AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANCUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER !ali» Ml, c!a Rusija ne pozna nobene krize. yj,ia je danes "najboljša dežela" na svetu CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 15, 1939 LETO XLII. — VOL. XLII. ^lin^If,'. ]4, marca- Joseph kmalu kapitalistično industrijo. mit imel >ov oseb, ki dobivajo X*" podPoro. Kot znano je ^žko Človeka v Clevelandu Ho a ^Poslovati starostno > UOi to % 't|J0cim je po f armarskih nekaj čisto navadne- davki S2N**. se poroča, da L"'J Ptjn"JJ'a ietos še nikakor kSli-?*' gksom katerih bi nekate !.ri občutni davki, o W"1 ameriškemu busi-WSkaSe^lt je sicer zadnji !l \ v 1 namignil, toda vodja h'X^tu, senator Bark-Slj'e>se ! aj Povedal, da kolikor ' 08 davki ne bodo zni- h ^i!>a,'ada Ircev KSltJ* °bhaja dan sv. Pa- h'VcVia Ircev- Irska dru' k5%tl?landu se pripravlja- R.S, ^ , dan za ogromno "SlhvS 'in1"6 Se bo ude,ežil° \Sc; J000 i J udi. Mestni \ i ipii bod ;o imeli isti dan IjTjV dolina Cer se vrši redna me d Tretji pijani paznik Te dni je bil obsojen na 30 dni zapora neki Steve Madjares. Plačati mora tudi $25.00 globe. Madjares je pazil na šolske otroke, ki zahajajo v šolo sv. Vida. Pri delu je bil pijan, poleg tega je pa povzročil pretep v neki gostilni na 63. cesti. Madjares ne«bo več pazil na varnost otrok, ker bo zgubil delo, ko se vrne iz zaporov. De Valera pride Common Pleas sodnik v Clevelandu Mr. Frank J. Merrick, je povabil predsednika irske vlade Eamon de Valera, da pride tekom maja meseca v Cleveland, ko bo slovesno otvorjen irski kulturni vrt. De Valera, predsednik irske vlade, je obljubil, da gotovo pride kot gost v mesto. Pastorji in gemblarji Protestantovski pastorji v Clevelandu so imeli te dni več zborovanj, pri katerih so obsodili vsakovrstne igre, ki se igrajo v cerkvenih prostorih. Pastorji trdijo, da nikakor ni prav, da se cerkve vzdržuje z gemblanjem. Opozorili bodo direktorja javne varnosti in zahtevali, da prepove vse igre v raznih cerkvenih prostorih. Lepo naročilo Edward Budd Mfg. Co. v Clevelandu je dobila od Rock Island železnice naročilo za deset najmodernejših železniških voz, ki bodo veljali nad en milijon dolarjev. Naročilo mora biti gotovo v dveh mesecih. šolski proračun Šole v Clevelandu bodo tekom prihodnjega leta potrebovale za obratovanje svoto $16,194,391. ali nekaj stotisoč dolarjev več kot -»'-vi; Ložka dolina j lansko leto. Plače mnogim uči Prostorih. tcljem so bile izboljšane. Berlin, 15. marca. Nemško vojaštvo, ki je zasedlo češko in Moravsko, je dobilo povelje, da razbije vsak češki upor napram Nemcem. Hitler je razglasil', da bo Nemčija vladala nad češko kot nad protektoratom. češke in Moravske ni več. Nemci so zasedli vso republiko. Vzhodni del češke republike je bil zaseden od madžarskih čet, dočim so tudi Romunci vzeli kakih dvajset rutenskih vasi in mest, ki so spadala sedaj po4 češko. Francija in Anglija se ne zganiti. češka vlada, ki je podala resignacijo, je v zadnjem trenutku pozvala češki narod, da se ne ustavlja nemškim vojakom pač pa mirno dovoli okupacijo republike Nemčiji. Republika čehoslovaška leži danes1 v razvalinah. Neprestani udraci od strani Hitlerja so razbili to prej sicer močno in svobodoljubno slovansko državo. Dogodki včeraj v Evropi so se vrstili sledeče: Slovaška je zapustila čehoslo-vaško republiko in se razglasila za neodvisno državo z neodvisno vlado. Hitler bo seveda kontroliral Slovaško. Pričakovati jG, da bo wedai Slo- vaški sledila tudi Rutenska ali Karpatska Ukrajina. Mdd tem se pa že Ogrska pripravl ja, da zasede Rutensko in odglasi slednjo Nov grob V torek popoldne je preminula po dolgi bolezni in trpljenju splošno poznana Frances Cerar, rojena Hribar, stara 60 let, stanujoča na 5819 Bonna Ave. Pokojna je bila vdova. Njen soprog Jakob in en sin sta umrla pred 13. leti, hčerka Angela pa pred 5. leti. Ranjka zapušča tu hčer Frances Russ in sina Johna, brata John Hribarja, dva pastorka in več sorodnikov. Pokojna je bila rojena v vasi Česnica, fara Moravče, kjer zapušča brata Joseph Hribarja, dve sestri, Terezijo in Josephine in druge sorodnike. V Clevelandu je stanovala 30 let. Bila je članica društva Srca Jezusovega, podružnice št. 25 S. ž. Z., Kluba slovenskih vdov in društva Lira. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v soboto zjutraj ob 8:15 v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče pod vodstvom Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda. Pqkojna je biLa znana kot skrbna mati in povsod priljubljena. Preostali družini naše iskreno sožalje. Bodi ranj-ki ohranjen blag spomin! za svojo last. češki ministri so resignirali z ministerskim predsednikom Be-ranom vred. Od nekdaj obširne čehoslovaške republike je ostala še zmanjšana češka in Moravska. Nemci in drugi so že prej ugrabili pet milijonov prebivalcev češki republiki. Madžarske vojaške čete so najbrž s privoljepem Hitlerja, prekoračile rutensko mejo in so zasedle mnogo mest in vasi ob meji. Anglija in Francija kot običajno držiti "roke proč" od vseh teh dogodkov. Nadalnja poročila se glase, da so nemške vojaške čete pripravljene, da vkorakajo v češko in na Moravsko. Skoro gotovo je, da bo Hitler najprvd vzel Moravsko, pozneje pa še!, češko. Slovaški parlament je včeraj odglasoval popolno neodvisnost. Predsednik nove slovaške vlade je Joseph Tiso, ki je bil še dan prej v Berlinu, kjer se je pet ur posvetoval s Hitlerjem. Slovaški parlament se zbere v kratkem, da se imenuje ustavodajna skupščina. Kova slovaška država ni druzejra kot slepo orodje v rokah Hitlerja. Štela bo nekako 2,600,000 prebivalcev, f«■ ^m^WmsKiKlmmi in češkimi -vojaki je že včeraj prišlo do spopada ob rutenski meji. V bojih je bilo mnogo vojakov ubitih in ranjenih. Nobena evropska dr- žava se ne zgane, da bi posredovala. Berlin, 14. marca. Dočim je Nemčija več mesecev mirovala, pa se je začela zadnje čase ponovno ozirati proti vzhodu, od koder pričakuje novih trgovskih zvez, da si Nemčija opomore v gospodarskem oziru. Vsa tujezemska politika Nemčije zadnje čase cilja za tem, da dobi Nemčija čim več vpliva na Balkanu. Tozadevno bi šla Nemčija celo tako daleč, da bi sklenila s Francijo prijateljsko pogodbo. Nemčija želi pred vsem, da dobiti vrnjene svoje kolonije, nadalje več vpliva na Balkanu, združenje Memel in Gdansk okraja z Nemčijo, nadalje želi pomagati Italiji v Sredozemskem morju. Nihče ne ve, kdaj bo Nemčija naredila odločilen korak. Hitler ima navado, da pusti, da zadeva dozori, potem pa naenkrat plane v javnost še predno morejo druge države misliti, da je kaj takega mogoče. Zlasti gleda Hitler zadnje dneve na češko. Spor med Čehi in Slovaki mu je zelo dobrodošel in bo na vsak način Nemčiji koristil. Na vsak način bo Nemčija z gospedstvom nad češko, dobila odprta vrata preko Poljske, da pošlje svoje izurjene čete, kjerkoli bodo to zahtevali nemški interesi. Washington, 14. marca, če bo kdo rešil spor v delavskih vrstah, ki traja sedaj že tri leta, bo to storil predsednik Roosevelt glasom izjave raznih delavskih voditeljev, ki zaupajo predsedniku. Obe bojeviti skupini ameriških delavcev se lahko spoprijazniti, .ko bo predsednik potom javnega mnenja naredil dovolj velik pritisk na delavske voditelje, ki so edini odgovorni, da prevladuje nesporazum med delavci. Javno mnenje pride pri tem v poštev v prvi vrsti, kajti delavstvo želi predvsem miru, da so gotovi delavski voditelji, ki živijo od prepirov v delavskih vrstah, kar pa končno delavstvu zelo škoduje. Mnogo problemov in načrtov je bilo že predloženih delavskim voditeljem, ki so pa dosedajzavrnili vsak poskus za spravo. Trmasta sta oba -enako, Wm. Green od American Federation of Labor, kot John Lewis, od C. I. O. . Včasih sta si-bila oba omenjena najboljša prijatelja in je tedaj delavstvo tudi napredovalo, dočim zadnja leta ne more priti do napredka radi sovraštva med delavskimi voditelji. Kjerkoli imajo delavci zadnja leta zaznamovati kak napredek, je slednjega povzročil predsednik Roosevelt, dočim so se delavski voditelji prepirali. To je vzrok, da povprečen ameriški delavec pričakuje od Roosevelta rešitve svojega položaja. Smrtna kosa V Mt. Sinai bolnišnici je preminula splošno poznana Mary Gornik, po domače BelČeva Mica, stara 55 let in stanujoča na 15625'' Holmes Ave. Bila je soproga dobro poznanega slovenskega krojača Jos. Gornika. Poleg soproga zapušča tu sina Joseph, Franka, ki je poznani slovenski odvetnik, Johna, Alberta, Mary in Ano poročeno Grzy-bowski, štiri pastorke in več sorodnikov. Pokojna je bila rojena v vasi Mali Log pri Loškem Potoku. Tu je živela 37 let. Bila je članica društva Kras št. 8 SDZ, Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete in podporna članica društva Ilirije. