601 00200 SSfMftar- Cena 200 lir kSKI DNEVNIK Leto XXXIV. Št. 163 (10.075) TRST, sreda, 12. julija 1978 PKIMORSKI DNEVNIK 5e začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »»Doberdob. jr ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni aSlovenijaa pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bit je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. predsednika vlade skrbi spor s sindikati ANDREOTTI OBLJUBLJA REFORME SINDIKATI ZAOSTRUJEJO PRITISK Jabolko spora so načrti za reorganizacijo industrije, kate-ri vladni programi krčijo temelje - Grožnje s splošno stavbo, če vlada ne bo pristala na novo gospodarsko politiko Vodstvo sindikalnega gi-n.ia je ravnokar zaključevalo svo-7., *?sedanje s sklepi,' ki potrjujejo wi«ino negativno oceno vladne gospodarske politike, ko so tiskovne objavile razgovor s predeč m kom vlade Andreottijem. V jem Andreotti skuša pojasnjevati , °Jp Politiko in nekako obljublja, a bo vlada storila vse, kar je v J*"*11 b>°či, da uresniči pravočasno meljne programske točke vladnega sporazuma. ; ^aiPrej je Andreotti pojasnil, da J vlada skušala (kljub zapletene-AIh Položaiu P° ugrabitvi in umoru ua Mora ter med izbiro novega Predsednika republike) opraviti, kar ... ;le opraviti dalo. Predvsem je doh*a a ^0111 a *n v tujini ohraniti j tale Italije, predvsem zavest, a Italija ni apatična do krize. Prihodnje tedne, pred poletnimi ma: pravične stanarine, desetletni gradbeni načrt, šolsko reformo itd. Drugi del vladne dejavnosti, predvsem gospodarskega značaja, ■ pa pride na vrsto septembra. Tedaj se bo namreč vlada soočila s kočljivimi problemi reorganizacije industrijskega produktivnega sistema s «sek-torialnimi načrti». Ti naj bi zajeli tudi vprašanja mladinskega zaposlovanja, predvsem v južnih pokrajinah. Kar zadeva načrte za posamezne veje industrije so ti v glavnem že začrtani in zadevajo kemijo, tekstilno industrijo, jeklarstvo, strojno industrijo, lesno in papirno industrijo ter elektronski sektor. Posebno pozornost misli vlada jeseni posvetiti stanovanjskemu problemu. Trenutno ima komaj 51 od stotkov italijanskih državljanov svoje stanovanje. Računamo, je dejal Andreotti, da bomo odstotek zvišali na 65. Pe tnicami, je dodal Andreotti, bo — -ki c ai]n1ent' odobril nekatere zakone,» Glede nadaljnjih programskih točk 80 ključne točke vladnega progra-1 je Andreotti dejal, da se bo vlada ^IZVOLITVI SANDRA PERTINIJA Nezaceljene rane v odnosih med socialisti in republikanci Pecchioli (KPl) o delni amnestiji PlM — Dve sta vprašanji, ki jih [!}orajo stranke razčistiti po izvo-Rvi predsednika republike. Prvo zatava možnost proglasitve delne a-‘finestije, o kateri se že dalj časa Aovori in glede katere se bodo juri zbrali predstavniki vladnih Predsednik republike bo na-pjp, morebitni odlok o amnestiji ti osnute*{ Pa oaora pripravi- lapij] Je razvila zanimiva razprava. #t 'Rajnik v pravosodnem ministr-v a ~eR’Andro. ki se ukvarja s tem panjem trdi, da je shema od-Vs^ Ze Pripravljena in da bo po stj,i verjetnosti predvidevala opro-n; ev za manjše prekrške in zniža-bili aazn* za vse prekrške, ki so ^ Zgrešeni do maja letos. i„_VJ®da s sodelovanjem strank paritetne večine. S tem v zvezi rpu ,.razPravo je posegel član dimlje KPI Ugo Pecchioli, ki se arja z vprašanji državne refor-lr> pojasnil, da KPI ne naspro-s ta. amnestiji, prav nasprotno, zdi n P; da je v tem trenutku potreb-Doi-in- Se ^etao olajša položaj v za-zau *n omogoči manjšim kršilcem bo a? P°n°vno vključitev v druž-tg' roda KPI odločno nasprotuje vbt ta amnestija postala pret-čin a Za črtanje nekaterih hujših zlo-kar Zato bo zahtevala, naj bi ni-iau / ne veljala za prekrške proti n upravi in davkariji, za nasilju dejanja kot so ugrabitve in umo-stii r P^bno. Skratka, cilj amne-jjJe llaj bo res omejen in člaveko-Pri^r11, ne pa iz£°vor za to, da bi taeme ^ prostost družbeno nevarni ar?l‘ tam je Pecchioli poudaril, da v^uestija nikakor ne sme biti pret-kafa za odlaganje izpolnjevanja ne ko, 11 Programskih obvez vlade ^ ^ sta uresničitev jetniške refor tar reforme kazenskega prava, zv arn.a sodnega sistema. S tem v n z* Je predstavnik KPI kritiziral ^ločenost in zavlačevanje vlade, je ,ru5,9 .vprašanje, ki buri vode pa (ja Petičnega značaja. Logično je, ta J® ^ese*-dnevno iskanje kandidati v Predsedstvo republike, pusti-ran otJnos*h ned strankami globoke st„ Nekatere je zacelilo zadovolj-dru° [°^ “volitvi Sandra Pertinija, Parni Pa ni. Med nezaceljivimi ra- so vsekakor odnosi med repu-fa fnc* socialisti. Ugo La Mal-li ..J.e Ponovno javno obtožil socia-beilcPo vodstvo in Craxija še poseliti;’ o Pravzaprav ni maral izvodi 6 tanim Pertinija, ker si je že-na Kvirinalu «svojega človeka*. kitajska baje ukinila gospodarsko pomoč Albaniji PEKING — Iz albanskih ne-, a.Pih virov v Pekingu se je I»j '°, r'a je Kitajska skleni-, Petao ali v celoti ukiniti gobarsko pomoč Albaniji ter P-talicati v domovino svoje tri tae' Vest doslej ni bila pa-1 taPa, niti niso točno znani raz-© tega nepričakovanega za-i eta v odnosih med obema dr-avama. Po mnenju nekaterih {Tkalcev bi sklep kitajskih lasti utegnil biti povezan z edavno zavzetim stališčem Al-aPije v prid Vietnama v spo-. rn«d to državo na eni stra-tar Kampučijo in Kitajsko Pa drugi. ki bi ga lahko izkoriščal za morebitno izsiljevanje drugih strank z razpustom parlamenta in predhodnimi volitvami. Ta naklep naj bi preprečili skupaj komunisti, republikanci in demokristjani prav z izvolitvijo Pertinija. La Malfa nato nadaljuje ter obtožuje PSI, da se povezuje celo z desnico KD v upanju, da bi vrgli komuniste v opozicijo in se vrnili k časom levega centra. Na koncu voditelj PRI poziva socialiste, naj bodo lojalni in naj spoštujejo nujnost narodne solidarnosti v boju proti krizi. Če La Malfa napada socialiste (slednji bodo verjetno odgovorili na slavnostni seji CK PSI), se je na drugi strani oglasil demokristjan Bodrato, ki obtožuje desnico KD, da se je zaljubila v «rdeči nagelj* PSI v upanju, da bi destabilizirali doseženo enotnost, (st.s.) TOKIO — Japonska vlada je sporočila, da bo ministrski predsednik Takeo Fukuda od 5. do 13. septembra uradno obiskal Iran, Egipt in Saudsko Arabijo. To bo prvi obisk nekega japonskega premiera v državah Bližnjega vzhoda. lotila vprašanja reorganizacije policije in v tem okviru priznala pravico do sindikata agentov javne varnosti, pod pogojem, da bo slednji «pluraiističen, samostojen in brez pravice do stavke*. Končno je Andreotti vsem tem o-bljubam prilil še kanec optimizma, ko je dejal, da ne verjame v predvidevanja, da bodo prihodnje leto sklicane predčasne politične volitve. Najhujša politična kriza, volitve predsednika republike, je že mimo. Prihodnje leto pa bodo itak politično pomembne evropske parlamentarne volitve, ki bodo jasno pokazale, kaj hoče italijansko ljudstvo. Do tod Andreottijeve optimistične izjave in obljube. Toda sindikalno gibanje misli stvarneje in računa s tem, kaj je bilo storjenega in ne kaj obljubljenega. Zato je vodstvo sindikalne federacije CGIL -CISL - UIL skoraj soglasno potrdilo Garavinijevo poročilo in torej negativno oceno vladne politike ter predvsem sklep, da bodo delavci odslej zahtevali uresničevanje pomembnih točk vladnega programa tudi s stavkovnim pritiskom. S tem v zvezi so nekateri predstavniki zahtevali, naj bi prvenstveno pozornost posvetili sektorialnim načrtom za posamezne veje gospodarstva, ker je prav tu vlada najbolj šibka, saj sploh nima jasnih idej. Drugi pa so snet bili mnenja, da bi morali zaenkrat pritisniti z omenjenimi stavkami, obenem pa zagroziti vladi s splošno stavko, če ne bo sprejela resnih pogajanj s sindikalnim gibanjem, S tem v zvezi je Luciano Lama (CGIL) dejal, da mu ne gre za to. da bi se prepiral o splošni stavki. O tem bi kvečjemu govoril takrat, ko bi razgovori in sindikalni pritisk propadli. Zaenkrat pa je važ no, da se vlado prisili, naj pristopi k reformi državnih soudeležb. U-poštevati pa je treba, da je bitka z,ii novo gospodarsko p-Aitiko na srednji rok in je ni mogoče izvoje-vati v dveh tednih. Tajnik UIL Benvenuto pa je dejal, da morajo sindikati že sedaj zagroziti vsaj s splošno stavko vseh industrijskih sektorjev, če bi vlada vztrajala pri svojem stališču, po katerem naj bi načrtovanje v industriji pomenilo predvsem krčenje produktivne osnove. Nekatere stroke so že medtem napovedale enodnevne stavke. Med temi so ladjedelničarji in metalurgi. Pri vsem tem velja poudariti, da se bodo razgovori med vlado in sindikati nadaljevali tudi ta in prihodnji teden. Ni še namreč bil izčrpan ves dnevni red in kaže, da je vsaj glede nekaterih sektorjev (davčni) možen sporazum, (st.s.) RIM — Zunanji minister Forlani je sprejel na Famesini novega vietnamskega veleposlanika v Italiji Ngujena Anh-vuja. STRAHOVITA TRAGEDIJA V KAMPINGU NA COSTI BRAVI Eksplozija avtocisterne s propanom ubila 180 turistov ki so letovali na španski sredozemski obali pri Ebru Za skoraj vseh 200 ranjencev so si zdravniki pridržali prognozo zaradi opeklin po vsem telesu Puščica kaže kraj tragedije v kampingu «Los Alfaques» na Costi Bravi južno od delte reke Ebro TARRAGONA (Španija) — V strahoviti nesreči, ko se je prikolica avtocisterne s tekočim plinom zvrnila s ceste na nižje ležeči kamping, je umrlo vsaj 180 turistov, povečini gostov iz Francije, Zahodne Nemčije in Belgije, ki so letovali na španski sredozemski obali, ranjenih pa je 200 oseb. Do tragedije je prišlo včeraj ob 15. uri v kampingu «Los Alfaques» na obali pri San Carlosu de la Rapi-da, južno od delte reke Ebro, v tarragonski pokrajini. Prikolica s tekočim propanom se je iz nepojasnjenih vzrokov odklopila od tovornjaka in nadaljevala vožnjo do sredine kampinga, kjer se je v strahoviti eksploziji vnela. Zagnalo jo je več sto metrov daleč v kamping-ski bazen, na kra.iu eksplozije pa je nastal več metrov globok in dvajset metrov širok krater. Eksplozivni val je rušil vse gradbene strukture, pomel s prikolicami, avtomobili in šotori, številne osebe pa zagnal v morje, kjer so izginile med valovi. Reka gorečega propana je povzročila verižno reakcijo eksplozij malih plinskih jeklenk, ki so jih imeli turisti s seboj. Kot rečeno, je NEVARNO STOPNJEVANJE PSEVP0P0LITIČNEGA NASILJA ATENTAT NA RIMSKO ODBORNIŠTVO V Neaplju neznani teroristi ranili sindikalista CGIL Luigija Pepeja po prvih neuradnih poročilih 180 mrtvih, reševalne ekipe pa so pripeljale v specializirane centre za o-pekline več sto ranjenih oseb. Njihovo stanje je strašno, zdravniki so si namreč skorai za vse pridi žali prognozo, saj imajo opekline po vsem telesu. Zaradi popoldanske ure je večina gostov počivala v kopalkah in ni imela nobene obrambe pred ognjeno reko. Od 180 trupel je 150 popolnoma zoglenelih, na kraju nesreče pa so razpršeni razmesarjeni ostanki trupel, da bo končni o-bračun tragedije še hujši. Kamping lahko sprejme 250 go stov, bržkone pa je bilo v njem o-gromno več ljudi, saj so do sedaj našteli že 380 oseb med ranjenci in mrtvimi. Prve reševalne ekipe naj bi prišle na kraj nesreče šele po dveh urah, kasneje je prispel tudi tarragonski guverner, ki koordinira reševalne akcije v katerih sodelujejo tudi pripadniki redne vojske. Oblasti so pozvale tarragonsko prebivalstvo, naj se zglasi na krvodajalnih centrih, saj bolnišnice potrebujejo o-gromne količine krvi. To je najhujša tragedija, ki je prizadela Španijo po letalski nesreči na Kanarskih otokih. Območje južno od Ebra, ki je znano pod imenom Costa Brava, je eno izmed najbolj znanih in vsako leto privablja na tisoče tujih gostov. Kamping «Los Alfaques» je imel mali komercialni center in sodobne turistične naprave. V neposredni bližini je še pet drugih kampingov. ki jim je eksplozija prizanesla, španski radio je sporočil, da so med mrtvimi tudi britanski, nizozemski in španski gostje, ni pa omeni] drugih narodnosti, pristavil je, da je ugotavljanje istovetnosti izredno težavno, saj so bili vsi v kopalkah, eksplozija in požar pa sta uničila vse dokumente v šotorih, prikolicah in avtomobilih. Ugotovili so tudi, da je eksplozivni val številna vozila zagnal v morje, (voc) Pertinijeva brzojavka predsedniku SZ Brežnjevu RIM — Med državnimi poglavarji ki so čestitali Pertiniju ob izvolitvi, je tudi Leonid Breinjev. V svoji brzojavki Brežnjev podčrtuje, da je Pertini ^protifašistični veteran in iskren demokrat*, na koncu si pa želi, da bi se še poglobilo sovjetsko-italijansko prijateljsko. Pertini mu je takoj odgovoril z brzojavko, v katerem se sklicuje na čustva iskrenega prijateljstva in poudarja, da se nikakor ne želi vmešavati v sovjetske notranje zadeve, vendar — poudarja Pertini — «želim tolmačiti pričakovanja italijanskega javnega mnenja, da temeljne svoboščine in človeške pravice ki jih ščiti končni akt helsinške konference, ne bodo kršeni med sodnimi procesi v ZSSR proti državljanom ,ki so se javno izrekli za njihovo spoštovanje*. V kraju Jinotcpe v Nikaragui Dvajset mrtvih v spopadih med študenti in policijo MANAGUA — Kakih dvajset oseb je bilo včeraj ubitih v silovitih spopadih med demonstranti in policijo v kraju Jinotepe. 45 kilometrov južno od Manague. Povod za krvave incidente je dala študentska demonstracija na kraju, kjer je prejšnjo nedeljo policija ubila pet študentov, ki so demonstrirali proti režimu predsednika Somoze. Študentje so postavili barikade in niso dovolili občinskim uslužbencem, da bi jih odstranili. Tedaj je nastopila nacionalna straža, ki je začela streljati v demonstrante. Danes v Ženevi pogovori med Vanceom in Groniikom ŽENEVA — Ameriški državni sekretar Cyrus Vanče in sovjetski zu- Mavretanski puristi naklonjeni Zahodu? RABAT — Polo'ja j v Mavretaniji je po nedavnem vojaškem udaru še vedno nejasen, saj še ni znana politična opredelitev glavnega pobudnika uda. a. načelnika generalnega štaba vojske polkovnika Saiecka. Po prvih zaskrbljenih reakcijah maroške vlade so v Rabatu oprez-nejši, saj ni potrjeno, da bi bil novi režim proalžirski, čeprav je tako kazalo v p. vin trenutkih. V pariških krogih se celo širijo vesti, da so puristi konservativni in zah«>dn:?.