8;>foroženih sil je objavil 30. oktobra naslednje 887. vojno poročilo: Na egiptski fronti je sovražnik zopet napadel z velikimi oklopnimi silami brez vcukega uspeha naše postojanke. Posamezne začetne prodore so vrle čete osi takoj omejile in onemogočile ter so v trd; borbi' uničile 39 oklopnih voz. Pri tem gre za uničenje 13 voz zasluga nekemu nemškemu bataljonu, ki se js posebno odlikoval. Letalstvo Osi je izvršilo več poletov nad nasprotnikova zbirališča ter je bombardiralo in obstreljevalo s strojnicami skupine vojnih sredstev in zbiranja čet. V spopadih v zraku so nemški lovci sestrelili tri letala. Dvojni poskus za izkrcanje na področju i Marsa Matruha je bil za*rt z znatnimi iz-! gubami za sovražnika s takojšnjo akcijo obrambe in letalskih oddelkov. žrtve bodo kronane z zmago Rim, 29. okt. s. Na Hitlerjevo poslanico je Duce takole odgovoril: »Zelo prisrčno se Vam zahvaljujem, Fiihrer, za Vašo poslanico, za pošiljatev odposlanstva pod vodstvom dr. Leya in za živo sodelovanje narodnosocialistične Nemčije pri' proslavah prve dvajsetletnice Fašističnega Režima. V tej precej dolgi in važni zgodovinski dobi je Fašistični Režim skušal reši'ti temeljne probleme italijanskega naroda, namreč njegovo pravico do življenja na mirni in graditeljski osnovi, toda vedno in povsod je naletel na popolno sovraštvo sta. rih plutokratskih držav, sovraštvo, ki se je porodilo v obleganju Društva narodov. Odtlej je bilo #asno vsakomur, da se morata naši dve Revoluciji združiti v bratskem paktu vzajemnosti v miru in vojni in odgovoriti na izzivanje starega sveta. Tako sedaj že trj leta korakata skupaj naša naroda in naše oborožene sile, združene z onimi Trojnega pakta. Nobenega dvoma ni, da je svet, ki predstavlja preteklost, namenjen zatonu in da bodo naša žrtve kronane z zmago. V tej dogmatični gotovosti vam, Fiihrer, pošiljam svoje najbolj tovariške pozdrave. Mussolini. 8 3 ca j«.™, tir R i m. 20. okt. s. Duce je sprejel naslednjo brzojavko: Ekscelen^a maršal Imperija Eenito Mus-solini — R-m. Ob proslavi 20-letnice fašistične Italije, ki v velikih delih cvekcveča ustvaritve vašega titanekega dela na vseh področjih, sprejmite, Duce, izraze najčistejšega občudovanja in moje najlepše čestitke. Italijanski narod bc, združen z mojim narodom in z nemškim v borbi proti skupnemu plu-tokratičnemu sovražniku za osvojitev miru, pravice in dela. kar je neobhodno potrebno za njegovo uspevanje, v vedno bolj strnjenih vrstah, z žrtvijo, ki ne pozna meja, in delom, ki ne pozna odmora, ter pod Vašim odličnim in sigurnim vodstvom goto\*o dosegel zmago in s to najvišje, nad vse zaslužene cilje ter mesto, ki mu pripada na svetu. — General Moriakira Šimizu, letalski vojaški ataše Japonske. Tokio, 29. okt. s. Poročila o 20-letnici pohoda na Rim objavljajo vsi japonski listi. »Asahi« poudarja, kako je Duce sam pilotiral svoje letalo in prevalil 13.000 km, da je obiskal svoje čete na egiptski fronti. »Do-mei« in drugi listi podčrtavajo ukrepe v prid delavcem, ki jih je fašizem izdal ob 20-letnici. Opozarjajo tudi na izgube anglo-ameriške mornarice, katere so ji zadale italijanske ladje, in izredno udejstvovanje italijanske mornarice, kakor tudi zasluženo odlikovanje junaških oosadk. Tokio, 29. okt. s. Japonski listi razpravljajo v dolgih uvodnikih o mednarodnih vplivih in odmevih 20 let fašističnega režima. List »Japan Times Advertiser« omenja, dta so si pred 20 leti, ko se je nespo sofcni Factov kabinet moral umakniti silam mlade Italije, le redki predstavljali posledice., ki bodo izhajale iz te revolucije Črnih srajc, še manj pa je bilo tistih, ki so zaslutili, da se z nastovcžjs»tvo japonskega naroda, da ni združen z Italijo in Nemčijo le v voftji, da doseže zmago in z njo pravico zase temveč tu L', da reši ves svet propasti, izhajajoče iz kapitalističnega in materialističnega an-gl o ?.: k ega si sil ema. Hrvatski t Mi c Istnisl Pel-ssža na Bitsi Zagreb, 29. okt. s. Ves hrvatski tisk še naprej objavlja ni prvih straneh fotografije in obširne članke ob 201etnici pohoda n- Rim. sHrvatski Narod« poudarja, da Pohod ne pomeni samo osvojitev oblasti, temveč je tudi zgodovinski dogodek, ki je naznanil v naprej novo dobo na. svetu. Pisec poveličuje Duceja in fašizem, čegar vrednost se je uveljavila sčasoma in čegar sila se j3 pričela zlasti kazati v abesinski vojni, ko se je Italija uprla sramotni koaliciji 52 držav. Listi objavljajo z največjim pou laikom dopise in brzojavke o sve-č"»lotih v Rimu. Zagrebški radio je oddajo! predavanje Vir dinarja Keniieviča o političnih posledicah pohoda na Rim. Proslava v Bratislavi Bratislava, 29. okt. s. Poveljnik Hlinko-ve garde minister Mach je proslavil 201et-nico pohoda na Rim z govorom, ki ga je imel v veliki dvorani vladne palače. Dvorana je bila okrašena z italijanskimi in slovaškimi zastavami, ki so obkrožale Duce jev in Tisov kip. Govor so oldajale vse radijske postaje. Oteev proslav na Finskem Helsinki, 29. okt. s. Ves finski tisk objavlja zelo vidno obširna poročila o italijanskih proslavah 201etnice. List »Uta Sa-nemat« piše v uvodniku o zgodovini Mus-solinijeve reakcije, ki se je pričela 1. 1919 spričo komunistične nevarnosti, ki je ogra-žala Evropo in ki se je zmagovito zaključila 1. 1922 ob daljnovidnem razumevanju vladarja in navdušenem odobravanju naroda. V neodločni Evropi tedanje dobe je bila Italija najtrdnejša trdnjava proti bolj-ševiški liidri. Videli smo ga ^edaj in videli smo ga potem ob odločni zavestni italijanski intervenciji v španski vojni in vidimo ga sedaj občudujoč neporušljivo navdušenje italijanskih čet, ki se bore ob strani nemških, da se ohrani zaklad evropske kulture. Benito Mussolini je bil, piše list, prvi vitez sv. Jurija, ki se je drznil sam napastj boljševiškega zmaja. Nemčija se je postavila na stran v veliki preizkušnji Španije. Danes obvladujejo mnogi narodi v skupni nevarnosti in popolnem .bratstvu duha boljševiškega zmaja na vzhodni fronti. Borba se bo zaključila z dokončnim uničenjem zlonosne zveri. Glasilo konzervativne stranke »Aanuleht« poveličuje Mussolinijev lik, poudarjajoč, da predstavlja čisto italijanstvo najplemenitejšega dela naroda. Svečanost v Koda«!« Kodanj, 29. okt. s- Včeraj popoldne je bil v Italijanskem domu v navzočnosti italijanske kolonije, proslavljen praznik 201et-nice pohoda na Rim. Po poročilu o delovanju lokalnega Fašija, je italijanski odpravnik poslov v Kodanju proslavil zgodovinski datum med velikim navdušenjem Italijanov. Sledila je svečanost fašističnega nabora. Konsolidacija gospe^asrstva v poljski generalni gu&ernip Berlin, 29. okt. s. V preglasu ob tretji obletnici ustanovitve poljske generalne gubernije, ki je po Hitlerjevi volji bila organizirana na poljskem ozemju, je generalni gubemer Frank prikazal v treh letih nemške uprave dosežene uspehe, ki se kažejo zlasti v izvedbi važnih javnih del, v konsolidaciji splošnih razmer v deželi in v vedno tesnejši povezanosti tega ozemlja z Veliko Nemčijo. Zshvalivši se svojim so-tru Inikom in nemškemu prebivalstvu za disciplnio, je generalni guverner zaključil svojo poslanico z izrazi svojega priznanja za lojalnost, ki jo je pokazalo poljsko in ukrajinsko prebivalstvo na deželi in delavstvo v velikih industrijskih tvomicah. Splošne delavske razmere so se znatno zboljšale. Domači listi, ki pišejo o tej obletnici, opozarjajo zlasti na uradno izraženo željo, da se mora gubernija posvetiti svoji prvotni pretežno poljedeljski nalogi. To nalaga v bližnji bodočnosti izvedbo agrarne reforme. Upoštevajoč zemljepisni položaj gubernije kot naravnega mostu med zapadom in vzhodom, bolo nemške oblasti' zlasti z boljšale prometne zveze, pri čemer bodo izkoristile tudi rečno plovbo ter podvojile železniške zveze. Angleška ne volja zar?*] WIUMefevega govora Buenos Aires, 29. okt. Novi Willk ejev govor ki se je še enkrat tikal Azije, Rusije in nujne potrebe druge fronte, je nekoliko zmešal ameriške kroge, britansko poslaništvo pa je moralo«' zaradi govora protestirati pri državnem tajniku Hullu. Willkie je med drugim dejal: »Za vse naše govore in za vse naše besedičenje se Azija in azijski narodi prav nič ne zanimajo.