Poštnina piačasa ▼ gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Eprav«; Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.		Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.		Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih eglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne irankirajo.
Štev.	69.	Sreda 29.	avgusta 1928.	Leto III.
Odprava vojne.
2 nekakim navdušenjem in nado je „1 o.val ves svet na zunaj tako lepo se Q,aseco parolo glede odprave vojne, ki se Dat* s podPisom Kellogovega mirovnega aKta v Parizu. Idealist bi mislil, da je že otopila nova doba zlatega miru.
Toda oglejmo se nekoliko po svetu.
, Pred koncem vojne je razglasil pred-,e?nik Zedinjenih držav svojih štirinajst že ob sklepanju miru se diplomati jn generali niso več ozirali na Wil-onove teze, marveč so sklepali mir po-vy?m po interesih zmagovalnih velesil, “sonisma danes ni več.
Inicijatorji sedanjega mirovnega pakta D .Profesorji v Zedinjenih državah. In prvi tiv •’ k' ‘e P°Srabil za ameriško inicija-,v°> je bil Briand. Pakt je podpisala tudi Vilija, Japonska, Italija itd. Te in druge urzave so sodelovale pri sklenitvi mirov-J-ga pakta, torej države, o katerih ne mo-un °- nikaL°r trditi, da zbujajo v nas zadnje, da sklepajo ta pakt iskreno.
, Pomislimo samo. Vse države, ki so se ehfe I °Slašale v debati o paktu, so ua-n n u da spreieti Pakt ne velja za sa-oobrambo, da pakt ne more imeti vpli-na oboroževanje. Zakaj potem še skle-
lo	mirovni pakt? Ali ni to perfidija? Ali to norčevanje iz celega sveta?
rai Zedinjene^ države neprestano terorizi-narif'Ina e države v Ameriki s svojo mor-Dnhrv’ zas"-žnjujejo južne amerikanske re-ima V6 z dolarji in se oborožujejo. Anglija ni eni m?0^ ? Egiptom in Indijo ter z Zedi-ske FranJZav?mi zaradi Egipta in Kitajva 'na Sa -le najbolj militaristična drža-
va na	.	uajuui]	liimiailsucna uiz,a-
lija in ni» mln se še dalje oborožuje, Ita-m in nje Mussolini, ki se ni upal iti niti
menn ’ venomer kaže imperijalistične ria-
li	ku ,neprestano neti sovraštvo kakor da ha c u‘notnih povodov za vojno in bani , Pred svetom s svojim oboroževa-J ni, kakor bi bilo to največja humanistika čednost. Isto velja tudi za Japonsko,
1 hoče s svojo vojsko zabraniti nacional-“ zedinjenje na Kitajskem s tem, da oVi--d Mandžuriji združevanje s Kitajsko.
d -To so znaki, to so simboli, ki kažejo, te Podpis mirovnega pakta komedija, sek v Q.. vsem onj1Tlj ki jim je resnično n„. da se odpravijo barbarske iti ro-^ke vojne.
niti
Minilo je že deset let po vojni, toda kapitalistične države niso znale urediti državnih in gospodarskih razmer v prav-cu sporazuma. Nasprotno, vedno več konfliktov se pojavlja, vedno hujši konflikti nastopajo med državami, ki socijalnega položaja človeštva ne izboljšavajo, ampak poslabšujejo, in imperijalistična je psihoza vseh važnejših diplomatov kot zastopnikov kapitalizma, ki ne more voditi nikamor drugam kakor le v nove vojne.
Imenitna je pravzaprav poteza kapitalističnih diplomatov. Nam pripovedujejo o mirovnem paktu, ker človeštvo zaideva svetovni mir. Ustregli so tej želji s formalnim sklepom mirovnega pakta, toda razen tega so posebej sklenili, da hočejo imeti svobodne roke v obrambi in oboroževanju, ne da bi te svoje sklepe in dogovore objavili, zlasti Anglija in Francija.
Mirovni pakt torej v današnjih razmerah nima in ne more imeti prav nobenega drugega namena, kakor pridobiti čas, da se kapitalistične države oborože v nadaljnje imperijalistične svrhe in proti delavskemu razredu. Ko bodo oborožene, bodo zopet vprizorile krvavo klanje, kadar se jim bo zdelo primerno.
Po vsem tem soditi, kar delajo, ni kaj drugega pričakovati. Taki so njih zahrbtni nameni.
Mi vemo, da je svetovni mir važno vprašanje. Mednarodni socijalistični kongres v Bruslju je sicer mirovni pakt pozdravil, dasi od njega ne pričakuje miru. Socijalistični kongres je pa naročil delavstvu, da ostane na stališču svetovnega miru in naj vodi z vso energijo boj proti vojni. Naglasil je kongres tudi, da delavski razred ne more pričakovati miru od kapitalističnih zastopnikov. Delavski razred mora vztrajati v boju proti vojni, boriti se za politično moč in oblast. Tedaj, ko bo sklepal delavski razred mirovni pakt in urejevaj socijalne razmere, korbodo delavski dhftamenti pošiljali zastopnike na mednarodiffe' konference, v svetovni parla-' ment, takrat bo '“fegotovljen tudi svetovni mir. Pr.ej ne.
V	Parizu sklenjeni mirovni pakt nas torej samo opominja, da kapitalizem pripravlja nove, hujše vojne; mi pa moramo boj proti militarizmu in vojni ojačiti, v zavesti, da v kapitalistični družbi' ne more biti trajnega miru.
Sodrugi iz Graza v Mariboru.
pansko leto je napravil pevski odsek | ihašk >z Maribora izlet v Graz in povabil ru sodruge, da jih posetijo v Maribo-ravn *° Povabdo so se letos odzvali, fv\a e'i teden potem, ko je zopet petsto sPr .°rČanov bilo tako lepo in navdušeno Dfcv^tih v Grazu. Javili so svoj prihod Gra društvo pekovskih pomočnikov iz 5 Prp-n’ graško žensko pevsko društvo grafi- * in nrnogo drugih sodrugov z
K“h županom s. Muhičem na čelu. izprp i s°hoto popoldne ob pol 6. uri se je Voju “Ljudskega doma« razvila dolga po-»geta ?. sodbo in zastavami, telovadci, društ	org. soc. omladine in ostalih
draepev’ na kolodvor, da dostojno sprejme vlak goste- Točno ob 18.20 je prispel ttfe,2 200 sosti. Obmejne oblasti so spo-B°niravastavo graških pevcev hotele de-žaPro“ na kolodvoru, ker ni bilo posebej Vito.**0 za dovoljenje, da se sme z raz-VcpCij stav° v mesto, vendar so na inter-d°v0ij? Poslanca s. Petejana končno to
p e-
večtj. v kolodvorom je pozdravila goste th-pj, acSlaya množica mariborskih so-V(lušeo- ‘P tu£ii ostalega občinstva z na-kljCj ‘nni »Družnost«- in »Freundsehaft«-So n,i , dba je zaigrala, pevska društva
s0(j
odpel
rožici
a medsebojne pozdrave, otroci in
PanuMi'Ce. s° okitile goste s cvetjem, žu-'dtčih Muhiču so izročile krasen šopek ški t i^naKeljev. Na improvizirani govorni-
lu
uni je nato pozdravil goste v ime-
-»V JJO-IU JzvJZ.VJl tlV 11 kUhll
n“ ma -k0rskil1 sodrugov s. Eržen, v ime-i^ega i1 orske občine je pozdravil gra-nn,.Zupana s. Muhiča in njegove tovari-zel Upan dr- Lipold, kar je napravico™'0 uSoden utis, v imenu Delavske klavce S' -^al, v ‘menu 2veze živilskih
s- Pretnar, v imenu mariborskih
socijalističniK kulturnih organizacij sodrug Močnik, v imenu socijalističnega kluba občinskih svetnikov v Mariboru in kot proletarski zastopnik v oblastni skupščini pa s. Grčar. Govori so se vršili v slovenskem in nemškem jeziku. V imenu gostov iz Graza se je zahvalil za tako veličasten in ginljiv sprejem	graški	župan	s.	Vincenc
Muhič, in je zlasti povdaril, da, ako imajo oni tam preko meje več pravic in več svoboščin, je to le zato, ker se avstrijski pro-letarijat zaveda, da je njegova moč le v zavednosti in absolutni solidarnosti in ne pusti omajati svojih vrst z intrigami in razkoli. Zato pravi, če hoče jugoslovanski proletarijat uživati iste pravice kakor proletarijat tam	preko,	potem	mora naj-
prej napravit red v svojih lastnih vrstah. (Poslušalci so mu živahno pritrjevali.) Prepričan sem,	da bo	Maribor	pri tem
vsem drugim za vzgled, pri čemur vedno laliko računa na naše simpatije. Naši medsebojni odnošaji bodo po teh obiskih še prisrčnejši, kar naj prispevj k' razorožitvi duhov in k mednarodni stjpnosti, kar bo najboljša garancija za svewyni mir.