šk > usmerjeni. Do državnega udara naj ne bi torej prišlo iz zunanjih razlogov, kot je kazaio prvi trenutek, temveč zaradi notranjih problemov. Aizirci naj ne bi imeli pri tem nobene vloge, neokrnjeno je torej zavezništvo med Marokom at Mavretanijo pri boju proti PoJisariu, ki zahteva osamosvojitev Zahodne Sahare. nanji minister Andrej Gromiko bosta danes v Ženevi obnovila pogovore za poživitev pogajanj o omejevanju strateškega oboroževanja — SALT 2 — ki trajajo na ravni izvedencev že od 26. aprila, ne da bi privedla do konkretnih rezultatov. V pričakovanju pogovorov, ki bodo trajali dva dni, so ameriški turi v Ženevi trdili, da namerava delegacija ZDA «razširiti debato še na droga vprašanja*. To najbrž pomeni, da bo Vanče v pogovorih z Gromikom sprožil tudi problem procesov, ki so sedaj v teku v Moskvi proti nekaterim znanim disidentom iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiHimiiiiiniiiiiiiiiiiiiOiiiH Willy Brandt na obisku v Rimu . -r - -- ' " g RIM — Bivši zahodnonemški kancler Willy Brandt je dopotoval v Rim v okviru dolge turneje okrog sveta, ki jo je začel kot predsednik neodvisne komisije za probleme mednarodnega razvoja ( tako imenovane »komisije Brandt*). Na osnovi rezultatov potovanja bo Brandt s sodelavci pripravil poročilo o mehaniz mili, preko katerih naj bi pospešili sodelovanje med industrijsko razvitimi državami in državami v razvoju. Poročilo naj bi prihodnje poletje poslali vsem zainteresiranim vladam in mednarodnim forumom. Včeraj se je Brandt sestal s predsednikom vlade Andreottijem, z zunanjim ministrom Forlanijem in z ministrom za trgovino s tujino Os solo, imel pa je tudi razgovor s predsednikom evropskega sveta E-miliom Colombom. Brandt bo tudi gost Vatikana, kjer se bo jutri sestal z državnim tajnikom msgr. Ca-sarolijem in z msgr. Villotom, v četrtek pa ga bo na zasebni avdijenci sprejel papež Pavel VI. Istega dne bo bivšega nemškega kanclerja sprejel tudi predsednik republike Pertini, Brandt je doslej obiskal London, Dublin, Pariz in Dunaj, na programu pa ima še obiske v Kopenhagnu, Haagu in Bruslju. Še posebno zanimive pogovore je imel Brandt na Dunaju, kjer se je sestal ne samo s kanclerjem Kreiskim, ampak tudi z egiptovskim predsednikom Sadatom in vodjo izraelske laburistične sta Brandt in Kreisky pripravila skupni dokument v štirih točkah o iskanju pravične rešitve bližnjevz-hodnega spora. Dokument ,kot je povedal sam Brandt na včerajšnji tiskovni konferenci v Rimu, vsebuje načela, ki naj bi jih spoštovali v pogajanjih. Prvo načelo poudarja, da je .»lir mogoče doseči samo z resnimi in vztrajnimi pogajanji. Mir sam pa ne zadostuje, ampak je treba ustvariti sistem prijateljskih odnosov med bližnjevzhodnimi državami, kot poudarja drugo, načelo. Tretje in četrto načelo pa zadevata varne meje za vse države območja ter rešitev palestinskega vprašanja, (trn) tom in vodjo lzraeisae laourisucne i Na sliki (telefoio ANSA): sreča-opozicije Peresom. Ob tej priložnosti | nje med Andreottijem in Brandtom. RIM — Nasilje, pa naj bo politično obarvano ali ne, je postalo nevarna konstanta političnega življenja in odraz globoke družbene ter moralne krize, ki jo preživlja Italija. Kljub naporom vseh demokratičnih in odgovornih sil se vse bolj dogaja, da vsi tisti, ki v boju za lastne pravice niso dovolj «politično oboroženi* segajo po trotilu ali po orožju. V teh izpadih se obenem o-dražata in prepletata po eni strani brezup ob rob družbe potisnjenih skupnostih, katerih glas bi drugače ne segel do javnosti, in po drugi i-deološka šibkost istih skupnosti ter njihovo globoko nezaupanje v demokratične metode. To nezaupanje je delno tudi sad vse prepočasnega spreminjanja družbenih struktur, reševanja žgočih socialnih problemov, premoščanja usedlin preteklosti, ki je prav tako značilnost italijanske družbe. Odraz takega brezupa, ki je prekipel v nebrzdano nasilje, sta včerajšnja atentata na sedež rimskega občinskega odbomištva za javna dela v Ul. Cenci ter na neapeljskega sindikalista Luigija Pepeja. kateremu so neznanci prestrelili nogi. Odgovornost za atentat v Rimu so si prevzeli «ljudje brez strehe*, ki grozijo z zopetnimi terorističnimi izpadi, če občinska uprava ne bo v najkrajšem času razdelila med upravičence stanovanjske bloke u-stanove ISVEUR. Bombna eksplozija je znatno poškodovala poslopje. ki je last in kjer ima svoj sedež vsedržavna novinarska zbornica, vendar kaže, da ni načela nosilnih stebrov in zidov, zaradi česar gasilci zaenkrat poslopja še niso izpraznili. Z razliko od rimskega atentata si doslej ni še nihče prilastil očetovstva napada na sindikalista Luigija Pepeja, ki je bil ranjen, ko se je snoči pozno zvečer vračal iz službe. Vendar vse kaže, da je atentat nekako povezan z odločno Pepejevo bitko proti absentizmu neapeljskih občinskih uslužbencev, ivt) Na sliki: razdejanje v vhodu rimskega poslopja, kjer ima sedež občinsko odborništvo za ljudske gradnje. POROČILO JOSIPA VRHOVCA NA SEJI SKUPŠČINE SFRJ Beograjska konferenca naj utrdi enotnost v neuvrščenem gibanju Dr. loža Vilfan izvoljen za člana sveta federacije (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Jugoslovanska skupščina je včeraj zasedala zadnjič pred poletnimi počitnicami. Delegati obeh skupščinskih zborov so najprej poslušali ekspoze podpredsednika zveznega izvršnega sveta Andreja Marinca o uresničevanju družbenega načrta razvoja Jugoslavije za obdobje 1976 - 1980. nato pa so prisluhnili besedam zveznega tajnika za zunanje zadeve Josipa Vrhovca v zvezi z bližnjo minisPsko konferenco neuvrščenih držav v Beogradu. Potem ko je zvezni tajnik za zunanje zadeve spregovoril o mednarodnem pomenu 11. kjugresa ZKJ in referata predsednika Tita ob tej priložnosti in ko se ie dotaknil posebnega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov o razorožitvi ter vloge neuvrščenih držav na njem, je orisal širše pomenske značilnosti bližnje beograjske konference neuvrščenih na mriiistrski ravni. Dejal je, ia bo konferenca potekala v pomembnem trenutku, ki ima vsaj troje značilnih potez. Po e-ni strani se je še “vilj uveljavila pozitivna vloga neuvrščenih dižav pri reševanju pomembnih mednarodnih vprašanj. Po drugi strani se v mednarodnih odnosih pojavljajo resne motnje, ki so posledica zaostrenih blokovskih soočanj. Po tretji strani pa se tudi samo neuvrščeno gibanje srečuje z vrsto problemov v odnosih med samimi članicami gibanja, močno pa čuti tudi razne zunanje in notranje pritiske, katerih namen je razbiti oziroma razcepiti neuvrščenost. Po besedah Josipa Vrhovca bo morala beograjska konferenca vse to upoštevati, ko bo sprejela ocene in določala akcijski program za nadaljnjo krepitev trdnosti in solidarnosti neuvrščenega gibanja ter za njegovo uspešno angažiranje pri reševanju kriznih svetovnih problemov in tudi težav znotraj gibanja sa mega. «Naša dolžnost je, da tudi v Beo gradu storimo vse, kar je v naši moči ,da bi potrdili bistvo gibanja (neuvrščenosti) in prispevali k odpravljanju spopadov, zlasti oboroženih iz njegovih vrst,* je dejal Josip Vrhovec in naglasil, da je Jugoslavija na sestanku koordinacijskega biroja v Havani dala pobude in i-deje za mirno reševanje sporov med neuvrščenimi državami. O tem bo tekla beseda tudi na beograjski konferenci, na kateri je treba vnovič močno uveljaviti resnična merila neuvrščenosti, torej tista merila, zaradi katerih je gibanje postalo takšna mednarodna sila, kakršno je danes. Jugoslovanski tajnik za zunanje zadeve je skupščinskim delegatom predočil tudi določene težave in razlike v stališčih med neuvrščenimi državami, vendar je obenem naglasil, da so udeleženci ministrskega sestanka v Havani navkljub temu potrdili odločenost za nadaljnje delovanje v skladu z bistvenimi načeli in merili neuvrščenosti. Velika večina udeležencev tega sestanka je, kot je poudaril Vrhovec, dojela, da bi sleherno zoževanje široke, demokratične, protiblokovske in napredne platforme neuvrščenega gibanja vo- dilo k resnemu in zaskrbljujočemu zoževanju njegove dejavnosti in k notranji polarizaciji na različnih o-snovah, to pa bi pomenilo tudi o-grožanje enotnosti in akcijske sposobnosti gibanja. Na ministrskem srečanju v Beogradu bo treba, kakor je dejal Josip Vrhovec, še bolj razčleniti akcijski načrt za delovanje neuvrščenega gibanja pri reševanju kriznih žarišč, prav tako pa bo treba razčleniti naloge, ki jih vseljujejo dokumenti z vrhunske konference r Colombu. Tudi s tem bp beograjska konferenca pomembno prispevala h krepitvi akcijske enotnosti neuvrščenih držav in vnovični uveljavitvi meril pripadnosti h gibanju. Po besedah Vrhovca je Jugoslavija sprejela veliko ukrepov v okviru aktivnih priprav na konferenco in bo kar največ prispevala k reševanju vseh vprašanj, ki se bodo pojavila na tem srečanju. Ob koncu je Vrhovec naglasil, da je neuvrščena politika Jugoslavije celovita in enotna koncepcija jugoslovanskega delovanja v mednarodnih odnosih, kar velja tudi za evropske odnose in za odnose s sosednjimi državami. Delegati jugoslovanske skupščine so na včerajšnjem zasedanju obravnavali še več drugih vprašanj, opravili pa so tudi nekaj imenovanj. Tako so izvolili tudi več novih članov sveta federacije. Med novoizvoljenimi je tudi zaslužni slovenski politik, diplomat in družbenopolitični delavec dr. Joža vilfan, I ‘ je prav te dni slavil svojo sedemdesetletnico. VLADO BARABA! PO VČERAJŠNJEM DOGOVORU MED ZASTOPNIKI LIST Prihodnji torek se sestane novi tržaški občinski svet Demokratične stranke razpolagajo s solidno večino, ni pa še nobenega dogovarjanja o sestavi novega občinskega odbora Tržaški cbčinski svet se bo, v novi sestavi, ki je izšla iz volitev 25. in 26. junija, sestal prvič v torek, 18. t.m., to je dan po umestitveni seji novega deželnega sveta. Tako so se dogovorili zastopniki novih svetovalskih skupin, oziroma list, ki so dobile svoje predstavništvo v obnovljeni občinski skupščini. Na včerajšnjem opoldanskem sestanku na županstvu so bili prisotni Cecovini (Lista per Trieste), Richetti (KD), Costa (KPI), Di Giorgio (MSI), Pan-nella (za radikalce) , Benedetič (PSI), Pacor (PRI), Dolhar (SSk) in Marchesich (MIT). Kolikor se je iz vedelo, so se na tem prvem srečanju predstavniki novoizvoljenih političnih grupacij občinskega sveta dogovorili le o datumu sklicanja prve *eje skupščine, še nobenega glasu pa ni o sporazumih ali vsaj o možnostih sporazumevanja glede izvolitve župana in odbornikov. Tak sporazum je pa potreben za čimprejšnjo ustanovitev trdnih in u-činkovitih izvršilnih organov uprav, ki naj bodo kos številnim težkim in perečim problemom, ki se jih morajo lotili z vso odločnostjo. Če prav se deželni svet sestane prvi (predsedovala bo kot najstarejša no voizvoljena svetovalka liste «per Trieste* Gruber-Bencova), je dogo vor med strankami morda š^ nujnej ši za tržaško občino. Na deželi mo rajo namreč prej izvoliti predsedni ka sveta in člane predsedstva, še le nato bodo prešli na volitve pred sodnika izvršnega odbora in odbor nikov, kar daje morda strankam ne kaj več časa za dogovarjanje. Na tržaški občini pa bi morali, takoj po potrditvi izvoljenih (svet mora ugotoviti, da so pismeni in da ni razlogov za neizvoljivost tako preiti k izvolitvi župana in odbornikov, kar naravno predpostavlja sestavo večine na podlagi sporazuma o programu in političnem vodenju uprave. Po njegovi novi sestavi ("1 predstavnikov liste «per Trieste*, 17 za KD, 12 za KPI, 4 za MSI, 3 radikalci, 2 za PSI in po 1 za SSk, PRI, PSDI in MIT) in glede na dosedanja stališča KD, je tak sporazum vse prej kot na dlani. Zato ne gre izključevati, da bo v torek tržaški občinski svet (pod predsedstvom prav tako predstavnika liste »per Trieste*, framazonskega veljaka Cecovinija) Čestitk« SKGZ predsedniku republike Sandru Pertiniju Ob Vaši Izvolitvi za predsednika republike prejmite v imenu Slovenske kulturno - gospodarske zveze in vseh vanjo včlanjenih organizacij iskrene čestitke. Prepričani smo, da predstavlja Vaša izvolitev veliko pridobitev za italijansko republiko, ki je v zadnjem obdobju šla skozi najtežje preizkušnje v vsej povojni zgodovini. Dejstvo, da so se ob Vašem imenu sporazumno zbrale vse demokratične sile, nas navdaja z optimizmom in utemeljenim upanjem, da se bo italijanska družba ob sodelovanju vseh demokratičnih komponent v bodoče razvijala po poti nadaljnje demokratizacije in napredka. Slovenci, ki živimo v mejah italijanske republik . vidimo v Vaši osebnosti zgled doslednega protifašističnega borca in zagovornika načel ustave, ki je izšla iz odporniškega gibanja. S problemi Slovencev ste gotovo seznanjeni, saj sle z njimi delili težka leta zaporov in konfina-cije. V prepričanju, da bo naš boj za enakopravno.'* in napredek našel v Vr'l osebi občutljivega prijatelja, Vam želimo uspešno delo. Slovenska kuUurno - gospodarska 1 zveza po potrditvi svetovalcev sejo odložil. V tem tednu se bodo sestala politična vodstva skoraj vseh strank, da opredelijo stališča do sestave nove občinske uprave. Danes se sestanejo republikanci, ki bodo razpravljali o novem političnem položaju, ki ga povzroča številno predstavništvo liste z melono in o o-stavki, ki jo ponuja tajnik Suklan, Sindikati so napovedali stavko, ker lastniki zasebnih avtobusnih po djetij ne uresničujejo sklepov vsedržavne delovne pogodbe in deželnega integrativnega sporazuma z dne 16. 11. 