« Lahko bi bil še dostavil, da se Evropa prav tako malo meni za anglosaško besedičenje Tudi predse Inik Roosevelt je znova v veliki zadregi in včeraj na konferenci tiska ni mogel odgovoriti na vprašanja, ki so mu jih postavili v zvezi s tem. Kar se tiče Hulla, je ta sploh odklonil, da bi zavzel kako stališče. > New Yoik Times« skuša dognati, kake volje so Angleži glede vprašanj, ki jih je načel Willkie. Pri tem pravi, da vrhovno poveljništvo britanskega imperija nima prav nobenega interesa na borbi, ki se ta trenutek bije na Tihem morju, in da za Anglijo pomeni danes Azija samo Indijo z njeno stalno neozdravljivo krizo. (Piccolo) ČIŠČENJE V STALINGRADU Vsi sovjetski protinapadi na Kavkazu odbiti — 9 ladij potopljenih na Kaspiškem morju — Italijanski uspehi ob Donu Berlin, 30. okt. Kakor javlja današnje vojno poročilo vrhovnega poveijništva nemške vojske, so bili odbiti napadi sovjetskih čet na cestah, ki vodijo severno in južno proti Tuapseju. Pri Tercku so bili onemogočeni sovražnikovi poskusi, da bi se prebili proti vzhodu. V Stalingradu se nadaljujejo napadi proti sovjetskim obrambnim gnezdom in se čisti' ozemlje, ki je bilo zavzeto v zadnjih bojih. Letalstvo in topništvo je uspešno bombardiralo in obstreljevalo sovražnikove topniške postojanke in zbirališča onstran Volge. Južno od mesta so se zrušili' sovjetski razbremenilni napadi že pred našimi črtami. Med letalskimi napadi je bilo na Kaspiškem morju potopljenih 9 sovražnikovih prevoznih ladij, med njimi 7 petrolejskih laoij. Ob Donu so rumunske čete razbile sovražnikove napade, ki so se zrušili v močnem topniškem boju Italijanske čete so preprečile več sovražnikovih poskusov, da bi prekoračil reko. Na področju pri Osta-kovu so bojna letaia bombardirala in obstreljevala sovražnikove čete na pohodu, kakor tudi njihova zbirališča in skladišča, ki so bila uničena v 12 krajih. Na visokem severu so bili letalski napadi usmerjeni proti sovražnikovim četam na pohodu in raznim vojaško važnim napravam. zlasti v Murmansku. Na egiptski fronti so se ponesrečili angleški napadi. Id so jih podvzele močne čete pehote, podprte s tanki. Področja kjer so se nasprotniku posreči?! začasni vdori, so bili očiščeni. V teh bojih je bilo uničenih 39 angleških tankov. Pri tem se je posebno odlikoval neki nemški grenadirski bataljon, ki je sam uničil 13 izmed 39 tan kov. Na dveh krajin pri Marsa Matruha poizkušeno izkrcanje angleških čet je bilo preprečeno s topniškim ognjem in bombardiranjem !eta'skega orožja. V noči na 29. oktobra so nemške zaščitne sile na področju Rokavskega preliva uničile alj močno poškodovale 3 sovražnikove brze čolne. Med napadom angleških letal na zapadno zasedeno ozemlje in Nemškim zalivom, kakor tudi na obalno podrečje so bila «.rs1re-ljena 4 sovražn;kova letala Nezadržno prodiranje na Kavkazu KPetrovskoje .. jjgl Ap^serotv Kulta, a i? r^^^Miner vodij Uian holj® Merilo: o 50 ICO 7.00 km cevovod za nafto —— železnice h ki težišča nafte llll/min.. . „. Berlin, 29. okt. V svojem prodiranju v odseku Tereka so nemške motorizirane čete osvojile mestece Naljčik, ki jc kakih 30 kilometrov na zapadu od Tereka v višini Groznega ter ravno 50 km sevemozapadno od Elhotova, katerega zasedba je bila jav-Ijena pred kakimi 15 dnevi. Tako se je zvezala veriga v zapadnem in srednjem Kavkazu na fronti, dolgi 460 km, kajti takoj za Nailjokom se dvigajo visoki vrhovi osrednjega |}rrovja, kjer drže prelaze Nemci v svojih rokah. Nadzorstvo nad glavnimi prelazi bo Ncmcem omogočilo, da bodo sovražn:ku preprečili vsak poskus, prodreti na planjavo severno od ICavkaza. Osvojitev odseka pri Naljčlku je pooledii-ca zmage, ki so jo Nemci izvojova1! p-e-d-včeraj-šnjim ob sotočju rok Keksa n in D zadan, kjer so billii boljševiki ustvarili utrjen položaj. Tega so nemške čete zavzele v naskoku, potem ko je nemško letalstvo nekoliko ur zapored izvršilo silovito bombar-dimanje. Po tej zmagi so Nemci zasledovali beže-čega sovražnika, medtem ko ga .ie letalstvo neprestano tolklo iz majhne višine in mu rni dalo možnosti, da bi se zbral na novih postojankah. Ko so Nemci nato po brzo zgrajenih brveh prekoračili Urvan. dotok Tereka. so prerezali na vuiini Kolonija železnico, ki veže Naljčik s Črnim m Kaspi-škim morem. Na področju zapadno od Groznega se lahko jrričakujejo že v kratkem voliki operativni uspehi, kajti oklopna kolona, k.i deluje na tem področju, je prekoračila glavno sovražno utrjeno črto. Te sovražnikove postojanke so bile zavarovane z dvojno vrsto okopov in minskih polj. vendar pa so se Nemci zakliniln globoko v področje boljševiške obrambe. Uspehi, ki so že doseženi. so velike taktične važnosti in so prinesli zasedbo obširnega ozemlja. Tudi v odseku pri Tuapseju so zboljšane vremenske prilike omogočile Nemcem pohod proti črnomorski obali in so sedaj od obrežja po informacijah berlinske agencije oddaljene manj ko 20 km. Niz utrdb, ki so jih boljševiki zgradili v gorah, ki zapirajo dostop k Ornemu morju, je bil zavzet v napadu včeraj. (II Piccolo.) m stallngrajskih razvalinah Berlin, 29. okt. s. Iz vojaškega vira s' doznava, da so nemške čete, ki se bore na industrijskem področju Stalingrada 2S. t. m. še nadalje razširile predor, ki so si ga ustvarile preko sovražne obramb j s poslednjim izpadom, ki jih je dovede) do Volge. Boljševiki so v silovitih protinapadi ponevno poskušali osvojiti izgubljeno ozemlje, toda nemške čete in nemško napadalno letalstvo je prepr;čilo, da bi boljševiki dosegli ta namen. Kasneje je nemška pehota iztrgala Sovjetom iz rok druge postojanke v tem industrijskem pasu ter nekaj hišnih blokov. Nemški pionirji so se nenadoma po.iav:li na crsti, ki vodi okrog industrijskega paru. ter zavzeli več trdnjav. Dose-darje hude izgube so prisilile boljševike, da se ne poslužujejo letal med operacijami svoje pehote in svojih oklopnij sil proti črti nemškega odpera. Tako so mogla nemška letala še bolj osredotcč'ti svoje napade na sovražne kopne sile in jim prizadeti hude izgube. FTlin, 29. elit. že nekoliko dni sem se anglosaška propaganda poslužuje gorostas-nih izmišljotin in jih trosi po svetu ečivid-no z namenom, da bi pozornost lavnosti odvrnila z bojišč, kier se Angležem godi silno slabo. Namen ta'.:ih izmišljotin je jasen. Z njimi se hoče v svetu izzvati mnenje, da Nemci niso v stanju uničiti ruske obrambe. Izčrpen odgovor tej propagandi daje »Schwarzes Korps«. Glasilo SS pravi: Dejstvo, da se borba pred Stalingradom vleče tako dolgo in da prodiranje na Kavkazu napreduje bolj »počasi«, bi po mnenju sovražne propagande dokazovalo, da nemške sile pešajo, boljševiške pa se oja-čujejo. To je v bistvu dognanje kavarniških strategov, ki pravijo, da je prodiranje napredovalo prej z večjo naglico. To je vsekakor res, ako pomislimo na borbe na Poljskem, Norveškem, v Franciji in v Grčiji, ne smemo pa pozabiti Dieppa, kjer je v komaj devetih urah bil zatrt poskus vdora, ki so ga Angleži poskusili z ogromnimi silami. Ta dogodek je zelo nov in se ga še vsi spominjajo, padel je pa ravno v dobo, ko so nemške planinske čete zasedale prve doline Kavkaza. Zato ni pravilno zatrjevati, da je »prej« šlo vse hitreje, sedaj pa gr^ počasneje. Treba je reči s&mo to, da se Angleži dajo pobiti hitreje kakor boljševiki. To ie vsekakor res. Nemške divizije, ki so na vzbo- lihajlovkj^-^ iMedved. Palasovka' Nikolajevsk Ki slovo Bukovo Kalmickaja Balka Don Kleckaja<^-' j^,. _ „ Vsakov Kačal^V5ŽRahinka Sun CirskaiaJ erTundutovo ^bganerovo - P**"S^^o T?ndulovCoernijl1 — ^mV^/KoTelnikovo Nikol j-^v-^-V^Remon1r.aia Običaja Merilo: i ■ ■ ■ . ■ .3otr0" idaj Vladimira ' >askan= 100 200 km du izvršile svojo nalogo, so bile prepeljane na zapad, da bi preprečile možno angieško-ameriško izkrcanje in so imele pri tem vtis, da gredo na letovišče. Tudi to je čista resnica, ne da bi nemški vojaki podcenjevali anglosaškega sovražnika, kajti imeli so dovolj časa prepričati se, da je tako zvano britansko viteštvo gola bajka. Toda med Anglosasi in boljševiki je vendar velika razlika. Boljševiki napadajo do popolr.ega izčrpanja in se branijo do zadnjega moža in s poslednjim orožjem. Ne poznajo osnovnih načel vsake strategije, po katerih je včasih koristneje prekiniti napad, ki se je izjalovil, ter se umakniti in nadaljevati obrambo na boljših postojankah. Človeški material, ki je tak. da na odprtem polju ne obstoji, je nasprotno odličen v zahrbtni borbi na tleh, kakor je na primer na orjaškem kupu razvalin v Stalingradu. Tu je neprekinjen sistem skrivališč, kjer taktična sposobnost branilca malo šteje, pač pa mnogo velja živalska drznost posameznika. Bitka pri Stalingradu nima primere, kajti v vsej dosedanjih vojnah se je osvojeno mesto smatralo vedno za celoto in se je mesto kot tako branilo ali bilo osvojeno, Stalingrad pa v sedanji borbi ni mesto, ampak samo velikanski prostor, pokrit s skalami in luknjami, v katere sovjetsko poveljništvo pošilja vedno nove množice v pričakovanju, da bo za ceno strahovitega pokolja zadržalo napadalce še za nekaj časa. Značilno je, da v predelih, osvojenih pred nekoliko tedni in zelo oddaljenih od bojne črte, še vedno vzplapolava odpor, kajti osamljeni oddelki sovražnika se drže skriti v kleteh, kanalih in kloakah ter vztrajajo v granatnih lijakih in v porušenih zakotjih. Vojaško ima vm to zelo problematično vrednost in ne ustvarja resnih težkoč nemškim četam, zelo dvomljivo pa je, ako boljševiki s tem dosegajo svoj namen, da pridobe na času. (II Piccolo.) Bcljševlki pripravljaj Javnost na piraz Rim, 29. okt. Dopisniki iz Moskve so javili snoči zelo značilno vest. V njej pripovedujejo, da je Stalingrad sedaj izgubil