Po teh govorih se-Je' razvrstil po Aleksandrovi cesti ogromen sprevod, ki ga je spremljala ob obeh straneh nepregledna množica	občinstva, ki	je	živahno
mahala z robci in pozdravljala goste. Vsa okna hiš so bila polna glav. Dasi smo vajeni velikih sprevodov 1. maja in ob drugih prilikah, vendar je to presegalo vse meje.
Pred slavnostno okrašenim in razsvetljenim »Ljudskim domom« se je množica v mraku razšla, pevci so pa hiteli, da se pripravijo na slavnostni koncert v dvorani »Uniona«, ki se je začel ob pol devetih zvečer.	(Konec prih.)
Macedonski veliki župan s sabljo in revolverjem nad Celjane.
&orovzadevi celjske afere, o kateri 'e s.	P0^	dopisom iz Celja,
‘ijik “jjan poslal na ministra notra-dev naslednjo interpelacijo:
Gospod minister!
V Celju sc je dne 14. avgusta 1928 pripetil slučaj, ki Vam ga natančno po izjavi prizadetih sporočam:
Dne 14, avgusta okoli 24. ure so šli iz gostilne »Branibor« proti domu po Mariborski cesti: K. L., F. D., V. D in A. V. V bližini gostilne »Wilson« so srečali društvo štirih dam in treh gospodov, med katerimi se je nahajal bivši komandant celjskega polka št. 39. in sedanji Veliki župan skop-Ijanske oblasti Naumovič. Pred gostilno »Wilson« stoječe dame je D, pozdravil z »dober večer«. Nato je ena izmed dam zaklicala dvakrat: »Jovo, Jovo!« Nič hudega sluteč sta šla K. in D. dalje, ko naenkrat prileti Veliki župan Naumovič s potegnjeno sabljo za njima in neposredno za njim celjski prota g. Čudič — ki se je tudi nahajal v družbi z Naumovičem — ki je pravočasno preprečil udarec z golo sabljo. Nato je prota g. Čudič pozval K., da naj gre dalje, rekoč: »Samo idite.« To sta K. in D. tudi storila. Med tem je ostala družba Naumoviča dohitela in mirila. Kljub temu pa je veliki župan Naumovič pritekel za K. in ga je s sabljo v nožnici udaril preko stegna in hrbta ter mu prizadejal udarce, da bodo podpludke na stegnu glasom izjave srczkega zdravnika g. dr. Schwaba trajale okoli tri tedne.
Po napadu s sabljo na K. se je Naumovič na dva koraka približal ob strani stoječemu D., potegnil repetirno pištolo, jo repetiral in jo nastavil D. na prsa. V tem hipu je rešil situacijo prota g. Čudič, ki je prijel Velikega župana za roko in preprečil najhujše. Nato je družba Velikega župana skupno z Naiumovičem odšla v smeri proti mestu. Napadeni pa so odšli proti Gaberju in med potoma javili slučaj na stražnici.
Z ozirom na to si dovoljujem staviti naslednje vprašanje:
1. Ali Vam je, g, minister o zgoraj opisanem dogodku kaj znano?
2, Ako Vam ni ali ste pripravljeni, da se o zadevi takoj informirate in v interesu upravna avtoritete nemudoma postoplate proti skopljanskemu Velikemu županu Nau-moviču in ukrenete vse potrebno, da se prizadetim miroljubnim državljanom da zadoščenje?
Prosim Vas. g. minister, za pismeni odgovor.
Prejmite izraz mojega spoštovanja.
Maribor, dne 25. avgusta 1928.
V	soboto ob pol 8. zvežer
v ljubljanskem Mestnem domu
JAVEN SHOD.
Poroča poslanec s. Petejan o političnem položaju v državi in obč. svet. s. Likar o gospodarstvu v ljubljanski občini.
Sodrugi, sodružice udeležite se shoda!
V	nedeljo ob 9.’dopoldan
v salonu gostilne Konzumnega društva v Tržiču
JAVEN SHOD.
Poroča poslanec s. Petejan o političnem položaju.
Pred shodom bo svirala ljubljanska železničarska godba »Zarja«, ki bo ta dan v Tržiču.
Sodrugi, sodružice, udeležite se shoda!
Proti nasilju.
Govor sodr. Petejana v Narodni skupščini dne 3, avgusta 1928 ob priliki debate o
obtožbi ministra dr. Korošca,
(Konec.)
Druga interesantna stvar, ki je pa nekoliko komična in ki tudi karakterizira razpoloženje teh gospodov, se je zgodila v Bosni. Imam dopis iz Drvara, ki jasno kaže, da tudi tam vlada žandar, da tudi tam tisti lokalni policaji brez vsakega kriterija in razuma, ne da bi psihološko preračunali, kake posledice bodo rodili njihovi dekreti, počenjajo stvari, ki nimajo nobenega smisla in pomena. Tam obstoji strokovna delavska organizacija tamošnje lesne industrije. Podjetje samo je dalo sedež tej organizaciji v svojih prostorih. Organizacija je napravila tablo. Bila je rdeča, imela je napis »Rad-nički dom«. Na sredi sta naslikani dve roki s kladivom, kakor na vseh štampiljkah delavskih organizacij. Ko so razobesili to tablo, so se okrajne oblasti tako razburile, da je načelnik dotičnega okraja, poverjenik ministra notranjih zadev,
s silo odstranil tablo z delavskega doma,
češ, da je to komunistično in da je to hujskanje proti državi, česar meščani ne morejo prenesti. Ta slučaj je naravnost smešen in prav dobro karakterizira smelost organov notranjega ministrstva, ki gredo tako daleč, da celo v imenu ministra in zakona postopajo proti delavskim organizacijam in delavcem, ki v tem slučaju niti najmanje niso bili obeleženi kot antidržavni ali komunisti, temveč gre zgolj za strokovno organizirane delavce, ki streme za tem, da si zboljšajo svoj košček kruha ter skrajšajo delovni čas, ne pa da se bavijo z reševanjem političnih vprašanj.
To so konkretni slučaji, katere sem si dovolil navesti ob priliki te obtožbe v podkrepilo drugih navedb mojih tovarišev, da se pokaže, kako daleč smo pri nas še od tega, da bi imeli urejeno svobodo združevanja in zborovanja ter prostost pred žan-darji, in to povsod, zlasti pa v Vojvodini, Bosni in kakor vidimo v zadnjem času tudi že v sami Srbiji. Smatram, gospodje, da za-branjevanje shodov, bodisi javnih, bodisi strokovnih, absolutno ne more roditi dobrih sadov, ne more normalizirati razmer, pač pa taki zaključki rodijo samo nepotrebno razburjenje in pospešujejo druge cilje, ki so ravno nasprotni onemu, kar je imel dotični predstavnik oblasti pred očmi. Radi tega smatram, da je tembolj upravičena naša zahteva, ki jo stavljamo že leto za letom in za katero se neprestano borimo, da se nam da
popolna svoboda združevanja in zborovanja,
da se da vsem slojem naše države možnost, potom javnosti ter svobodnega tiska povedati, kaj hočejo, kaj mislijo in kako nameravajo zboljšati svoje razmere in svojo eksistenco. Toda dosedanji politični režimi
in tudi režim zadnjega časa je bil tak, da se ta svoboda ni dovoljevala, da se ni pospeševala, temveč naravnost omejevala. Iz kakšnih razlogov se je to godilo, si ne morem predočiti, reči pa moram, da sem mnenja, da je ravno ta politika ustvarila ne-razpoloženje, ki danes vlada v naši politični javnosti, in utrla pot onim dogodkom, ki so se zgodili v naši državi v zadnjem času. Če bi bila naša notranja politika bolj svobodoumna in malo bolj gledala na psihološko razpoloženje mas, bi bile razmere v državi drugačne.