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8:15 iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 542 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzete in na sv. Pavla pokopališče. Bodi ranjki dobri materi in ženi ohranjen blag spomin. Naše iskreno sožalje preostali družini. Kazen za puntarje Mestne oblasti bodo te dni ostro kaznovale hujskače v mestnih zaporih v Warrensville, ki so v pondeljek zvečer priredili pravi punt v zaporih in obenem odšli na gladovni štrajk. Policija je prijela 23 teh hujskačev. Izdane so bile tudi strožje odredbe za nadziranje jetnikov. Politična seja V četrtek 16. marca sklicuje Slovenski demokratski klub 32. varde politično sejo v Turkovi dvorani na Waterloo Rd. Vabljeni so člani in nečlani. Razpravljalo se bo in vse natančno Rojakinja ubita Mrs. Mary živoder, 65 let stara, je sinoči kmalu po 9. uri nameravala na ulično karo na Addison Rd. in St. Clair Ave. Pri tem jo je zadel avtomobil. Dobila je take poškodbe, da je dve uri pozneje v bolnišnici umrla. Pokojna je stanovala na 1230 E. 172nd St. pojasnilo glede volitev za nove davke 22. marca. Pridite, boste slišali zanimive stvari. šole v Parmi Novi grobovi . V torek zjutraj je preminula Mrs. Rose Hrovat, soproga John Hrovata, 1140 E. 72nd St. Rojena je bila v Clevelandu leta 1899. Bila je hči Mr. in Mrs. John in Antonije Volk. Poleg soproga zapušča štiri otroke, John, Rose, Raymond in Lucille, brata Johna in sestro Ano Garvas. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v soboto zjutraj ob 9. v cerkev sv. Vida pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. V torek zjutraj je našla hči Adama Lichaness svojega očeta mrtvega v hiši na 2948 Minnie Ave. Ranjki je bil star 66 let, vdovec in zapušča šest otrok. Pogreb se vrši v petek iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. V torek zjutraj je preminul George Marton, 6224 Carl Ave. Rojen je bil v vasi; Potok. Star je bil 55 let. Tu zapušča soprogo Ano in pastorke Joseph in Frank Hozian. Pogreb se vrši v soboto zjutraj iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Pokojni je bij član 'društva sv. Josipa št. 99 I-IBZ. V pondeljek je preminul Mike Rudman, 1574 E. 26th St. Star je bil 66 let, vdovec. Pogreb se vrši v petek zjutraj iz zavoda A. Grdina in Sinovi. Naj bo mirna ameriška zemlja vsem preminulim! Naše iskreno sožalje sorodnikom ! Delegatinje Pri podružnici št. 10(SŽZ so Anglija in Francija mirni v slovaški krizi London, 14. marca. Tako angleška kot francoska vlada opa-zujeti dogodke na češkem in Slovaškem, toda je gotovo, da niti Anglija niti Francija ne bo v sedanji krizi posredovala. Anglija je sicer podpisala lansko leto neko pogodbo, glasom katere se zaveže, da ostanejo meje čehoslovaške republike take kot so bile določene v monakovski pogodbi, toda videti je, da Hitler lahko zasede vso češko, ne da bi se Anglija ali Francija zmenili za to. V angleškem parlamentu je neki laboritski poslanec včeraj zahteval od vlade pojasnila glede čehoslovaške krize, toda predsednik zbornice je izjavil, da je tako vprašanje izven dnevnega reda. ---o- Zadnja želja V garaži za hišo na 22631 Had-den Rd., Euclid, so našli mrtvega 69 let starega Emil Treterja, ki se je zadušil s plini, ki so vha-jali iz avtomobila. Poleg sebe je pred smrtjo položil pismo za svojo ženo. V pismu pravi, da ne more dobiti dela, da pa so vsi otroci dobro preskrbljeni, torej ga ne potrebujejo več. Naročil je ženi naj skrbi, da ga ne bodo oblekli v boljšo obleko, pač pa naj jo podari enemu izmed sinov. Truplo starega moža je našla njegova 14 let stara vnukinja Jean. Beneš in Masarik V nedeljo 2. aprila priredijo Clevelandčani ogromen sprejem dr. Edwardu Benešu, bivšemu predsedniku čehoslovaške republike, in Jan Masariku, ki je sin prvega predsednika. Sprejem se vrši ob 3. popoldne v mestnem avditoriju. To bo prvi obisk dr. Beneša v Clevelandu. Dr. Beneš se je glede prihoda v Cleveland izjavil: "Srečnega se štejem, ker lahko pridem v Cleveland, kjer prebiva toliko mojih rojakov in ker je bil v Glevekndu dom-Newton D. Bakerja, ki je bil iskren prijatelj čehoslovaške. "Cleve-landski orkester bo otvoril zborovanje, ko bo zaigral overture iz opere "Prodana nevesta," dočim bo pela ameriške in češke narodne pesmi Thelrna Votipka, ki je članica Metropolitan operne družbe, clevelandsko dekle od čeških staršev. Vstopnina v mestni avditorij bo po 50c, $1.00 in $1.50. Ves denar bo šel v pomoč raznim političnim beguncem na Češkem. Franco pomika svoje čete proti Madridu Hendaye, Francija, 14. marca. Najmanj šest divizij armade nacionalistov se je včeraj pomaknilo v bližino glavnega mesta Madrida. Gen. Franco je poslal tudi težke oblegovalne topo- Listnica uredništva Naročnik. — Omenili smo že večkrat na tem mestu, da predlog, ki bi podelil državljanstvo nad 50 let starim ljudem avtomatično, ni bil sprejet. Tekom letošnjega zasedanja kongresa se bo o dotičnem predlogu ponovno glasovalo. Lansko leto ga je uničil en sam glas, oddan od senatorja Reynoldsa, ki je zagrizen sovražnik vseh tujezemcsvv Ameriki. Paderewski v Detroitu Ignac Paderewski, slavni poljski pianist je odpotoval v Detroit. V Cleveland se vrne v sredini'maja meseca in bo imel tu koncert. V Clevelandu se je zadržal 14 dni, ker so se mu napele žile na desni roki. Sedaj je zopet dober. Šolske oblasti bodo najbrž prisiljene zapreti šole v bližnjem mestu Parma, Ohio. Med otroci divja influenca in škrlatinka. Tekom enega meseca je bilo odsotnih 1,400 otrok od pouka. V bolnišnici Jos. Fabian, ki živi na 161. cesti, je bil l-adi influence odpeljan v Huron Rd. bolnišnico. Obiski so zaenkrat strogo prepovedani. bile izvoljene sledeče delegatinji za konvencijo: Frances Sušel, Fi-lomena Sedej in Frances Sal-mich. Namestnice so: Mary Ur-bas, Mary Zalar in Ana šuštar-šič. Važna seja Young Ladies Sodality fare sv. Lovrenca ima v četrtek večer 16. marca sejo v šolskih prostorih. Začetek' seje je ob 7:15 zvečer. Vse članice naj pridejo! Pokalice Predlog senatorja Ashermana v državni zbornici v Columbusu, da se prepove prodaja pokalic in raket v državi Ohio, je propadel. Demokrati so bili proti prodaji, toda republikanci, ki imajo večino, so zmagali. ve na fronto. Stotero trukov vozi potrebno streljivo. Vse priprave za "zadnjo ofenzivo" so gotove. Gen. Franco dosedaj ni dobil obljube od lojalistov, da se brezpogojno podajo. ---o- Roosevelt pride? Kongresman iz 20. okraja v Clevelandu, Martin Sweeney, je povabil za dan 22. aprila v Cleveland predsednika Roosevelta in njegovo soprogo, Na omenjeni dan namreč priredijo prijatelji kongresmana Crosserja banket v hotelu Hollenden. Predsednik se ni še odločil, ako pride v Cleveland. Mestna elektrarna Mestna elektrarna v Clevelandu je naredila lansko leto $738,-815 dobička. Zgubila je sicer nekaj odjemalcev, toda dohodki so bili skoro enako Visoki kot pred enim letom. Mestna elektrarna ima danes nekaj nad 40,000 odjemalcev. Državljanske prošnje V našem uradu pišemo vsako soboto popoldne od 1. ure naprej, prošnje za ameriške prve ali druge