1977. Podjetja se niso držala niti obljube, da btdo nakupila nove avtobuse, najela se dodat no delovno moč in smotrneje uporabila dosedanje osebje ki ga imajo na razpolago. Jutri ob 10. uri bo v Vidmu na sedežu CISL zborovanje, na katerem bodo sindikalni predstavniki o-risali delavcem vzroke stavke in na katerem bodo sprejeli važne odločitve za prihodnje cbdtbje. • šolsko skrbništvo obvešča, da 30. t.m. zapade termin za predstavitev prošenj za suplente na ljudski šolski ustanovi in CRAC1S za šolsko leto 1978/79. Predstavniki strank in skupin med včerajšnjim sestankom na županstvu NA FESTIVALU ZNANSTVENE FANTASTIKE Sinoči nam je festival znanstvene fantastike nudil dva celovečerna filma. Najprej smo gledali delo Fran coza Edmonda Sechana cPhoto-sou-venir», v katerem igra J. C. Carrie-re. Film se začenja, kot drugi, ki smo jih te dni gledali, s situacijo zdravnika, ki mora nadomestiti ljubljeni osebi organ, potem pa se razvije na precej izviren način: zdravnik odkrije namreč fotoaparat, ki ima lastno, avtonomno življenje in ki skuša s svojim jezikom komunicirati z ljudmi. Drugi film na sporedu je bil angleški *The Glitterbalh režiserja Harlega Cocklissa. Tokrat gre v izhodišču za film o vesoljnem poletu, poudari pa se vloga avtomatične Glitterball, ki se hrani s človeškim mesom ter ima posebne moči, ki jih nekdo skuša uporabiti v zle namene. Še vedno moramo poudariti osrednjo vlogo retrospektive ameriških tserialov». Tokrat smo gledali izbor zgodnjih epizod, od nemega filma do prvih let zvočnega. Louisa MATURE NA NAŠIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH Pri izpraševanju bodočih vzgojiteljic velik poudarek na praktičnem znanju Na oddelku za otroške vrtnarice opravlja zrelostne izpite 23 kandidatinj Na vseh slovenskih višjih srednjih šolah, razen na klasičnem liceju, kjer so že končali z izpraševanji, so tudi včeraj nadaljevali z ustnim delom zrelostnega izpita. Tokrat smo se dalj časa pomudili na oddelku za otroške vrtnarice pri slovenskem učiteljišču. Usposobljenostni izpit za otroške vrtnarice opravlja letos 23 deklet, msd katerimi so tudi štiri privatist-ke. Z razliko od ostalih šol marajo vrtnarice odgovarjati pri ustnih izpitih na vprašanja iz vseh (13) predmetov, ob koncu pa bodo morale o-praviti še preizkušnjo iz didaktike. Zaradi velikega števila predmetov, ki v teh dneh belijo glave bodočim vzgojiteljicam, je izpraševal-na komisija razvrstila lete v dve skupini: humanistično (slovenščina, italijanščina, pedagogika in psihologija, petje in glasba, zgodovina ter zemljepis) in znanstveno (matematika, prirodopis, higiena, gospodinjstvo, verouk, teorija telovadbe), tako da kandidatinje najprej odgovarjajo na vprašanja iz predmetov ene skupine, nato pa še iz druge. Izpra-ševalno komisijo sestavljajo profesorji, ki so med šo,Iškim leta(n poučevali dijakinje, predseduje pa ji ravnatelj učiteljišča prof. Egidij Košuta. Izpraševanje je bolj sproščeno kot na dingih šolah, saj profesorji dobro poznajo kandidatke, le te na tudi nimajo toliko treme, ko stopajo pred »lastne* predavatelje. Vprašanja se, kjer se le da, navezujejo na prakso, s katero se bodo bodoče vzgojiteljice spoprijele, ko bodo pre stopile prag vrtca. Tako je bil npr. govor o tipih igrač, ki so najbolj primerni za predšolske otroke, o izbiri otroških pesmi, o predstavitvi pesmi otrokom, o zgodbicah, o obsegu otroškega glasu. Med izpitom iz petja in glasbe morajo dekleta tudi izvajati pesmi n' harmonij in jih istočasno zapeti. Izredni pomen praktičnega znanja za bodoče vzgojiteljice nam je v krajšem pogovoru omenil tudi pred sednik izpraševalnc komisije prof. Košuta. Da bi 1 ' • otroške vrtnarice tem bolje pripravljene ob vstopu v vrtce, morajo med šolskim letom na hospitacije, v zadnjem letniku pa že nastopijo same, v glavnem po mestnih vrtcih. Obvladati morajo tehniko risanja na tabli, izdelovati 'morajo igrače 'z plasteline (po pismenih nalogah so morale kandidatke tudi izdelati take igrače in izdelale so razne ježke, veveričke, lisičke, ribice, slončke, ki so prave umetnine v malem), podajati morajo pravljice na privlačujoč način, k.i. jim bo omogočalo, da bodo vzbudile v otroku čim večje zanimanje. Med šolskim letom so se lahko vrtnarice udeležile strojepisnega tečaja, kar jim odpira nove možnosti pri zaposlovanju, tečaja za kuhanje, nekajmesečnega tečaja za prvo pomoč. Šola je tudi priredila zanimivo predavanje o potrebah pred- netiko in ustanavitev šahovskega krožka. Omenil pa je tudi težave, s katerimi se srečuje šola — pomanjkanje strokovne literature, didaktičnih sredstev, v bližini šole ni otroškega vrtca, vendar je pot šele pred nekaj leti ustanovljenega oddelka za otroške vrtnarice že nakazana. Sedaj jo bo treba prehoditi. Člana kitajske ambasade na obisku v Miramaru Včeraj sta obiskala mednarodni center za teoretično fiziko v Miramaru člana ambasade LR Kitajske v Rimu, da bi preučila možnosti o sodelovanju med miramarskim centrom in kitajskimi znanstveniki. V teku so namreč pogovori, da bi prihodnje leto prišla v Trst delegacija znanstvenikov iz LR Kitajske, Predstavnika ambasade Shih in Vang sta se po obisku v Miramaru srečala tudi z rektorjem tržaške univerze prof. de Ferro. «Trics(e» nova ladja Tržaškega Lloyda Tržaški Uoyd razpolaga od včeraj z novo ladjo za tovorni promet. Gre za 12 825-tonsko ladjo »Trieste*, ki bo 25. t.m. odplula na prvo plovbo na Daljni vzhod in bo tudi kasneje vzdr- ževala zveze na tej progi, skupno z dvoičico «Serena», verjetno pa bo v bližnji bodočnosti povezovala tudi Italijo s Kitajsko. Ladja lahko sprejme 16.000 kub. m. raznega blaga v vrečah in 227 kontejnerjev, od katerih 30 s hladilnikom. To je že deseta nova tovorna ladja Tržaškega Uoyda v zadnjih petih letih in s tem so izpolnili prvi ciklus radikalne obnove ladjevja te družbe. V imenu družbe je včeraj prevzel ladjo upravnik dr. La-calamita, ki je tudi obrazložil programe za razvoj trgovskih zvez Tržaškega Lloyda. Slovensko deželno gospodarsko združenje sporoča, da je spremenjena telefonska številka sedeža v Trstu. Nova številka je 62953. Časnikarji novemu predsedniku republike Predsednik deželne časnikarske zbornice Italo Sončim jp v imenu vsgh. časnikarjev Furlani«« ■ je - Julijske‘krajine poslaf novoizvoljenemu predsedniku republike Sandru Pertiniju brzojavko, kjer med drugim pravi, da se časnikarji naše dežele zelo veselijo ob njegovi namestitvi na Kvi-rinal, saj je on, Pertini, človek, ki združuje v sebi najžlahtnejše ideale demokracije in svobode. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIlllMllllllllllllllllnMIIIIIIMIIIIIIIIIIIUIIIIIIHIIIIIIItllMIIIIIIIIIIMaillllllllHII JAVNI SESTANEK V BOLJUNCU Nameni Liste per Trieste izrazito protislovenski V gledališču F. Prešeren je imel uvodne besede član IO SKGZ Bogo Samsa VČERAJ PO VEČURNEM DELU V Dolini odprli spomenico s štirimi izvodi Edinosti Spomenico so pred sto leti rodoljubi vzidali v srednji kamen spomenika, ki spominja na dolinski Tabor KD ima danes sejo ožjega vodstva, I šolskega otroka in 3-dnevni izlet v petek pa pokrajinskega vodilnega Slovenijo, kjer so se lahko dijakinje seznanile z vzgojno - izobraževalnim sistemom v matični domovini. Prof. Košuta nam je omenil tudi druge akcije, ki so že načrtovane za prihodnje šolsko leto: ustanovi- organa, prav tako se bodo najbrž sestali tudi socialisti, katerih pokra-jinsn izvršni odbor je podal ostavko. Pričakovati je nato vrsto sestankov med strankami, d" preverijo možnosti sporazuma. Želeti je, in v tem smislu so se že izrekle sindikalne organizacije in nekatere politične sile, da se bodo tako imenovane «u-stavoe* stranke, ki imajo v novem občinskem vetu so’idno večino, spo-razumeh in s tem omogočile krajevnim upravam enotno in učinkovito delovanje, kar bo najboljši odgovor poskusom vračanja našega mesta v roke nazadnjaškim meščanskim krogom. Jutri 24-urna stavka šoferjev avtobusov zasebnih podjetij Deželna tajništva sindikatov FIL TAT - CISL, FIA1 CGIL in UIL TATEP - UIL so proglas.1 la za jutri 24 urno stavko av tobusov in blagovnih prevoznikov Stavk i se bo »ačela jutri ob 8. uri in se bo končala ob 8. ari v petek softrji zasebnih avtobusov .ia rednih progah pa bodo stavkali od 20. ure danes do 20. ure jutri. Sinoči je bil v prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu javni sestanek o političnem položaju na Tržaškem po junijskih volitvah. Sestanek je priredilo PD »France Prešeren*, uvodno besedo je imel časnikar in član IO SKGZ Bogo Samsa, sodeloval je tudi tajnik SK GZ Dušan Udovič. Predavanje spada v prizadevanja SKGZ, da se potom svojih predstavnikov sreča s kraškim slovenskim prebivalstvom in osvetli rezultate zadnjih deželnih političnih volitev. Bogo Samsa je najprej označil izide volitev na Tržaškem kot pretres, saj so glasovi Liste per Trieste močno zavozlali politično življenje v Trstu. Osnovna karakteristika omenjene liste pa je, da je izrazito protislovenska. Iz govorov njenih izvoljenih predstavnikov je razvidno, da vodstvo liste goji izrazite šovinistične in iredentistične težnje. Poleg tega se lista zavzema za to, da bi zavrli gospodarski napredek Trsta v imenu rentnega kapitala in posebnih beneficijev, ki naj ohranijo pri življenju parazitsko buržoazijo. Lista per Trieste izraža v svojem političnem programu tri osnovne zahteve: ustano- vitev integralne proste cone, uvedbo upravne avtonomije mesta ter revizijo osimskega sporazuma, ki naj ukine industrijsko cono na Krasu. V bistvu se Lista per Trieste postavlja kot odkrit nasprotnik osimskih sporazumov. Slovenci nasprotujemo vsem zahtevam liste, saj so proti našim koristim. Integralna prosta cona bi pomenila ustvariti železno zaveso in izolacijo Trsta, preprečila bi sleherni gospodarski razvoj mesta in okolice. Zahteva po avtonomiji skriva težnjo po razbitju dežele Furlanije - Julijske krajine na dva dela. Slovenci sc temu upiramo, saj predstavljamo nedeljivo e-noto in moramo naše probleme reševati v enem okviru. Industrijska prosta cona lahko pomeni jamstvo za gospodarski razvoj pokrajine in dežele. Poleg tega Lista per Trieste odklanja sodelovanje s sosednjo Jugoslavijo. Njeni voditelji predlagajo, naj se Trst gospodarsko poveže z Bavarsko in Avstrijo in naj postane tržaška luka konkurent jugoslovanskih luk. Uvodu Bogota Samse je sledila diskusija. Prisotni so izrazili željo po tesnejših stikih med vodstvom SKGZ in njenimi člani. Sinoči so v prostorih prosvetnega društva »Valentin Vodnik* v Dolini odprli spomenico, ki so jo pred dnevi našli v srednjem kamnu spome-nli-a Tabora. Ob številni prisotnosti domačinov, krajevnih oblasti ter člana Zveze borcev iz Doline, ki so pravzaprav izgrebli listino in jo o-hranili, 30 odprli ovoj ter spravili na dan bogato vsebino. Prisotni so sicer bili delno razočarani, ker so pričakovali, da se bo prikazal kak star rokopis ali kako posebno znamenje iz časa dolinskega Tabora. V omotu pa so bili skrbno zaviti in shranjeni le časopisi, ki so poročali o pomembnem dogodku z dne 28. oktobra 1878. To so: Edinost št. 20 z dne 26. oktobra 1878, Edinost št. 21 z dne 9. novembra 1878, Edinost št. 22 z dne 23. novembra 1878 ter Edinost št. 23 z dne 14. decembra 1878. Zraven ra je bil priložen še Triester Zeitung z dne 28. oktobra 1878. Domačini so spomenico odprli po predhodnem posvetovanju z ljubljanskimi strokovnjaki. »Operacija* je trajala skoraj dve uri, saj je bilo treba najprej z vso pazljivostjo odstraniti vosek, bile zadelane odprtine. Nar ' je oilo tre ba robove ovoja narrrikati 'S posebno tekočino, da stfW*»bm' h6«lf, kajti bili so otrdeli in močno lomljivi. Vsa previdnost pa ni bila zaman, kajti dokumenti, ki so jih razgrnili, so kljub spoštljivi starosti še vedno čisti in lahko čitljivi. Časopise bo zdaj treba še tehnično in strokovno obdelati zato, da jih bodo lahko Do-linčani ohranili brez nevarnosti pred okvarami. Celotnr-'- ■ procesu so prisotni sledili z velikim zanimanjem in napetim pričakovanjem. Med delom samim so padali celo duhoviti dovtipi, ki so oblažili naelektreno pričakovanje. Zdaj je končno razjasnjeno poglavitno vprašanje in potešena najmočnejša radovednost. Spomenica ne skriva več nobenih skrivnosti, toda člane odbor'1 za proslavo stoletnice dolinskega Tabora čakajo še važni sklepi in odgovdrne odločitve, (bp) Na festivalu »Unita in Dela* Zanimiva razprava o zasebnih sredstvih javnega obveščanja V prostorih tržaškega velesejma se je včeraj nadaljeval pokrajinski festival «Unita in Dela*, Osrednja točka sporeda je bil nastop soviet-ske folklorne skupine Prietenija, ki je izvajala venček narodnih plesov in povsem navdušila občinstvo, ki je do kraja napolnilo gledališko dvorano festivala. Pred nastopom sovjetskih plesalcev pa .je bila v konferenčni dvorani zanimiva okrogla miza o problematiki zasebnih radijskih in televizijskih postaj, ki jo je vodil Mauro Mancini, ki pri vsedržavnem vodstvu KPI odgovarja za probleme zasebnih sredstev javnega obveščanja. Tema debate je bil odnos med zasebnimi radijski in televizijskimi postajami in pa med javno radiotelevizijo, odnos, ki vzbuja v zadnjem času val polemik med strankami. Mancini je obrazložil stališče KPI, ki predvideva regulamentacijo zasebnih sredstev javnega obveščanja v sklopu demokratizacije in reforme radiotelevizijske ustanove. Zatem se je odprla posebno zanimiva diskusija, v kateri so prisotni o-bravnavali tudi problematiko ustanovitve deželne slovenske televizije. Danes se bo festival nadaljeval z okroglo mizo o perspektivah Trsta po upravnih volitvah, na kateri bodo izvoljeni predstavniki KPI v tržaški občinski svet in rajonske svete, odgovarjali na vprašanja občinstva. Razprava o varstvu okolja, ki je bila na programu danes, pa je odložena na soboto. V kulturnem programu bo nastopil mo ški pevski zbor Vesna iz Križa, zatem pa bo koncert pop ansambla Storm.v Six. Na pobudo ženske komisije KPI bo v okviru festivala delovala danes in v petek posebna ekipa tržaškega centra za rakasta obolenja, ki bo na razpolago ženskam za terapevtski pregled prs. • Miljska občinska uprava prireja v petek, 14. julija, ob 20. uri na Trgu Marconi v Miljah javno zborovanje, na katerem bodo predstavili obširno študijo o regulacijskem načrtu zgodovinskega središča Milj. Na zborovanju bosta prisotna tudi nailjski župan Bordon in inž. Roberto Costa. