanske vlade razmotrivala vprašanje vzajemne izmenjave blaga obeh držav. Ena nemška komisija je že dospela v Rim, drugo pričakujejo tam v kratkem, da izvrši priprave za novo nemško poslanstvo. V italijanskih krogih se širi mnenje, da zasede po-slaniško mesto v Rimu grof BrocK-dorff-Rantzau.
POMANJKANJE PREMOGA NA DUNAJU.
LDU. Dunaj, 7. (ČTU.) Dunaju grozi velika katastrofa. Vodstvo splošne bolnišnice javlja, da bo zaradi velikega pomanjkanja premoga prisiljeno skrčiti izdatno svoj delokrog.
ARETACIJE NA DUNAJU.
LDU. Dunaj, 6. (ČTU.) Pozno’ zvečer je bilo danes več ljudi aretiranih Oblasti sodijo, da gre za resen komplot. ki je bil naperjen proti visokim vodHnim osebam, posebno piotl predsedniku Seitzu in državnemu kanclerju Rennerju.
Aprovizacr*a.
Aprovizacija južne železnice deli svojim odjemalcem moko za tekoči mesec.
Izdajatelj: Josip Peteian. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh.
Tisk »Učit, tiskarne« v l.iuhlhmi. _
ZVIŠANJE CEN OGLASOM V »NAPREJU«. Vsled ogromnih tiskarskih stroškov smo primorani zvišati cene oglasom za 25% in sicer računamo odslej za navadne reklamne in trgovske oglase enostolpao potit vrstico 73 vin., za uradne razglase m poslano 125 vin., osmrtnice in z*** livale 150 vin. Mali oglasi se računajo do 20 besed vsaka beseda vin., nad 20 besed vsaka beseda 2p vin. Kljub temu zvišanju je oglašanj® v »Napreju« še vedno naiceneje^ 'a ker je Ust močno razširjen zlasti ^ industrijskih krajih, tudi najuspešneje.
LJUl, ffllliSM SLO STE«. S
===== SE6ISTR0VAHI ZADRUGA Z OKEJEHO ZAVEZO. ==*' TISKGiTINE ZA ŠOLE, ZUFAK-STVA IN URADE. NAiNOteL-E-NEJ5E PLAKATE IH VABILA
ZA SHG0S 3K ViSELCCS
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA UBEBBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJ*®» BROŠUR ITD.
STEREOTIPU«. LITOGRAFIJA«
Gustava M«yrink-a roman
Golem
izide v kratkem v založbi
s Umetniške propagande. |
spreten, energičen, dober delavec, se išče za veliko mlinsko podjetje na Hrvaškem. Dobra plača in druga udobnosti. Ponudbe pod šifro K. B. C. na upravo lista.
Termalno radioaktivno kopališče
TOPLICE pri NOVEM MESTU
železniška postaja Straža - Toplice zdravi revmatizem, protin, nevralgij® (ishias), eksudate (ženske bolezni), posledice ran in zlomljenja kosti i. t d. Sezija od 1. maja do 30. septembra. Pojasnila daje brezplačno ravnateljstvo.
IH
—■ Mnllka glavnica — K 18,000.000.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemn obrestovanju.
Ljubljanska kreditna banka
== v Ljubljani. =====
Podružnice* v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Goric!, Celju in Harlboru.
Rezervni f o n d I okroglo K 4,000.000.
Knpnje in prodaja v »e vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje — aprovlzaeljske kredite —