državljanske papirje. DOMOVINA "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER »117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _____Published dally except Sundays and Holidays_____ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 month* Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. _ 5§§M53 No. 61, Wed., March 15, 1939 Evropska megla Pred enim letom so vkorakale nemške nacijske vojaške čete na Dunaj jn po dunajskih ulicah je odmeval "Sieg" in "Heil," kar je pomenilo, da je Nemčija zasedla bivšo Avstrijo in tako izbrisala iz zgodovine zadnje sledove nekdaj ponosnih Habsburžanov. Lete 1938 je bilo polno pomembnih dogodkov v Evropi. Evropa se je tresla v svojih temeljih. Ko je Nemčija praznovala te dni enoletni "Anschluss" Avstrije, je zopet prišlo do zelo nevarne krize. Na Češkem in v takozvani Slovaški je začelo grmeti. Za tem grmenjem se vidi roka Adolfa Hitlerja. Nadalje se je oglasil zadnji teden rusk; diktator Josef Stalin, ki je obtožil evropske demokratične države kot sta Anglija in Francija, da hujskajo Nemčijo nad Rusijo, da tako povzročijo vojno in potom vojne oslabijo enako Nemčijo kot Rusijo, dočim bi Francija in Anglija prišli zmagoslavni iz tega spopada. Španska civilna vojna se med tem bliža svojemu koncu. Komunisti so sicer skušali nadaljevati s prelivanjem krvi, toda španski narod je tako osirotel, da se je zoperstavil komunistom, katere je moral njih bivši zaveznik general Miaja ukrotiti s topovi in strojnimi puškami, da je izsilil mir. Nadalje smo čitali zadnji teden, da namerava Nemčija napasti Švico in Nizozemsko. Koliko je resnice v tej evropski megli, je danes še nemogoče povedati. Ti potresni sunki na političnem obzorju v Evropi so prišli v trenutku, ko se je pričakovalo, da se bo Evropa pomirila. Toda namesto miru vidimo danes v Evropi le oboroževanje, blazno oboroževanje. Anglija kot Francija se danes počutita mnogo bolj varni kot lanskega septembra, ko nista bili še pripravljeni za spopad. Hitler dobro ve, kako se Anglija hiti oboroževati in se je nekako prestrašil, a ob istem času se poroča, da Hitler ne bo čakal, da bosta Anglija in Francija popolnoma oboroženi. Kar Hitler namerava, bo naredil v nekaj mesecih. Ko je čeho§lovaška republika lanskega septembra izročila Hitlerju 3,595,000 svojih prebivalcev, Poljski 240,000 in pozneje Madžarski 1,064,000, je mislila vlada češke republike, da bo sedaj mir in se ne bo treba več Jboriti z manjšinskim vprašanjem. Toda češka vlada se je zelo zmotila. Čehoslo-vaška republika je danes zopet razdeljena v tri dele. Večino tvorijo Čehi, manjšino Slovaki, in ob vzhodni meji je nekaj ,stotisoč Ukrajincev. Vsak zahteva za sebe popolno svobodo in posledica bo, da jih bo tujec v kratkem dobil v svoje kremplje. Nemčija že od nekdaj zre proti vzhodu. Prepir in poboji v čehoslovaški republiki so ji prišli kot nalašč. Nemčija bo radi teh prepirov lahko vdrla v Poljsko in naprej v Ukrajino, razven če bo Rusija pripravljena udariti nazaj. Toda vse, kaže, da ima Nemčija danes veliko bolj ugodno priliko realizirati svoj "Drang nach Osten" kot pa jo je imela tekom zadnjih trideset let. Nemčija podpira -na vso silo avtonomsko gibanje med Ukrajinci. Pri tem seveda napeljuje vodo na svoj mlin. Tudi slovaško gibanje za avtonomijo je indirektno podpirano v Berlinu. Slovaki so danes kočljivo vprašanje. Namesto, da bi držali trdno s svojimi brati Čehi, so naenkrat začeli zahtevati absolutno neodvisnost, dočim so bili še do zadnjega tedna zadovoljni z avtonomijo. Končno se pa bo zgodilo tako, da jim bo Nemec gospodar, ker so zavrgli svojega slovanskega brata. Čudno je, kako megleni, kako kratkovidni so le premnogokrat evropski državniki. Češka vlada je sicer odstavila slovaškega ministerskega predsednika, toda slednji je apeliral na Hitlerja, ki je pa postal previden in ni takoj odgovoril zahtevi in prošnji voditeljev Slovakov. Hitler je mnenja, naj se Slovani sami med seboj prepirajo in tepejo in da ni vredno, da bi se pri tem prelivala nemška kri. In tako se bo tudi zgodilo. Ko bo oslabel eden kot drugi, tedaj bo Hitler prišel in pobasal vse skupaj v svoj žep. Hej Slovani, naša reč slovanska živo Idi je! Pripravljeni smo kot bratje skoro vselej za nebrat^ki spopad, dočim spoštujemo tujca, ki nam daje drobtine za borno življenje! Tako je pri Slovakih na severu, in tako je pri bratih Hrvatih na jugu. Hej Slovani, naša reč slovanska živo klije. Derejo nas pri zdravi koži! če niso španski komunisti zbežali z ambulanco ki je bila darovana od ameriških Slovencev, na Francosko, je zdaj v posesti Fran-covih čet. Jej, kako mora biti zdaj hudo našim rdečkarjem, ki so končno pomagali do lepe ambulance tako zasovraženim nacionalistom. Spodobilo bi se od generala Franca, da bi se za lepo ambulanco zahvalil našim rdečim rojakom v Ameriki, predvsem pa gl. odboru SNPJ. •> • » Lepe tiče so podpirali naši rdečkarji v Ameriki, k<> so tako vneto podpirali rdečo komunistično vlado v Španiji. Da, res, ptiče. Zadnje čase je ta rdeča vlada v Španiji tako letala sem in tje z aero-plani, da ji v Evropi ne pravijo zdaj drugače kot "leteča španska vlada." Po naše bi ji rekli netopirji, ali pol tiči pol miši. Zahtevano pojasnilo V oficielnem glasilu S. N. P. J., listu "Prosveta" dne 23. februarja ima Mr. Frank Barbič dopis, ki zahteva od gotovega člana, ki je vključen v slov. zvezo društev Naj sv. Imena, naj mu da pojasnilo. Ker ni to'stvar posameznika, pač pa zveze kot celote, mu radevolje odbor dotične organizacije poda v sporni zadevi sledeče informacije. Mr. Barbiču stavimo to vprašanje: Ali ni vse vaše blatenje, bodisi duhovnikov ali lajikov, smešenje veskih obedov in napadov na verske resnice katoliške Cerkve od vaše strani, naravnost usmerjeno, da dosežete cilj in; ta je, da diskreditirate, vzbudite sovražno razpoloženje pri članih S. N. P. J. napram katoliški Cerkvi, ki so pa tudi udje Cerkve, obenem člani omenjene organizacije?!! Ali smo v zmoti, ko vemo iz preteklosti vašega ruvanja, ki ste bili tako agilni v tem delu, če Vas po vaših delih sodimo, da rečemo: "Namenoma to delate"! Sklicujete se: "Uničiti me hočejo s tem, da bi službo zgubil. Lepo krščansko delo, kaj ne!" Ni resnica! Pač pa hočemo doseči z moralno dovoljenimi sredstvi, da Vi prenehate — seveda če hočete — napadati katoliško versko prepričanje, bodisi verske resnice, ustanove ali osebe, ki jih blatite radi njih prepričanja. V dopisu, ki je spisan v angleščini se opirate ". . . . free press . . ." Yes, zajamčeno je sledenjemu državljanu ali nedržavljanu, pa ima kot vsaka svoboda, meje. Vidite, tako ima pa tudi denar, ki se izteka iz žepov katoličanov v podjetje, v katerem ste Vi uslužbeni, popolno neodvisnost! In tukaj je "point,' katerega Vam omenjena zveza pred Vas postavi. Da se bo poslužila iste metode v dosego svojih ciljev, kot se poslužuje "Legion of Decency" in to je, da ne patronizira trgovin, kjer prodajajo opolzko literaturo. Boj-kotiranje je v mnogih prodajalnah imelo viden uspeh, da so se trgovci rajši odrekli prodajanju take robe kot pa da bi izgubili patroniziranje odjemalcev. V Vašem primeru pa da zveza ne bo patronizirala podjetje v katerem je uslužben (toraj plačan tudi s katoliškim denarjem, saj Vi ste ovisni od kompanije. Kompanija pa je odvisna od odjemalcev oziroma "Passengers") človek, ki namenoma ruši prepričanje katoliške vere. In verujte, da zveza ne bo omejena samo na štiri slovenske fare, pač pa bo pritegnila vseh ostalih 88 Holy Name društev ostalih fara škofijske zveze, da ustavi patroniza-cijo podjetja, dokler uslužbenci družbe ne prenehajo z napadi na katoliško prepričanje. Če se bo kompaniji splačal tak štrajk od strani katoliške publike radi Vas, je dvomljivo. Tudi pod unijsko zaščito se zatecite, če vam bo kaj pomagalo. In to delo lahko smatrate za nekrščansko. Vemo, da po vašem mnenju je katoličanom nedovoljeno za to orožje