Pri tej priliki bi navedel še en slučaj, ki se je dogodil tudi v Sloveniji. Ta slučaj se sicer ne tiče striktno prepovedovanja shodov, pač pa se tiče dela pod okriljem notranjega ministra, in pokazuje jasno, da tudi pri nas partizanska politika že prodira v državne urade, in da si nismo več sigurni ali se upošteva ono, kar veleva zakon, in da si nismo niti tako daleč sigurni, da bi lahko zaupali,
da posamezni podrejeni organi ne bodo si-stirali zaključkov samega ministra notranjih deL
Pred nekoliko tedni je pri nas nek delavec dobil obvestilo, da je bil sprejet v državljanstvo. S tem obvestilom je bil tudi povabljen na glavarstvo, da tam položi državljansko prisego, Ko je prišel na glavarstvo se mu je povedalo, da ne bo zaprisežen. Na vprašanje, zakaj ne, se mu je odgovorilo, da zato, ker je v nekem mariborskem listu napadel nekega klerikalnega poslanca.
Torej, gospodje,
ker je v listu napadel klerikalnega poslanca, radi tega mu je bila prikrajšana prisega.
Kaj je bilo na stvari? Dotični delavec je prosil za državljanstvo, mislim že 1. 1923. Pred nekoliko meseci je bila njegova prošnja odbita. Potem je ponovil prošnjo potom organizacije, in to pot je bila prošnja ugod-| no rešena. Priznati moram pri tej priliki, • da so se v tem oziru razmere precej zboljšale. Nato je dobil od klerikalnega poslanca obvestilo, da je njegova prošnja bila ugodno rešena. S tem obvestlom se je podal v pisarno organizacije, ki je zanj napravila prošnjo. Organizacija je ta slučaj objavila v listu, češ da si dotični poslanec prisvaja zaslugo na tem uspehu, ki je pa v resnici nima. To je bilo že dosti,
da je veliko^ županstvo kasiralo akt ter pozvalo dotičnika na odgovornost, kako si upa napasti narodnega poslanca v časopisju.
Gospod minister notranjih zadev najbrž o tej stvari sploh ni bil obveščen. Radi tega ga moram obvestiti jaz, da se ne bo še dalje razširjala tista bolezen, da bi se vodila taka
je nekdaj slovelo v stari Grčiji po svoji modrosti.
Danes je le ona pridna gospodinja modra,, katera izkoristi 7 prednosti, ki jih nudi
&hichP
Ikneahns
Mih
politika, posebno pa ne napram ljudem, ki niso ničesar zakrivili. Dovoljujem si apelirati na gospoda ministra, naj dela in gleda na to, da se v bodeče preprečijo take ši-kane, ki zapuščajo za seboj samo razburjenja in nerazpoloženja v prizadetih krogih.
Teh par stvari sem hotel navesti, ker sem smatral za svojo dolžnost omeniti
krivice, ki so se godile delavskemu razredu,
ne da bi se spuščal v druge stvari, za katere nimam zadostnih pozitivnih podatkov, da bi mogel prevzeti na sebe odgovornost za istinitost ali neistinitost svojih navedb.
Končam svoje >kratke navedbe s zahtevo, da se politika notranjega ministrstva v bodoče zboljša in da se gleda na to,
da bo v tem ministrstvu predvsem veljal zakon,
in ne partizanstvo. Samo na ta način boste mogli zahtevati in doseči zaupanje naroda v zakon, sicer pa boste široke mase uverili, da zakona ni, da je vse samo partizanstvo,
■ korupcija in denar, in da
samo tisti ki se opira na partizanstvo, korupcijo in denar,
more do česa priti, da je le on pravi državljan, vsi drugi pa da so državljani druge vrste.
Iz teh razlogov izjavljam, da bom v znak protesta proti označeni politiki notranjega ministrstva glasoval za obtožbo. (Odobravanje in ploskanje od strani opozicije.)
Sirite naS list!
doslej. Toda nadaljevati moramo boj proti silam, ki zastavljajo pot delavskim množicam, proti vsakršni obliki reakcije, dokler ne odpravimo razrednega gospodarstva in napravimo konec izkoriščanju. Na naših ramah je dolžnost, povesti delavski razred v državo
miru in svobode in tako pripravljati pot za socijalistično družbo.
Po Hendersonovem govoru je pozdravil kongres Vandervelde v imenu belgijske de' lavske stranke.
Albanci imajo kralja.
Albanija meji na jugozahodu na našo državo, na Grško in na Jadransko morje. Ta zemlja je ob morju močvirna in se razteza v hribovje proti Jugoslaviji. Razmere so v Albaniji še patriarhalične, fevdalne. Dežela je silno zaostala. Vsekakor pa tvori Albanija važen teritorij, ki obvlada tam Jadransko rrforje. Novi kralj Skander-beg III., prejšnji« Ahmed beg Zoru, je že štiri leta diktator.«!/ Albaniji. Znal si je ob vsaki priliki poiskati zveze. Med vojno je bil avstrijakant, pozneje jugoslovanofil, zadnji čas pa je postal italofil, ker se je zavedal, da je Italija močnaT in da mu bo rada napravila osebne usluge, če ji dovoli oporišče v Albaniji. Itafija gradi danes v Albaniji železnice, vežba vojsko, ima žan-
darmerijo, snuje industrijska podjetja iti Seveda za take usluge je gospod Musso-lini rad pomagal Ahmed Zogu, da si ie posadil kraljevo krono na glavo. In izvoljen je bil kralj Skanderberg III., pravijo, ne da bi povedali, koliko krvi je teklo, koliko emigrantov je v inozemstvu. Novi kralj je silno reakcijonaren fevdalec. Al' banija se je za krajšo dobo že enkrat prej petsto ieti otresla turškega jarma. Pr.e“ vojno je pa tudi postala samostojna kneževina, ki ji je par let do vojne vladal t>a' varski oficir princ Viljem Wied. Ta je ob tej priliki protestiral, da se njega ne pokliče v Albanijo. Vsa zgodba se glasi nekoliko čudno, ko po toliki izpremembi načinu vladavin zopet iščejo nove kralje-
Hendersonov govor.
(Konec.)
To je najmanj, kar mora letošnje zborovanje Zveze narodov storiti; to je minimalni program praktičnega delovanja, ki ga morajo vlade izvršiti, da narodom, v katerih imenu govore, dokažejo svojo dobro voljo. Za to delo se morajo odločiti ali pa morajo prevzeti težko odgovornost za napačen korak, ki utegne biti še mnogo usodnejši kakor lansko leto Coolidgejeva konferenca.
Če bodo to važno vpraianje Se dalje zavlačevali, tedaj bodo izigrali bodočnost Zveze narodov.
Rast in razvoj Zveze narodov sta prišla na odločilno točko, in bodočnost bo od tega odvisna, ali bo prevladovala nad sklepi, ki se imajo izvršiti, modrost ali neumnost.
Seveda so še druge zadeve, s katerimi bi se letos bavila Zveza narodov. Zavrniti mora strahopetni napad fašistične vlade na pričeto gospodarsko delo. Gospodarski aparat, ki ga je svetovna gospodarska konferenca lani predlagala, zgraditi in utrditi. To je važno, in ravno tisti, ki so se sklicevali na mednarodni gospodarski in socijalni program, ki ga zastopajo naše delavske stranke, razumejo prav dobro, kako važne utegnejo biti za nas mednarodne gospodarske ustanove. Obupni položaj premogarstva v Angliji je od mnogih samo en zgled, da je internacijonalna akcija v vseh strokah nepogrešljiv sestavni del socijalistične politike, ki jo hočemo izvesti.
Toda kakor so važna ta vprašanja, so trenutno v primeri z razoroženjem in vojno le malenkostna vprašanja. Sklep, ki ga bo napravila Zveza narodov o tem vprašanju, bo odločeval o obstoju ali koncu Zveze narodov. In vedno iznova se mora vladam dopovedovati, da mora sedaj ta stvar biti sklenjena. Sedaj imajo veliko zgodovinsko priliko, da pošast vojne uničijo.
Narodi sveta so naveličani krvi in bede preteklih dni. Oni imajo hrepenenje in voljo, da se napravijo ukrepi, ki prinesejo trajen mir; in če vlade to priliko zamude, potem
gorje jim! Potem bodo mrtvece vseh dežel ogoljufali, ki so dali svoje življenje v vojni, ki naj bi bila zadnja. Kdo bi mogel povedati, kdaj zopet pride zamujena prilika? Naj se spomnijo, da so oči narodov vsega sveta vprte vanje in vedo naj, da jih bomo mi in aaSe stranke neusmiljeno klicali na odgovornost za vse, kar bodo storili v tej usodni uri.