vsako strateško važnost in ako se ruske čete še upirajo, kaže ta odpor samo namen, da bi se sovražne sile ne osvobodile v večji meri in bile porabljene na drugih bojiščih Rusije. Očividno hoče ta nova teza, ki jo je Moskva kar naenkrat začela zastopati, da je treba javnost pripraviti na boijševi-ški poraz v Stalingradu. Dopisnik »United Pressa« brzojavlja lz Stalingrada, da zavzemajo boji vedno večji obseg. Nemško vrhovno poveljništvo dela na tem, da se razširi vrzel skozi do Volge. S tem bi se izvršila strateška poteza, s katero bi bil končan vsak odpor sovjetskih čet na industrijskem področju. Včeraj je nemška vojska podvzela nov napad v velikem slogu, ki ga je pripravilo silovito obstreljevanje topništva. Borba se je nadaljevala do večera. Nemci so pri tem osvojili 150 do 200 m tal v nekem odseku izredne strateške važnosti. V nekem sosednem odseku so nemški udarniki presenetili sovjetske prednje straže in vdrli v neko delavnico. (Piccolo.) S finskega božiča Helsinki, 29. okt. s. Preteklo noč so med letalskim napadom na Helsinki sovjetska letala odmetavala bombe na slepo. Ubita je bila neka ženska, ranjenih pa 10 meščanov. Ena stanovanjska hiša je bila poškodovana. Helsinki, 29. okt. s. V zadnjih 24 urah se ni pripetilo ničesar pomembnega na frontah. Glede snočnjega sovjetskega letalskega napada na Helsinki ugotavlja dopolnilno poročijo, da je število ubitih v glavnem mestu, nad katerega je prodrlo le malo rdečih letal, naraslo na 3. Ranjenih je bilo 9 civilnih oseb, škoia je neznatna. Odlikovanje posadil italijanskih brzlli čolnov Helsinki, 29. okt. a Z naslovi, ki kažejo občudovanje hrabrega prispevka italijanskih »Masov« na Ladoškem jezeru k skupni protiboljševiški borbi, objavljajo listi na najvidnejših mestih poročilo o svečanosti ob priliki izročitve odlikovanj za hrahros; ilcJijroiskim oficirjem in posadkam italijanskih »Masov« v imenu maršala Mannei-heima. Potopljena sovjetska podmornica Helsinki, 29. okt. s. Finska podmornica je pred Aalandskim otočjem po čudovitem dvoboju na površini potopila rusko podmornico, ki je že nekaj časa ogražala varnost Baltiških voda. Kapitan in štirje mornarji ruske podmornice, ki so bili v trenutku torpediranja na stolpu, so bili zajeti. Pomanjkanje premoga v Sovjetski zvezi Stockholm, 29. okt. s. V listu »Allehan-da« piše poznavalec sovjetskih razmer, da čaka Rusijo tragična zima bede, mraza in lakote. Sicer se bodo več ali manj vse države morale boritj a teža vanj j četrte vojne zime, a najslabše med vsemi se bo godilo Sovjetski zvezi, ker je izgubila glavna premogovna ležišča na svojem ozemlju, ki so sedaj v nemški posesti, in se je morala zateči na manj produktivna ležišča v Aziji, kjer je rudniško delo še zelo primitivno in je proizvodnja zaradi tega neznatna. Zelo verjetno je, da bodo imeli Rusi opravka z zimo, ki bi jo po ostrosti in pomanjkanju lahko primerjali samo z zimo terorja med državljansko vojno pred 25 leti. Sovjetske oblasti so že začele Izdajati drakonske predpise, kS omejujejo potrošnjo premoga samo za potrebe oboroženih sil in vojne proizvodnje. Sovjetska tekstilna proizvodnja pa se bo morala celo posluževati samo lesa in šote ter se sedaj v vsej Sovjetski zvezi vrši živahna propaganda med Civilnim prebivalstvom, da bi pomagalo zbirati te proizvode. Nehote se Rusom vsiljuje spomin na zimo 1. 1917, ko so bili prisiljeni zažigati pohištvo. slike in knjige, da ne bi zmrznili v stanovanjih. Seveda bo pomanjkanje premoga z'atno oslabilo tudi poslovanje prevoznih sredstev in se sme zaradi tega pričakovati, da bo tudi v porazdelitvi ži-vil^kih potrebščin, ki so že sedaj zelo skrčene, sledilo nadalinje resno omejevanje, kar seveda ne bo brez posledic za javno zdravje že tako In tako so sovjetske zaloge živil veliko vprašanje, kajti ne sme se pozabiti, da so se sile osi z zasedbo obsežnih pokrajin Sovjetske zveze polastile važnih središč živilske proizvodnje. Vse to zbuja resno zaskrbljenost v Rusiji in oblasti skušajo zaradi tega že sedaj za-molčati prebivalstvu trdo stvarnost, medtem ko ga obdelujejo s kategoričnimi okrožnicami, v katerih se govori samo o varčevanju. Obnovite naročnino! » Gmotne slike Iz kraistlosega raja Tudi v novomeški okolici so partizani pokazali pravi vzgled tega, kar imenujejo »boljševiški raj«. Od kmetov so »re-kvirirali« — tako označujejo komunisti odvzemanje blaga, ki ni drugega, kakor običajen rop — hrano, živež in še druge stvari, ki so jih potrebovali ali so se jim dopadle. Povsod so vrh tega od kmetov zahtevali, da jim morajo plačevati redne mesečne prispevke, katere so označevali za »davek«. V škocijanski dolini so naložili vsakemu posestniku po 80 lir takega, »davka« na mesec. Kmetje so bili poleti brez denarja in večina od njih tega zneska ni zmogla. Ko so se zato pritoževali, so jih sklicali na >miting« in jim na njem grozili, da bodo požgali hiše in gospodarska poslopja vsakomur, kdor bi se upiral plačevati naložene mu prispevke. Nekaj hiš so res popolnoma oplenili in potem zažgali, da so s tem strahovali druge. * V župniji Prečni na Dolenjskem, ki velja za razmeroma majhno, so partizani umorili poleti sedsm ljudi. Bili so to župnik Komljanec, farovski hlapec Alojz Pav-šič, brata Tone in Lojze Murgelj, Ivan Murn, Janez Murgelj in neki Mihič. Nekatere glavnih zločincev so ljudje poznali že od prej, druge pa so si dobro zapomnili, tako da ne bodo ušli zasluženi kazni. V Doberniču pri Trebnjem so partizani, ko so tja pridrli, najprej odpeljali vse blago iz trgovin. Potem so začeli jemati tudi kmetom, kar jim je le ugajalo. »Rekviri-rali« so živež in živino, kolesa ln vozove, pa tudi obleko in obutev, če so kje naleteli na kako boljše blago. Med prvimi smrtnimi žrtvami so bili Franc Jelič, Feliks Be-šter in Anica Kaplan. Bešter je bil iz Ljubljane in se je le mimogrede mudil v Dobermču. Vse tri so partizani v juniju odpeljali in se nihče od njih ni več vrnil. V začetku julija so partizani ujeli in pograbil Joška Eggerja. ki je prišsi iz Ljubljane po trgovskih poslih. Odvzeli so mu dgnar, njega pa ubili. Odpeljali so tudi njegova pomočnika za doberniško okolico, Justo in Franceta Udovč s Podlisca. Imeli so ju zaprta nekaj dni, nakar sta bila rešena, ker so partizani slišali, da se je v bližini pojavil oddelek vojaštva, pa so kar na hitro pobegni:. Toda v drugem tednu septembra so partizani nekega dne zgodaj zjutraj spet napadli Udovčevo hišo. Do zob oboroženi so jo obkolili ter odvlekli iz nje očeta in hčerko Justo. Odvedli so ju s seboj v gozd. Tam so očeta po kratkem posvetovanju ustrelili, od strahu in groze na pol mrtvo hčer pa so končno izpustili. V sosedni vasi Rožentelj so partizani požgali več hiš in zaklali štiri moške, v drugih hišah pa pobrali denar, obleko in živež, kar so mogli odnesti. Ljudje so bili vsi strahovani in obupani. »Prima linea" v Za 20. obletnico Pohoda na Rim je izšlo glasilo Ljubljanske Fašistične Zveze v slavnostni opremi in v povečanem obsegu. Prva stran ima odlično risbo, ki kaže ogromni podvig Fašizma v dveh desetletjih, podvig Revolucije, nadaljujoče se vedno z novim razmahom, dokler ne bo dosežena končna zmaga Italije in velike ideje Duceja. Naslednje stran; so v celoti posvečene zgodovinskemu Pohodu in urednik je storil prav, ko je članke opremil s slikami posameznih prizorov, ki niso samo zanimive, marveč veje iz njih dih velikega dogajanja. Med temi so zlasti slike znanega Mussolinijevega »cova«, kjer se je rodil velik odpor, ki je zajel ves italijanski narod, pa tudi slike barikad, javnih nastopov in manifestacij povedo čitatelju mnogo ln dopolnjujejo članke Kot organsko dopolnilo je treba vsekakor smatrati ogromno organizacijo Stranke, ki je zajela vse sloje in vse starostne razrede, od starih bradatih borcev do malih Balil, ki korakajo v Ducejevem -kroju in z njegovim j monogramom. Kot končni uspeh tega or-i ganizatornega napora pa so lepo predstavljena javna dela, s katerih veličino se j Stranka ponaša z vso pravico in je Du-! cejev režim v tem pogledu zasenčil vse dosedanje vlade. Na tem trdnem temelju je osnovana neomajna vera v zmago pod vodstvom Duceja, ki je pristni predstavnik svojega naroda in njegovih vrlin. §sp0iirsl¥0 Inventariziranje zalog ob Izdaji novih oblačilnih izkaznic Bszvc&j poštne? brzojavne In teleSonske tlužbe v fašistični Italiji 29. okt. s. Sijajni so uspehi, ki_ so bili doseženi v prvi fašistični 20 letki v upravi pošte, brzojava in telefona. Čim je bila odstranjena pasivnost proračuna, so bili uresničeni prihranki, iz katerih je mogla avtonomna ustanova izplačati državi od I. 1925 dalje približno 2 milijardi in pol lir. Zelo obsežno delo je bilo izvršeno v korist osebja samega. V tem pogledu je pomembna ustanovitev zavoda »Costanzo Cjano« za brzojavno osebje, ki ima svoje zavarovanje, svoje podporne odseke in ki tudi prireja tečaje za strokovno poklicno usposobljenost. L. 1922 je bil velik del državnih in brzojavnih uradov nameščen v tujih hišah, med tem ko razpolagajo danes s 160 poslopji, ki so bila zgrajena v teh 20 letih s skupnimi stroški 353 milijonov lir, obenem pa je bilo zgrajenih še več hiš za osebje v skupni vrednosti 78 milijonov lir. V večjih središčih se je zmanjšalo naporno delo osebja z mehaničnimi napravami. V računskih oddelkih so bili povsod uvedeni računski stroji. Tako je bilo mogoče koristneje uporabiti brzojavno osebje in zagotoviti redno poslovanje uradov navzlic velikemu porastu prometa. Tako je treba omeniti, da se je pisemski poštni promet povečal za 102°/o, promet paketov za 34%. promet denarnih nakaznic za 102%, promet hranilnih vlog pri poštnih hranilnicah za 588%, promet tekočih računov pa celo za 9.336%, med tem ko se je brzojavni promet istočasno povečal za 99%. Samo število dopisnic brez poštnih taks, ki jih pošiljajo vojaki. dosoga 40 milijonov na mesec, med tem ko dosega plačilo pokojnin in družinskih doklad za vpo-klicance (po statistiki iz 1. 