prijeti. Kajti v prispodobi povedano: Ako v stajo hodi volk in kolje ovce, gospodarju ni dovoljeno vrata zapreti. Imate pred seboj Mr. Barbič dvoje: Delo in mir od nas, ako pustite v miru naše versko prepričanje, cerkvene obrede in osebe, ki so Vam'neljube. Imate pa tudi dovoljen "free press," da nadaljujete svojo akcijo — ki Vam bo prinesla naš bojkot; kar hočete pa sami izvolite. Za slovensko zvezo društev Naj sv. Imena: John J. Oman, duhovni vodja; Jacob Resnik, predsednik; Frank A. Hochevar, , tajnik; Lawrence Bandi, blagajnik. Razno iz Euclida Bolj redko so začela prihajati poročila iz naše bele Ljubljane, čeprav je vedno kaj novega, vključivši naš novi dom, ki se izpopolnjuje z vsakim dnem in bo, kar se tiče klubovih prostorov iz-gotovljen do 16. aprila, ko se bo vršila slavnostna odprtija. Kakor je zgorej omenjeno, malo zanimanja z poročevanjem bi bilo umestno, da se privabi čim več občinstva za obe prireditvi. Namreč druga ali formalna odprtija se vrši na 3. in 4. junija z volitvijo župana, gospodične in za kandidata za otvoritev doma. Volivni in nagradni listki so že v prodaji in apeliram na tem mestu na splošno občinstvo, da bi kolikor mogoče posegli po njih, ker to gre vse, v korist naroda. Nagrade so lepe: električna ledenica General Electric izdelka, Grand kuhinjska peč, Maytag pralni stroj. K zaključku naj omenim, da bo kazal danes zvečer ob sedmih Mr. Andrica slike iz stare domovine. Vstopnina je prosta, pridite. J. Korošec. Velikonočna dolžnost Euclid, O. — članstvo društva sv. Kristine št. 219 KSKJ so od-glasovali, da imamo skupno velikonočne spoved 18. marca in 19. marca pa skupno sv. obhajilo pri sv. maši ob sedmih. Zbiramo se v spodnji dvorani ob 6:45 nakar gremo v cerkev. Glejte, da se vsi člani in članice udeležite in pridite z znaki. Spovedne listke dobite pri meni. Naša KSKJ zahteva, da opravijo vsi njeni člani velikonočno dolžnost. Vesele , velikonočne praznike bomo ob-j hajali, ako bomo opravili skupno j spoved in skupno prejeli sv. obhajilo. 1 Opozarjam vas na sejo 9. aprila, na velikonočno nedeljo. In ne pozabite prireditve, ki bo na 30. aprila. Sestri- pozdrav, T. Zdešar, tajnica. Opis opere "Carmen" Kakor je bilo že javljeno bo Cuyahoga County Opera Association zvezi s Federal Music Project vprizorila v Slovenskem Narodnem domu na St. Clair ju opero "Carmen," v pet^k zvečer 17. marca ob 8:15. Opera Carmen je najslavnejše delo francoskega skladatelja Georges Bizeta, v kateri opisuje prizore iz življenja'v španskem mestu Sevilli in v ciganskih skrivališčih v Pyrenejskih gorah leta 1820. PRVA SLIKA: Trg v Sevil-Iji pred vojašninco in tobačno tovarno. MORALES, častnik dragoncev in nekoliko vojakov se razgovarjajo z kmečkimi in ciganskimi fanti, kateri čakajo za ciganke in dekleta, katera bodo prišla iz tobačne tovarne na opoldanski oddih. Morales opazi, da se plašljivo približuje simpatično kmečko dekle MICAELA, ki je prišla v Se-villo, da obišče svojega ljub* ljenca iz domače vasi DON JOSEJA, kateri je sedaj pod-oficir pri dragoncih. Skupina obkroži Micaeio in ona vprašuje po Joseju. Ko dozna, da bo on šele opoldne nastopil stražo, hitro odide. Takoj po-menjavi straže se slišijo opoldanski zvOnovi in dekleta pridejo iz tobačne tovarne. Zadnja se pojavi CARMEN. To strastno cigansko dekle se zagleda v Joseja in ravno pred odhodom nazaj v tovarno ko-ketno vrže cvetlice Joseju v naročje. Jose se zagleda v cvetlice in začne premišljevati o lepoti Carmen, ko ga preseneti Micaela. V krasnem du- etu mu pripoveduje o njegovi materi, potem mu izroči pismo in denar kakor tudi poljub, katerega mu je mati poslala. Odide z obljubo, da se vrne, ko Jose prečita pismo. Ko Jose čita pismo nastane' krik v tovarni. Oficir ZUNIGA pri-hiti iz vojašnice ravno ko dekleta prihitijo iz tovarne, da pozvejo o prepiru, v katerem je Carmen zabodla z nožem drugo cigansko dekle Manuelito. Dekleta se začnejo pretepati med seboj in Zuniga pokliče vojake, da jih pomirijo. Joseja pa pošlje v tovarno, da po-zve kaj je na stvari. Ko pripeljejo Carmen iz tovarne gre Zuniga v vojašnico po povelje, da se Carmen odpelje v zapor. Carmen porabi to priliko, da privabi Joseja in ga pregovori, da ji roke odveže in ko jo odpeljejo, spretno pobegne med splošnim smehom navzočega ljudstva, ko Joseja odpeljejo v zapor. DRUGA SLIKA: Dva meseca kasneje, v gostilni Lillas Pasti je, katera služi za cigansko zbirališče. Vesela družba oficirjev, cigank in ciganov se vesele z Carmen in njenimi prijateljicami Frasquita in Mercedes. V to družbo pride ES-CAMILLO, toreador iz Seville, ki se tudi zaljubi v Carmen. Ko se družba razide, ciganski voditelj Remendado in Danciaro skupaj .z Carmen, Frasquito in Mercedes, kujejo načrte za tihotapstvo blaga čez Pyreneje. Po končanem quin-tetu se začuje petje Joseja, ki se približuje sestanku z Carmen. Drugi vsi zbežijo tako, da ostane Carmen sama z Joseom, katerega skuša privabiti v cigansko družbo. Med strastnim plesom Jose začuje trombe glas in proti volji Carmen jo hoče zapustiti. V tem trenutku se sliši trkanje na duri.* Zuniga vstopi, da bi imel sestanek z Cftmep. Ko opazi Joseja, mu da povelje, da naj se vrne v vojašnico, Josej pa se zdaj raje pridruži ciganom in se v splošno veselje poroči z Carmen po ciganskih običajih. TRETJA SLIKA: Skrivnostno zbirališče v Pyrenejih. Cigani nosijo blago, katero so pritihotapili čez gore in katero morajo še prenesti mimo vojaške straže. Vstavijo se za kratek odmor, dokler predstra-ža ne javi varne poti. Frasquita in Mercedes prerokujejo iz kart srečo, ko tudi Carmen začne prerokovati svojo srečo, katera pa ji le kaže smrt za njo in Joseja. V tem pride pred-straža, katera pove, da je vse pripravljeno za prelaz ob zori. ■Tose ostane sam na straži. V tem se pojavi Micaela, katera opeva kako jo je strah v tem samotnem kraju in prosi Boga za pomoč. A ker hoče materi Joseja storili uslugo gre, da ga poišče in ko ga zagleda zakliče, da naj pride k njej. Toda on vzdigne puško in ustreli. Micaela preplašena zbeži v grmovje. V tem se pojavi Escamillo in povabi Carmen in vso družbo v Sevilljo na prihodnjo bikoborbo. V razgovoru spozna Escamillo, da je Jose ljubimec Carmen, nakar nastane dvoboj med njima. V | tem trenutku pride Carmen in reši življenje .Escamilla. Ko hoče družba zapustiti prostor, Remendado zapazi Micaeio in jo privleče izza grmovja. Vsa vesela, da je našla Joseja, a žalostna mu pove, da inu mati umira v dolini in ga želi videti še enkrat. Carmen zani-čevalno ukaže Joseju, da naj zapusti to življenje. Ko odhajata, se začuje glas toreadora v daljavi. Carmen strastno nastopi pot proti dolini, a Jose jo svari, naj se pazi svidenja v dolini. Četrta slika-. Na trgu v Sevillji pred areno za biko-borbe. Zbrana družba praznično oblečena pričakuje toreadora in Carmen. Frasquita in Mercedes opazite Joseja, ki se skriva med ljudstvom in hitro svarijo Carmen, da naj se pazi. Ko ljudstvo odide v areno, se pojavi Jose pred Carmen in ji zabrani pot v areno. Prosi jo naj se vrne k njemu, obljublja ji zvestobo in ljubezen in da se vrne k ciganom, a ona vsa vneta za Escamillo ga strogo zavrne. Konečno mu vrže prstan nazaj. Jose ves razburjen, ker ga hoče Carmen zapustiti, zasliši petje v areni, ki naznanja zmago Es-camillovo, zgrabi Carmen in jo zabode v srce ter se obupan vrže čez njeno truplo ravno, ko se ljudstvo začne vračati iz arene. In tako se konča tragično življenje Joseja, strastne ciganke Carmen in uboge deklice Micaele. V naslovni vlogi Carmen bomo imeli priliko slišati Madame Carabello Johnson, bivšo primadonno St. Louis in Cincinnati operne družbe; Don Jo-se-a bo pel talentirani mladi elevelandski tenorist Myron Ryan, ki je prošle jeseni pel glavno tenorsko vlogo Turridu V predstavi Cavelleria Rusti-cana v narodnem domu. Našo domačo umetnico Jeanette Per-dan-Juttnerjevo bomo imeli priliko slišati prvič v operni predstavi med nami. Gospa Juttner