Prihajam h koncu tega kratkega pregleda svetovnega položaja, tega poizkusa, da z našega skupnega socijalističnega stališča obravnavam nekatera velika vprašanja mednarodne politike, ki se tičejo narodov. Pravim in ponavljam; z našega skupnega socijalističnega stališča, zakaj vsaj je naša naloga, da na tem kongresu med seboj napravimo soglasje glede politike v internacionalnih vprašanjih, ki naj se po našem mnenju vodi po vseh deželah. In v isti meri, kakor naraščajo naše stranke po svoji moči, bo naša naloga vedno pomembnejša in bodo sklepi, h katerim vodijo naše debate, vedno važnejši in upapolnejši. Pride čas, in pride kmalu, ko bodo socijalistične delavske vlade v večih med velikimi deželami na svetu prišle do moči. Potem bomo skupno korakali naprej k uresničenju naših idealov!
Morda nikdar prej v modernem svetu ni bilo javno mnenje toliko pred vladami. Nikdar prej niso bili narodi tako vneti za napredek, ki ga jim vlade prepovedujejo. Nikdar prej se vlade niso tako strahopetno umikale, dočim so jih narodi silili naprej. Niti naraščajoče splošno javno mnenje ni doslej moglo zlomiti sile konservativnih in birokratičnih tradicij in idej vlad. Le mi in mi sami zamoremo dati svetu pravega duha za mednarodno skupno delo. Mi edini smo, ki utegnemo zgraditi danes še na negotovih temeljih slonečo resnično zvezo narodov. In zato, ker to moremo, ker mi, in edino mi, vodimo politiko, ki pritiskajoči sili časa obljubuje izpolnitev, zato stojimo v važnih vprašanjih svetovnega miru na pragu večjih zmag, kakor smo jih izvojevali
Dnevne novice.
Obletnice usmrtitve Sacco-ja in Van-zetti - ja se spominja danes ves kulturni svet, ki še ni izgubil čuta člove-čanstva. Vsi narodi so lansko leto protestirali proti brutalnemu postopanju ameriške justice. Niso zalegli ne protesti najboljših ljudi sveta, ne protestna zborovanja, ne protestni štrajki, takozvana »pravica svobodne Amerike« je demonstrirala svojo okrutnost na dveh nedolžnih žrtvah. Samo tam kaže svojo navidezno humanost, kjer se zlaga z njenimi računi. Zato je tudi Kellogov protivojni pakt, ki bo te dni podpisan v Parizu, samo tragična komedija in bridka ironija. Mi socialisti imamo zapisano na svojem praporu »Pravica« in »Bratstvo« in »Spoštovanje in svoboda slehernemu človeku«. Zato proč s smrtnimi obsodbami in proč z vojnami!
Radikali so nezadovoljni, Marko Trif-kovic, podpredsednik radikalne stranke, je sporočil beograjski »Politiki«, da je radikalna stranka nezadovoljna s predsednikofti Vukičevičem, ki je s svojo politiko povzročil spor s Hrvati ter zopet spravil v razgo-J, vor revizijo ustave. Tudi gospodarska politika Vukičeviceva je zavožena. Ta izjava dokazuje, da hočejo radikali žrtvovati svojega predsednika Vukičeviča. če bodo dovolj močni, v prilog sporazuma s Hrvati. Seveda velja ta graja tudi za sedanjo Koroščevo vlado, ki ni nič drugega, kakor nadaljevanje Vukičevičevega režima. Spričo napetosti političnih razmer se utegne dr. Korošec držati kvečjemu do decembra, na kar mora priti do volilne vlade. Dr. Korošec je nastopal tudi glede na kemtskodemo-kratsko koalicijo silno nerodno, domala po šolsko, kar za »politika« ni primerno. Želimo samo, da preneha sedanje stanje, in se čimprej razpišejo volitve.
Kellogov mirovni pakt je podpisalo 15 držav v pondeljek. Pakt se predloži tudi drugim samostojnim državam v podpis.
Avtoriteta vlade je v nevarnosti zaradi kmetskodemokratske opozicije, zlasti pa zaradi delegacije na interparlamentarno konferenco v Berlin. Tako pripovedujejo slovenski klerikalni listi. Notranji minister in predsednik vlade dr. Korošec pa ugiba, se posvetuje z državnimi pravdniki in sodniki, katere kazenske paragrafe bi smel porabljati proti opoziciji. Torej zob za zob, na nož, če bo prilika. Tako si predstavljajo današnji vladinovci parlamentarno vlado. Avtoriteta parlamentarne vlade se pa s po-ostrovanjem političnih nasprotij ne varuje in ne pospešuje. Parlamentarni demokratizem zahteva priznanje demokracije, upo-
števanje zahtev sporednih in tudi nasproj" nih strank. Avtoriteta parlamentarne vlad® torej hira na tem, ker krmilarji ne razum®!0 parlamentarne demokracije. Raje naročalf podrejenim organom, po katerih paragrafa” naj.opozicijonalce traktirajo.
Deseturnik pri OUZD v Ljubljani. Pre' jeli smo; Sodrug urednik! Čisto prav je. ste v zadnji številki opozorili na to, & OUZD upeljuje na dan dežurne služD8 deseturnik. Pozabili pa ste zapisati, da velja to samo za uradnike C-kategorije, dne'1-ničarje in služitelje. Toraj za one nameščence, ki so pri OUZD najslabše plačat11' vsled česar morajo, samoobsebi umevni največ delati. Vsi ti so Vam hvaležni, kf ste se dotaknili tega vprašanja in se za®e zavzeli. Povejte nam še to, ali ne more tak3 odredba imeti posledice v tem, da se boln*1" delavcem s tem ravnanjem dokaže, da n|0-rejo delati kljub bolezni osem ur, ako nf meščenci OUZD, ki so zdravi, lahko zdrž8 10 ur.
Ločitev zakona med SDS in SLS nap0' veduje nedeljski »Slovenec«, Stvar ima slednje ozadje: Klerikalci so v mestno hiš0 na Ahacljevi cesti vselili skoro same svoj® somišljenike, ki se pa radi previsokih o3' jemnin bunijo in seveda selijo v cenej^ stanovanja. Demokratom pa obenem očitajo, da so oni določili tako visoke .lajc®' nine, menda samo vsled tega, ker so ved®'1 da; J>odo večino stanovanj zasedli klerikalk; Ta »špetir« dokazuje, da so medeni ted®1 klerodemokratske poroke minuli. Treb*. samo še, da nevtralno sodišče določi, kak8 se bo skrbelo za nezakonske otroke tež5 »zakona«, to je za »pufe«, ki jih je koalici)3 delala z največjim veseljem,
V Ljubljani ne — pač pa v Nemčiji obstojajo skoro v vseh večjih mestih komun*1' ne lekarne. Dolžnost socijalno-politične^3 odseka bi bila, da se z zadevo peča in 1° skuša j.životvoriti. Vsekakor bi občina, s*0 bi irSc komunalno lekarno, izdala leto? polov|^ manj za zdravila kot pa izda sedalj Če	imel	klerodemokratski konkubin3'
dovQlj smisla za ustanovitev dveh kapelic s mestni ubožnici (ene v stavbi, druge °3 vrtu), naj ima še nekaj razumevanja za kf munalno lekarno. Gospodje; Mens sana ^ — corpore sano — drugo je vse odveč!
Ali je Ogrska razorožila? Na interpafj lamentarni konferenci v Berlinu je poved3 tumunski delegat, da Ogrska ni razoroži',3 v smislu mirovnih pogodb, marveč ima W no še vedno 850.000 vojakov in vojno °PrA. mo zanje. Madžarska je tudi proti vsakršfl1? mirovnim' pogodbam med srednjeevrops*1
LEO SILA:
Človek mrtvaSkih lobanj.
Kronika raztrganih duš.
43
Starostno modre Leonove besede Sonji niso hotele v glavo. Spet se je zasmejala.