1941) 11 milijard lir. V zvezi z vladno politiko proti priseljevanju v mesta so bile razširjene poštne službe zlasti na deželi in danes n! državnega ozemlja, pa naj bo še tako oddaljeno od večjih središč, ki ne bi razpolagalo vsaj s poštno službo. L. 1922 je bilo pismonoš in podeželskih poštarjev okoli II.000, danes pa jih je že 14.000, med tem ko so se uradi z brzojavno službo povečali od prejšnjih 7500 na 9200, uradi, ki razpolagajo s poštnimi avtomobili, pa od 900 na 2135. V zvezi z razširjenjem brzojavnega prometa se je povečala dolžina brzojavnih prog od 59.000 na 69.000 km. vendar pa nam ta številka ne da povsem jasne predstave o novih delih, kajti istočasno so bile ustvarjene tudi zelo važne telefonske zveze, pri čemer so se poslužili podzemeljskih telefonskih vodov z uporabo raznih novih tipov brzojavnega sistema. Velik uspeh je bil dosežen s položitvijo podmorskih kablov med Italijo, Španijo, Portugalsko, Belgijo, Severno in Južno Ameriko. To ogromno delo je povsem osvobodilo Italijo inozemskih kablogramskih služb. Tudi radijska služba je bila predmet posebnega razmaha, čigar namen je bil večja učinkovitost za zavarovanje pomorskega prometa in za razvoj radiofonije. Radijska služba je bila uvedena v Italiji 1. 1924 z zgraditvijo rimske postaje. Od tega skromnega početka se je potem razmahnila do sedanjih naprav EIARja, ki lahko tekmuje s sličnimi organizacijami velikih inozemskih držav. Danes ima rad'ofonska italijanska družba 54 oddajnih postaj na srednjih valovih s skupno silo približno 600 KW ter velikim središčem na kratke valove, ki razpolaga z 12 valovi, na katerih pošilja oddaje po vsem svetu in vseh mogočih jezikih. Telefonsko omrežje Rima, ki so ga 1. 1922 tvorile samo nadzemske žice, se je v kratkem času obogatilo z več ko 40.000 km nove žice, s podzemskimi zvezami s Torinom. Milanom in Genovo. Izdelan je bil tudi podroben načrt za veliko omrežje telefonskih zvez s podzemskimi žicami in je Radio Ljnbljana SOBOTA, 31. OKTOBRA 1942-XXI 7.30: Pisana glasba. 8.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Na harmoniko igra Vlado Golob. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.10: Pet minut gospoda X. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Lepe pesmi od včeraj in da-danes — Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — Glasba za godalni orkester. 14.45: Poročila v slovenščini. 15.: Pokrajinski vestnik. 17.15: Koncert basista Fausta Altea. 17.35: Novi orkester vodi dirigent Fragna. 17.55: Gospodinjsko predavanje. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Valček. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 2p.45: Prenos iz Milanske Scale: Casella: žena — kača. V odmorih: Predavanje v slovenščini. državni zaklad v ta namen že nakazal kot prvi izredni prispevek 600 milijonov lir, med tem ko je zasebna industrija prevzela nalogo, da izvrši preureditev telefonskega prometa v nekaterih mestnih središčih in interurbanskega prometa manjšega pom«1-na. Uspehi teh preureditev so bili znatni, kakor je razvidno iz naslednjih skromnih številk: l. 1922 je bilo mestnih telefonskih central 439, 1. 1942 pa že 5190. Število telefonskih številk se je od 135.000 v 1. 1922 povečalo na 711.000 v 1. 1942. Avtomatskih naročnikov je bilo 1. 1922 7055, 1. 1942 pa že 525.123. Telefonskih uradov in javnih telefonskih govorilnic je bilo 1. 1925 5109, sedaj pa jih je 18.000 Mednarodnih zvez je bilo tedaj 20, sedaj pa 114, interurban-skih zvez tedaj 1470. sedaj 7900. Dolžina nadzemskih zvez je znašala tedaj 72.426 km, a sedaj 170.000 km. Dolžina podzemskih kabelskih zvez pa se je od nič povzpela na 4002 -Km. Medmestnih razgovorov je bilo 1. 1922 11,800.000. 1. 1942 pa 45 milijard, 982 milijonov 939 tisoč. Temu primerno so se povišali tudi dohodki medmestnega prometa od prejšnjih 39 milijonov na sedanjih 265 milijonov lir. Institut za italijansko kulturo sporoča, da se bodo začeli že naznanjeni tečaji v četrtek 5. novembia. Tistim, ki lahko obiskujejo samo določene uie. se priporoča, da se vpišejo in preme/tirajo k tečajem čimprej. Tako se bodo izognili možnosti, da najdejo v zaželenem tečaju že vsa mesta zasedena. Za vsak tečaj je namreč predpisano določeno število mest, ki se ne sme prekoračiti. Uvedba zimskega časa Rhn, 30. okt. s. Izšel je odlok, ki določa, da se ob 3. zjutraj Ž. novembra t. 1. uvede zopet solnčni čas. Po izdanih določbah bodo morale vse oblasti in vsi šefi javnih in zasebnih ustanov poskrbeti, da se ure ob navedeni, uri' pomaknejo za eno uro nazaj, tako da bodo kazale 2. namesto 3. uro. V spisih civilnega staleža v notarskih spisih ter na splošno v vseh spisih, v katerih se zahteva navedba ure o izvršenem dejanju, ako se je to dejanje zgodilo v času od 2. do 3. ure 2. novembra, potem ko so bile ure že spremenjene in kažejo 2. uro, bo treba to ugotoviti z označbo, da se je dejanje izvršilo v času med 2. in 3. uro. Isti odlok nadalje določa, da se od 2. ure dne 29. marca 1943/XXI normalni čas zopet prehiti za 60 minut z vsemi posledicami. Tedaj bodo morale oblasti in vsi šefi javnih in zasebnih ustanov poskrbeti, da se ure pomaknejo za eno uro naprej. iti&rnaršci Potek bitke pri Salamonskem otočju Izziva v Ameriki in Angliji veliko zaskrbljenost Tokio, 29. okt. s. Poročila japonskega glavnega stana o pomorskih bitkah, ki so nedavno bile v Pacifiku, so prekinile po 70 dneh molk japonskega glavnega stana o teh vojnih dogodkih. Ta poročila objavlja z izrednim poudarkom ves japonski tisk. Komentarji listov kažejo popolno za-dovoljnost naroda. V komentarjih se poudarja, da se je izjalovil severnoameriški poizkus spremeniti kritični položaj lastnih postojank na Salomonovih otokih in da japonska objava zmede sovpada z dnevom severnoameriške mornarice. Listi objavljajo preglede izgub, ki so jih imele Zedinjene države od 7. avgusta do danes. Amerika je izgubila 63 ladij, ki so bile potopljene. V komentarjih se nadalje poudarja, da je bila s pomorskimi bitkami v Južnem Pacifiku zopet potrjena pomorska'premoč Japonske in da je južnozapadni Pacifik grob za ameriške ladje. Končno se poudarja brez uspešna žrtev ameriških izkrcevalnih edi-nic, ki se še nahajajo na Salomonovih otokih. Njih položaj je postal še bolj nevaren po nedavnih japonskih pomorskih zmagah v teh vodah. Tokio, 29. okt. s. V komentarjih o značilnih priznanjih porazov, ki jih je utrpela mornarica Zedinjenih držav in ki jih je priznal mornariški tajnik Knox o priliki severnoameriškega mornariškega dne, pripominjajo tukajšnji opazovalci, da je po dolgem zopet enkrat odgovorni minister Zedinjenih držav priznal resnico. Goto- vo je, da so Američani severno od Santa Cruza utrpeli strahotne izgube, toda te izgube so prišle šele potem, ko je Knox priznal prejšnje poraze. Od zore do mraka dne 26. t. m. je bilo severnoameriško brodovje zdecimirano, obenem pa uničenih nad 2000 bombnih in lovskih letal. Ko je Knox govoril po radiu, je bržkone imel v mislih prejšnje strahotne izgube, ki jih je severnoameriško brodovje že utrpelo v bitki pri Salomonskem otočju, zlasti izgubo nosilke letal »Wasp« in nad 30 drugih edinic, med njimi križark in drugih vojnih ladij. Buenos Aires, 29. okt. s. Zadnja vladna poročila o borbi pri Salomonskih otokih skušajo zmanjšati važnost te bitke, češ, da gre samo za običajen japonski sunek, vendar pa se v vsej Ameriki in zlasti v Washingtonu kaže naraščajoča zaskrbljenost glede končnega rezultata, kajti spopad postaja čim dalje bolj srdit in prihajajo vesti o hudih izgubah ameriške mornarice. V dobro obveščenih krogih izjavljajo, da bi opravičili neuspehe, da ameriška sila na južnem Pacifiku ni v ravnovesju, ker so najvažnejša japonska oporišča bližja operacijskemu področju kakor ameriška. »Evening Star« ugotavlja, da so to bitko izzvali Japonci, kar kaže, da so doslej obdržali iniciativo. Neki pisec iz Washingtona že napoveduje, da bo mnogo glav padlo zaradi bitke pri Salomonskih otokih. Mnogo admiralov in generalov bo potisnjenih ob stran. Izpred vojaškega sodišča Vojaško vojno sodišče vrhovnega povetlj-mištva Oboroženih sili za Slovenijo in Dal-maznjo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti Brajerju Ivanu. siinu Matije in Breceilj Terezije, roj. 137 Ali. 1920 v Bizoviku, tam bivajočemu na št. 81,' nahajajočemu se v zaporu. Obtožen je bil: a) zločina po čl. 1. Ducejeve naredbe z dne 3. V. 1942, ker je sodelovali pri zdiružbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi; b) ziločina po čl 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1942. ker je sodeloval pri oboroženem krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov, predvidenih v isti na-redbi; c) zločina po 61 8. Ducejeve nairedbe z dne 3. X. 1942. ker je v Vevčah 28. VIII. 1942 sodeloval z lastnim krdelom pri požigu papirnice ter povzročili škodo otkoli 4 milijone lir: d) zločina po čl. 7 iste naredbe, ker je v omenjenih krajevnih im časovnih okoliščinah poskusil s svojim krdelom napad na živli.i en ie pripadnikov Oboroženih sil in je streljali s troj ni c o in puško proti vojašnici Kr karabinerjev iti Kr. finančne straže; e) zločina po čl. 2. Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941. ker je bil v posesti orožja in municije brez predpisanega oblastnega dovoljenja. Iz teh razlogov je sodišče Brajerja Ivaina spoznalo za krivega pripisanih mu zločinov in ffa^nibsorjiilQ na smrt z vsemi posl edicamiza^onaT Odredilo je. da~ se sodfaa objavi v izvlečku v »Jutru« v Ljubljani in v »Piccolu« v Triestu. Ljubljana., 29. cflctobra 1942-XXI. Vojaško vojno sodišče vrhovnega povelj-ništva Oboroženih sil za Slovenijo in Dal-mazijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti: 1.Hočevarju Janezu, sinu Janeza in Pe-trič Marije, roj. v Dragomlji- vasi 36. 10. 1912, tamkaj bivajočemu, priprtemu; 2. Jeleniču Leopoldu, sinu pokojnega Jakoba in Alojzije Katarine, roj. v Dolnjem Suhorju pri Metliki 12. 2. 1909 in tjakaj pristojnemu na št. 12, na begstvu; obtoženima: a) zločina po čl. 4 Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941 in čl. 1 Ducejevega razglasa z dne 3. 5. 1942, ker sta prvi v Dia-gomlji vasi, drugi pa v Dolnjem Suhorju od nedoločene dobe do 21. 6. 1942 sodelovala, Hočevar tudi poslej, pri prevratni združbi, ki je imela namen, nasilno spremeniti politično, gospodarsko in socialno ureditev v državi; b) zločina po čl. 16 Ducejevega razglasa z dne 3 10. 1941, ker sta v istih okoliščinah v stalnih stikih in z dobavami živil sodelovala pri oboroženi četi, ki je bila z istim namenom ustanovljena; c) zločina po čl. 2 Ducejevega razglasa z dne 24. 10. 1941, ker sta bila v istih okoliščinah v posesti orožja in streliva brez dovoljenja pristojne oblasti. Iz teh razlogov proglaša sodišče v smislu zakonskih členov Kočevarja Janeza in Jeleniča Leopolda za kriva pripisanih jima zločinov in ju kot taka obsoja v dosmrtno ječo, plačilo stroškov in na vse posledice, vključno trajno prepoved izvrševanja služb in zakoniti preklic ter objavo te sodbe v izvlečku in na stroške otSojenih v listu »II Piccolo« v Triestu ln »Jutru« v Ljubljani. Ljubljana, 27. oktobra 1942-XX. V zvezi z izdajo novih oblačilnih izkaznic, ki bodo veljale od 1. novembra t. 1. do 31. decembra prihodnjega leta. je Pokrajinski svet korporacij v Ljubljani izdal okrožnico z dne 29. t m. o inventariziranju zalog racionirane obutve, tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov, kovčegov in torb iz usnja. Ta okrožnica določa naslednje: Glede na pričetek veljavnosti novih oblačilnih izkaznic in v zvezi s spremembami v seznamu točk je Visoki komisariat predpisal inventariziranje zalog racionirane obutve, tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov. kovčegov in torb iz usnja o polnoči 31. oktobra 1942-XXI. Inventariziranje ima namen, da se ugotovijo količine racionira-nega blaga na zalogi in da se ugotovi ustrezajoče število točk po vrednosti v točkah, kakor je določena z novo ministrsko tabelo A. 1) Obveznost inventure se nanaša na: a) racionirano blago, čigar prodaja je dovoljena; b) blokirano blago, ki se nahaja pri tvrdkah; c) racionirano blago, ki je last tvrdke. ki se pa iz katerega koli naslova nahaja pri tretjih osebah, ki niso zavezane sestaviti prijavo (na pr. lastno sukno, poslano v barvarnico, blago pri konfekcionl-stih za predelavo v konfekcijo, blago, ki je bilo iz kateregakoli naslova zaplenjeno itd.). 2) Inventar se nanaša na obutev, tekstilne izdelke, oblačilne predmete, na kovče-ge in torbe iz usnja (končne izdelke, ki so podvrženi racioniranju), tudi če so določeni za izvoz. V inventar je vp:sati tudi tkanine in surovo prejo, ki se nahaja pri konfekcionistih. grosistih in pri tretjih osebah na račun konfekcionistov samih, gro-sistov in detajlistov. Izdelovalci konfekcije, industrijci ali obrtniki, morajo vpisati poleg konfekcije tudj zalogo tkanine, pre-jice za šivanje, vezenje, krpanje, pripenjanje in trgovsko prejico. 3) V inventar ni vpisati predmetov, ki so izdelani in določeni na podlagi rednih naročilnic za vojaške uprave. Ako bi se to blago iz katerihkoli razlogov ne uporabilo za navedene namene, se bo moralo vpisati v registre prejemov in oddaj v 24 urah od trenutka, ko blago postane razpoložljivo za notranjo potrošnjo. 4) Inventar morajo sestaviti industrijska in obrtna podjetja (proizvajalci in konfek-cionisti), grosisti. grosisti-židje, zastopniki, detajlisti, krošnjarji, nadalje uvozna podjetja tudi če nabavljajo blago izključno iz inozemstva kakor tudi izvozniki, tudi če prodajajo blago izključno v inozemstvo. 5) Inventar se bo moral sestaviti na posebnih obrazcih, ločeno za vsako podjetje, vsakp delavnico, skladišče, prodajalnico, branjarijo itd., tudi če se ti obrati nahajajo v isti občini. 6) Blago, ki bo 31. oktobra o polnoči na prevozu, še bo moralo vpisati v inventar prejemnika, toda samo oni del, ki bo prispel, preden bo inventar predložen. Glede vsega blaga, ki bo 31. oktobra opolnoči na prevozu in ki bo dospelo prejemniku šele Gospodarske vesti = Dan štednje. Kakor druga leta je Mednarodni institut za štednjo v Milanu tudi letos proglasil 31. oktooer kot dan štednje. Ta dan slavijo kot dan štednje predvsem hranilnice, in r jih je odrec-il Concordit in se dobe pri Združenju trgov-ccv za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani. Obrazci I. N. T. A. štev. 1, 2, 3, 4 in 5 služijo kot analitični seznam inventarizira-nega blaga, medtem ko služi obrazec R. — I. N. T. A. (povzetek) za seštevanje vseh podatkov, vpisanih na prej r^vedenih obrazcih, in kot kazalo celotnega položaja, tako glede količine kakor glede vsote točk podjetja, delavnice, skladišča, trgovine ali branjarije, na katere se nanaša. Vsi obrazci inventarja se morajo sestaviti v 3 izvodih. Tipizirani proizvodi se morajo vpisati ločeno od netipiziianih v smislu navedb, ki jih vsebujejo sami obrazci. Vsi trije izvodi inventarja se morajo izročiti Pokrajinskemu* svetu korporacij do 15. novembra 1912-XXI. En izvod obdrži Pokrajinski svet korporacij. Drugi izvod bo vrnjen prijavitelju s pečatom Pokrajinskega sveta in s potrdilom o dnevni izročitve. Tretji, od pokrajinskega sveta korporacij vidirani izvod inventarja, bo prijavitelj shranil in držal na razpolago za kontrolo pristojnih organov. Oddajanje odrezkov starih in novih izkaznic Druga okrožnica Pokrajinskega sveta korporacij z dne 28. t m. se nanaša na odrezke starih in novih izkaznic. Odrezki s točkami, ki jih imajo prodajalci. ki prodajajo neposredno potrošnikom, o polnoči 31. oktobra, se morajo izročiti Pokrajinskemu svetu korporacij (PSK) ali občinam najkasneje do 5. novembra 1S42-XXI. PSK in občine bodo izstavile začasna prejemna potrdila o prevzemu odrezkov. Občine bodo morale 6. novembra poslati Pokrajinskemu svetu korpora^.i vse odrezke točk. ki so jih prevzele do 5. novembra in glede katerih so izstavile za nteresira-nirn prodajalcem potrdila o prevzemu. Odrezki s točkami, ki ne bodo oddani v gori določenem roku. ne bodo imeli glede dobav nobene vrednosti več. Pokrajinski svet korporacij bo v času od 15. do 30. novembra spremenil začasna potrdila o prejei|u odrezkov v končne dobavne bone. Zaradi potrebe statistike in da se izločijo pomote, ne bo Pokrajinski svet korporacij v teku novembra sprejemal odrezkov novih oblačilnih izkaznic, ki se bodo uporabljale od 1. novembra naprej. Ti odrezki nov:h izkaznic se bedo sprejemali šele od 1. decembra naprej. = Zamenjava mark za rumunske leje v Transnistriji. Na pollagi sporazuma, sklenjenega med Nemčijo in Rumuniio, je bil 15. t. m. v Transnistriji (to je v bivšem sovjetskem ozemlju onkraj Besarabije, med Dnjeprom in Bugom, ki je pod rumimsko upravo) proglašen rumunski lej kot zakonito plačilno sredstvo. Na podlagi posebnega sporazuma