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 126 165: Opčine: tel. 211-001; Prosek; tel 225141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Vlilje: tel. 271-124. Francoski in angleški film Drevi dva sovjetska filma in delo belgijskega režiserja Ggsniera in Georga B. Seitza «The Eiploits of Elaine» (1911) nas je seznanil z največjo, mitično zvezdo tega -žanra, igralko Fearl White. Tri epizode v slogu feljtona, ki so nam jih predvajali, so nam nudile prikaz izredno zabavnega «seriala». Po zgodbi je bil zanimiv tudi nasled nji, Bena Wilsona in Francisa Forda «The Power God* (1925), vendar je tu prepočasen ritem onemogočal zabavo. Nazadnje smo gleda-1 li še epizodo iz zvočnega seriala Ar-1 manda Schaeferja in Breezgja Re-evesa Easona *The Miracle Riden, ■ (1935) v katerem nastopa prvi in največji mit westerna, Tom Mix, tu v svojem zadnjem filmskem nastopu. šlo je za zelo zabavno delo, v katerem se stalno prepletajo prvine uiesterna in fantastike. Prikazan je bil tudi dodatek lanski retrospektivi, v kateri smo spoznali dva velikana klasičnega ameriškega filma, režiserja Toda Brow-ninga in igralca Lona Chanega. Gledali smo njun zgodnji film rOutside the Law» (1921), ki nas je spet seznanil z mojstrsko Broumingovo mi-zansceno. Simpozij o perspektivah energije je prišel do drugega dneva, v katerem je imel glavno predavanje prof. Edgardo Picciotto iz univerze v Bruzellesu, ki je razpravljal o energiji s strališča geokemije. V razpravo je nato posegel med drugimi inž. Giorgio Mazzotti. Drevi bomo lahko gledali po jutranji in popoldanski retrospektivi dva sovjetska filma ter belgijsko delo. (sg) V Rossettiju pripravljajo uprizoritev nove operete V Rossettiju bodo danes ob 21. uri uprizorili zadnjo pred:,lavo operete «Izgubljena ženska» Giuseppa Pietrija. Po današnji predstavi bo zastor Rossettijevega odra zosirt ao sobote, 22. t.m., ko bo m spr/ edu prva predstava nove operete, ki jc že pripravljajo, to je ^Vojvodinja iz Chicaga» Emmericha Kolmana, katero sta pripravila Gino Landi in Tomas Breitner. Med tisoči obiskovalcev, ki si bodo prišli ogledat to opereto, bo tudi nekaj sto potnikov angleške ladje «Oriana», ki bo pristal v našem zalivu. Ladja ima med svojimi najzanimivejšimi postanki, za katere organizatorji potovanja upajo, da bo tako tudi v nap,ej, prav festival operete v Trstu. Zaradi tega so organizatorji festivala sklenili prenesti predstavo, ki je bila predvidena za torek, 25. t.m., na sredo, 26. t.m. XVI. MEDNARODNI FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA GRAD SV. JUSTA Od 21.15: «5 minuti della cata-strofe* (dolgometražni film Sovjetske zveze) Anatolija Ivanova; «11 ciclista deH'Apocalisse» (kratkometražni film Belgije): «L'intelletto delfUniverso* (kratkometražni film Sovjetske zveze). KINO EXCELSIOR Ciklus filmov «Fant’America 2: Serials*. Od 15. ure naprej: «L’impero fantasma* (1935) Brovverja in Basona, 12 epizod. CAPPELLA UNDERGROUND Ob 10. uri: «Superman» Fleischer-ja (1941 - 1943), 8 «cartoons». V primeru slabega vremena bodo predstave na odprtem premeščene v kino Excelsior. Predprodaja vstopnic pri centralni blagajni. Vsi filmi so prepovedani mladini pod 14. letom starosti. Kino Gledališča V Rossettljii Wdah.es; v sredo, ob 21. uri ponovitev operete »Izgubljena ženska* Giuseppa Pietrija. Režija Gino Landi, scenarij Pasquale Grossi, orkester bo vodil dirigent Dario Indrigo. Med drugimi nastopajo tudi Evelina Sironi, Giorgio Valletta, Daniela Mazzuca, Aurora Banfi, Sandro Massimini in Pietro Nuti. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2 (tel. 68311). iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii VČERAJ POPOLDNE PRI MEDJI VASI Tragična smrt delavca pod težkim buldožerjem Ponesrečenec, Sergio Giusto iz Portogruara, je bil zaposlen na delovišču bencinovoda Trst-Visco Na delovišču bencinovoda Trst -Visco v bližini Medje vasi je včeraj v zgodnjih popoldanskih urah v tragičnih okoliščinah izgubil življenje 38-letni Sergio Giušto iz Muz-zana del Turgnano pri Portogrua-ru. Giusto je upravljal buldožer, s katerim je prevažal od vznožja Grmade do jarka bencinovoda pesek za zasipanje cevi, ki jih ni mogoče zasipati s kamenjem, ampak morajo biti ovite v plast mivke in peska. Med vožnjo z buldožerjem po izredno strmi rebri je vozilo, morda zaradi prevelike obremenjenosti ali zaradi navadne okvare začelo drseti Po pobočju; Giusto je poskusil zavreti, kar pa mu žal ni uspelo. Padel je s sedeža in obležal pod buldožerjem, ki se je prevrnil. Njegova delovna tovariša, Alessandro Cio-cia in Vincenzo Dipierro, ki sta v jarku z lopato prekrivala cev s pe skom, sta nema prisostvovala tragediji, ki se je dogajala kakih dvajset metrov nižje. Takoj sta priskočila Giustu na pomoč, a žal mu nista mogla Več pomagati. Na kraj so prihiteli agenti komisariata javne varnosti iz Sesljana in reševalci Rdečega križa iz Trži- ča, ki pa so lahko žal le potrdili Giustovo smrt. Truplo ponesrečenca so prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. tev dramskega odseka, tečaj za fo- ........................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiMiiiiiiiii.....................................................mi.. VRSTE NA MEJI, PRAZNE TRGOVINE V MESTU »Po nedavnih občinskih in deželnih I predno en sam avtomobil pripelje volitvah se je zaskrbljujoče zmanj- čez mejo. Posledica; mnogi avtomo-šalo število jugoslovanskih kupcev bilisti se naveličajo čakanja in se v Trstu*. S temi besedami začenja I usmerijo proti Gorici in Vidmu, red- intervju, ki ga je dal uredniku agencije Italia predsednik tržaškega združenja trgovcev dr. Giuseppe Dei Rossi. Upad števila jugoslovanskih državljanov pomeni, po njegovem mnenju, resno nevarnost za tukajšnje gospodarstvo obenem pa lahko sproži veliko krizo pri zaposlovanju mlad’h ne le v tržaški pokrajini, temveč tudi v številnih podjetjih Veneta, Lombardije in Toskane, ki oskrbujejo trgovine našega mesta z raznoraznim blagom. Statistike kažejo, da je še do pred kratkim privozilo skozi mejne prehode z Jugoslavijo v Italijo v poprečju od 4 do 5 avtomobilov vsako minuto. Sedaj je potrebno kar četrt ure ke vztrajneže pa temeljito »prebrskajo* jugoslovanski cariniki, tako da jim ob prihodu v Trst preostane kvečjemu denar za nakup para kavbojk in za kosilo. Poleg tega so se sami Jugoslovani, ko so zvedeli za dolge kolone ob mejah tržaške pokrajine, odločili, da gredo nakupovat v cenejšo in vljudnejšo Gorico. Tako stanje je povzročilo velik preplah med tržaškimi trgovci, ugotavlja agencija Itali? Znano je, da ima Trst v Italiji največ trgovin. Na vsakih petdeset ljudi pride namreč v poprečju po ena trgovina, vzrok za tako »nenormalno* porazdelitev pa je vsekakor izredno intenzivna trgovina na drobno z Jugoslavijo in tudi z drugimi vzhodnimi državami. Jugoslovani, ki prihajajo v Trst ne kupujejo v našem mestu blaga in drugih industrijskih proizvodov izključno za zasebno uporabo, temveč tudi zato, da bi jih nato preprodajali, seveda po mnogo višjih cenah, v druge vzhodne države. Prav zaradi tega se je v Trstu tako bohotno razcvetela trgovina na drobno, ki je vsrkala mnogo tukajšnje delovne sile, tiste delovne sile, ki ni dobila zaposlitve v preskromnih tržaških industrijskih obratih. Če se sedaj tržaškim trgovcem šibijo kolena, to prav gotovo ne gre pripisati jugoslovanskim oblastem. Vsa povojna zgodovina odnosov med Italijo in Jugoslavijo lahko na nedvoumen način dokaže, koliko si je Jugoslavija prizadevala in si tudi sedaj, po podpisu osimskih sporazumov, še v večji meri prizadeva, da bi se še bolj okrepili dobrososedski odnosi med državama. Vendar jugoslovanske oblasti ne morejo prezreti in dopustiti nedovoljenega preliva dinarjev in mark v naše mesto, kot tudi morajo obve- ščati svoje državljane o ponareje nem denarju, ki kroži med tistimi, ki menjujejo v Trstu dinarje na črno. Medtem se tržaški trgovci že dva tedna, ob petkih in sobotah, ne poslužujejo več običajnih dodatnih prodajalk, ker se je število kupcev znatno zmanjšalo. Prav tako ne naročajo več toliko blaga v tovarnah, kot so ga še do pred mesecem dni. Podjetja iz Prata, Veneta in Milana, ki oskrbujejo tržaški trg, so zagrozila z zaporo tovarn, če se bo tako stanje nadaljevalo še dalj časa. Jugoslovanske oblasti pa zaradi objektivnih okoliščin, ne morejo več tolerirati prejšnjega stanja, pravi a gencija Italia, sklicujoč se na svo je informacije. Včeraj prvi dan slovenskega poletnega centra Včeraj se je v prostorih dijaškega doma v Trstu pričel slovenski poletni center, ki ga pripravlja tržaška občinska uprava in ki bo trajal do 28. tega meseca. Center združuje v tej izmeni 85 otrok, ki prihajajo vsak dan s posebnim avtobusom iz Križa preko Proseka in Barkovelj po samem mestu do dijaškega doma. Tu ostajajo d0 16.o!). Pod oskrbo osmih animatorjev in zdravstvene delavke se otroci med seboj spoznavajo v skupni ign, za prihodnje dni pa imajo v programu ogled pristanišča, izlete, 0-gled cirkusa, kraške hiše in drugih značilnosti krajevnega značaja-. • V preteklih dneh so dokončno obnovili vodstvene organe združenja trgovcev; izvolili so člane vodstev odseka za trgovino na drobno, odseka za trgovino na debelo in s tujino ter odseka za turizem, za merkantilne in pomožne dejavnosti ter za promet. Za predsednika združenja za triletje 1978 -1981 je bil potrjen Giuseppe Dei Rossi, za podpredsednike pa so bili prav tako potrjeni Giorgio Naibo, Gulio Pe-trucc0 in Giorgio Covidin. Miraniarskl park — »Luči in zvoki* ob 21.30 «Maximilian of Mexico empe-ror’s tragedy» (v angleščini); ob 22.45 «11 sogno imperiale di Miramare* (V italijanščini). Prevoz z motornim čolnom s pomola Audace ob 20.20 li> ob 21.50 ter iz Miramara ob 22.45 in ob 00.05. Ariston 21.30 »Fellini Satyricon». Režija F. Fellini. M. Potter, H. Keller, L. Bose, M. Noel, Capucine. Mignon 16.00 »Shalako*. Sean Connert. Brigitte Bardot. Nazionale 17.00 «Ma papa ti manda sola?*. Barbra Streisand, Ryan 0'Neal. Grattaciclo 16.00—22.15 «Scandalo *1 sole*. S. Dee, R. Egan, T. Donahue. Excelsior Festival znanstvenofantastičnih filmov. Fenice 17.00 «Bermude: la fossa ma-ledetta*. Arthur Kennedy, Janet A' gren, Andres Garcia. Rifz 17.00 »Melodrammore*. Enrioo Montesano, Genny Tamburi. Eden 17.00 «Lady Chappley junior*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristnllo Poletna zapora. Filndrainmatico 16.00 «L albergo degli stalloni*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.00—22.00 «Mash». R. Altman, E. Could. Prepovedan mladini poč 14. letom. Barvni film. Capitol 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 «L'esor-cista II — L'eretico». R. Burton. Prepovedan mladini pod 14. letoffl. Moderno Poletna zapora. Ideale Poletna zapora. Vittorio Veneto Poletna zapora. Astra 17.00 »Attila*. Av Quinn, S. D>" ren. Radio 16.30 »Per 1'amore di Cesarina*-Barvini ■ film, W. Chiari, G. Brtf mieri. Včeraj-danes Danes, SREDA, 12. julija MOHOR Sonce vzide ob 5.27 in zatone 20.54 — Dolžina dneva 15.27 — L*1' na vzide ob 12.25 in zatone ob 0.1®-Jutri, ČETRTEK, 13. julija DRAGAN Vreme včeraj: Najvišja temperatur* 24.2 stopinje, najnižja 20,2, ob 13, uri 23.3 stopinje, zračni tlak 1015,3 ml* rahlo narašča, vlaga 72-odstotna, nebo oblačno, padlo je 0,2 mm dežja, veter zahodnik jugozahodnik 15 km na uro, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 11. julija 1978 sta se v Trstu rodila dva otroka, umrlo pa je 1® oseb. RODILA STA SE: Pamela Morozzi. Valentina Urbancich. UMRLI SO: 82-letni Giorgio Ritoss*. 87-letna Lucia Rupena vd. Rupen*. 14-letni Nicola Giuricin, 86-letni Ardi' to Prodi, 76-letna Maria Ielussich P°r-Geremia, 82-letna Carmen Servadri. 79-Ietna Angela Pečenko vd. Baucef' Bavčar, 49-letni Oreste Sacchet, 23-let' ni Nevio Peric, 67-letni Remigio Grego, 86-letni Ferdinando Mosetti, 6®' letni Riccardo Vatta, 85-letna Amali* Eberhart. vd. Bevilacqua, 70-letni Fran' cesco Covacich, 73-letna Aurelia Cot-terle, 78-letni Guido Bonetti, 77-letnI Stanislav Perovšek, 83-letni Giacom® Grioni, 85-letna Aida Di Tante vč-Degani. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6. Ul. Cavana JL Erta S. Anna’l0, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. ure in od 16. do 20.3®) Ul. Dante 7, Istrska ul. 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Istrska ul. 7. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance iNAši in ENFAS od 22. do 7. ure: telef' '.t 732-627. I III I I I I I — Namesto cvetja na grob Palmir* Černjava darujeta Anica in DraP Štoka 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V počastitev spomina pok. Stank* Perovska daruje družina Junc 10.0®® lir za SPDT. Ob drugi obletnici smrti našega dragega ANGELA CARLIJA - KRALJA se ga spominjajo žena Romana, sinova Giani in Marino z družinama. Trebče, Opčine, Briščiki, 12. julija 1978 SEDEM ODBOROV VSEDRŽAVNEGA SVETA ZA JAVNO ŠOLSTVO Ustanovljen tudi odbor za odnose med šolo in jezikovnimi manjšinami Se vedno na mrtvi točki vprašanje avtonomije zavoda za industrijo in obrt V četrtek, 6. julija 1978, je Vsedržavni svet za javno šolstvo ustanovil sedem »navpičnih* odborov, ki oodo v skladu z odlokom predsednica republike št. 416 iz leta 1974 in s Pravilnikom sveta obravnavali vprašanja, ki se tičejo šol različnih Vrst in stopenj. Medtem ko je delo vodoravnih odborov odvisno pred-sem od ministrovih pobud, saj iz-eka'° mnenja o zadevah, ki jih Predloži minister, naj bi navpični udori po lastni uvidevnosti predlagali ministru ukrepe za izboljšave na posameznih področjih. Na šestem metu med temi odbori je odbor za od-ose med šolo in jezikovnimi manj-toami, katerega ustanovitev so trije astopniki manjšinskih šol zahtevali ‘e ". septembra 1977, Vseh sedem avpičnih odborov se bo konstituira-,°,se)e jeseni, ko se bo Vsedržavni »r, sci svet ponovno sestal in dolo-u njihovo sestavo. Ostali navpični odbori imajo sle-°ece delokroge: •h Vprašanja, ki zadevajo struktu-ureditev in potek študija na yišjih srednjih šolah, v poklicni j J^razbi in v umetnostnih šolah. Odnos med šolo in šolsko upravo. Vprašanje decentralizacije, reforme in uprave ministrstva za javno šolstvo. 