»Oh, za božjo voljo! Kam pa pridemo.«
»Tako je gospodična! Vprašajte Strindberga.«
»O, saj ga poznam, gotovo toliko, da lahko sodim Pa ne vem, če je tako. Vi moški odvračate vso krivdo na nas.«
>.Nikakor. Vem, da so moški veliko krivi. Toda jaz si umijem roke. Kaj se mi je zgodilo v peti šoli. Na počitnicah. Igrali smo Meškovo »Mater«. Silve je igrala vaša sošolka Milice.. Ne mgiram je obrekovati. Povedal bom samo čisto resnico. Ka-kor se je zgodilo. Njen fant, ki je letos postal učitelj, saj ga poznate, je igral župnika. Pravili so, da sta navskriž. Radi nekega oficirja ali kadeta. Nisem se zanimal. On je bil režiser. Ona pa mu je kljubovala. Začela je z menoj koketirati. Reči moram, bila mi je simpatična. In tako se je začelo, dokler S2 nisva na veselici pobratila. Nato par nejasnih, hrepenečih kartic, ki so mi prinesle celo odgovor . . . nekaj tistih pogledov, ki jih ženske spuščate moškim, da jih nalimate nase ... No in mislil sem, da bo šlo. Že ves čas iščem človeka s katerim bi se rad pogovoril, odkritosrčno, iz obraza v obraz, iz oči v oči, iz duše v dušo . . . Zakaj vem, koliko vprašanj je v meni, koliko trenutkov, ki mi minevajo prazni in pusti. Temu pravimo hrepenenje . . .«
Segla mu je v besedo.
»Lepše je hrepenenje od doseženega cilja . . .« Nekaj pikrega, žalostnega je bilo v njenih besedah.
»Mogoče. Tako pravijo in pišejo pesniki. Toda jaz velikokrat nisem verjel v to. In tudi sedaj . . .« Malomarno je zamahnil z roko.
»Sedaj sem se že sprijaznil in ne hrepenim več. Hodim v plesno šolo, se učim tistih manir in zapeljeval bom dekleta kot delajo to drugi. Če je tako, pa naj bo tako.« Nato sta umolknila. Sonja ni odgovorila ničesar. Leo pa je v mislih tirjal odgovor, hotel je slišati besedo, vsaj besedico od človeka, kateremu je govoril iz duše.
»Zakaj molčite?« Pomislila je.
»Zdi se mi, da niste govorili resnice.« Leo se je zazrl na ulico, kjer je ugaševala plinska svetilka. Vete® je pihal in sence hiš so se premetavale, mešala kot velike pošasti. Od stene do stene. Tudi s polkami je ropotalo. »Sneg bo kmalu . . .« Hotel je zakriti njene in svoje besede. Sonja se je pritajeno nasmehnila. Pazil je na vsak njen gib, na vsak pogled, ki ga je skrivala, je pazil. Zakaj? »Vi se smejete. Zunaj pa je mraz!« Skušal je napeljati pogovor drugam. Neprijetno mu je postalo, da je toliko govoril, toliko pripovedoval, kakor da bruha iz sebe. Njen pogled ga je premotil. Tudi tiste njene samozavestne, odkritosrčne zbadljivke, povsem drugače izrečene, kakor pri mali, debeli Tilki, ki je bila zanj še vedno napihnjena gos, so ga pripravile do tega, da je govoril, kakor še pravzaprav ni govoril nikomur^. Niti Matjažu. Njemu je povedal naravnost, v jezi. Njej je govoril s tihim hrepenenjem . , .
»Kaj pa vidva tukaj — tako na samem?« Tilka, ki je do sedaj stikala za odrom in se pogovarjala z
igralkami, je stopila k njima. »O, gospod Vuk !lie dobro zabava . . ,«	,	,
»Pa vendar ne. Saj on je an-ti-fe-mi-nis* Haha!« Zlogovala je besedo, ki so mu jo prisodi1^ dekleta že v dramatični šoli. Tudi tam se je postav' ljal s tem, da bere Strindberga in da ne veruje beni ženski nič. Ena izmed gojenk je nekoč rek1^ da mu bo napravila antifeministično kokard^ črkama AF, tako da bo vsako dekl^ vedelo, kog se mora varovati. Mladostne šale . T* .
Mislim, da bo ravno nasprotno. Gospodič*1* Sonja se bo sedaj pritožila, zakaj si jo pustila P., takem pustežu kot sem jaz.« To je ibla vedno priljubljena gesta pri njem. Zapostavljati sep ^ imenovati se pusteža, neotesanca itd. Nekaj ^ ljenega je bilo v tem.	v	*	^
Vaja je končala. Odpravili so se domov. ' cesti niso govorili veliko. Leonu je bilo žal, da je tako daleč spozabil. Stopal je sprva molče strani in pri hišnih vratih se je hladno, mrtvo P. slovil od Sonje. Tako je bilo namreč v resnici, k*j • temu, da je proti domu postal zgovornejši. _ Ns bolestnega je bilo v njem. Za trenutek je misli* , zakotno ulico . . . Takrat, ko so šli čez glavni ^ »Tam so še. Gotovo. Lahko grem.« Pa ni Hotel je popraviti, zabrisati sled svoje notranj0^ Zato se je šalil, zbadal malo Tilko^kj mtf je krcP ^ odgovarjala. Ko je vstopil doma v’ svojo sobo, je zjezil. »Zakaj nisem šel? . . .« Brat je spa1 težko sopel. Leo se ni zmenil ,zanj. Slekel se hitro in se zaril v posteljo. Ni mu šlo v glavo, j je mogel govoriti take sentimentalnosti. Sp°z .j. je, da še ni trden v svoji novi veri, ki jo je skle v tisti noči po pogovoru z Matjažem. >
mi državami, kakor tudi rumunski delegat in je tudi razvidno iz nje imperialističnih gest, češ. da hoče vse dežele, ki jih je po vojni izgubila, zopet zavojevati.
Indija dobi ustavo? Vse stranke v Indiji so stavile zahtevo, da postane Indija angleški donvinion. Po načrtu dobi ministrstvo, poslansko in gospodarsko zbornico, najvišji sodni dvor itd. Kraljevega namestnika predlaga Indija, potrdi ga angleški kralj. Kaj bo rekla Anglija k načrtu?
O sreči zamore govoriti vsaka gospodinja, ker se ji nudi prilika, da lahko pere z Radionom. Perilo se namoči preko noči v vodi in drugi dan se zamore med pripravljanjem zajutrka v pol ure kuhajočem se Radionu oprati, da ie belo kot sneg.
Vestnik „Svobode“.
Proslava lOletnice obstoja »Svobode« na Jesenicah.
Jeseniška podružnica »Svobode« bo slovesno proslavila dne 1. in 2. septembra t. 1. lOletnico obstoja »Svobode« jeseniške podružnice. Spored proslave bo sledeč: V soboto, dne 1. septembra zvečer priredi umetniški prosvetni večer po sledečem sporedu: 1. Godba kovinarjev zaigra »Delavski pozdrav«. 2. Govornik, ki pojasni tež-koče in delo podružnice. 3. Pevci zapojo »Internacionalo«. 4. Nastop telovadcev (ženski naraščaj). 5. Godba. 6. Deklamacija. 7. Nastop telovadcev (vaje gojeijk). 8. Pevska točka. Kratek odmor. 9. Godba. 10. Nastop telovadcev (vaje članov v skupini). 11. Dramatizirana pesem. 12. Nastop telovadcev (vaje članic v skupini). 13. Pevci. 14. Živa simbolična slika. 15. Godba.
V	nedeljo, 2. septembra, zjutraj sprejem gostov na kolodvoru, pozdravni govor v Delavskem domu na Savi, eventuel-ni sprevod in promenadni koncert godbe kovinarjev na vrtu Delavskega doma na Savi. Po kosilu ob 1. uri pop. kolesarska tekma, ob 3. uri javni telovadni nastop tia vrtu Delavskega doma, po tel. nastopu nogometna tekma, koncert in prosta zabava.
Vse bližnje podružnice vabi prireditveni odbor jeseniške podružnice, da agitirajo med svojim članstvom za udeležbo. Vsi udeleženci se lahko poslužijo polovične vožnje in sicer se morajo poslužiti izletniškega vlaka.
Maribor.
Javen železničarski shod.
Ujedinjeni Savez železničarjev Jugoslavije, podružnica Maribor I.—III., sklicuje javen železničarski shod, ki se vrši v četrtek, dne 30. avgusta 1928 ob 7. uri zvečer v verandi pri Gotžu z dnevnim redom: Volitve v bolniško blagajno za prometno osobje in slučajnosti. Sodrugi, železničarji in volilci! Udeležite se tega shoda, v kolikor ste službe prosti, polnoštevilno. Slišali boste poročilo vaših zastopnikov v oblastnem odboru bol. blagajne v Ljubljani kakor tudi poročilo članov glavne skupščine. Pripeljite, tudi družine s seboj!