med nemško Reichsbanko in rumunsko Narodno banko, bo Rumundja zamenjala v Transnistriji nemške okupacijske marke po tečaju 1 marka enako 60 lejev. Poimunska Narodna banka in Poštna hranilnica bosta v večjih krajih Transni-strije ustanovili podružnice. V Odesi, kamor se prenese sedež rumunskega guvernerja za Transnistrijo, bo ustanovljena ccntrala Poštne hran^nice za Transnistrijo. = Prva obrtna razstava v Dnjeprope-trovsku. Za obnovo industrijske in obrtne proizvodnje v Ukrajini je značilna obrtna razstava, ki je bila te dni prirejena v Dnjepropetrovsku in ki je prikazala, kaj proizvaja po doslej izvršeni obnovi generalna gubernija Dnjepropetrovsk. Razstave se je udeležilo 155 obratov, med njimi 29 tvornic, 71 obrtnih proizvajalnih zadrug (tako zvanih artelov. v katerih so združeni samostojni obrtniki), nadalje 46 samostojnih obrtnikov, 5 delavnic za vajence in 3 me~tni obrati. Pred dobrim letom, ko je nemška civilna uprava pričela poslovati, je bil pretežni del obratov uničen, ni bilo surovin, ne delovnih moči, niti orodja. Uspeh je tem bolj značilen, če se upošteva, da so morali v mnogih delavnicah še nedavno obratovati brez električnega toka in so si morali pomagati na drug način, dolder obnovljena električna centrala v Dnjeprostroi. = Poljske železnice. ro pravkar objavljenem letnem poročilu imajo železnice poljske generalne gubernje 7000 km že-leznškega omrežja. Danes je to omrežje zopet vzpostavljeno, kar 9e kaže tudi v obratnem računu. Obratni dohodki so znašali lani 700 milijonov zlotov (prejšnje leto 487), obratni izdatki pa 660 milijonov zlotov (511). Tudi železn;ške delavnice so obnovljene in je njihova storitev v primeri s predvojno dobo danes štirikrat večja, tako da te železniške delavnice lahko prevzamejo tudi dela za nemške državne železnice. = Ustavitev zasebne gradbene delavnosti. Sklicujoč se na pomanjkanje gradbenega materiala, delovnih sil in transportnih sredstev je ameriški vojni produkcijski šef Dcnald Nelson odredil takojšnjo ustavitev gradbenih del v vseh Zedinjenih državah, kolikor ta dela niso važna za vojno. Istočasno je preklical dovoljenja za dobavo gradbenega materiala za nevojaške zgradbe in obenem odredil ponovni pregled načrtov za vojaške objekte z namenom, da ?e ugotovi, koliko se dajo dela reducirati. V bojazni pred inflacijo je pričela v Zedinjenih državah navzlic pomanjkanju. delovnih sil in materiala še naraščati zasebna gradbena delavnost in je bilo v ta namen v septembru izdanih 723 milijonov dolarjev nasproti 623 milijonom v istem mesecu lanskega leta. Med gradbenim materialom najfeolj primanjkuje železa. INSERIRAJTE V „JUTRU"! t »JUTRO« St 250 -tr - •• SL X iEB®-XXT- Anton Vidmar Danes popoldne bo poroma! iz kapelice sv. Petra na. ŽaiLah k Sv. Križu g. Anton Vidmar, šodski upravitelj v pokoju. Dolgo sie je držail kot čvrsta korenina. Po rodu je bil iz Idrije (12. januarja 1872), od koder je prišel na gimnazijo v Ljubljano in se je po petih razredih vpisali na učite-' Ijišče. Zelo živahen in odtočen je bil že v dijaških letih. Po triletni vojaški službi je bil imenovan za učitelja na Ledini pri Idriji, od tod pa je bil 1898 premeščen v Am-brus na Dolenjskem, kjer je učiteljeva! do 1. oktobra 1902. Nato pa je prišel na prijazni Čatež pod Zaplazom, kjeT je služboval nad 30 let. Po upokojitvi sie je preselil v Ljubljano. Dne 1. oktobra 1932 je bili deležen zaslužene počastitve. Šolski odbor s takratnim županom Alojzijem Sajetom je počastil redki učiteljski jubilej srvojega zvestega šolnika » prisrčno zahvalo kmečkih mož. Tudi gasilsko društvo na Čatežu je počastilo 301etniico svojega organizatorja z baklado; daleč po dolinah je odsevali plamen k nt znak prisrčne hvaležnosti prebivalcev tega krasnega dolenjskega kraja. Na Čatežu je Anton Vidmar d'0 kraja spoznaval! svoj rod, velik del prostega časa pa je posvečal negi cvetlic v naravi in bogati zbirki krasnih kaktej. Kot vzgojitelj, organizator in prijatelj je bil Anton Vidmar res. vselej mož na mestu. Čast njegovemu spominu, žalujočim pa naše odkritosrčno sodra! je! Podmorski rudnik Zamisel genoveškega mornarja, ki je dala ie 25*000 ton Genova, 23. oktobra Ce bi danes v Genovi kdo dejal, da je kaka ladja priplula iz Cardiffa ln da tovori premog, bi nedvomno vsakdo mislil, da z njim ni vse v redu. In vendar je res, da v gcnoveškem pristanišču že delj časa raz-tovarjajo pravi premog iz Cardiffa ... Kaj neki si misli Anglija, ki premoga več ne poSilja? Kljub temu pa premog prihaja in to po morski poti! To ni aprilska šala in tudi ne kaka potegavščina. Premog prihaja po morju ali točneje, pridobivajo ga iz morskih globin v pristanišču. Tisoči ton se kopičijo. Neki genoveški mornar se je lepega jutra sprehajal po obali in gledal v valove. Njegove misli so bile naslednje: »2e okoli šestdeset let so pristajali v pristanišču parniki iz vsega sveta in prinašali dragoceno gorivo iz walleških rudnikov. Koliko kosov premoga je moralo v tem času po nesreči pasti v morje, koliko zabojev in prevoznih vozičkov je izginilo pod valovi med trudapolnim razkladanjem z ladij v skladišča. In če bi zbrali ves premog, kar ga zdaj krije morje, koliko bi ga bilo?« Tako je premišljeval moža, ki je po postavi pravi orjak. Nato je skušal s svinčnikom vsaj približno izračunati, koliko stotov premoga leži na dnu genoveškega pristanišča, in se je njegov račun izpremenil v presenetljivo število ton ... Potem se je zgodilo, da je iznajditelj podvodnega premoga nekega dne, kakor svoje dni Krištof Kolumb, nastopil v genove-škem pristanišču, le da je imel na razpolago tri pontone ln ne, kakor odkritelj Amerike, treh karavel. Na prej mirnem delu pristanišča je nenadno oživelo in nastale so kovinske zgradbe z vsemi pripomočki za dviganje črnega zaklada Iz morskega ležišča. Nastopili so tudi potapljači z vso opremo. Začetek je bil težaven. Dvigalne naprave so po prvih posegih v morsko dno potegnile na svetlo najrazličnejše brezpomembne predmete: kose lesa, vrvi, razbitine, odpadke in fle mnogokaj. Ko Je dvigalo prvič pogledalo iz morja, je tudi sodobni odkritelj, kakor njegov davno umrli vrstnik, zakričal: »Zemlja!« Seveda s povsem drugačnimi občutki, zakaj, Iz vode je pogledala velika kepa blata. Toda mož se ni dal ugnati, čeprav se mu je marsikateri pesimist posmehoval. Na morsko dno se je odpravil potapljač, ki je z raznimi pripomočki prebil vrhnjo plast in kaj kmalu ugotovil, da Je imel bistroumni mornar prav. In so tudi dognali, da je premog, Id leži na dnu genoveškega pristanišča, boljše kakovosti, kakor pa Je bil takrat ko so ga v Cardiffu nalagali na ladje. Na dnu se je spojil z ostanki nafte in raznih olj, ki se uporabljajo na parni-kih in jih po uporabi od vrže jo v morje, pa z ostanki vsakovrstnih požarov, ki so v preteklost; upepelil! marsikatero pristaniško napravo. Sedaj je na kraju, kjer dvigajo premog, vsak dan živahno. Množica z velikim zanimanjem sledi delu novih dobaviteljev premoga. Nekdo je celo raznesel po mestu, da so ugrabili morju tudi kup kosti, iz katerih da so sestavili človeški okostnjak. Tisti, ki imajo bujno domišljijo, so celo vedelj povedati, da je to okostnjak nekega Giana Lu;glja Fieschija, ki je pred 500 let padel v morje s slabo razsvetljene obale med žvenketanj°m mečev in rjovenjem drhnli v znani zaroti preti Dorijancem. Kakor vidimo, si je tudi človeška domišljija dala duška Res pa je, da so doslej potegnili iz morja že 25.000 ton premoga od preračunanih 40.000. Dviganje se nadaljuje. Eksc. Emilio Grazioli si v dražbi tapana generala Leona Kapnika in drugih odličnikov •gledaje skladišča Neka] lovskih vraž za Vse svete Dr. C!i3iewi v spomls* Na Žalah se je od pokojnega dr. Cholevve poslovil pokrajinski zdravnik dr. Carmel Balistreri z naslednjimi besedami: V tem trenutku, ko se moramo za vedno ločiti od Tvojih zemskih ostankov, dragi prijatelj, se hočem spomniti Tvojih izrednih darov kot človeka in znanstvenika. Vse Tvoje življenje je bilo posvečeno najvišjim čustvom, med katerimi je prven-stvovala Tvoja ljubezen do soproge in hčerke ter ljubezen do Tvojega poklica, le si ga izvrševal v resnici kakor neko čisto poslanstvo dobrote. Ti dve veliki ljubezni sta Te vodili po tr,dem potu znanstvenega raziskovanja, ena Ti je dajala tolažbo po često nehvaležnem, vedno težkem in trdem delu. druga Te je vodila po potu, kjer si la;šal ravno najhujše bolezni trpečega človeštva. V teh malo mesecih, v katerih sem bil deitžen Tvojega prijateljstva in sem mogel slediti Tvojemu delu, sem vedno videl, fc kako skrbjo si obdajal svoje bolnike in kako si se z njimi veselil vsakega okrevanja ali zboljšanja, ki ga je prinesla Tvoja zdravniška umetnost, videl pa sem tudi, da molče trpiš v brezupnih primerih, kadar se je izkazalo, da človeška znanost ne more prav n č pomagati. Občudoval sem Te, s kakšno ljubezniio si delal v Zavodu za raziskovanje raka, ki si ga s