je že dolgo agilna v kulturnem delu med nami. Že od mladih let je neštetokrat požrtvovalno darovala svoj talent kot pianistinja in pevka v prid dobrodelnih društev kakor tudi pri raznih prireditvah za Narodne domove v Cleve-landu. Želja za glasbeno izpopolnitev jo je peljala v domovino, kjer je po končanih študijah v operni šoli ljubljanskega konservatorija se udej-stvovala v operi, na radiju in v koncertih. Pomožne vloge so v rokah g. Reisingerja kot Zuniga, Maureen Decker kot Frassuita, Angelica Mancini kot Mercedes, g. Korosy kot Morales, gg. Fratianni in Lange kot Remendado in Dancairo. Vstopnice za opero so samo 35 centov, in se lahko dobijo v trgovini Jos. Kalana v narodnem domu na St. Clair ju, v trgovini Frank Cerneta v narodnem domu, in v trgovini Rudolph Perdana na East 185 Street. Za obilno udeležbo pri opero se priporoča Cuyahoga County Opera Company in Federal Music Project. šolskega upravitelja v R0^" pri Trstu Gašperja Del Pokoj niči bodi lahka rf venska zemlja, ki jo Je zelo ljubka! --o--- iz primorja -Gorica. Ker je hran' il* ------- „„ Jffio ma staro puško, je bil k8"' jal, van 26-letni Mihael Mav^ Oblok pri Hudijužni. Ob80, so ga pogojno na 50 dni z« in 1,100 lir denarne kaz"\ —Gorica. Dne 29. dece je umrl Julij Kogoj, upravitelj v pokoju, star Pokojnik se je rodil v To J« "\f in zadnja njegova želja Je"j da ga pokopljejo na t0JI 1 skem pokopališču, lcam«r 5 . pripeljali iz Gorice. Uči^ * je večinoma v Gorah, jj ^ teti Beg 4 So« 66»% left nje so ga prestavili v juž^ lijo, kjer je prebil eno tem pa je stopil v pokoj zaveden, značajen J so nabirali drva v meji . ■ fl| ^ »I 5» fc, ževim mlinom, so našli mrtvo ženo. Pozneje je nano, da gre za Ano ma iz Zadloga, občina staro 46 let. Bila je nekoJ J -boumna in zelo bojazU'1^ šla je od doma že 27. defj lanskega leta. Domači so J li in po njej poizvedoval šli so jo šele mrtvo v mrtvašnici. Bog ji daj v koj' —Vrhpolje. Poročil s* kajšnji domačin in veC .j vec pri cerkvenem zbor" ^ zij Ferjančič z gdč. slaVje< jančič iz Vipave. Obilo s^ vem stanu! tU^D S k Je 1i| Hi ti A W ^ Ajdovščina. G. A- ^ ^ lesni industrijec, ki na ^ gi zaposluje največ de^ ( ustavil svoj obrat in odP delavce. Umljivo, da s° $ med ljudstvom razne S°. ^ da so mnogi vznemirif1,1 ^ ^ D«. grozeče brezposelnosti IZ DOMOVINE del« —Živi sta zgoreli. Nedavno sta grabili dve gluhonemi sestri iz Loke pri Zidanem mostu listje v gozdu. Nabrali sta tudi suhljadi in jo zažgali. Bili pa sta neprevidni zaradi česar sta se jima vneli obleki. Ker si nista mogli pomagati, sta zgoreli. Zogleneli trupli so pozneje našli domačini. —Smrtna nesreča v potoku. Nedavno se je v dolini potoka Medije v kolovraški župniji zgedila mrtna nesreča, katere žrtev je postal 19 letni Jože Ocepek iz Medije. Peljal je drva na Razpotje. Ker so bile na cesti kolesnice zamrzle in so konji težko vlekli, je hotel voziti nekoliko v stran, da bi konji laže peljali. Konja sta pa zapeljala preveč na ' stran in voz je s konji vred padel v potok Medijo in pokopal pod seboj Ocepka. Ko so prišli ljudje, je bil Ocepek že mrtev. —Smrt odlične narodne učiteljice. V Ljubljani je umrla gdč. Josipina Delkinova, upokojena učiteljica nekdanje Ci-ril-Metodove šole pri Sv. Jakobu v Trstu. Na šoli je službovala celih 27 let in si pridobila velike zasluge za razvoj te šole. Bila pa je tudi neumorna narodna delavka izven šole. Po rodu je bila iz zgledne narodne družine ranjkega pa- da je ta ukinitev časna in bodo delavci^ pet poklicani k zaslužk11' —Upoklici na voj^(0 ^ nje. Mnogo mladenič j 1901 je že pod orožji Y klicih so vojaška obla5 J zala, da zelo upošteva.!0 ^J družinskih očetov in | vanje zemlje ali presk* $ \ ne neobhodno pctrebfljj1^, canccv za oprostitev 0 jt službe. Ker se pola^" F Ijujejo vpoklici letm ^ 1903 in 1904, je važno v se prošnje za oprosti" ^ nasloviti na poveljstv°Mj na poveljstvi >krožja. Prošnji je u / žiti potrditev občine 1 kov. -Duhovniške vesti 'd ga Fr. černigoJ- V Kamnjah na Vipavsk^.^ na lastno prošnjo ^tu/' župniki: v Kozani v j^/ ton Pilat, kaplan v So^J? nameščen za žup. Ctalež. — Dekanija hJf ŽUP V Gorici je ukinjena. čnik in pod ta dekani ^ Ki župniji Podgora m kij učeni dekanatu g^1'1'^,, sta. župniji Cerovo ij1 j Vt ki sta bili sedaj tudi P f '{> ku, prideta pod na v Brdih. župnija rj pri Moši pa pod Kr g < J ja Ločnik je dvignj^ župnijo. Dosedanji de flF Peter Mozetič je P°st p/J nik in častni dekan- """^^i ja Podšabctin in št' ^fj utelešeni v goriško cel .jj f )rt ko Hi 10 h I l k £ m 'Si »iti J r i>) K 'K i, čino; nekaj časa sta /, ljeni biljanskemu de ^ Ivan Bregant, upok°J ^ nik v Ločniku, je 11 ^ upravitelja Fojane v BESEDA IZ NARODA Kaj pravite! zelo razvita. Drugi dan ob 10. uri dopoldne je Dacia zapustila Alek-sandrijo, ter rezala valove Sredozemskega morja. V daljavi na desno se je videl Port Said, kjer je slavni Sueški kanal, ki veže Sredozemsko morje z Rdečim morjem, katerega so pod Mojzesovim vodstvom prekoračili Izraelci. To je najkrajša pot s parnikom v Abesinijo in potem v Indijo. Zjutraj ob tri četrt na sedem se pokaže na desni strani morja temno siva črta, ki se vedno bolj večaj potniki, ki so prišli na krov gledajo ter pozdravljajo zemljo, proti kateri plove Dacia. Vse se z veseljem ozira proti kraju. Tudi jaz sem pri pogledu na to zemljo snel klobuk z glave ter z prekipevajočim veseljem, ki je ob tem pogledu napolnjeval mojo dušo iz dna srca vzkliknil: Pozdravljena. Sveta dežela, domovina Gospodova in domovina pre-blažene Device Marije, ter rojstna domovina apostolov! Bodi tisočkrat pozdravljena! Že smo bili skoro vštric lepega Karmela, kjer kraljuje Kraljica Karmela, Mati božja, kjer je dom poznanega karmelske-ga škapulirja, podvznožje Karmela je pa Haifa, pristanišče Svete dežele. Toda Dgcia jo reže naprej. Začudeno sem gledal, zdaj Karmel, zdaj Da-cio. 'Ali se varam? Mar ni to Karmel. pa Haifa? Poleg mene je stal že bolj postaran Jud, ki je kakor jaz prvič videl ta kraj, pa mi začne zatrjevati, da to ni Haifa, pač pa da je Haifa bolj daleč, ter kaže neko drugo mesto v daljavi. To vendar ne more biti, ugovarjam jaz ter še vedno zrem na Karmel. Komaj sem izrekel svoj dvom, se Dacia zasuče na desno, napravi oster ovinek ter plove naravnost proti Haifi. (Dalje prihodnjič) novi papežev državni tajnik kardinal Maglione. Jutri pa bo slovesen sprejem pri ameriškem poslaniku Phillipsu v Rimu. Tam bo navzoč tudi laški minister za zunanje zadeve. JOŽE GRDINA Po nemikem Izvirnika K. Maya V Rimu niso imeli ameriških zastav Rim, 14. marca. Ko je dospel : .mc:r;ški poslanik v Londonu Joseph Kennedy v Rim, so oblasti iskale ves dan po vsem mestu dve mrdi ameriški zastavici, s katerimi bi okrasili avtomobil ameriškega poslanik^. Kennedy je dospel v Rim kot izredni zastopnik predsednika Roosevelta. Končno so dobili primerne zastave v poslopju ameriškega poslanika, dočim noben izmed Amerikan-cev, ki so naseljeni v Rimu, ni imel na razpolago ene same ameriške zastave! Komunistični vodja je bil deportiran iz Kanade Buffalo, N. Y., 14. marca. W. Z. .Foster, načelnik komunistične stranke v Zed. državah, je bil deportiran iz Kanade, kamor je šel na obisk. Kanadske naselniške oblasti so se izjavile, da zahteva korist dežele, da se Foster j a ne pripusti v Kanado. Drugih vzrokov kanadske oblasti niso navedle. Najbrž bo posredoval državni oddelek Zed. držav, da se pripusti Fosterja na obisk v Kanado. Foster je poznan, da je ustvaril že mnogo težav raznim mestnim in državnim oblastem. Bil je tudi že v mnogih ječah radi javnega punta, katerega je povzročil v raznih mestih. Ali je igrala predsednikova soproga politiko? Cincinnati, Ohio, 1*4. marca. Fred nekaj dnevi je Mrs. Eleanor Roosevelt, soproga predsednika, odstopila kot članica znamenite apieriške ženske organizacije: Daughters of American Revolution. Svoj izstop je opravičla s tem, da omenjena organizacija hi hotela prepustiti