3' dolski koledar, delovni urnik in 4 ?3anizaci.ia šolskega dela. Oprava in namestitev šolskega o sebja. ■ Eksperimentiranje in strokovno izpopolnjevanje. ' italijanske šolske, vzgojne in kulturne ustanove v inozemstvu in yprašanja v zvezi s povezavo med italijansko šolo in šolami v dr *avah EGS. ysedržavni šolski svet je na isti , eli izglasoval mnenje o novih o-razcih osebnostnih listov na osnov-e in nižje srednje šole, o novem Programu latinščine za klasične gimnazije in liceje ter o programu in ,°ccovahju za natečaj za nadzornice nižjih in višjih srednjih šol. Minerski odlok od 18. 1. 1978, ki do-aea ozemeljsko razporeditev teh nad urnikov, predvideva, da mora biti ®uen od treh nadzornikov za literar-e predmete na nižji srednji šoli v aeželi Furlanij1 - Julijski krajini slovenskega jezika. Svoje bivanje v Rimu je zastopnik slovenskih šol v Vsedržavnem šol-skem svetu izkoristil tudi za to, da *e je v pristojnih uradih pozanimal, Cako je z reševanjem prošnje trža-pc občinske uprave za priznanje avtonomije slovenskemu poklicnemu za-n?du za industrijo in obrt ter prošte tržaške pokrajinske uprave za izključujeta. Predavanju bo sledila diskusija. Naslednji dan, v nedeljo, bo ob 9. uri služba božja, ki jo bo opravil tržaški škof mons. Loremzo Bellomi. Ob 10. uri pa bo na vrsti drugo predavanje z naslovom «Od poskusa totalnega uničenja do zarje novega krščanstva*. Preduva-nje nam bo razgrnilo, takšen je videti po šestdesetih letih ateizacij-ski podvig, ki, ga je s pozicij totalitarne ideologije in prakse pod-vzela prva komunistična država v zgodovini. O tej temi se bo v svojem nastopu razgovoril strokovnjak, ki že leta sledi s kvalificiranega evropskega opazovališča religioznemu dogajanju v Sovjetski zvezi. V nedeljo popoldne ob 16. uri bo končno na sporedu še okrogla miza na temo «Ob dramatični tridesetletnici: kominform in slovenstvo*. Beseda bo tekla o resoluciji komin-forma leta 1948 in o njenih posledicah na tukajšnje slovenstvo. Kako je prišlo do dogodka, katerega posledice so bile vsekakor — mo- goče bolj na psihološki kakor na politični ravni — katastrofalne7 Ali je «kominformistično razpoloženje* v Trstu samo še zgodovina? Taka bo v glavnih obrisih leto šnja Draga. Predavatelji bodo predstavljeni tisku in javnosti na predvečer v petek, 1. septembra, ob 18. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3. V tisku ie tudi Pilten »Draga '78», ki bo te dni razposlan PO MATURAH ŠE VEČJE ŠTEVILO MLADIH BREZ DELA Tudi na Goriškem popolnoma brez uspeha zakon o odpravi mladinske brezposelnosti T naši pokrajini je le 32 mladih (bilo jih je skupno 1.241) iz posebnih seznamov dobilo zaposlitev - Mladi ne zaupajo tem seznamom in si sami iščejo delo Ciklus koncertov v štivanski cerkvici Kot vsako poletno sezono prireja Avtonomna letoviščarska ustanova devinsko-nabrežinske občine tudi letos v štivanski cerkvici ciklus koncertov. Prvi koncert je na sporedu ie jutri in sicer ob 21. uri, ko bo nastopil orkester tržaškega gledališča Verdi, ki ga bo vodil Severino Zannerini. Orkester bo izvajal znana dela Vivaldija, Bacha, Areskga in Brittena, solist pa bo violinistka Fernanda Selvaggio. oiiiiiiiiiiiKi»iiMaiiiiii4iiiiaiiiigiiiilaiiiiiiailiiy,i,,l,il|iavillllliavaaviliatiaiiat|ii,|il||||||il||||B|||B||||||aB||t|||||i|| POGOVOR S PREDSTAVNIKOM STZ NA TRŽAŠKEM SEJMU X Čedalje več Tržačanov se odloči za kampiranje v sončni Dalmaciji Med turističnimi kraji v notranjosti države zanimanje zlasti za zdravilišča i,_, cijmoivc upiflVC i.' niso nobena redkost. Načrt pa predvideva predvsem izgradnjo velikega jezu, ki naj bi , omogočil Visli, da postane plovna od 300 do 330 dni v letu za ladje do 3500 ton nosilnosti. To uaj bi omogočilo veliko večji rečni prevoz blaga, morda za okoli 100 milijonov ton na leto, kar naj bi razbremenilo v veliki meri druge prometne žile. Predvidevajo nadalje izkop številnih prekopov ki bi povezovali razna rudarska področja. 13.00 13.30 18.15 19.20 19.45 20.00 20.40 21.35 22.05 13.00 13.15 18.15 18.40 19.00 19.15 19.45 20.40 21.05 22.25 18.00 18.15 20.30 21.00 21.05 ITALIJANSKA TV Prvi kanal Koncert ob 13. uri DNEVNIK in Danes v parlamentu Cirkus v svetu ZORRO (TV film): »Orel v težavah* Almanah, Vremenska slika DNEVNIK PAESAGGIO SEGRETO «Bonzojev velik dan* (TV priredba) Očetje in sinovi «Pad», 2. nadal.j. Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal Dnevnik - OB 13. URI Gledališki problemi Program za mladino: ANTE. LAPONSKI MLADE NIČ (TV film): «Snežna nevihta* Iz parlamenta Dnevnik - ŠPORT Programi pristopanja «Tarzan, gospod džungle* Vremenski napovedi Dnevnik - ODPRTI STUDIO DRAGI OČKA (TV film): «Ndkdar na prepozno* V evroviziji iz ZEMUNA: IGRE BREZ MEJA 1973 «Zdravo, par», 3. del Ob koncu Dnevnik - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana OBZORNIK «Salaš v malem ritu*. film DNEVNIK Uvod v igre brez meja IGRE BREZ MEJA prenos iz ZEMUNA To pot bodo igre v Zemunu z zemunskimi tekmovalci in še drugima iz šestih evropskih držav. Osrednja tema bo šah, saj se bosta v bliž- njih dneh spopadla Karpov in Korčnoj. 0 drugih igrah se še bolj malo ve, ker se lahko tudi spremenijo, , če bo, tekmovalna žirija tako želela. Pri vsej zadevi je v ospred ju srečanje mladih, skupno bivanje, spoznavanje krajev in navad. Tekmovanje samo je samo povod za te bolj koristne kontakte mladine v sicer problematičnem svetu. 22.30 Iz koncertnih dvoran: L. van Beethoven: V. sin-fonija Peta Beethovnova simfonija orkestra RTV Ljubljane, ki bo danes na sporedu, je bila posneta sredi aprila letos. Za uvodno besedo k simfoniji je bil naprošen znani slovenski muzikolog, ki se še posebej zanima za Beethovnov skladateljski o-pus, dr. Jože Sivec. Njegov uvod v koncert sloni na vprašanju: Beethoven klasik ali romantik? 23.15 DNEVNIK Koper 21.00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 ^Ličilo za ustnice*, film 23.05 «V kraljestvu zlatoroga* dok. film 23.35 Narodna glasba Zagreb 19.00 POROČILA 19.05 TV koledar 19.15 Mali svet 19.45 Popularna glasba 20.30 DNEVNIK 21.00 «Julijski dnevi*, dok. drama ŠVICA 20.10 DNEVNIK 20.25 Veliki skladatelji ameriške pesmi 21.05 IGRE BREZ MEJA 22.20 DNEVNIK 22.35 «Močan človek*, TV film TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00. 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Poletna beležnica; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Folklora slovanskih narodov; 9.30 Antologija ljubezenske lirike: 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Gugalnica: Cicibani, poslušajo; 11.00 Ljudje in dogodki; 11,35 Plošča dneva; 12.00 Najboljše zdravilo vseh časov — smeh: 13.15 Naši zbori; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.50 Prijeten popoldan z vami; 16.30 Otroci pojo; 17.05 Orkestri Italijanske radiotelevizije; 17.25 Glasbena panorama; 18.05 «Los desperados in njihova republika*, radijska zgodba; 18.25 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15.30, 16,30, 17.30. 18.30, 21.30 Poročila; 7.05 -.8.00 Glasba.za dobro jutro; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 Otroški kotiček: 10.40 Glas ha in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.45 Festivalbar; 12.00 Na prvi strani; 12.05 .Glasba po željah; 14.00 Samoupravljavec; 14.10 Plošče; 14.33 Italijanski zbori; 15.00 Knjižna rubrika; 15.15 Iz LP «Amore in prima vista»; 15.32 Simf. poemi; 16.40 Flash glasba; 16.45 La Vera Romagna; 17.00 Pismo iz...; 17.40 Glasbeni notes; 17.45 Med zamejskimi rojaki; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Oddaja progresivne glasbe; 19.35 Iz opusa velikih mojstrov; 21.00 Večerni zbori; 21.33 Rock party; 22.00 Jazz; 22.30 Današnji gost; 23.45 Glasba za lahko noč. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.20 Glasbeno prebujenje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni trenutek; 0.00 Radio anch’io; 11.30 Kako smo ljubil; nekoč; 12.05 in 13.30 Vi in jaz '78; 14.05 Glasbena oddaja z Riccardom Cocciantejem; 14.30 Radijska igra; 15.00 Poletje z nami; 16.40 Ansambel Area; 17.05 Bojevnik iz Cromvvella, 4. nadalj.; 17.15 Globetrotter; 17.55 L’utopia nel bose — 7. epizoda; 18.30 A. Sordi pripoveduje; 19.10 Nabožna oddaja; 19.15 Plošče; 19.50 «Za Lizo», radijska drama; 20.20 Večerni orkestri; 20.35 Poletni večer; 21.35 Le «vedettes»; 21.55 Antologija etnične in folklorne glasbe; 22.30 Naj o tem govorimo? RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 in T55 Za dobro jutro; 8.45 Da in ne; 9.32 Le ragaz-ze delle Lande, 2. epizoda; 10.12 Neka oseba pripoveduje svojo zgod-TVjfhCaKa d'identitalia: »Medicina bricolage*; 12.45 Okrogla miza; 13740 Glasbena oddaja; 15.00 Tukaj Radio 2; 17.55 Spazio X — glasbeni odmor; 19.50 Razprava petih; 22.20 Parlamentarna pano rama. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00 19.0(1 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Do bro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja: 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Igrajo majhni zabavni an sambli; 10.40 Zapojmo pesem; 11.40 Turistični napotki; 12.03 Po Ta lijinih poteh; 13 10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 15.30 Glasba po željah; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.45 Spomini in pi srna; 17.00 Loto vrtiljak; 19.05 Mia di mladim; 19.30 Zborovska glasba; Lahko noč, otroci ; 20.45 Ansambel Jože Privšek; 21.00 Koncert iz našega studia. iiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiimiifiimiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiminiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiininii,muli Novost na knjižni polici JULIJA PERCIVALL - PIXIE BURGER: «STEVARDESA Življenje pilotov, stevardes in drugega letalskega osebja s prikazom opravljanja njih službe in dogodivščin na letališčih in še posebej na poletih samih, je zanimivo. Zanimivo do lake mere, do privlači vse ljudi, ki samo od daieč poznajo ali gledajo to življenje. Zato imajo literarna dela, ki govore o letalih in letalskem prometu pa o ljudeh, ki s tem žive. še poseben mik. Spomnimo se samo na imeniten roman Letališče, ki smo ga pred leti dobili v slovenskem prevodu in ki je tudi pri naših bralcih bil deležen izjemnega uspeha. Že zaradi same snovi — in predvsem zaradi' tega — bo torej za mnoge bralce zanimiv roman iz živ- ljenja stevardes, ki je 'pod na- iiiiiiiiHiiiiiiiHiitniiiiiiiiiiifiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ju- tranji spori s sodelavci. Dobre lastnosti se bodo same uveljavile. Pismo s prijetnimi novicami. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Prehodne finančne težave, toda sledilo bo sijajno obdobje. Drobna prijetna zaupanja. Srečne večerne ure. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Moralno priznanje za opravljeno delo. Sijajna rešitev nekega delikatnega problema v družinskem krogu. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Prece-nitev tveganj vas lahko odvrne od napak. Realizacija nekega načrta. Ljubezenski odnosi zadovoljivi. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Žani- Horoskop mivi predlogi, vredni pomisleka. Dobro delavno razpoloženje zaradi moralne opore ljubljene osebe. DEVICA (od 23.'8. do 22. 9.) Težave se oddaljujejo. Potrpežljivost je najboljši izhod iz trenutkov sentimentalne zadrege. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V kolektivnem delu boste našli u-teho. Nesporazum vam lahko ogrozi vaš srčni mir. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Vse, za kar boste prijeli, vam bo šlo od rok. Trenutek za ureditev sentimentalnega življenja. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nagle odločitve ne bodo rešile ni-česa^. Uveljavljenje idej bo dalo negativne rezultate. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Upoštevanja vredni nasveti strokovno usposobljene osebe. Prehodni spor z ljubljeno osebo. VODNAR (od 21. 1. do 10. 2.) Po-mirljivost v poslovnih zadevah. Maloštevilna toda globoka zadovoljstva. Načrti za bodočnost. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vaša odločnost vam bo prinesla Spoštovanje pri nadrejenih. Treba je vzpodbujati dobre lastnosti ljubljene osebe. slovom STEVARDESA izšel pri Pomurski založbi v Murski Soboti. Napisali sta ga dve avtorici Julia Percivall in Pixie Burger, v slovenščino pa prevedla Diana Škoberne - Kobler. V privlačni opremi Lojza Logarja bo knjiga gotovo vzbujala pozornost širšega kroga bralcev. Temu pa je delo tudi namenjeno. Roman pripoveduje o štirih poletih na progi New Ydrk - London in nazaj, na kateri leti ustaljena posadka treh stevardes, strežnika in pilotov. O njih predvsem pripoveduje tudi roman. Sicer ne gre za kako zapleteno zgodbo in za konflikte temveč bolj za opis življenja in doživetij na poletu in pred njim. tudi ne gre za kako reševanje življenjske problematike. Pa je zato delo vseeno dovolj privlačno, ker je snov sama zanimiva. Pisateljici pripovedujeta predvsem o treh stevardesah ki skupaj stanujejo v New Yorku in po svoje doživljajo mladost, polete čez ocean in prosti čas. V ospredju pa je vendarle pripoved o stevardesi Betsi/. ki ima svojega fanta, slikarja, pa se med njima tako razplete. da se prijateljsko razideta. Betsg se zaljubi v prvega pilota svojega letala, nesrečnega in zaprtega moža. ki je v prometni nesreči izgubil ženo in otroka In med njima se splete liho in globoko čustvo. To pa je pravzaprav vsa zgodba romana. ki zanimivo pripoveduje o življenju v newyorškem stanovanju treh deklet, še več pa o doživetjih na poletih v London in nekaj tudi o tem. kako dekleta preživljajo vas od prihoda do povratka letala. In seveda o ljubezenskih doživetjih in hrepenenjih mladih deklet, ki so zaposlene v poklicu, ki je po mnenju mnogih za mlada dekleta najbolj privlačen. Zgodbo popestrujejo opisi drobnih prizorov kot je na pr. prikaz potovanja riialega dečka, ki komaj 6 let star vnovič potuje sam čez ocean. Očitno je. da avtorici poklic stevardese pobliže poznata in so zato opisi življenja resnični in prepričljivi. Sčveda pa t0 še ni jamstvo za dober roman. Roman, ki ga imamo sedaj pred seboj v slovenskem prevodu žal ostaja vse preveč na površju, na opisih zunanjih dogodkov in pogovorih protagonistov, ne da bi se poglobljeno spuščal v obravnavanje človeških in življenjskih problemov. Zahtevnejšega bralca zala tak način pripovedi o zunanjem odsvitu življenia ne bo zadovoljil, saj bo v romanu iskal nekaj več. Večina bralcev pa bo vendarle rada prebirala zanimiv pripovedni tekst in življenja mladih deklet. že zato ker pripoveduje o letalih in letalskem osebju, pa o poletih in privlačnem poklicu V tem pa ie tuni ves čar tega romana, od katerega torej ne smemo pričakovati preveč. Sl. Ku. NOGOMET V TREH EVROPSKIH POKALIH 13. septembra prvi spopadi Italijanske in jugoslovanske ekipe so pri žrebu na splošno imele dokajšnjo mero smole - Angleški ekipi že v prvem kolu med seboj ZORIC H — Včeraj so v tem mestu izžrebali pare prvega kola e-vropskih nogometnih pokalov. vse italijanske in jugoslovanske ekipe, razen Interja, ne bodo ime :e j*a začetku lahkega nela, saj se Podo spoprijele z dokaj kotiranimi enajstericami. V pokalu prvakov bo Juventus i-Sral z Glasgow Rangers (Škotska), partizan iz Beograda pa z Dinamo tžresda (NDR). Na papirju sta si °ua nasprotnika enakovredna, ra-zen tega bosta Juventus in Parti-zan igrala prvo tekmo doma. Kot kaže, ni bil žreb obema preveč naklonjen, vseeno pa bi po našem uinenju moral imeti italijanski prvak lažje delo. Naj povemo, da bo v 1 kolu na sporedu nekaj dokaj zanimivih srečanj, med katerimi vse kakor izstopa «domača* tekma med fanskim zmagovalcem Liverpoolom aglcš.dm prvakom Nottingham r orest, V pokalu pokalnih prvakov ne bi smela imeti Inter in Rijeka preve- Pokal prvakov Juventus (Italija) — Glasgovv Rangers (škotska) Partizan (Jugoslavija) — Dinamo Dresden (NDR) Pokal pokalnih prvakov Floriana (Malta) — Inter (Italija) KiJeka (Jugcsl.) — Wrexam (Vales) Pokal UEFA Dukla Praga (ČSSR) - LR Vicen-za (Italija) I*!Jen (Španija) — Torino (Italija) khnamo Tbilisi (SZ) — Napoli (It.) ™*lan (Italija) — Lokomotiv Košiče (ČSSR) Dinamo Berlin (NDR) - Crvena zvezda (Jugoslavija) «ajduk (Jugoslavija) — Rapid Duhaj (Avstrija) likih težav z nasprotnikoma, čeprav Je Wrexham (Vales), ki bo igral Pcoti Jugoslovanom, nedvomno moč-hcjši od skromnih Maltežanov. v pokalu UEFA je žreb določil aakjanskim in jugoslovanskim klu-hom dokaj močne ekipe. Vsekakor “° najtežje delo imel Napoli, saj Se bo srečal z zelo solidno sovjetsko enajsterico Dinamo iz Tbilisija. Mijah in LR Vicenza bosta igrala s cehoslovaškima ekipama (Lokomotiv Košiče in Dukla Praga), Torino Proti Gijonu (Španija), C. zvezda Proti Dinamu iz Dresdna (NDR), sPlitski Hajduk pa se bo spoprijel z dunajskim Rapidom, ki je na papirju zaenkrat izmed slednjih najlažja ekipa, če upoštevamo dejstvo, .a je letos zgubil svojega ngjbolj-®ega igralca Krankla, ki je presto-P1 k Barceloni. pfve tekme bodo na sporedu za ^ tri pokale 13. septembra, postna srečanja pa 27. septembra. Včerajšnja seja v rimu k poprečne rešitve n globlja vprašanja RlM — Italijanska nogometna sre-Pja je še naprej pod pritiskom za-adi afere, ki jo je sprožil milan-ki pretor Costagliola. Kot je zna-p°> je Costagliola najprej prekinil hhgometno borzo v hotelu »Leonardo ua Vinci*, nato pa še poslal 73 sod-hjh obvestil pripadnikom raznih klu-°°v. med katerimi sta bila najbolj hana predsednika Juventusa Boni-Pcrti in Torina Pianelli. "čeraj je bil v palači Chigi se-s,ahek med predsednikom italijanske hhgometne zveze Carrarom, tajnikom CONI Pese: ntejem, poslancem Evangelisti jem ter ministroma Scot-ujem in Pastorinom. Evangelisti je •J8 koncu dejal časnikarjem, da bo epetno ministrski svet v petek iz-F** 1 2 * * * 6 zakonski dekret, s katerim bo hjpgoče rešiti krizo. Pretor Costa-°jjcja je namreč izdal določila na Podlagi zakonov, ki urejujejo redna helovna razmerja. Za prestop nogometašev k drugemu klubu je nam-ec po zakonu notrebno ustrezno dojenje urada za zaposlovanje. Po hovem dekretu bi imeli nogometaši posebna delovna določila. V glavnem je to samo kritje resničnega vzroka. -Odvetnik Campana, ki je predsednik zveze profesionalnih nogometašev, je posegel pri pretorju Costaglioli, ker so pri prodajanju raznih igralcev imeli vedno glavno besedo posredniki, ki so pri tem po neuradnih vesteh tudi pospravili dokaj denarja v svoje žepe. Sedaj ni drugega kot pričakovati zakonski dekret, ki' bo zelo verjetno vse uredil, saj preveliki denarni interesi ne dopuščajo nogometu take krize. Poleg tega bo v ponedeljek sestanek, na katerem bodo prisotni vsi predsedniki profesionalnih ekip. Naj še povemo, da je odšel milanski pretor Costagliola v ponedeljek nemudoma na dopust in da sedaj vodi preiskavo pretor Michele Di Lecce. ANGLEŠKA BORZA Ardilcs in Villa s Mcnhamom LONDON — Člana novega svetovnega prvaka Argentine Osvaldo Ar- diles in Ricardo Villa bosta v prihodnji sezoni igrala za londonski Tottenharp Hotspurs. Novopečena svetovna prvaka sta podpisala pogodbo z angleškim prvoligašem za tri leta. Vodstvo Tot-tenhama pa je plačalo za vsakega nogometaša po 600 milijonov lir. Ta novica je bila za londonske časopise izredna, saj so dali trmu dogodku neverjeten poudarek in nekateri med njimi so jo objavili kar na prvi strani. Argentinca bosta odigrala prvo tekmo že 19. avgusta, ko se prične državno prvenstvo v Angliji in Tottenham Hotspurs bo odigral prvo tekmo s prvakom Nottingham Forest. Tako bosta Ardiles in Villa prva tujca, ki besta po dolgih letih spet igrala v prvenstvu nekdanjih nogometnih učiteljev. KL: preloženo tekmovanje CERVINIA — Zaradi zelo slabega vremena je bilo včeraj preloženo smučarsko tekmovanje »Kilometer lance*. Tekme se bodo, v primeru ugodnega vremena, nadaljevale danes. aillllllllllviillll II Ml mil MIHIH m lllll III lil Hill UMI IIIKIlllltlllllll MIH II lili lllltll III lil tlllllllllllllllll 1*11111 Milil ATLETIKA VČERAJ NA FINSKEM SARA SIMEONI 197 CM! Italijanska skakalka v višino je to znamko dosegla na včerajšnjem dvoboja Finska ■ Italija (181:185) KOUVOLA — Včeraj se je v tem kraju končal atletski dvoboj med Finsko in Italijo. V moški konkurenci je zmagala Finska, ki je tako nadoknadila zaostanek petih točk po prvem dnevu in je slavila na koncu zmago s sedmimi točkami naskoka. Moški dvoboj sc je končal s 114:107. V ženski konkurenci pa so gostje obdržale prednost iz prvega dne, ki je bila pet točk in končni obračun teh dveh vrst je bil 78:67. V skupnem seštevku pa so zmagali atleti in atletinje Italije s 185:181. Junakinja dvoboja je bila nedvomno skakalka v v:šino Sara Simeoni, ki je poskrbela kot že velikokrat doslej še za eno prijetno presenečenje in nov športni podvig z novim državnim rekordom. Tokrat je preskočila letvico na višini 197 cm, kar je obenem tudi drugi rezultat v zgodovini atletike ter letošnji najboljši dosežek na svetu. Od. leta 1971 je •ta..skakalka .popravila ali,,pa izboljšala italijanski rekord kar enajstkrat in njen napredek je točno 17 centimetrov. Prav nič ne pretiravamo, če rečemo, da je Simeonijeva po Ackermannovi prva kandidatinja, da preskoči magično višino dveh metrov. V moški konkurenci so drugi dan zmagali samo Simeon v metu diska, Mennea v teku na 200 m, Tržačan Piapan v troskoku ter štafeta 4x400 m v postavi Borghi, Bongiomo, Ma-linverni in Tozzi. To pa je bilo premalo, da bi «azzurri» slavili v domovini odličnih tekačev na dolge proge in metalcev kopja končno zmago. V ženski konkurenci pa so poleg Simeonijeve zmagale še Arniči v metu kopja z zelo dobrim metom, Dorio v teku na 1.500 m ter Petruc-ci v metu krogle. Zmagovalci v posameznih disciplinah: MOŠKI Hoja 10 km: Salonen (Fin.) 41‘20”3 400 m ovire: Alanen (Fin.) 51”07 Palica: Pudas (Fin.) 5,30 Disk: Simeon (It.) 73,94 200 m: Mennea (It.) 20”67 1500 m: Lokkanen (Fin.) 3'37”6 Troskok: Piapan (It.) 16,15 Kopje: Toivonen (Fin.) 84,28 10.000 m: Vaino (Fin.) 28’15”5 4x400 m: Italija ' 3’09”2 ZENSKE 200 m: Loihorinne (Fin.) 23”79 1500 m: Dorio (It.) 4T2”1 400 m ovire: Heinonen (Fin.) 59”18 3000 m: Pulkkinen (Fin.) 9’08”31 Krogla: Petrucci (It.) 16,71 Kopje: Arniči (It.) 57,94 Višina: Simeoni (It.) 197 Štafeta 4x400 m: Finska 3’38"2 Italijanska štafeta je zaostala samo za eno desetinko in je taka dosegla nov državni rekord. NOGOMET KOLESARSTVO 11 ETAPA «TOUR DE FRANCE* Na Pirenejih huda selekcija Včeraj je bil prvi na cilju Francoz Martinez ■ Bruyere le obdržal prvo mesto na skupni lestvici ■ Bernard Thevenet odstopil SAINT LARY SOULAN - Kot je bilo pričakovati, je bila včerajšnja, 11. etapa »Toura* izredno naporna. Za enega od favoritov te dirke pa je bila včerajšnja pirenejska tekma prava drama. Francoz Bernard Thevenet je namreč na vzponu Tour-malet odpovedal. Pojenjale so mu moči. Kljub prizadevanju ni mogel naprej. Odstopil je. «Tour» je tako »izgubil* zmagovalca iz leta 1977. Ce je bija včerajšnja etapa pogubna za Theveneta, pa so ostali favoriti po pričakovanju dobro vozili in prispeli na cilj z manjšimi zaostanki za nepričakovanim zmagovalcem, Francozom španskega porekla Marianom Martinezom. Joseph Bruyere je tudi tokrat u-spešno branil prvo mesto na skupni lestvici, a njegov položaj postaja majav, saj mu sedaj sledi Francoz Bernard Hinault »le* za 1'05” Vrstni red 11. etape (Pau - Pia D’Adet, 161 km): 1. Mariano Martinez (Fr.) 5.47’26” s poprečno hitrostjo 27,459 kilometrov na uro 2. Hinault (Fr.) 5.47’31” 3. Pollentier (Bel.) e.č. 4. Zoetemelk (Niz.) 5.47'45” 5. Agostinho (Port.) 5.48’54” 6. Kuiper (Niz.) 7. Sezenec (Fr.) 8. Galdos (Šp.) 9. Martin (Fr.) 10. Bruyere (Bel.) Skupna lestvica: 1. Bru.yere (Bel.) 2. Hinault (Fr.) 3. Zoetemelk (Niz.) 4. Pollentier (Bel.) 5. Kuiper (Niz.) 6. Agostinho (Port.) 7. Maertens (Bel.) 8. Martinez (Fr.) 9. Laurent (Fr.) 10. Galdos (Šp.) 5.48’55” 5.49'47” 5.49'56” 5.49’57” 5.49'58” 56.19'30” po 1’05” 1’58” 2’47” 4’08” 5’48” 6’25” 6'34” 7’15” 7’39’ V SOBOTO NA GORIŠKEM Na krožni dirki tudi Francesco Moser V organizaciji krožka «Moser club* iz Aiella in ob sodelovanju Turistične ustanove iz Gradišča - Redipu-glie bo v soboto, 15. t.m., s pričetkom ob 16. uri, krožna dirka za kolesarje profesionalce, ki bo služila italijanskemu selektorju za sestavo reprezentance, ki bo 27. avgusta nastopila na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Niirburgringu v ZRN. Proga, ki jo bodo morali prevoziti I 12-krat, bo merila 130 km in je na- RAVENA — Drevi bo v tem mestu podelitev letošnjih nagrad »Bravo ’78» in »Guerin d’oro», ki jih podeljuje športni tednik »Guerin športi vo». Zmagovalec nagrade »Bravo '78* je Anglež Jimmy Čase, ki igra pri nogometni ekipi Liverpool, »Guerin d’oro» bodo pa prejeli Roberto Fi-lippi (nogometaš Vicenze), G. B. Fabbri (trener, Vicenze) in sodnik Alberto Michelotti. Gf l.r iili/i ■ mmmmmmmmimiiMMmmmmmmmmmmmmmmmmmmmimmmmmimiiiimmmiMmmmmmmmimmiiiimiimmmmmmm^miiiiimmimmmmiimimmmmmmmmmmmimmmmmmmmmmii V Doberdobu srečanje v rugbyju lašč speljana tako, da bo selektor ugotovil trenutno formo najboljših italijanskih kolesarjev. Start bo ob 16. uri iz Zagraja. Kolesarji bodo nato vozili po Martin-ščini, Debeli Griži, Petovljah, Zdrav-ščini in zopet v Martinščino. Tekme, za katero vlada veliko pričakovanje, se bodo poleg številnih italijanskih in tujih kolesarjev udele žili tudi svetovni prvak Francesco Moser, Saronni, Gimondi, Bitossi, Baronchelli, Battaglin, Panizza, De Muynck, De Vlaerninok in Knudsen. TENIS Po wimbledonskem teniškem turnirju je sedaj na vrsti Davišov poka), v katerem se bodo konec tedna pomerile v četrtfinalu reprezentance Švedske in Španije ter ČSSR in Romunije v evropski A coni, medtem ko se bodo v evropski B coni spoprijeli teniški reprezentanti Madžarske in Italije ter Francije in Velike Britanije. BOKS LONDON — Britanec Johnny O-wen bo naslednji nasprotnik itali- janskega boksarja Franca Zurla za evropski naslov v petelinji kategoriji. RIM — Dnfe 2. avgusta bo v Tu-scolanu Mademu srečanje za italijanski boksarski naslov v težki kategoriji med Ca nojem in Baruzzijem. KOLESARSTVO Gioriandu prvi naslov BASSANO DEL GRAPPA - Leo i nardo Giorlando iz Palerma je osvojil prvi naslov italijanskega prvaka v dirkališčnih disciplinah. Kolesar iz Palerma je bil namreč najhitrejši v tekmi na 1 km s startom z mesta. Vrstni red: 1. Giorlando (Ekipa juga) 1T0”04 2. Dazzan (Lacij) 1’10”23 3. Fossati (Lombardija) 1’11”86 4. Frosi (Lacij) 1T2”18 5. Sassi (Emilija) 1'12”72 TENIS V teniškem tekmovanju za pokal Galea je včeraj Jugoslavija premagala Turčijo z 2:0. lIMMIIMMiMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMIIIIIMMIIMIIIIIIMIMMIIf rilllllllllllllllllllMIIIMIMMiniMIMMIIIII ATLETIKA DEŽELNO PRVENSTVO Skromna udeležba naših Pričakovati je bilo večji odziv s strani naših atletov in atletinj - Nekaj zadovoljivih izidov VySoboto in nedeljo je bilo v Trstu deželno prvenstvo za člane in članice. Kljub ne prav primernemu datumu (nekateri atleti vin atletinje so v tem času na dopustu) so dosegli nekaj prav dobrih rezultatov ter celo deželni rekord v kategoriji juniorjev. Žal. moramo tokrat omeniti, aa ni bil nastop slovenskih a-tletov in predvsem atletinj tako številen, kot smo pričakovali na tem tekmovanju, ki je gotovo najvažnejše (v deželnem merilu) v sezoni. Dva atleta in ena atletinja je