pravičnim ponosom lahko imenoval svoj zavod in ki je po Tvoj-; zaslugi postal sijajen svetilnik svetovne znanosti. S kakšno ljubeznijo si vodil svoje učence! Bolj kakor mojster in bolj kakor oče, tako da si jih z vso pravico lahko imenoval svoje duhovne sinove. V vsakem pr meru v vsakem trenutku je Tvoja mirna in razumljiva beseda podajala brzo pravilno diagnozo, nasvetovala pravi način zdravljenja, ali pa je Tvoja trdna in gotova roka rezala v trep^čočem mf.su, da je smrti iztrgala kako življenje. Toda razen tega, da si bil človek in zdravnik si bil tud: učenjak. Tvoja dela, Tvoje teorije so se razširile preko meja Tvojega naroda in Tvoja beseda in Tvoja misel sta se v svetu popolnoma uveljavili. Kvatrna nedelja je za lovca nesrečen dan. Merek vidi slabo in slabo strelja. Tudii zadeta žival ne pade, pač pa dohiti njega lahko smrt Hudič ima ta dan posebno moč in veselje nagajati lovcu. Lovčev naj zveste j ši prijatelj, pes, vidli smrt, če ima nad očmi bele in rjave lise, torej štiri oči. Kadar jo zagleda, jo naznani z obupnim tuljenjem in zavijanjem. Po nepotrebnem ubita divjad hodi lovca na grob strašit. Da ima mir, je treba divjad zastmašiti. Zato se postavijo lovčevi tovariši, kadar ga pokopavajo, na vse štiri ogle pokopališča in izpalijo svoje puške, ko pokropi duhovnik grob. S tem prepode divjad od groba, da da rajnkemu mir. Miru pa ne najde po simirti, kdor hodi ob nedeljah na lov. Saj svari celo narodna pesem junaka Marka, naj ne hodii v nedeljo na lov, preden se ne umije in Bogu pomoli. Pred nekaj leti si še težko našel kmečkega lovca, ki bi prišel v nedeljo na lov, preden ni bifl pri maši. Lovec, ki gre v nedeljo rajši na lov kakor k maši, se mora po smrti brez glave s puško na rami plaziti za divjadjo. Zato se često čuje ponoči žvižganje in lajanje psov. Včasih preleti dolino tudi kak strel. Ta vera živi na Štajerskem,' Gorenjec si pa pripoveduje o divji jagi, to je o veliki tropi psov, ki teko v eno mer. Za njimi teče šepast mož s sekiro v toki. Ta vlada pse in jim ukazuje, kam morajo teči in kotga raztrgati. Če se psov ubraniš, te poseka šepasti mož s sekiro. Pri srečanju divje jage se prekrižaj, stopi na stran ter se ne gani, dokler ne odhrumajo. Nič se ti ne bo zgodilo. Gorje pa tebi, če bi začel kričati alii bi hotel psom pot zabraniti. Raz-trgalld bi te na drobne kose. Zato pa je res, da nisi mrtev. Ti živiš med nami in boš živel večno, kajti Tvoje dobro delo nj ugasnilo! Velika množica učencev in prijateljev se je mnogo naučila od Tebe in bo podajala iz pokolenja v pokolenje Tvoja visoka čustva, ki so Ti bila življenjsko pravilo. Pridobitve, ki si jih dal znanosti, so trden steber, na katerega se bo vedno opiralo znanstveno raziskovanje, da iz teme iztrgaš skrivnost strahovite bolezni, ki si jo pobijal z vero apostola ter hotel spoznati z žilavostjo učenjaka. Docent dr. Cholevva, Tvoj duh naj nam bo vedno blizu, naj nas podpira in naj nas vodi po strmi poti, ki jo vsak dan hodi zdravnik, in Tvoj zgled naj nam da moči, da nadaljujemo borbo, ki si jo Ti, sijajni bojevnik, bojeval do . zadnjega zdihljaja! Divji lovec postane vsak, kdor hodi med službo božja na lov. Korošci poznajo namesto ponočnega lova ponočnega moža. Strašno je velik, da kar goro prekorači. Mnogo psov ima. Daleč se sliši, kadar jih zove. Za ribiča, ki ob nedeljah lovi, ni kazen huda. Namesto ribe ujame kačo. Ponoči ne ščuvaj psov. siioer ti pride po-nočni lovec in ti vrže v hišo mrtvaško glavo, rekoč: Pomagal sri mi loviti, zdaj mi pomagaj še jesti! Če vržeš v škratovem domovju, kjer so največje in najlepše ribe in raki, mrežo, te škrat hudo izplača. Namesto rib najdeš v svoji mreži polno mrtvaških kosti in ziaču-ješ zasmehljiv krohot: Tu imaš plačilo, ker sli mi pomagali loviti! — Ako loviš ponoči v škratovth domovih, se pripelje Škrat na zlatem vozu po vodi in te napodil Voz vlečejo zelo veliki raki, Visokemu Komisarju razlagajo pisarniško poslovanje mestne zastavljalnice svetijo pa kače s plamenom, ki jam šviga iz žrel. Tri duše rešiš iz vic, če izdereš kači strupen jak. Kdor bi bil tako hudoben, da bi ustrelil v podobo Križanega, bi videl sicer ponoči vsako zver. toda Bog bi ga kaznoval, da bi ne imel po smrti nobenega miru. Ponočni jager bi postal in se izpremenil v podhujiko. Letati in prhutati bi moral noč za nočjo. Divja jaga odgovarja nemški wilde Jagd. Če hočeš, da ti divji lov ne naškodi, obesi na hišo volovsko glavo z rogmi vred. Lovci obešajo v ta namen roge divjadi, zlasti jelenje rogovje. Dr. J. L. Iz območja Umenskega jezera Beograjski nemški dnevnik je pred dnevi objavil poročilo svojega vojnega dopisnika z vzhoda o deležu, ki si ga je v enoletnih borbah priborila SS-divizija z mrtvaško glavo v napadih in obrambi na področju II-menskega jezera. Izvajanja posnemamo tudi za naše čitatelje. Južno od Umenskega jezera! Imenovano področje je postalo pojem, za katerim se skriva tisočero junaštvo. Grobovi mrtvih tovarišev SS-divizije z mrtvaško glavo pričajo o skrajni pripravljenosti in požrtvovalnosti vseh, ki se bore na tem frontnem odseku. Neizprosna je tu priroda, neizprosnega pa se je izkazal v enoletnih hudih bojih tudi nasprotnik. Od SS-divizije, ki je jeseni lanskega leta zavzela svoje položaje v Valdajskem pogorju nedaleč od izvira Volge, so se zahtevali napori in preizkušnje brez primere. Ze v Franciji se je SS-divizija z mrtvaško glavo izkazala kot zmag navajen oddelek. Njen poveljnik je odlikovan s hrastovim listom. Višji skupinski vodja SS general Eicke jo je povedel v Flandrijo, kjer je izvršila prve naloge in imela prve uspehe. Udejstvovala se je odločilno v veliki obkolitveni bitki. Nato se je pri Cambraiu in Arrasu, ob La Bassee prekopu, pri Le Cornetu, Malu in Le Paradisu borila z močnimi angleškimi elitnimi polki Royal Scotch, Norfolškim in drugimi. Tudi pri spopadu z izbranimi sovražnimi četami, ki so veljale za nepremagljive, se je izkazala mlada divizija z občudovanja vrednim ela-nom in žela svojo prvo vojaško slavo. Junija meseca lani je povedel Eicke iz vzhodne Prusije svojo divizijo proti So-vjetom in zasledoval z njo potolčeno rusko severno armado. Začelo se je pri Krasla-vi na Dvini. Nad 12 ur so morali napadati mesto, preden se je sovražnik iz njega umaknil in ga izbraznil. Sledila je zmaga pri Regeli in preboj skozi Stalinovo črto, ki tudi s svojimi gigantskim; obrambnimi napravami ni bila sposobna zadržati napada divizije z mrtvaško glavo. Napredovanje se je nadaljevalo do glavne ceste v Leningrad. Obupni Timošenkov protisunek je odpovedal. Iz ruskega poskusa predora se je izoblikoval nemški vdor v ruske postojanke ki se je razvil v zasledovanje boljševiške vojske. Nad 53.000 ujetnikov, 3120 tankov, 195 topov in številno drugo vojno gradivo je bilo tedaj zaplenjeno, oziroma uničeno. Zima 1941. je postavila napredovanju divizije z mrtvaško glavo konec. Oskrbovalno bazo Starajo Rušo - Pleskovo, ki je bila za severno nemško armado najvažnejša, so začeli srdito napadati Rusi. Pri Lužnem so možje divizije SS z mrtvaško glavo pokazali, da so v obrambi prav tako trdni in vztrajni kakor v napadu. Nepregledne mno- žice. ki eo jih Sovjeti vrgli v boj, premoč v težkih in lahkih tankih in lahka konjenica, ki je bila najprimernejša za tarnoš-nje ozemlje, niso mogli streti položajev divizije. Po odločilnih obrambnih bojih si je divizija utrdila svoje položaje za zimo. Tudi snežni viharji, nepregledne množine snega in strašen mraz niso omajali duševnih in fizičnih moči nemškega vojaka. Težkoče so bile samo v tem. da je morala divizija z mrtvaško glavo v dolgih obrambnih bojih proti veliki sovjetski premoči branit! razmeroma ?elo dolgo fronto, ki ni bila zaključena, ampak se je sestojala iz posameznih oporišč. Pogosto se je v slabo obljudenih postojankah razvil nenavadno trd boj. Imena Kobilkina. Bjakovo in Vasiljevčina bodo ostala neizbrisno združena z junaško epopejo SS-divizije z mrtvaško glavo. Možje in fantje so se nadejali, da se bo s pomladjo pozicijska vojna končala in da bodo spet lahko prešli v napad. Toda strategija je na tem frontnem odseku zahtevala nespremenjeno taktiko. Ko je poiem kasno poleti prišlo povelje za napad, so se vojaki dvignili iz svojih položajev in se z nezlomljivo močjo vrgli proti sovražniku, ki jih je v svojih zlaganih vojnih poročilih že davno izločil iz borbe in pokopal. Po vodi. močvirju in gozdovih se ie nadaljevala borba. En0 boljševiško taborišče za drugim je bilo osvojeno in doseženo izboljšanje fronte v tem odseku. »Več store kakor svojo dolžnost,« je imel navado reči poveljnik o svojih fantih in možeh. Tudi sam je takšen. Čeprav je bil težko ranjen in je komaj okreval od rane, je bil že spet pri svojih četah in je vodil vojaške akcije v njemu dodeljem frontnem odseku sam. Vojaki, vzpodbujeni z cjobrim vzgledom, zastavljajo vse svoje moči za uspeh nemškega orožja in za svojo boljšo bodočnost, zaključuje dopisnik svoje poročila Naročite se na romane Dobre knjige! KULTVB NI PREGLED Starin na r$hšm zgodovino" Oktobra ie potrklo sto let, kar se je ro- t?h>~"'k-~>. a brez tistega notranje-žnri k: ^ra doie stvaritvam samo moč- di! v Ljubljani pisec knjige, ki jo je mar- s kdo med r"\':i vneto prebiral za mladih let — Jcsip Stare, avtor »Občne zgodo- vin?"; če rnu v teh dneh prižigamo svečo v spomin, se oberem spominjamo, da je letos poteklo 35 Ivt, kar je stari, dobn pro-fe-or s hr-T.Skih gimnazij odšel počivat v rodno zemljo. Josip Stare je kot p;satelj hodil po Kersnikovi poti, samo da je bila njegova pripovedna proza umetniško manj jV'-.Ti»mb"i. so-snna z najboljšo voljo in s F P B? um^tr "kn i tr.icija. V Staretovih no-v-i ?.h č-,Mir-> deln-^ volive njegovega študija v P?3v ilegova vdova prikupna, d'.