svoje dvorane v Washingtonu za nastop neke zamorske pevke. Sedaj organizacija očita predsednikovi ženi, da igra politiko in se s svojim nastopom poteguje za zamorske glasove. pora sta dobila Oskar Vrčon, star 33 let, iz Renč in 29-letnj Alojz Križaj iz Gorice ker se nista ob pravem času javila na nabor. —Iierpelje. —• Pred tržaškim sodiščem je bil obsojen čevljar Grlica Franc, star 46 let in njegova žena Magajna Marija na plačilo 14,000 lir in vsak na 6 mesecev zapora. Oba sta namreč falsiiicirala plačilna potrdila na škodo tvrdke Ravbar, ki je dobavila čevljarju za 17,000 lir usnja. —Opatija. — Zaradi influen-! ce,' ki razsaja po Primorskem, nameravajo zapreti vse šole, da bi preprečili razširjanje te na-lezelmive bolezni. Orožje iz Zedinjenih držav za Južno Ameriko Washington, 14. marca. Senator Barkley, vodja večine v senatu, j s danes izjavil, da bodo latinske republike v Južni Ameriki lahko kupovale orožje in stre-ijivo v Zedinjenih državah po izredno ugodnih pogojih. Kongres bo sprejel izredno tozadevno resolucijo. Zedinjene države žeiijo, da so južne republike kolikor mogoče dobro oborožene proti morebitnim napadom. Ameriški kardinal ožigosal nemške nacije Boston, 14. marca. Ameriški kardinal O'Connell, ki je starosta kardinalov, je včeraj ostro ožigosal predstavnike nemške vlade, ki preganjajo katoličane kot Žide v Nemčiji. Kardinal O'Connell se nahaja začasno v Rimu, toda je včeraj poslal ameriškim katolikom apel, da pomagajo beguncem iz Nemčije, ki so morali bežati radi njih verskega prepričanja. "Tisoče poštenih katoličanov v Nemčiji," je dejal kardinal O'Connell, "je bilo osramočenih in preganjanih samo iz vzroka, ker so javno pokazali Svoje katoliško prepričanje." Oče Dionne je sprejel kraljevo vabilo Callander, Ontario, 14. marca. Oliva Dionne, ponosni ooe znanih kanadskih petork, je včeraj sprejel vabilo provincialne vlade Ontario in bo pripeljal petorke dne 22. maja v Toronto, kamor pride angleški kralj. Otroci bodo predstavljeni angleškemu kralju in kraljici. Prvotno se je Dionne branil slediti kraljevemu vabilu. V Bostonu je voz ulične železnice skočil s Ura in se zaletel v dva tlrevcca. Šest oseb je bilo pri tem ubitih, večinoma šolskih otrok. MALI OGLASI Išče se dekle ali žensko srednjih let za splošna hišna dela. Mora biti vešča tudi v kuhanju. Stanovanje pri družini. Za naslov vprašajte v uradu tega lista, (Mar.ll.13.15.) Hiše naprodaj Hiša $4,500, zidana, za tri družine, kopališče. Rent $56.00 mesečno, blizu St. Clair in 71. cesto. Hiša za $4,000, za dve družini, kopališča, velik lot, rent $60 mesečno. Blizu St. Clair in 68. cesta. Hiša za $2,500, za dve družini, kopališče, furnez, klet, gara--ža. Gotovo boste zadovoljni, ako si jih ogledate. Vprašajte pri McKenna, 138$ E. 55th%t. Tel. IlE-5282, na domu GL-428S. ' Ameriški poslanik sprejet pri papežu Piju Rim, 14. marca. Včeraj je novi papež Pij XII. sprejel v av-dijenci ameriškega poslanika v Londonu, Mr. Joseph Kennedya. Zaeno s poslanikom so bili predstavljeni papežu tudi otroci poslanika, osem po številu. Poslanik Kennedy je bil prvi ameriški uradnik cd leta 1846, ki je bil navzoč pri kronanju papeža. Za dane?, je ameriški poslanik povabljen v papežev grad Gandol-fq, kjer mu bo priredil čajanko V Angliji.poskuša jo vsake vrste obrambo .proti napadom iz zrakoplovov. Na sliki vidite crmentiic krogle, od katerihbi se bombe, vržene iz aeroplanov, odbile in postale r.c-š'l:odljive. WINNET0U 'HVa, r^^mmmtmmmmmm« s b°£u!" je kričal Ratt- zverV°Jega drevesa- "Mrtva 'na! V strašni nevarno-> bili!" 6 Vem W ' v 'kaki strašni neki, ,'da ste vi bili," sem ij 2a el° dobro ste poskr-Bega !arn°st svojega drago- ^ ZlvUenja! Grisly ne <£ drevju' to menda Ja- Et 2je yeste. Sedaj lahko Ze1;e z vašega pribeža- ^e np I j, je ^ ne! Preiščite ga, V mrtev!" X* Lf ne veste kar tako! Si Pie (j ISl!te> kako žilavo živ-k; a ima taka zverina! ga!" tete vgl radi vas — ? Ako bi r)r •.et:i' ali je še živ, ga "ste ite! Slaven west sett) ^P°gumen človek, jaz Hi» clsto navaden green- °brnii' Srn ?m Se k njegove" 1 »i v ..' K1 Je e vedno le-• \tj ejl in se oklepal de- ;lulil> pa tudi ge-8pa- Vec- Njegov obraz je ttte nin njegove široko J1 So stekleno bulile v 6 ^ mu je stegna ^ Hit, razmesaril in iz tre-]e visela drobovina. !,ii! bij- ,Sem svojo grozo, \ Je in mu zaklical: va»,lte drevo, sir! Dvig-z 5 "i n 1 ' z nobeno kret-V Kaza1' da me sliši. Daj t) ,'Sem njegove tovari-»om eJ° z dreves in naj >an?ajo- Pa ti "slavni Sih Se niso PreJ penili Na Varnih mest' da sem Ijjj ,nekaterekrati z nogo ki '11m s tem dokazal, da Hi bj[tev- Šele tedaj so si (i SV()!Ze in mi pomagali \'a t a grozno razmesa-^ 4°Variša- Ni bil lahek defy0 krčevito se je ok-"o. , a- da mo ga morali Vtreati. i 'ift iHtij smrt tovariševa pa Vr,/11 prav nič prijela, ■k t0r 0 so se obrnili od 'ie rto.k medvedu in Ratt- ,pa bo narobe. Prej 'Sa k islil nas P°jesti' Jfc, d b°mo mi njega. Brž, ga s kože, da H je 0 stegna n do šap!" i ^ si uU0ž in pokleknil, da ekel medveda. jVng Sem mu dejal: ,Suie-bi bil° za vas, da Je ijjj kvui svoj nož na njem, %! živ! Sedaj je pre-% r trudite se!" S J Pokonci. .''i ^ ' Ali mi mislite mo-moj kos med" ,S6nke-sir?" ' kislim, Mr. Ratt- ''h0 Ht; ; A ^ Pravici?" !><] ,'avici tistega, ki je M\ .'Vegova last." morebiti vaša last?" 'C je!" l^v,rebiti domišljujete, da \ JQUbili?" Je!" ^šljujem si, ampak i.' ^es i aii ste v divjem stra-\ dr«nemudoma spleza-» a SJe- To je res." {njjhe . kr°gle so zadele t. j® končno poginil, >J\ lei lh treh, štirih vbo- V41! vSte ga z "jimi p0" bv- si.J° je bil že napol i^So , ed je naš in sto- njim- kar se nam K Svoil ,et Pocenil, da ure->S£ esede. kS ' ga. \ Pustite, Mr. .Ratt-,, naučim, da je besede uvaževati! Ste me razumeli tudi vi?" Ni se zmenil, zadri je nož medvedu v kožo. Tedaj mi je bilo njegove predrznosti in lažnjivosti ravno dovolj. Tako pa nisem smel pustiti, da bi postopali z menoj. Naučiti sem jih moral, da so spoštovali moje besede. Sklonil sem se, ga prijel, kakor je čepel pri medvedu, z obema rokama za boke, ga dvignil in vrgel v bližnje drevo, da je kar zahreščalo. Bilo mi je v tistem trenutku čisto vseeno, če bi si bil tudi vsa rebra polomil. In še medtem ko je letel po zraku, sem iz-drl svoj drugi, nabiti samokres izza pasu, da bi bil pripravljen na njegov napad. Vstal je, oči so se mu besno bliskale, izdrl je nož in zavpil: To mi boste drago plačali! Že enkrat ste me udarili, skrbel bom, da se me v tretje ne bodete več lotili!" Dvignil je nogo, mislil je skočiti v mene, pa pomolil sem mu samokres naproti in grozil: "Še en korak, pa vam poženem kroglo v glavo! Z nožem proč! Štel bom do tri. Na tri bom streljal, ako do tedaj ne vržete noža v stran. Torej: ena — dve t— in —." Ni izpustil noža in res bi bil streljal, pa seveda ne v glavo. Pognal bi mu. bil dve, tri krogle v roko. Ugnati sem moral tega človeka, sicer bi bil za vedno izgubil ugled v naši družbi. Pa na srečo ni prišlo do streljanja. V tistem trenutku je namreč nekdo za nami glasno zaklical: "Ljudje, ali ste znoreli —? Ali se bodo že beli klali med seboj —? Pač nimajo razloga! Tukaj že ne! Stojta!" Začudeni smo se vsi obrnili. Izza drevja je stopil nenavaden človek Majhen je bil, suh, grbav, oblečen in oborožen pa kakor rdečekožec. Ni se dalo prav reči, ali spada k belemu ali k rdečemu plemenu. Njegov suhi obraz je kazal ostro zarisane črte in je bil bolj indijanskemu obrazu podoben, zelo zagorel je bil, pa najbrž je bil kedaj bel. Razoglav je bil. črni lasje so mu viseli na ramena. Njegova obleka, je bila čisto indijanska, indij an-janske usnjate hlače je nosil, lovsko suknjo iz mlade jeleno-vine pa preproste mokasine. Puško je imel, za pasom pa nož. Njegove oči so bile izredno razumne in bistre in vkljub svoji pohabljenosti ni bilo prav nič smešnega na njem. Nad ubogim, pohabljenim človekom se bo vobče le samo sirov in neumen človek zadiral. In