za našo atletiko odločno, premalo, posebno če nato vidimo ostale naše atletinje na tribunah kot gledalce. V ženski konkurenci je torej nastopila le borovka Daniela Tretjak na 100 m, kjer je tudi zmagala z dobrim časom 12”4. Med moškimi sta nastopila dva naša atleta: član PRED SKORAJŠNJIM DVOBOJEM ZA SP KARPOV ALI K0RČN0J? K ■ gl Ob priložnosti poletnega praznika ŠZ Mladost je bil > v nedeljo v Doberdobu zanimivo srečanj* v rugby-ju. Srečali sta se namreč ekipi s Tržiškega ter pokazali osnove te za naše ljudi dokaj nepoznane športne panoge. Na sliki: prizor i nedeljskega srečanja Adrie Fabio Ruzzier je nastopil na progi 110 hs ter v metu kopja, medtem ko je borovec Stojan Udovič tudi metal kopje. Slednji nas je po več letih spet razveselil z dobrim mecom 55,24 m, s čimer je za sedel 6. mesto v mečni konkurenci furlanskih metalcev. Na splošno lahko ugotovilo lep napredek v moški konkurenci, predvsem pa zaprekašev, ki so v naši deželi gotovo na prvem mestu v dr žavi. Letošnji deželni prvaki MOŠKI 100 m: Bonafe (Pol. Lignanese) 10”9 200 m: Milieni (CUS Trst) 22”4 400 m: Calligaro (AtletttA’t)0) Jl49”0 800 m: Del Giudice (Atletica GO) 153’ 3 1500 m: l,Jl" e,u Del Giudice (Atletica GO) 3'54”8 5000 m: Lena (Atletica GO) 14'48”4 10.000 m: Miani (Atletica GO) 31’11"8 110 hs: 1. Floreani (Libertas UD) 14”7 2. Pagliaro (CSI Trst) 14”8 (nov mlad. deželni rekord) 9. Fabio Ruzzier (Adria) 18”1 400 hs: Pagliaro (CSI Trst) 55”3 3000 m zapreke: Baldan (Libertas UD) 9’11”0 Daljina: Zonta (Libertas UD) 6,96 \ išina * Tomasin (Libertas UD) 2,05 Troskok * Zonta (Libertas UD) 14,82 I Palica* , Cargnelli (Libertas UD) 4,80 I Krogla: j De Nadai (Libertas UD) 17,43 i Kladivo: Vecchiatto (Libertas UD) 66,30 [ Disk: 1 Tremul (CSI Trs") 51,28 I Kopje: | Del Torre (Libertas UD) 59,94 6. Stojan Udovič (Bor) 55,24 , 9. Fabio Ruzzier (Adria) 45,94 Štafeta 4x100 m: Libertas Videm 44"5 Štafeta 4x400 r : Atletica Gorica 3’21”9 ŽENSKE 100 m: Daniela Tretjak (Bor) Anatolij Karpov s svojimi sekundanti 12”4 F. Ruzzier Le nekaj dni nas loči od šahovskega dvoboja med svetovnim prvakom Anatolijem Karpovom in izzivalcem Viktorjem Korčnojem za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Dvoboj bo v filipinskem letoviščar-skem mestu Baguio, ki je oddaljeno kakih 250 kilometrov od glavnega mesta Manile, z izredne pozornostjo pa mu bo sledila vsa svetovna šahovska javnost. Najprej nekaj podatkov: dan pred začetkom, torej v ponedeljek, 17. t.m., bo žrebanje figur, redne partije bodo na sporedu ob torkih, četrtkih in sobotah, prekinjene partije pa bosta Karpov in Korčnoj igrala ob pone-dejkih, sredah in petkih, nedelja pa bo popolnoma prost dan. Vendar pa se šahista nista še zmenila za uro začetka partij, saj zahteva Korčnoj 15., Karpov pa 17. uro. Verjetno bo tu nastopil kompromis po posredovanju predsednika svetovne šahovske zveze F IDE dr. Maxa Euweja. Pri pravilniku tega dvobega je važna novost ta, da bosta lahko šahista igrala neomejeno število partij. To pravilo se tako torej prvič pojavi v dvobojih za svetovni naslov po 50 letih, ko sta Aljehin in Capablanca igrala na šest zmag ob neomejenem številu partij. Tudi tokrat bosta svetovni prvak in njegov izzivalec igrala na šest zmaganih partij, razlika med obema dvobojema pa je ta, da bi bit ob rezultatu 5 proti 5 rezultat dvoboja med Aljehinom in Capablanco leta 1927 razglašen za neodločenega in svetovni prvak (Capablanca) bi o-hranil naslov, na letošnjem dvoboju pa sploh ni določil o izenačenem rezultatu. Vsekakor je to bolj pravično, (še dobro, da je takrat Aljehin zmagal z rezultatom S proti i) soj so določila, ki na vse načine branijo interese svetovnih prvakov le nekoliko prehuda za izzivalca. E-dino olajšanje za Karpova je ostalo to, da če bi ta dvoboj izgubil, bi lahko kot sedanji prvak. zahteval revanšo še prihodnje leto. Karpov je izjavil, da upa, da se mu ne bo treba poslužiti te možnosti. Mnenje o dvoboju na neomejeno število partij so zelo deljena: vsa povojna prvenstva so bila ustrojena na 24 partij, ne pa m določeno število zmag, tako da je bilo na teh dvobojih veliko, vse preveč taktiziranja, iz katerega so izhajali neborbeni remiji ter izredno mirne partije. Tako pa mnogi trdijo, da je i-granje na šest zmag privlačneje, saj je tako popolnoma odpravljeno taktiziranje, šahista pa.se bosta borila prav v vsaki tekmi za zmago. Drugi pa spet trdijo, da tudi ta sistem ni najboljši, saj v tem primeru ne odloča šahovsko znanje in teoretična pripravljenost, temveč fizična moč in vzdržnost. Na tem dvoboju bomo videli, katera teorija je pravilnejša. Karpov in Korčnoj se j denarnem skladu dvoboja nimata kaj pritoževati, saj znaša ta kar 550 tisoč dolarjev, kar je več kot dvakrat toliko, kolikor sta dobila Fischer in Spasski v Repkjaviku leta 1972, pa še takrat je moral denarno pomagati neki angleški magnat. Kakšno je stanje v partijah med obema šahistoma? Karpov in Korčnoj sta se že srečala večkrat, vodi pa «Tolja* s 5 proti 4 ob dvajsetih remijih. Večina medsebojnih partij sta seveda igrala na finalnem dvoboju^za vetovni naslov leta 1974, ko je Karpov prevladal s 3 proti 2 ob 19 remijih. S tem dvobojem pa je tako tudi postal Karpov svetovni prvak, ker se je naslednje leto Fischer prostovoljno Odpovedal dvoboju za naslov, ker pač takrat F/DE ni sprejela njegovih zahtev o pravilniku dvoboja. Zahteval je namreč, da bi se igralo na 10 zmag ob seveda neomejenemu številu partij. Ce primerjamo sedanji pravilnik in tistega, ki ga je zahteval Fischer in se je zaradi njega nato umaknil iz šahovske arene, ne vidimo velikih razlik. Oba nasprotnika sta že pripotovala na Filipine ter se skrbno pripravljata (in ne samo šahovsko) na ta dvoboj. Tako sta se na ločeni tiskovni konferenci že *ošvrknila», saj je Korčnoj o Karpovu izjavil, da je ta Maden in suh» (kaj naj bi to pomenilo?), svetovni prvak pa je o «disidentu» izjavil, da je slednji sicer zelo dober šahist (kako ne bi mogel tega reči!?) in pravi borec, toda da ga kot človeka sploh ne ceni. To je bil komaj uvoa v pred-dvobojno psihološko vojno, ki se iz dneva v dan vedno bolj razvnema. Te dni se je Korčnoj spet oglasil ter v pismu zahteval, naj sovjetska stran sporoči sestavo delegacije, za katero on trdi, da je sestavljena iz tarmade anonimnih agentov*, ki bodo na vse načine pomagali Karpovu. šef sovjetske delegacije Viktor Baturinski pa je odgovoril, da ne bo dajal nobenih ir.frimacij o osebah, ki sestavljajo štab Karpova, češ da so ti redno prijavljeni. Še prej pa se je Korčnoj pritožil nad sovjetskimi oblastmi rekoč, da te preprečujejo njegovi ženi in sinu, da bi se kot on izselili iz ZSSR in da to počenjajo, da bi izvajali nad njim psihološki pritisk iv tem lahko mnoge resnice). Karpor doslej še ni sprejel izziva ter je lakonično izjavil, da bosta tu f.giala šah in ne druge igre*. Prireditelji so skušali umiriti psihološko vojno tako, da so priredili večerjo za oba igralca, vendar pa je tudi tu prišlo do sprva. Najprej so večerjo navovedulj za 19. uro, potem pa so Korčnoja obl estili, da je ta preložena na °1. Zgodilo pa se je, da je prišla sovjetska delegacija ob 19. uri ter za j ustila večerjo neposredno pred Kvčnojevtm prihodom, seveda ob ?1. trt. Torej dobro zrežirana *gra. vvrašanje le je, s katere strani prihaja. Tudi moskovska tPravda» vztrajno molči o Korčnoju, kot da bi Karpov igral z duhom, ne pa š Člove-kom. Uradno glasilo K P Sov jetske zveze sicer pravi, da bo Karpov obranil svoj naslov, vendar pa ne piše pred kom. Pač pa drugi sovjetski časopisi višejo 0 Korčnoju, toda kot o osebi dvom'hvik moralnih vrednosti in šahov*‘ !h kvalitet. Tudi mnenja o končnem izidu dvoboja so zelo deljen: vsi navsezadnje poudarjajo že znana dejstva in značilnosti oh^h iahistov ter pripisujejo le tem, ka'c > se bo dvoboj odločil. To vsekakor tudi drži, problem pa je, k ate, e ledi tu prevladale: ali Korčnojeva želja po maščevanju nad porazom leta 1974 in nato nad sovjetskim bajki lom proti njemp ter njegova trdna želja po revanšu ali pa Karpova izredno preračunana in hladna igra, njegova mladost in ne navez^dnje tudi ogromen sovjetski šahovski aparat, /ci ga podpira. DUŠAN JI LINČlČ Emil Frelih CAR INDIJSKEGA JUGA kajoči se gladini morja v katerem odblesku tonejo zvezde. Temne krošnje visokih palm z razkrečenimi pahljačastimi vejami rišejo fantastične sence figur. Kdaj pa kdaj jih zaziblje rahel vetrič z morja, ki sč, čeprav topel, usvežujoče prikrade tudi do nas. Z glasnim petjem se oglašajo škržati in njim podobne žuželke. Nočni zrak kdaj pa kdaj prereže krik vrane. (potopis) -J Neverjetna naglica spremembe razpoloženja, značilna velika protislovja starodavne Indije, je vplivala tudi J111 nas. Dremavica, ki se ie proti koncu dolge poti po-ot|la večine potnikov, je nenadoma prešla. Tistih dva-JJfjst kilometrov do Kovalama je minilo kot bi trenil. cilj se je prikazal v goščavi kokosovih palm. Pred jjizko moderno stavbo Palače hotela so pritekli mladi bosonogi nosači, ki so nas razmestili po hladnih sobah ® Prezračevalnimi napravami, po katerih smo med potio eko hrepeneli. Pod prho smo si končno sprali nevšečni ^ot- ki nam je lepil srajce ob telesa. Na kratkem sprehodu po obilni večerji, pri kateri s<... Dan boja je bil odgovor na hude nerede v Pamploni. Skupina baskovskih demonstrantov je namreč v soboto izkoristila tradicionalno ljudsko manifestacijo in zahtevala pomilostitev za vse politične zločine. Sledili so spopadi med gledalci in baskovskimi demonstranti, v katere je posegla policija. Prišlo je tudi do streljanja, obračun pa je bil eden mrtev in nad sto petdeset ranjencev. Baski so, kot rečeno, včeraj oklicali dan boja. Spopadi s policiio so se vneli v San Sebastianu, Bilbau, Vitorii. Najhuje je bilo v San Sebastianu, kjer je večja skupina demonstrantov napadla policijsko kasarno. Z barikadami so zastražili ulice ,da bi preprečili dohod okrepitvam. Po nekaterih vesteh naj bi mladega Urcola zadel gumiiast izstrelek, vendar očividci trdijo, da se je jasno slišal rafal iz brzostrelke. Kot poroča Euzkadi press, ki je izraz baskovskih separatističnih krogov, so bile tudi tri druge osebe hudo ranjene. Včeraj pa je skrajnodesničarska organizacija »apostolska protikomunistična zveza* prevzela odgovornost za umor mladega Rodrigueza Germana v Pamploni. Kot poudarja v svoji izjavi, so ga ubili, ker naj bi pripadal neki trockistični organizaciji in kot represalijo proti baskovskim separatistom. Ista organizacija naj bi prejšnji teden izvedla atentat na bivšega baskovskega voditelja Juana Echaveja v Franciji, (db) RIM — Italijanska televizija bo danes zvečer na drugem kanalu oddajala intervju z ameriškim pred- sednikom Carterjem. Program je bil posnet predvčerajšnjim v sodelovanju s francosko, angleško in japonsko televizijo. Za Italijo bosta šefa Bele hiše intervjuvala dopisnika RAI iz ZDA Antonello Mare-scalchi in Sergio Telmon. ANKARA — Neznani atentatorji so včeraj zjutraj umorili pisatelja in profesofjh na ankaranski univerzi Bedrettina Comerta. Teroristi so ga pričakali pred njegovim stanovanjem. V atentatu je bila ranjena tudi profesorjeva žena Agostina Co-vino, ki je italijanske narodnosti. Vzroki atentata niso znani. ST. PAUL (Minnesota) — Pri nerodnem padcu z odra gledališča v Saint Paulu si je prebil lobanjo kitarist ansambla «Rolling Stones* Bill yman Sprejeli so ga v krajevno bolnišnico s pridržano prognozo. Izdelali naj bi okvirni mirovni načrt - Arafat: Palestinci razpolagajo z letali BEJRUT — Krhko premirje iz prejšnjih dni se ni dolgo obneslo. Po vesteh, ki prihajajo iz Libanona, naj bi se predvčerajšnjih ponoči spet vneli spopadi med sirskimi četami in posameznimi desničarskimi skupinami in ostrostrelci. Nekaj i,-panja je vzbudila vest, da bo v prihodnjih 24 urah stopil v veljavo varnostni načrt za vzhodni del mesta. Ta načrt predvideva demilitarizacijo Bejruta in njegovega predmestja, kontrolo nad tem področjem pa naj bi prevzela libanonska vojska. Vendar je težko verjeti, da bo ta načrt uresničen, saj nasprotuje stališčem levice in Sirije, ki zahtevata prenehanje vsakršne dejavnosti desničarskih sil, njihovo razorožitev in razpustitev. Včeraj pa naj bi dosegli okvirni kompromisni načrt za rešitev libanonske krize. Načrt predvideva u-kinitev vseh vojaških vežbališč, tako desničarskih kot levičarskih, odhod falangističnih in liberalnih čet Gemayela iz Libanona in umik sirskih čet, kontrolo nad palestinskimi taborišči pa naj bi prevzela libanonska vojska. Nadalje naj bi dosegli z enotno politično pobudo širši sporazum med vsemi silami v deželi. Še vedno pa obstaja odprto vprašanje odstopa predsednika Sarkisa, čeprav fs sedaj povsod pozornost o pazovalcev usmerjena v Damask, kjer so na obisku številne vidne libanonske osebnosti, začenši s predsednikom zbornice El Assaadom. Njegov obisk naj bi bil zasebnega značaja, kljub temu pa ga je sprejel sirski predsednik Asad. Kot je težak in zapleten položaj v Libanonu, niso nič manj zapleteni odnosi med Izraelom in Egiptom. V svoji izjavi nekemu telavivskemu dnevniku je egiptovski predsednik Sadat ponovno zanikal vsakršno izraelsko suverenos nad zasedenimi arabskimi ozemlji in poudaril veljavnost svoiega zadnjega mirovnega načrta. To Sadatovo stališče so včeraj v Jeruzalemu ocenili kot najbolj nepopustljivo stališče, ki je bilo zavzeto od začetka neposrednih pogajanj med obema državama. Kljub teipu pa je izraelska vlade\,.k‘ je tudi na nedeljskem zasedanju ponovila, da je načrt nesprejemljiv, pripravljena o njem razpravljati na bližnjem zasedanju v Londonu, ki se ga bodo udeležili egiptovski, izraelski in ameriški predstavniki. Te dni pa je tednik Al - Watan Al -Arabi, ki ga izdajajo v Parizu, objavil izredno zanimivo izjavo palestinskega voditelja Arafata: Palestinci naj bi razpolagal-' z eskadriljo letal in naj bi bili usposobljeni za vodenje znanih