V	petek, dne 31. t. m. se vrši ob osmi uri zvečer v Ljudskem|fcnu sestanek onih reflektantov na stanovMJa v delavski koloniji mestne občine, »ateri so napravili prošnje potom našega' tajništva, pa niso bili navzoči pri sestanku, ki se je vršil pro-šli četrtek.
Prometnih ovir imamo na mariborskih cestah in> ulicah mnogo in celo takih, ki pri našem naraščajočem cestnem prometu celo resno ogrožajo življensko sigurnost. Nekatere so resnejšega značaja in se bodo le z večjimi denarnimi žrtvami občine dale odpraviti, nekatere bi se pa brez posebnih težav dale že sedaj odpraviti. Eno takih ovir tvori
hiša na oglu Tattenbachove in Vetrinjske ulice, kjer se vrši najži-vahnejši avtomobilski promet, a je cesta široka komaj par metrov; potem podaljšanje Tattenbachove ulice do železniškega mosta. Na desnem bregu Drave nujno prosi Turkova hiša, da se jo odkupi in izravna Po-brežka cesta. Pri vhodu na Ruško cesto stoji stara Schmirmaulova hišica s svojim oglom do polovice na cesti, da je že itak ozka cesta še bolj ozka. Tisto staro grobljo pri »Zlati hruški« zavzema polovico Ruške in Frankopanove ceste in bi bil že čas, da izgine s tistega ogla. Vzdolž Jankovega vrta na Ruški cesti naj bi se griva odkopala in nadomestila s škarpo, da se cesta razširi in prepreči vedno blato. Hiša štev. 35 na Ruški cesti je pomaknjena v sredino že itak preozke ceste in bi tiste podrtije ne bilo prav nič škoda, če bi se odstranila. Enako tudi oni kos vrta, ki zožuje Dvorakovo cesto na oglu Frankopanove ulice.
Celje.
Nekaj o cenah življenskih potrebščin.
Da so cene na celjskem trgu absolutno previsoke, smo že večkrat v našem listu pisali in socialistična delegacija v občinskem svetu je svojčas stavila predlog in zahtevala, da se morajo cene regulirati navzdol. Gospodje, ki so tistikrat iia našo zahtevo cene kontrolirali, so prišli do zaključka, da cene odgovarjajo onim v drugih mestih in mirna Bosna. Delavski zastopnik v občinskem svetu je na dotični seji izjavil, da poročilo odseka ne odgovarja dejstvom in da bo o priliki ponovno zahteval regulacijo cen, posebno onih na zele-njadnem trgu, ki so pretirano visoke. Te dni smo namreč ugotovili slučaj, da je prekupčevalec kupil hruške od kmetice po 3 Din kilogram, par minut za tem pa jih je delavskim in uradniškim gospodinjam prodajal po 8 Din kilogram. Na take slučaje opozarjamo naše tržno nadzorstvo ter zahtevamo, da se izvede remedura. Ob tej priliki naj še omenimo cene kruhu, ki tudi ne odgovarjajo cenam drugod, kjer so krušne cene znižali kljub temu, da je bil kruh že prej cenejši nego v Celju. Skrajni čas je, da se gospodje na magistratu zganejo ter napravijo na celjskem trgu v tem oziru red in izvedejo regulacijo cen. To ni morda naša agitačna »kaprica«, kakor bi marsikdo rekel, pač pa je to splošna zahteva od strani konzumentov, posebno delavcev in uradnikov!
V	nedeljo, dne 26. trn., je preminula v javni bolnici žena našega somišljenika sodr. Antona Čonžeka. Stara je bila 43 let in mati šestero otrok. Otroci, ki so vsi še nedorasli, so zgubili nenadomestljivo mater, naš sodr. Čonžek pa zvesto družico, ki mu je dolga leta stala ob strani ter ga zvesto spremljala skozi pustinjo današnjega življenja. N. v m. p.
Policijsko preiskavo je izvrši!o vodstvo celjske policije v pondeljek. dne 27. tm, ob 21. uri zvečer in sicer na licu mesta, na cesti pred gostilno »Wilson« v Gaberju o zadevi ovadenega napada, ki ga je izvršil skopljanski veliki župan, general Naumovič na civiliste iz Gaberja. Priznati moramo, da se je preiskava vršila jako strogo in natančno. Zaslišanih je bilo mnogo prič, ki so vse morale, v vseh detajlih obrazložiti vsa dejanja, ki so jih videle in slišale v tej zadevi. Posamezne priče so morale celo ponavljati hojo, obrate itd., ki so jih izvršile ob priliki napada. Posamezna razdalja med enim in drugim dejanjem so se odmerila na korake natanko. Z eno besedo, preiskava je bila stroga in natančna. Dozdeva se nam pa.
Izlet v Graz.
(Konec.)
Tudi »Lunapark«, graški prater, je privabil mnogo izletnikov s svojimi drčami, vrtiljaki, gugalnicami in raznimi komedijantskimi barakami.
Prav nič se ne pozna Grazu, da mu je bil ob prevrahi amputirata velik del njegovega zaledja in da ni več glavno mesto tiste Štajerske, kakor nekdaj. Kdor ga je poznal pred vojsko, bi ga skoraj ne spoznal več, tako se je razširil in moderniziral. Promet po ulicah je naravnost velikomesten. Ce stojiš na Jakominiplatzu, se ti zdi kakor bi bil na Dunaju, na križišču pred opero. Posebno jugoistočni del mesta 8:'«vojimi monumentalnimi palačami in širokimi asfaltiranimi ulicami fcna značaj moderne velikomestne city. Desni breg Mure je pa več ali manj industrijska četrt z množico starih in novih tovarn. A tudi tu se nekdanje stare hiše vedno bolj umikajo velikim racijonalnim zgradbam. V tem delu mesta, katerega glavno prometno žilo tvori dolga Annenstrasse, se nahaja .tudi težišče delavskega gibanja.
Funkcijonarji našega »Detoljuba« so si ogledali tudi kolonijo graških »Kinder-freundov«, grad »Seidlerhof« v Andritzu. Bivša stara ifaščlna je prenovljena in urejena v dečji dom, kjer vodijo otroci sami, Pod vodstvom starejših spdrugov, vso u-Pravo. Prava, idealna otročja republika. Koliko bi se lahko tu naučili —!
Zvečer zopet v prenapolnjenih Julten-siiie ljudska zabava s koncertom. Naša vrla železničarska godba, dasiravno že izmučena, je na zahtevo občinstva morala Vedno znova nastopati in je žela za vsak komad obilo priznanja. »Frohsinn« in »Svoboda« sta bila zaporedoma izzvana k na-
stopu. Zlasti od »Svobode« in njenih slovenskih pesmi se občinstvo kar ni moglo ločiti; vedno znova so bili pozvani pevci in pevke na oder in od navdušenega občinstva obsipani s cvetjem. To je bil pravi triumf slovenske pesmi v internacijonal-nem Grazu.
Priprosti ženici poleg mene so tekle debele solze po velih licih. Vprašam jo zakaj plača »Oh, gospod,« odgovori slovenski, »kalfo bi pa ne. Zdi se mi, da sem zopet v svojem ljubem Kranju, kjer sem doma. Koliko let že nisem slišala teh lepih pesmi: »Pozdravljam te gorenjska stran« in »Nazaj v planinski raj«. Moji otroci so se razkropili za kruhom po vsem svetu: dve hčeri sta v Jugoslaviji, ena na Dunaju, en sin v Nemčiji, eden pa tu v Grazu, pri katerem živim sredi svojih vnukov. Pri teh pesmih mi je zopet stopil pred oči košček moje mladosti in kdo ve, če bom še kdaj videla svoj Kranj.« — Življenje je neizprosno, meje s svojimi vizumi pa še bolj.
Malo pred polnočjo smo se začeli poslavljati. Predsednik »Siidbahnbunda«, s. Lukež, se nam je še zahvalil za obisk, nato nas je pa nepregledna množica graških sodrugov spremljala na kolodvor. Tu nas je čakalo polno socialističnih omladincev z rdečimi prapori, ki so se ravno pripeljali iz Leobna, kjer se je vršil velik kongresni izlet socijalistične mladine. Tudi mnogo delavskih kolesarjev je bilo tu, ki so se vračali z dirkanja delavskih kolesarskih društev. Vsevprek so nas pozdravljali: Freundschaft, Freundschaft! Odzdrav-ljali srno: Družnost, Freundschaft!