take vrste človek je bil Rattler. Komaj da je ugledal neznanca, je že tudi pozabil na mene, se odurno nasmejal in vzkliknil: "Halloo —! Kak pokvečen pritlikavec pa tamle prihaja? Ali se vobče smejo po divjem zapadu taki ljudje potikati?" Neznanec ga je premeril od pete do glave in dejal z mirnim samozavestnim glasom: "Zahvalite Boga, da vam je dal zdrave ude! Sicer pa pri človek ni telo in telesna oblika glavno, ampak srce in duša. In tisto vam že lahko povem, da se v tem oziru primere z vami ne bojim!" Prezirljivo, je zamahnil z roko in se obrnil k meni. "Ampak — moč pa imate v kosteh, sir! Takega težkega, velikega človeka dvigniti in ga vreči, da zleti po zraku kakor žoga, tega vam ne bo kmalu kdo ponovil! Prizor je bil res pravi užitek!" Sunil je grislvja z nogo in obžalovaje dejal: (Dalje prihodnjič.) Tudi meni je bilo veliko na tem, da bi si ogledal to reko, toda ni bilo mogoče, da bi jo videl v vsej njeni veličini. Videti bi jo mogel, ako bi šel v Kairo, tako pa sem se zadovoljil, da sem šel k prekopu po katerem teče del te reke in sem prav z zanimanjem gledal kalno Nilovo vodo, o kateri pripovedujejo, da je zelo sladka. Kakšna prav za prav je ne vem, ker pil jo nisem; prvič nisem bil prav nič žejen, drugič pa se mi je videla preveč kalna. Tako sem se kratkočasil ter ogledoval zanimivosti Aleksan-drije, ki je velikega zgodovinskega pomena, vse odkar jo je ustanovil Aleksander Veliki, ter so jo vladali slavni Ptolomejci, čigar rodu je bila tudi egiptovska kraljica Kleopatra. Tu se je potem šopiril mogočni rimski orel, ko so tu gospodarili Rimljani. Pozneje je prišlo mesto pod oblast Saracenov, potem pod Turčijo, še do nedavnega časa se je tod raztezalo angleško varuštvo, ki še sedaj ko ima Egipt svojega kralja, ni brez vpliva Angležev ter imajo še sedaj gotove pred pravice, tako v pristanišču kakor tudi po deželi. Angleški vpliv pa zelo prav hodi tujcu, zlasti tem ki razumejo angleški jezik, ker skoro vsi uradniki znajo angleško, prav tako tudi policija. Zato tudi jaz nisem bil nič v zadregi, ko sem hodil po mestu ter ogledoval razne znamenitosti tega mesta, ki šteje 682,100 prebivalcev ter je eno izmed najbogatejših pristanišč. Aleksandrija je znamenita tudi po visbki omiki in nevadno j visoki učenosti, ki je bila raz- vita tukaj. Tu so bile prvovrstne modroslovne šole, iz katerih so izšli slavni učenjaki, ki so zasloveli sirom sveta. Tu so Judje še pred Kristusom prevajali sv. pismo starega zakona iz hebrejskega na grški jezik. Tako slavnih knjižnic kot so bile aleksandrijske jih ni bilo nikjer drugje. Žal da je moha-medanizem uničil te bogate zaklade ter uničil tisoče knjig, katere so enostavno sežgali. To je bila velika nenadomestljiva škoda za zgodovino. V Aleksandrijo je prišel evangelist sv. Marko, ko je oznanjeval sv. vero, ter je tu ustanovil krščansko občino, kateri je vladal kot škof. Tu je sv. Marko tudi pretrpel muče-niško smrt in bil tudi pokopan; njegove telesne ostanke so pozneje prepeljali v Benetke. Tu je za časa preganjanja kristjanov umrlo mučeniške smrti dosti kristjanov. Najbolj slavna med mučenci je bila aleksan- drijska devica sv. Katarina, ki je pretrpela mučeniško smrt v dobi najhujšega preganjanja kristjanov. Ko je močila kri sv. Lucije tla Sirakuze in je tekla kri sv. Neže v cesarskem Rimu, je sv. Katarina pojila s svojo krvjo tla slavne Aleksandrije. Tu je bila mučena tudi sv. Apo-lonija. Žal, da je danes v tem mestu, kjer je bila zibelka krščanske omike in je poteklo ! toliko mučeniške krvi, v pretežni večini mohamedanstvo kot je v veliki večini po vsem Egiptu. Stolica nekdaj ponosnega aleksandrijskega patn-jarha ni več kar je bila nekdaj, ko je tako bujno cvetelo krščanstvo in omika. Cerkveni razkol, ki se je izvršil v Carigradu, je škodil tudi Aleksandriji, kajti tudi aleksandrijski patrijarh se je odtrgal od Rima. Napotil sem se proti pristanišču, ko me blizu glavnega trga sreča tisti usiljivi Arabec, ter zahteva, da mu plačam za tisto njegovo usiljivo spremstvo. To je pa od sile, si mislim, kaj takega pa spet ne bi pričakoval. Da se ga iznebir.i posežem v žep ter mu dam nekaj egiptovskega drobiža. Arabec pogleda pa pravi: "To ni zadosti. Hočem še dva šilinga." "Ne, več pa ne dam; saj je še tisto preveč za vašo usiljivost," ga precej ostro zavrnem. "Sitnosti vam napravim in policiji* se pritožim," mi grozi Arabec. "To bom pa jaz napravil, če mi ne daste miru, kajti jaz sem docela sit vaše usiljivosti. In ne samo, da se pritožim na policijo, pač pa se bom obrnil do ameriškega konzula, kajti tega je meni zdaj že dovolj." To je bilo pa taLio učinkovito, da je mož takoj popustil in je postal kar prijaaen; še celo za drago-mana se mi je zopet ponudil češ, da je že vse dobro in da ni tako siten kot si jaz mislim. Ker je on premenil svojo taktiko sem potem tudi jaz postal bolj obziren, ter dejal, da sedaj ne rabim nobenega dragoma-na, ker grem na ladjo; morda ga pozneje vzamem za to službo, posežem v žep ter mu dam še nekaj denarja, da se ga tak$ povsem na lep način iznebim, kajti z Arabci ni dobro češenj zobati. Mož je potem šel naprej svojo pot, jaz pa v pristanišče, kjer sem si še ogledal velike in male ladje, ki so stale v luki. Med veliki parniki je bil tudi jugoslovanski parnik Beograd, potem japonski, poljski jn drugi parniki držav, kar zna-či, da je Aleksandrija zelo važno pristanišče, ter je trgovina DNEVKE VESTI —Tukaj je, vaša ekscelen-ca, vaša sestra. Rešila sem jo strašne usode in jo osvobodila nevarnosti! — Potem vam bo moral biti hvaležen! —Vi dopuščate, da storim tako? — ga vpraša ona nezaupljivo. — Ali nimate kakšnih skrivnih misli, doktor? Ali, mi niste nastavili zanjke? —Ali sem se kedaj pokazal nezanesljivega? — vpraša doktor Levinski ostro in resno, a za njegovimi očali so mu plamtele oče. — Sedaj grem in jaz vam jamčim, da bo v pol ure njegova eksčelenca Ivan Kardov tukaj. On se porogljivo nasmehne ter odide. Predstojnica \ ječe je sedela kot okamenela^ Se vedna se ni mogla zbrati. Šele ko se je malo zbrala je začela razmišljati. —Ne more biti drugače, — zamrmra ona. — Moram se ponižati pred to ženo. Težko mi je, toda žal mi je mojega mesta in moje lepe palače Prosila bom to Natalijo, naj ne govori slabo o meni svojemu bratu. Ta podla žena gre sedaj počasi po stopnipah navzgor, kjer se je nahajala Nataliji- na celica. Ko je nesrečna deklica zagledala predstojnico, zadrhti, ker je vedela, da ji ne prinaša ničesar dobrega. —Ali me je zdravnik prevaral? — se vpraša ona. — Mar ni bil vreden mojega zaupanja in sedaj prihaja ta žena, da se mi roga? Toda Natalija se je kmalu pomirila. Predstojnica se ji ljubez-ljivo približa. Bila je ponižna, kot da leži mesto Natalije v postelji sama carica. — Kako se počutite, milo moje dete? — vpraša ona in sede na rob postelje. — Dajte mi svojo roko, otrok moj! Mlada deklica je ležala nepremično. Ni se niti premaknila. Ni dala roke predstojnici. —Vi se jezite name, kaj ne? _ vpraša ona. — Toda prisegam vam, nisem vedela, kdo ste. Oh, otrok moj, usmilite se me! Grozno bom kaznovana, ako zve vaš brat, ka? se je zgodilo! . Sedaj je bilo Nataliji vse jasno. Sedaj je bila ta žena tako ljubeznjiva, ker se je je bala. Ni prišla, ker je obžalovala to, kar se je zgodilo, temveč samo zato, ker je bila Natalija sestra vsemogočnega policijskega ravnatelja. Toda Natalija ne bi bila dobra, nedolžna in plertieni-ta deklica, ko ji ne bi takoj iz vsega srca oprostila. —Vi ste me osramotili, vi ste me ponižali, kot najne-srečnejšega, ki živi na tem svetu, — toda jaz vam odpuščam, ker je človeška dolžnost, odpuščati. —Oh, vi ste angelj! — vzklikne predstojnica in se vrže na kolena. Za Boga, vstanite! — reče Natalija. — Človek kleči sa-j m o pred svojim Bogom! —Vi mi obljubljate, da ne; bost-" povedali svojemu bratu, j kaj ss je zgodilo? j —Obljubljam vam! —' (" vas bo vprašal? —N i bom ga tako hitro videla! — Ne, drago