mig 23 in francoskih mirage. Arafat se je pri tem skliceval na izjavo libijskega predsednika Ge- dafija, ki je' pred kratkim poudaril, da so dali libijska letala na razpolago palestinski revoluciji, (db) Preiskava o umoru videmskega paznika Santora Tožilec zahteval popolno oprostitev Gabrielle Parre VIDEM — Namestnik videmskega državnega pravdnika dr. Drigani. ki vodi preiskavo o umoru načelnika videmskih paznikov Santora, je včeraj izročil preiskovalnemu sodniku For-maiu poročilo o dosedanjih izsledkih ter ustrezno dokazno gradivo in obenem zahteval popolno oprostitev Gabrielle Parre. Dekle, ki je po rodu iz Vidma, vendar študira v Padovi, je bilo že nekaj dni p0 umora aretirano pod obtožbo sodelovanja pri zločinu, dober teden pozneje pa izpuščeno na prostost, ker so številne priče potrdile njen alibi. Kot smo poročali naj bi dva očivid- ca spoznala v dekletu brigadistko, ki naj bi streljala na podčastnika jetniš-kih paznikov. Izkazalo pa se je, da sta se priči zmotili, saj je ob uri, ko je teroristka streljala proti Santoru, Parra opravila v Padovi izpit iz političnih ved. Z izročitvijo zbranega gradiva sodniku Formaiu je tožilec dr. Drigani tudi formaliziral preiskavo. LA PAZ — Medtem ko je še v teku štetje glasov nedeljskih predsedniških in parlamentarnih volitev, prvih volitev po 12 letih vojaške diktature' napetost v Boliviji nevarno narašča. Tako levičarski kandidat in bivši predsednik Her-nan Siles Zuazo. ki je bil na oblasti od 1956. do 1960. leta, kot kandidat sedanjega režima gen. Juan Pereda Asbun si lastita zmago. Slednji, ki je izraz dosedanje vlade gen. Huga Banzerja Suareza pa tudi obtožuje predvsem levičarsko opozicijo, da se je okoristila z amnestijo in omogočila povratek prevratniških teroristov v državo. Glede na skope vesti iz La Paza in na še bolj skope uradne podatke o volitvah je položaj v Boliviji zelo nejasen. Siles Zuazo je že predvčerajšnjim na tiskovni konferenci napovedal lastno zmago ter poudaril, da bo na osnovi političnega sporazuma med opozicijskimi strankami izvoljen za predsednika (bolivijski zakon namreč določa, da predsednika izbere parlament med Bivši minister Colombo na procesu Lockheed Strahovita železniška nesreča na Kubi HAVANA — 23 oseb je zgubilo življenje, 13 pa je bilo ranjenih v železniški nesreči v pokrajini Sancto Spiritus, 400 km od Havane. Vest o trčenju med potniškima vlakoma je včeraj objavil kubanski dnevnik «Granma». PARIZ — Somalski predsednik republike Siad Barre je iz Kaira dopotoval v Pariz, kjer ga je popoldne sprejel predsednik Giscard D’Esta-ing. Zmago si lastita tako kandidat levičarske koalicije kot predstavnik dosedanjega vojaškega režima Obtožbe o volilni goljufiji - Grožnje levici RIM — Pred razširjenim ustavnim sediščem na procesu zaradi afere Lockheed je včeraj pričal nekdanji zakladni minister, sedaj pa predsed- nik evropskega parlamenta Emilio Colombo (na sliki med zasliševanjem). Bivši minister je moral odgovarjati na vprašanja o ministrskih sestankih, na katerih so govorili o finansiranju nakupa ameriških letal, vsekakor pa ni njegovo pričevanje prineslo nobenih novih elementov. .......................................................................................................................««»»«............................m..«.-.-........................................................................ V NOČI OD PONEDELJKA NA TOREK Bombni atentati na štiri Fiatove pooblaščene agencije sredi Turina Gmotna škoda ni velika - Odgovornost si lastijo «oboroženi komunistični oddelki» TURIN — Še neidentificirani teroristi, ki se izdajajo za pripadnike »oboroženih komunističnih oddelkov*, so včeraj ponoči napadli in poškodovali salone štirih Fiatovih pooblaščenih agencij v Turinu in v okolici. Atentati so zahtevali sorazmerno majhno gmotno škodo, so pa dokaz nove ofenzive zoper največji italijanski koncern. Prizadete družbe, ki so last različnih agentov ali podjetij, so »Sica* v Ul. Nizza, «Valle Giovan Batti-sta* v Ul. Madama Cristina. »Orec-chia e Scavarda* na Korzu Sira-cusa in «Sarauto» na državni cesti 24. V' slednjem primeru so uslužbenci odkrili bombo, ko so zjutraj prišli v službo in so nemudoma obvestili karabinjerje. Eksplozivni na- V mestecu Winnie v Texasu je policija odkrila trupla petih oseb, članov iste družine, ki so btle ubite In nato pokopane na vrtu pred lastno hišo. Med preiskavo so aretirali nekaj oseb, med njimi tudi neko žensko. Na sliki: kraj, kjer so našli trupla (Telefoto ANSA-UPI) boj pa je počil pred prihodom organov javne varnosti. Na srečo je bila gmotna škoda majhna in eksplozija ni zahtevala človeških žrtev. Če naj verjamemo letaku, s katerim so si «oboroženi komunistični oddelki* prilastili odgovornost za a-tentate, so bile bombe poskus sabotaže pred nekaj dnevi podpisanega sporazuma med upravo Fiata in sindikalno federacijo CG1L, CISL in UIL o nadurah. Pogajanja med upravo tovarne in sindikati so potekala v zelo napetem vzdušju tudi zaradi notranjih nasprotij in incidentov, ki so jih izzvali nekateri skrajneži. Sedaj, ko je bil sporazum podpisan, skušajo teroristične organizacije znova razpihati v požar iskre, ki še tlijo pod pepelom. Ni naključje namreč, da so obsodbo sporazuma «zabeležile» z opisom domnevnih Agnellijevih naklepov na škodo delavcev, ki naj bi jih Fiat lahko uresničila ob molku uradnih sindikatov. Obenem pa so še pozvali k sabotaži proizvodnih obratov in k omejevanju proizvodnje. Delavci in njihove organizacije pa so odločno obsodili atentate in zavrnili terorizem ter sabotažo kot metodo političnega in sindikalnega boja. Atentati in sabotaže — poudarjajo — služijo namreč le tistim silam, ki bi v Italiji hotele zbrisati dosežke demokracije, ob čemer bi se tudi izjalovilo vse to, kar si je delavski razred priboril prej z odporništvom in nato v tridesetletnih sindikalnih bojih, (vt) Umrl John Rockefeller TARRYTOWN — 79-letni John Rockefeller, najstarejši član ene izmed najbogatejših družin v /DA je umrl v prometni nesreči petdeset kilometrov severno od New Yorka na cesti ob reki Hudson. Nedvomno je bil John Davidson Rockefeller najmanj znan od vseh petih bratov Rockefeller. Njegov sin je guvečner Zahodne Virginije. NA DVOJEZIČNEM OBMOČJU POMURJA V Genterovcih mladinski socialno-geografski tabor Mladi raziskovalci zbirajo podatke o socialno-gospodarski strukturi ter o vlogi narodnostne enakopravnosti - Predavanje dr. Karla Šiškoviča kandidatoma, ki sta dobila največ glasov, če nihče o njiju ni dobil absolutne večine na volitvah). Prvi uradni rezultati so potrjevali Zua-zovo trditev, saj se je levica bližala absolutni večini glasov. Pozneje pa se je položaj popolnoma spremenil. Tudi režimski kandidat Pereda si je prilastil zmago in poudaril, da vodi s tolikšno prednostjo, da mu absolutna večina glasov ne more uiti. To je delno potrdila volilna komisija, ki je objavila podatke o približno tretjini preštetih glasov. Le ti pa so vsaj delno v neskladju z dejstvom, da je opozicija po neuradnih podatkih zmagala v štirih najpomembnejših volilnih okrožjih in sicer v La Pazu in Potosiju, kjer se je uveljavila levica, v Oruru, kjer prednjači KD in v Tariji, kjer je največ glasov dobil bivši predsednik Paz Estens-soro. Omenjena štiri okrožja združujejo več kot polovico vseh bolivijskih volilnih upravičencev. Od tod tudi obtožbe opozicije, da se režim skuša obdržati na oblasti z volilno goljufijo. Na sinočnji tiskovni konferenci je Sandoval Moran, kandidat levice za podpredsednika, dolžil vladi naklonjene skru-tinatorje, da so ponaredili kopico spremnih zapisnikov, vrsto žar pa naj bi odprli in delno izpraznili. Kot dokaz lastnih obtožb je Moran pokazal časnikarjem fotokopije dveh dokumentov: originalnega zapisnika, po katerem je opozicija dobila 229 glasov in režimska stranka 21 ter fotokopijo potvorjenega zapisnika, v katerem so zmago pripisali režimskemu kandidatu. Moran je še dodal, da ima dokaze o ponaredbi 250 volilnih žar, ki naj bi zadevale skupno 75.000 glasov. V znak protesta, ker osrednja volilna komisija ni sprejela dokazov levičarske koalicije o ponaredbi zapisnikov, so njeni predstavniki izstopili iz komisije in se obenem pritožili na mednarodno telo, ki nadzoruje potek volitev. Časnikarji in vsa država na spldh z nestrpnostjo pričakujejo poročilo tega organizma. Če je v obtožbah levičarske koalicije vsaj kanček resnice, ni čudno da je režimski kandidat gen. Pereda reagiral tako ostro. Najbrž je to oelo posreden dokaz, da se režimu, ki se je 12 let opiral le na vojaške puške in ne na soglasje ljudstva, majejo tla pod nogami. V intervjuju z urednikom neke buenos-airske radijske postaje je Pereda poudaril, da je «voliini izid dokončen in da ga bo v prihodnjih urah osrednja državna volilna komisija overovila*. Generalove besede so o-benem izzvenele kot opomin levičarskemu tekmecu Zuazu, katerega je obtožil, da skuša ustvarjati zmedo s širjenjem neresničnih rezultatov. »Mi, ki smo večina — je pomenljivo pripomnil — vemo kako braniti svoj krščanski in demokratični svetovni nazor.* (vt) LENDAVA — Gibanje Znanost mladini in Inštitut za geografijo ljubljanske univerze, sta tudi letos že sedmič zapored organizatorja mladinskega socialnogeografskega tabora na dvojezičnem slovensko madžarskem območju Pomurja. Tabor je v Genterovicih v lendavski občini ter bo trajal do 17. julija. Vsi dosedanji mladinski raziskovalni tabori, razen prvega, so bili na dvojezičnem območju, v Genterovicih pa je tokrat drugič, zato bodo dijaki lahko naredili primerjave z rezultati, hi so jih zbrali leta 1973. Šc vedno zastoji v blagovnem prometu med Avstrijo in Italijo RIM — Nadaljujejo se protestne akcije avtoprevoznikov na mejnih prehodih z Avstrijo predvsem na Brennerju in Kokovem, kjer so še vedno ustavljene kilometrske kolone tovornjakov. Na Kokovem je na avstrijski strani kolona dolga od 15 do 20 kilometrov, na italijanski strani pa le štiri kilometre. To je že deveti dan zastojev na mejnih prehodih, ki jih je povzročil sklep dunajske vlade, da uvede težak davek na tranzitni blagovni promet. Avstrijski avto prevozniki so nekoliko omilili pritisk na vlado, a položaj sc je ponovno poslabšal, ko so protestno akcijo začeli tudi italijanski mali avtoprevozniki. Da bi bila mera polna, so včeraj pričeli stavkali tudi uslužbenci italijanske carine, ki nočejo več delati nadur za smešno nizke plače. Po uvodnih predavanjih, ki so se začela v nedeljo, bodo mladi raziskovalci anketirali prebivalstvo v Genterovicih ter zbjrali podatke o socialno ekonomski strukturi, posebno skrb pa bodo namenili kmetijstvu in sodelovanju z družbeno kmetijsko proizvodnjo, vseskozi pa bodo preučeval tudi, kakšna je vloga narodnostne enakopravnosti. Naslednja naloga, katere se • bodo lotili, pa bo zbiranje podatkov na območju cele lendavske občine glede zaposlovanja, migracije, vpliva Lendave r.a okolico in zopet, v kakšnem položaju živi madžarska narodnost. Udeleženci tabora, teli je letos dvajset, bodo spoznali tudi literaturo, ki obravnava aktualna narodnostna vprašanja. Mladim je v ponedeljek direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu, dr. Karel šiškovič govoril o trenutnem položaju Slovencev v Italiji. Potem ko je širše spregovoril o zgodovinskih in geograf škili značilnostih, je dr. Karel šiškovič podčrtal, kako važno za slovensko narodnostno skupnostjo je uresničevanje načel o enakopravnosti jezika, razvoj kulture in narodnostnega šolstva v smislu globalne narodnostne zaščite. Osimske sporazume je dr. Karel šiškovič ocenil ža velik in kvaliteten, a za enkrat predvsem formalen napredek, kar pa bo treba čimprej uresničiti v življenju. Med razlogi, zakaj osimskih sporazumov ne uresničujejo hitreje, je dr, Karel šiškovič navedel sedanji položaj v Avstriji, pa tudi razmere, ko nekateri nazadnjaški krogi v vladi ne morejo razumeti, da je treba narodnostna vprašanja Slovencev razreševati po demokratični poti. E. RUŽIČ Priprave na afriški vrh v Kartumu KARTUM — Zunanji minister devetinštiridesetih držav članic Organizacije afriške enotnosti, ki zasedajo v Kartumu od 7. julija, so tudi včeraj nadaljevali proučevanje poročila o raz. voju osvobodilnega boja na nekaterih območjih črnega kontinenta. Ministri pripravljajo dnevni red 15. vrha šefov držav in vlad afriške celine, ki bo v sudanskem glavnem mestu od 18, do 21. julija. Še posebno so včeraj govorili o boju proti manjšinskim režimom v južni Afriki, Rodeziji in Namibiji ter med drugim poslušali poročilo predstavnka «patriotske fronte Zimbabveja*, ki je zavrnil vsakršno sodelovanje s Smithovo vlado in ostro kritiziral britansko pobudo za neboleč prehod oblasti na črnsko večino. Ministri so tudi sklenili, da ne bodo obravnavali nekaterih izmed najbolj kočljivih vprašanj afriške celine, kot na primer vprašanje krize med Etiopijo in Somalijo, o čemer naj bi diskutirali direktno na vrhu državnih in vladnih voditeljev. Švicarski zunanji minister v Kirnu RIM — šef švicarskega političnega departmaja (zunanji minister) Pierre Aubert in italijanski zunanji minister Forlani sta včeraj sklenila načelni sporazum o reševanju problemov 26 tisoč Italijanov obmejnega območja, ki hodijo na delo v Švico. To je bil pi^vi konkretni rezultat obiska švicarskega predstavnika, ki ga b0 danes sprejel tudi predsednik republike Per-tini. Forlani in Aubert sta se v medsebojnem pogovoru lotila tudi številnih drugih problemov, predvsem v zvezi s 500.000 italijanskimi emigranti v Švici. Govor je bil o novem švicarskem zakonu o tujih delavcih, ki močno zaskrblja italijansko vlado, o šolanju sinov izseljencev, o poklicnem usposabljanju in o socialnem skrbstvu za emigrante. Ministra sta se pogovorila tudi o razvoju gospodarskih in trgovskih odnosov med obema državama, to vprašanje pa bodo poglobili ob skorajšnjem prihodu švicarskega ministra za gospodarstvo v Rim.