Še dolgo so s perona mahali za našim vlakom.
Omeniti moramo, da nas carinske oblasti niso nadlegovale ne tja in ne nazaj.
r
Izbrala sem
if
peSre sam!
pravi razumna Mica. „Med vsemi snubci tistega, ki mi je prinesel RADJON. On misli na to, da sebi in meni olajša življenje, kot to dela RAD10N pri perilu. Z RADIONOM ni več mučnega pranja in mencanja, ker pere sam."
RADIOM
pere sam !
Varuje perilo!
da je imela en nedostatek in sicer ta, da je pri preiskavi manjkal napadalec g. veliki župan s soprogo. Jako bi bili željni videti, ko bi bil tudi g. veliki župan pred zbrano javnostjo pokazal, kako je vihtel in opravljal svoje »junaštvo« z nabitim revolverjem in sabljo nad neoboroženimi civilisti.
Učenca je udaril z lesenim polenom po glavi g. Kahne, pek v Gaberju, in sicer s tako silo, da so očividci mislili, da mu jo na mestu razkolje. Človek bi skoraj ne verjel, da je mogoče, da se s človekom ravna slabše kakor z živino. Zakaj, kar je uganjal gosp. Kahne s svojim učencem na cesti ob Westnovi fabriki je škandalozno. Obrtne oblasti opozarjamo na to dejstvo in priporočamo. da o zadevi uvedejo preiskavo. Naravnost n e ču veno je, če se mora na javni cesti gledati in biti priča surovemu postopanju mojstra napnem učencu. Kaj šele mora tak učenec pretrpeti v pekarni, kjer ni očividcev.
Redni šolski pouk na mestni deški »n dekliški šoli se prične v pondeljek, dne
3.	septembra.
V	Ljudski kuhinji, katera je v Gaberju v gostilni Štraus, ustanovi dobrodelno društvo »Ljudsi dom«, obeduje sedaj že nad 45 stalnih abonentov, večinoma seveda delavcev. Posebno v zadnjem času sc js število abonentov vsled vsestransko obilne in okusne ter cene hrane zelo pomnožilo. Sodrugom in čitaleljem priporočamo, da se ugodnosti, ki jih nudi kuhinja vsakomur, brez razlike političnega prepričanja v obilni meri poslužijo. Cim več bo odjemalcev, tem boljša in obilnejša bo hrana in ugodnosti. *i jih nudi društvo. Toraj na agitacijo za pridobivanje še večjega števila abonentov.
Adaptacija stare okoliške šole v svrlio Delavsl«! zbornice se bliža svojemu koncu. Poslopje, ki je bilo poprej, skoraj bi rekli strah svoje okolice, se je spremenilo v lepo in lično zgradbo, za katero bode celjsko delavstvo lahko Delavski zbornici prav hvaležno. Večji del prostorov preurejenega poslopja bo služilo v stanovanjske in socijal-nc svrhe. Med drugimi bo tamkaj nastanjena Ekspozitura Delavske zbornice in podružnica 'javne borze dela, nadalje bodo urejene dve sobe za prenočišča za potujoče brezposelne delavce in delavke. Zgradba bo vsebovala tudi lično dvorano za predavanja ■ter pisarniške oz. društvene lokale za posamezne pri Delavski zbornici registrirane organizacije. Povdarjati moramo, da je delo, ki ga je Delavska zbornica v Celju izvršila, vsega priznanja vredno.
Pravilnik o odpiranju in zapiranju trgovskih in drugih obratov je stopil z za-
četkom tega meseca v veljavo. Kakor smo informirani po zatrdilu priznanih varnostnih organov, še isti do danes niso sprejeli glede njega nikakih instrukcij in navodil. Posebno moramo to povdarjati glede nedeljskega počitka v trgovskih obratih v okolici Celja. Meditemi iko socijalistična (jodjetja strogo izvajajo gorajni pravilnik, ga zasebni podjetniki na vseh koncih kršijo in prezirajo, pri tem po nadzorna oblast drži roke križem in pravi, da nima navodil. Nočemo biti pedantni, hočemo to, da se zakoni in uredbe, če so kot taki izdani, tudi vsestransko izvršujejo in upoštevajo pa če tudi je treba s kaznijo.
Stavka v papirnici v Vevčah je v
vrstah krščanskih socijalcev v Ljubljani zbudila strašno ogorčenje vsled »Dopisa iz delavskih krogov« v »Jutru« z dne 23. avg. Vsebine tega dopisa ne moremo odobravati, ker je jasno, da v času, ko se vrše pogajanja, tako pisanje more biti le v škodo delavstvu. Vendar nam ta dopis pove sledeče: Demokratje so se od klerikalcev, katerih obesek so krščanski soci-jalci, sila mnogo naučili. Med drugim tudi to, kako se v času stavke pade delavcem v hrbet ter se jim zada, če mogoče, smrtni sunek z nožem. Konstatiramo, da so čisto enako, raje še podlejše, nastopili klerikalci proti stavki naših kovinarjev v Kamniku, ko so jo v »Slovencu« proglašati kot — politično, dasi je, bilo to očitna laž. Priporočamo obojim, da se poboljšajo, kajti boj za izboljšanje položaja proletariata ne more biti niti klerikalen niti demokratski, ampak samo raz retini.
Konstatiramo, da je »Slovenec« v preteklem tednu v dopisu iz Trbovelj javno priznal, da so klerikalci za odpravo nedeljskega počitka v Trbovljah. Izgovarja se, da minister Gosar ni kriv, ker ie to napisal v uredbi, ampak bivši minister Kukovec. Vprašamo privatne nameščence in trgovske sotrudnike, kako jim ugaja ta reakcionarnost glavnega glasila klerikalne stranke? Krščanski socijalisti, na plan, pokažite tu svoj »krščanski socijalizem« in »razrednost«!
Avtobus-promet v Ljubljani. Mestna občina je dobila koncesijo za avtobus-promet v Ljubljani. »Jutro« piše, da je šel »pogledat« avtomobile za mestno občino g. podžupan,' oblastni odbornik in vpokoje-ni profesor g. Jarc. Ali je profesor strokovnjak za avtomobile, »Jutro« ne pove.
Vprašauje najemnin v občinskih hišah mestne občine ljubljanske je poglavje, o katerem se da pisati. Vendar je nujno potrebno, da občina objavi: kdo stanuje v
leh hišah, kakšne dohodke ima in koliko najemnine plačuje. — Za koalicijo^ klero-demokratov na rotovžu bi bile te številke porazne, ker kdor ima denar, lahko plača tudi drugo stanovanje.