dete, — reče predstojnica, — vaš brat je že na potu sem! Morda bo Jrajalo samo še pol ure in on bo tukaj! Natalija se preplaši. —Moj brat prihaja sem? — vzklikne ona. — Potem bom vstala in se oblekla. Ne bojte se! Povedala mu bom samo, da ste storili svojo dolžnost! —Oh, kako se vam naj zahvalim? — vzklikne predstojnica. — Dovolite mi* da vam poljubim roko. Natalija skrije hitro svojo roko pod odejo. — Odidite, prosim, hočem se obleči! —A nato se smem zopet vrniti, kaj ne? Obljubite mi to, golobica! —Vem, zakaj želite to, — reče Natalija, — toda ne bojte se! Držala bom svojo obljubo ter ne bom svojemu bratu ničesar povedala. -Ne bojim se, toda vendar vas prosim, da mi dovolite ostati tukaj, ko vas bo policijski , ravnatelj pozdravil. Oh, to bo ganljiv prizor! Prava bratova in sestrina ljubezen! Kaj takega rada vidim. • —Ostanite, ako hočete! — reče Natalija, ki se ji je ta žena studila. Predstojnica odide, a Natalija vstane ter se obleče. Zdravnik ji je pustil v ste-kleničici zdravilo in ona vzame nekoliko kapljič. To jo je okrepčalo in osvežilo. Čim je končala s svojo toaleto, vstopi predstojnica. —Hitite, golobica! — reče ona> — že slišim korake vašega brata!. —Takoj bom gotova! Njeno srce je močno udarjalo. Sedaj bo videla svojega brata Ivana, ki je izdal lastno mater in jo vrgel v bedo in obup. Sedaj bo videla brata, ki se ni za njo nikdar brigal, a je med tem postal eden izmed najmogočnejših ljudi v Rusiji! —Mati moja, — je molila Natalija sklenivši roki, —ako gledaš sedaj name, daj mi moči, da delam tako, kakor je tvoja želja! Naj ne bom ošabna, toda naj se tudi ne ponižam pred njim! Daj, da najdem prave besede! Saj on je moj brat in četudi je delal podlo, daj mi moči, da mu oprostim! — Obvaruj svojega otroka, mati moja, in podeli pokoj mojemu ubogemu izmučenemu srcu! V tem trenutku se odpro vrata in na pragu se prikaže Ivan Kardov.. Požar v ječi Doktor Levinski je prišel h Kardovu deset minut potem, ko je nehal biti policijski ravnatelj. _ Še je držal usodepolno pismo v roki ter gledal pred se, kot da ne more razumeti, kaj se je zgodilo. Nenadni obisk doktora Le-vinskega, ki ga je poznal, ga je razjezil. Hotel je povedati zdravniku naravnost v obraz, kako neprijeten mu je njegov prihod, toda ni si upal, ker je poznal duhovitost in poroglji-vost tega malega židovskega zdravnika. Zato ponudi vljudno doktorju stol, toda ta odkloni Nato javi na kratko Kardovu, kaj se je zgodilo. Veselil se je, ko je videl policijskega ravnatelja preplašenega. Ta je najpreje mislil, da se zdravnik šali z njim, toda kmalu se je prepričal, da govori resnico. Zdravnik mu pripoveduje, da se je v ječi pojavila mlada deklica, ki trdi, da je sestra policijskega ravnatelja. Imenuje se Natalija. Natalija Kar-dova. Pripovedovala je zdravniku, i da je živela s svojo materjo v Sibiriji. Rekla je, kdaj in kje je rojena. Ni torej mogoče, da bi bila goljufinja. —Moja sestra v ječi! — zamrmra Kardov. Nato se udari z roko po čelu ter se zasmeje. Ironija usode je hotela, da ga je zadel ta udarec sedaj, ko je tudi sam tako globoko padel, ko je doživel svoj padec. Ravno sedaj se je vrnila Natalija iz Sibirije, da uživa nad njegovo nesrečo! la? —Da, umrla je še predno je dorasla. Jaz sem ji sam pritisnil zadnji poljub na njeno mrzlo čelo, predno so zabili krsto. Boljših dokazov, da je v resnici mrtva, ne rabim. Morem si torej misliti, da je ta ženska navadna goljufinja. Kardov se vgrizne za ustnico. Razmišljal je kako se naj reši Natalije. —Ali ste bili sami pri njej, ko vam je pripovedovala to čudno pripovest? —Da, — odvrne zdravnik,— toda sedaj je stvar znana tudi že predstojnici ječe. Tudi ona ve, kdo je naša ujetnica. —Na vsak način pričakujem, gospod doktor, da bodete molčali ! Ne more mi biti prav, ako bi se ta stvar razglasila. Zato vas bom prosil, da molčite! — Molčal bom, — odvrne zdravnik. — Ali je ta deklica res vaša sestra ali ni — to je vaša stvar in nihče nima pravice vmešavati se v to stvar. —Tudi jaz mislim tako, — reče Kardov, — toda sedaj se nočem dalje obotavljati. Moram zadevo preiskati. Takoj sedaj se bom odpeljal v ječo. Meni ne bo dolgo trdila, da je moja sestra! On odide z zdravnikom iz hiše in pri izhodu sta se poslovila. Kardov najame voz ter se odpelje v ono temno hišo, kjer se je nahajala Natalija. Ko je prišel tja, se poda takoj po stopnicah navzgor, ker so mu ekli v pisarni, da se nahaja ona /celica v četrtem nadstropju. Kardov'oclpre vrata. Stal je pred svojo sestro. On stoji nepremično. Gledal je Natalijo. To ie bila torej deklica, ki je ostala pri materi, ko je bila jirognana v Sibirijo! Kako je postala lepa, dra-' žestna in obenem ponosna! Sklenila je, da se ne bo po-1 nižala pred bratom. Zato je, ponosno stala in čakala, da jo on prvi nagovori. Kardov stopi k njej in ji poda obe roki. —Ali se tako zopet vidiva, | Natalija? — reče on. — Oh, deklica, povej mi, ali se me še spominjaš? Kardov je imel izborno v oblasti svoj glas. Kakor je znal j govoriti ostro, gromko in po- j rogljivo, kadar je bilo treba,, tako je znal govoriti tudi ne- j žno in blago, kadar mu je šlti zato, da nekoga gane. Bil je izboren igralec, ki je mogel igrati tako, kakor je zahteval položaj. Sklenil je igrati nežnega brata, da si takoj v začetku pridobi Natalijino zaupanje. Za njim je vstopila predstojnica ter se stisnila v kot in poslušala. ■ —Sestra! — vzklikne Ivan Kardov, ko je Natalija še vedno molčala, — poglej me! Pridi, cla te objamem in povej mi, da se od sedaj ne boš nikdar več ločila od mene! —Ako je res tvoja želja, da se nahajam pri tebi, — odvrne Natalija, — bi jo mogel že prej izpolniti, Ivan! Vedel si, kje sva se nahajala, mati in jaz. Pot v Sibirijo je sicer dolga in naporna, toda moral bi odpotovati tja in me pritisniti na svoje bratovske prsi. Ako si imel res nežno bratovsko ljubezen, kakor praviš. —Ako sem res ime' sko ljubezen? — odv , dov. — Oh, deklica, «e. sedaj tako, ko sva sej; dolgem času zopet , si še premlada, ne P življenja, da bi mM ti vse prilike. Cesto vek delati nekaj, kar ^ noma .nasprotno njeg ( (Dalje prihod^ Vedel je, cla mu je lahko ta sestrin prihod izredno nevaren. Ako je smel upati, da bo z zvijačo kedaj dosegel carjevega odpuščanja, mu ta Natalija ni smela biti na potu! — Ako je ta deklica v ječi res njegova sestra, — potem jo mora čim preje odstraniti. V Petrogradu ne sme nihče zvedeti, da je žrtvoval svojo mater in sestro, samo da napravi karijero. —Hvala vam za vaše poročilo, gospod doktor, — reče Kardov in poda Levinskemu obe roki, — toda ne morem verjeti, kar mi pripovedujete. Tu gre gotovo za neko golju-finjo. Imel sem sicer nekoč sestro, toda ta je na žalost že zdavnaj mrtva. . —Kaj, vaša sestra je umr- Ruth Underwood, stara 16 let in William Engfc1^ 18 let iz Jolieta, III. so no šli mrtva v fantovem Sodijo, da je fant umoril najprej dekle in potent se'Ipe sebe. Dr. Joseph Wirth, ki je bil nemški kancler v letih 1921 in 1922, se je nahajal šest let v pregnanstvu v Franciji, zdaj je dospel pa v Ameriko, kjer bo proučeval ameriške gospodarske razmere. Avstrijski grof Lvdivig S (dm in njegova ■.4m je vložil pri sodišču v New Yorltu prošnjo, da bi d no $30,000 od premoženju njegovega sina, ki )e 1 J $3,250,000 od svojega starega očeta, H. H. Rogers^ Ameriška plesalka Marion Daniels, katerro je nemški diktator Hitler povabil v Nemčijo, da je plesala pred njim. Dolfetu se je ameriška lepotica zelo dopadla. Hm, menda j a! "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, u\ Pteoidni in (jo^odati^ ljudje vedno najprej pogledajo OGLASE v » Ameriški Domovini in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v terfl oglašuje. ^ v. 1nVe Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči ^ skega naroda in oglašujte svoje v AMERIŠKI DOMOVINI f Izplačalo se n)am b0' Skrivnosti ruskega carskega dvora ROMAN UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA S2.O0