Zagorje ob M
Iz seje občinskega odbora. V soboto, dne 22. t., se je vršila prva seja novoizvoljenega občinskega odbora v Zagorju, o kateri sta prinesla »Jutro« in »Slovenec« vsak po svoje strankarsko in demagoško pobarvano poročilo. Na seji se je razpravljalo tudi o podpori stavkajočim steklarjem. Vložene so bile dve vloge in j sicer ena od dekalistov brez navedbe zneska, moja osebna vloga pa z zneskom Din 4000. Pri občinski seji pa, sem jaz moj predlo-g utemeljeval in rekel, da tem predlagal samo Din 4000 zato, ker so fondi za nepredvidene izdatke izčrpani, da pa naj se izplača Din 4000 takoj, finančni odbor pa naj pooblasti, da če najde sredstva, naj naknadno izplača še Din 6000. Tora j skupaj Din 10,000. Deka-listi so pri tam predlagali, da naj se izplača takoj Din 10.000. Ker pa občinska blagajna ni imela več gotovine kakor okrog Din 5000, celih pet dni ni mogla izplačati omenjenega zneska. Moj predlog je bil realen in takoj izvršljiv. Naknadno pa bi — ker sem sam v finančnem odboru — in tudi en član dekalistov — gotovo dosegla izplačilo še ostalih Din 6000 in ne bi bilo treba iskati milosti pri klerikalcih, da sedaj to podporo demagoško izrabljajo v svoje namene. Naj-ostudnejše pa je bilo to, da so deka-listi pred sejo prosili klerikalce, da jih podpirajo v tem, da se jim nakloni omenjeni znesek. Zato pa so glasovali pri volitvi šolskega odbora kar za tri klerikalce in enega socijalista. Da bi potem prvič lahko socijalistom očitali, da delajo skupno s klerikalci, ko bi bil med štirimi izvoljenimi samo eden socijalist in trije klerikalci in da bi potem delali socijalista odgovornega za klerikalne sklepe. Seveda se jim to ni posrečilo, ker je socijalist odklonil izvolitev, za katero so gla--sovali samo dekalisti in klerikalci. Poročilo v meščanskih1 listih je tako, da bi navaden delavec moral pač misliti, da so meščanski krogi stavkajočim bolj naklonjeni, kakor jaz ali pa drugi socijalisti. Konzumno društvo je vsem svojim stavkajočim članom brez vsake prošnje dalo podporo v isti višini kakor jo bodo do-r
bili vsi stavkajoči od občine, poleg tega pa jim daje ves čas blago na kredit, med tem ko jim širokoustni klerikalci iz svojega žepa ali iz svojih zavodov niso še dosedaj nič dali. Za objavo tega poročila prosi podpisani radi tega, ker baje tudi nekateri delavci v Hrastniku in v Ljubljani mislijo, da je poročilo meščanskih listov resnično, mesto da bi iz izkušnje vedeli, da meščanski ‘listi niso nikoli hvalili socijalistov, saj celo socijalisti v Zagorju nasedajo takim poročilom, ki bi vendar morali poznati klerikalce. — Zagorje, 24. VIII. 1928, Mel-hijor Čobal,
Ptul.
Jesensko vpisovanje učencev v
vse razrede deške meščanske šole se bo vršilo od 30. avgusta do 3. septembra od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni (Panonska ulica 5, I.). V 1. razred se sprejmejo učenci, ki so dovršili 4. šolsko leto na osnovni šoli z dobrdin uspehom. Ti učenci naj prihajajo k vpisovanju v spremstvu staršev in naj prinesejo s seboj:
I. izpričevalo ljudske šole odn. izkaz o napredku; 2. izpisek iz krstne knjige. Po naredbi št. 185 Urad. 1. od
II. 8. 1928 mora plačati vsak učenec, ki se vpiše v katerikoli razred, 20 Din naprej za »Fond za zdravstveno zaščito dece«. Roditelji, ki iščejo za svoje sinove, t. j. učence deške meščanske šole dijaških stanovanj s popolno preskrbo, se morajo tozadevno informirati pri ravnateljstvu, ki vodi evidenco o primernih in priporočljivih dijaških stanovanjih. Ponavljalni izpiti se bodo vršili 28. in 29. avgusta.
BENZIT-NADMILO
|j raztaplja vse vrste nesnage na kemičen način ter varuje Vaše perilo.
xA
J
Ako ste samo enkrat videli, kako hitro se da odstraniti z malo i
Benzit-Nadmila madež iz obleke
Dravograd.
Preteklo nedeljo se je vršil pri nas nepričakovano dobro obiskan shod, kateremu je predsedoval s. Pezdir, poročal pa s. Petejan, kateri je v daljšem sovoru pojasnjeval sedanji politični položaj v državi. Pojasnil je razne politične dogodke v Nar. skupščini in izven nje, kakor tudi stališče, katero je socijalistična stranka zavzela napram tem dogodkom. Govoril je o položaju delavstva v državi, katero je popolnoma zapuščeno in izročeno kapitalističnim izkoriščevalcem. Razkrinkal je postopanje režima napram železničarjem in drugim državnim uslužbencem, katerih pravice se dan za dnevom tepta. Po končanem govoru s. Petejana, katerega izvajanja so navzoči z odobravanjem vzeli na znanje, je dobil besedo Zvonimir Ber-not, ki je iz Ljubljane prišel na shod, da brani svojo zadnjo postojanko. On je najprej izjavil, da se z izvajanji s. Petejana popolnoma strinja. Nato je govoril o po-
— boste popolnoma razumeli, da razstopi Benzit-Nadmilo tudi mastne ostanke nesnage iz perila, ki ostane pri vporabi navadnega mila vedno v perilu ter postane vsled beljenja samo neviden. V bodoče perite samo z Benzit-Nadmi-lom! To milo raztopi vse vrste nesnage tei vse ostanke madežev odstranjuje in varuje perilo. 1 ZAVOJ BENZ1T 5 DINARJEV.
V
//
Denzif
r z dvojnim učinkom^ Tvomice Zlatorog, Maribor
trebi organizacije in priporočal delavcem, da naj si ustanove organizacijo, katero si žele — Bernotovo ali Petejanovo. Slednjič se je spustil na staro polje progresivnega duha, ki je bil povod razcepa stranke. Očital nam je Kristana, ki ni hotel progresivnega davka, Golouha, ki (udi ni
»>!«5/	'»'5/ U^f/L-Vcr/ '>>-~/1!w
’a _ jr_____________ ■—	—	.■------------
*!iS)3
yž-K
um
m
i
'J|>T3
um
'/ŽSK ■
PEtTAVRflCiJfl BAVARSKI dvor
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA ST. 31
priporoma se za obilen obisk.
Točijo se prvovrstna dalmatinska, štajerska in dolenjska vina po naj nižjih cenah. * Mrzla in topla jedila ob vsakem času.
Vsaki dan sveže pivo v sodčkih!
$§
m
s®
ivžA
JOSIP MLINARIC
priporočam svojo bogato zalogo galanterije, špecerije, hišnih in kuhinjskih potrebščin.
Maribor, Giavni trg št. 17.
Elektrotehnična delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg it. 3.
Popravila vseh’ vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
Creppe de Chine
In foular svile od 58 Din na-prej kakor tudi vsakovrstne druge svile v bogati zalogi po najnižjih cenah pri
J. Trpina, mar, Slami m 17. Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radiowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih' treH knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-technisches Lexikon, Mk 3.60; Wo steckt der FeUler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti Imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z.
Ustan. 1898	MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 36-38	.Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 Irt na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno In hlgl|ensko urefena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delav cem In delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
Drahtftiften
mojstra
kateri se eventuelno razume tudi o izdelavi žebljev za čevlje (Schuhnagel) in taks-žebljev se takoj sprejme. — Ponudbe pod P-1107 na Interreklam d. d. Zagreb, Moravska ulica 28.
hotel plačevati poslanskega davka itd. S. Petejan je na Bernotova izvajanja še na kratko reagiral ter ugotovil, da je s. Golouh svoje prispevke mariborski organizaciji redno plačeval ter da razcepa stranke ni bil kriv progresivni davek, temveč Bernotova ozkosrčna in^ektaška politika, ki je celo mariborsko ijfBKrožje izključila iz stranke. Da so Mariborčani imeli prav, dokazuje to, da v ceftni mariborskem o-kraju nima Bernotova stranka niti ene organizacije. — Ko se ni nihče javil k besedi, je predsednik zaključil shod, ki je jasno pokazal, da se je tudi proletarijat v Dravogradu pričel buditi in zanimati ter je pričakovati, da bo v najkrajšem času tudi tu nastala dobra postojanka socialistične stranke. Delavstvo je sito sekta-štva, ki je prineslo delavstvu Slovenije toliko zla: ono hoče enotno socijalistično stranko, ki bo sposobna braniti njihove interese.
GuitonJ.
Javen političen shod Soc. stranke se je
vršil pri nas 15. trn., ki je bil precej dobro obiskan. Predsednik je shod odtvoril ter pozdravil navzoče ter nato predal besedo referentu s. Erženu iz Maribora, kateri je Obširno razložil intrigantstvo tuk. klerikalcev proti županu s. Juhu. kar je delavstvo energično obsojalo ter si bo vse to dobro zapomnilo, zlasti pa to, da se tuk. režimski eksponenti postavljajo v službo tajnih špi-celjev. Orisal je tudi gospodarski in političen položaj naše države. Povedal je, kaj so po prevratu vse proklamirale meščanske stranke in koliko storile za del. ljudstvo, ki je prejelo od vsake nove vlade nove udarce. Zato je apeliral na delavstvo, da se organizira v socijalistični stranki, ker bo to najboljši protest proti režimu in njegovim in-trigantom.
Ali ste že krili f
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po najnižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica št. 20
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. t Mariboru, predstavitelj J osip Ošlak v Mariboru, — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen ▼ Mariboru-