-Savno starka in pripovedovala o dneh ko sn obiskovale rodb ne Avgusti š^nor in T~s":a Stareta Zagreb sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega ^tole j?. jo * ■ v * h spominih tisto intim-n-> počelo k: in dajejo samo vfsi in spomin' sodobnikov minule, za-k^u-^ ne -r>be Teb n°kni vrstic je posvečenih piscu »Občne zgodovine« Tistih pet debelih zvokov ki lih zritesca-perata), ki še vedno rasejo ter jih prinašajo na trg pod napačnim imenom šampimjemov. a pri šaimpinjonih (psaliota) so 'lističi v mladosti vedno rožnate odmosmo mesnate, na starost pa čokoladne barve. Cigan ima vedno rumenkaste lističe, po vrednosti pa ne zaostaja dosti za šampinjoni. Paziti pa je treba na strupeno Entoloma lividum (slovenskega imena še nima), ki je posebno v mladosti na površni pogled podobna ciganu. Cigan je po klobuku belkasto oro&em, liiiki s slano pokrit (od tod drugo ime), na kocenu ima kožnat obroček (maimeto). Letos so prišle prvič do splošne veljave tudi žlahtee sirovke alti brinjevke (laetarius deliciosus), ki so jih do sedaj poznali le redki gobarji, pač pa med nami živeči Čehi in Rusi. Ta goba zasluži vso pozornost, saj je res ddikatesa. posebno če je v kis vložena. Dobra je pa samo tista, ki izceja cranžnoruimoni soik. medtem, ko je sovrst-nica z belim mlekom (laetarius tormiinosus) neužitna, neprokuhana pa je lahko celo škodljiva. Sedaj se še posamezno vedno dobijo zapoznele vrste poletnih in ranojesemskih gob, na primer: cevasti in luknjičasti goban (boletus polvrorus) in golobice. Cevastih gobanov, kamor spada tudi naš žlahtni goban (globam ja aili jur), je 55 vrst, flukn jačastih pa je okrog 1000 vrst. Golobic je okrog 80 vrst. Največje in najboljše rasto od julija do oktobra. Zdaj so žc redke žlahtne golobice. na primer zelenkasta golobica (rupsula virescems), modrikasta golobica (russulo cyanoxa.ntha), usnjaita golobica z usniato-rumonimi ''.lističi (russuila alutacea). Sedaj rastoče golobice niso posebne okusne, ne-poparjeme ali neprekuhane so lahko tudi škodljive, taiko zlasti žareča ali žgoča golobica (ruissula dirimca). ki je strupena, nadalje črešnjeva golobica (rusfoVi lepi da), ki je užitna le v kis vložena. Nobena golobica pa ni nevarna, čc se popani ali prekuha in voda odliie. Kdor zanesljivo pozna skupino golobic, se prepriča o užitnosti, da prežveči košček presne gobe Če je sladkega okusa, je goba dobra, ker strupene in neužitne zapečejo in zagrenijo. Takšna pre-skušnja ja pa odločilna le pri skupini golobic. Najnevarnejša strupenjača med gobami so strupeni kukmaki (amamita phoHoides verna, eitri.na. viridis). Dobe se še zdaj v vseh treh barvah: beli, rumenkasti in zelenkasti, dasi le bolj redko. Navadno imajo krpice po klobuku, a ne vedno. Kocen v zemlji je hruškasto odebelel v hrapavi kož-nati lupini. To smrtno strupenjačo bi moral doV-o poznati vsak iskalec gob. Sedaj se začne doba pozno jesenskih gob. v prvi vrsti kolobarnic (tricholoma), ježevk (hydnum) in štoro\'k (armilaria, pholiota, hvpholoma). Ako bo izredno lena jesen trajala še dalje, bo mogoče gobariiti še ves prihodnji mesec Pred kakimi desetimi leti. ko> je bila jesen podobno ugodna, je pisec teh vrstic našel še 5. decembra v gozdu nad Podutikom dva jedra* in zdrava žlahtna gobama. Vseh kolobarnic je okrog 80 vrst Najbolj znana pri nas je črnosiva kolobarnica ali mraznica (tricholoma portentorum), ki ji v Ljubljani splošno pravijo »sivka«. Ta dobra goba ima več podcfcnih vrstnic, ki še nimajo botaničnega imena, a so nekatere neužitne ali celo strupene. Torej pozer. začetniki! V tem pogledu si inozemski gobo-slovci niso edini. Taiko je v nemškem glasilu za goboznanstvo pred leti pisal znanstvenik, da je pri nas dokaj znani čebular (tricholoma colossus) strupen. Res je le, da je ta največja in najtrdnejša kolobarnica bolj težko prebavljiva, zato za večerjo v večji množini ni priporočljiva, sicer pa j© okusma in pripravna za vlaganje v kis. Sivki je podobna »miška« (tricholoma ter-reum), ki je bledosiva in ni tako okusna. Precej znane so pri nas še klobčičasta kolobarnica (tricholoma conglobatum). zelenkasta kolobarnica (tricholoma equestre), medena kolobarnica (tr. rusisula) in pomladanska jurjevka (tr. Georgii. gambosum) in njena manjša sovnstnica mala jurjevka (tr. graveolems). Vse te vrste kolobarnic so dobre. Zelenkasti je nekoliko podobna žveplena kolobarnica (tr sulfureum). ki ni užitna. Pri nas malo znana je vijolična kolobarnica (tr. irinutn), ki je v zunanjem svetu že nad sto let znana dobra goba. ki rase v polkrogih im tudi v krogih po poko-šenih travnikih kraj gozdov, navadno mno-žimsiko. Sicer pa naj vsakdo pobira le tiste kolobarnice ki jih zanesljivo pozna. Izmed štorovk je pri nas najbolj znama sivorumena štorovka ali jarsi (airmlllaria mellea) in neužitna žveplenjača ali žveplo-glavka (hyphc!oma fascicuiare) Razen teh pa so še dobre navadna štorovka (pholiota mutabilis) im zimska štorovka (collybia velutipes). Ježevki poznajo pri nas dve: 1. Rumena ježevka (hvdnum repamdum) in rjava iežev-ka ali srna (hvdnum lmbricatum). Zadnji je nekoliko podoben žolčasti ježek (phaed-don amarescens), ki ni užiten. Ta je bolj rdečkaste barve in ima drobne luskine Užitne gobe so tudi polževke (ghmacium) in polžarji (gomphidius). Med polževkami so posebno znane bela in rumenolisasta, med polžarji pa veliki polžar (g. glutinosus), bakrenordeči pol7: a t (g. viscidus) in rožnati polžar (g. roscus). Vsi trije so dobri, le temeljito jih je treba osmažitn Za Rožnikom se dobi okusni cesarski lijakar (cliitocybe imperiaJis). ki je v mladosti piTccej podoben čebularju a ima debel kocen im drobno glavico. Prijatelji gobarstva naj dolgo zimo izkoristijo> pri dobrih knjigah o gobah, da bodo pomladi pripravljeni za nabiranje. A. B. stf. BISTRE OČI V brzovlaku Budimpešta—Duraj se je vozil v kupeju drugega razreda za nekadilce Madžar, njemu nasproti je pa sedel Žid Pechfaden. čer nekaj časa izvleče Pechfaclen iz žepa pipo, se komodno raztegne in začne kaditi. Madžar ga srepo po gleda in reče: »Opozarjam vas, da je ta kupe za nekadilce, kjer je kajenje prepovedano !« Pechfaden se naredi, kakor da ni slišal in natlači pipo še enkrat. Tedaj pfc zavpije Madžar vnovič: »Prenehajte že, prosim vas, ker bom sicer poklical sprevodnika!« Ker je pa Pechfaden vzlic temu lepo naprej kadil, je poklical Madžar sprevodnika, ki je pozval Pechfadna, naj se umakne iz kupeja ali pa naj neha kaditi. Zdaj šele je vzel Pechfaden pipo iz ust in mirno odgovoril: »Dobro, ampak poglejte najprej gospodov vozni listek!« Sprevodnik je pogledal Madžarov vozni listek in vide!, da ima Madžar vozni listek za DOL razred. Odprav« ga Je sa*e ▼ H razred. Na dunajskem perona sta se »pet sro* dala oba sopotnika in Madžar Je ogovoril Pechfadna: »Odkod ste pa vede«, da imam karto m. razreda?« »Del vaše karte,« je odgovoril Pechfaden, »vam je gledal iz žepa, pa sem videl, da je takšne barve kakor moja!« MALI OGLASI Kdor tfde službo plača za vsako besedo L _30. za drft. tn prov. takso —.60. aa dajanje naslova aH šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženltve ln dopisovanja Je plača« za vsako besedo L i._. za vse druge oglase h —.80 za besedo za di4- to prov. takso —.60. za dajanje ' naslova aU šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 10.—. 11'I' • IJIJ Kuharica dobra in poštena, ki je vajena vseh gospodinjskih poslov, dobi takoj mesto k tričlanski odrasli družini. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ___ 14691-1 Zobotehnika zmožnega dela v kavčuku in zlatu, po možnosti v jeklu, proti dobri plači, takoj sprejmem. V primeru neznanja jekla se isti lahko izvežba. Če nastop službe nt moeoč za ves dan, vsaj Za pol dne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _14732-1 Sole prosto deklico iščem takoj za pomoč r gospodinjstvu. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra po »Poštena«. 14731-1 Gospodično zmožno kavciie. sprejmem v trgovino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14782-1 Vajenci ('ke) Kroj. vajenca (-ko) sprejmem. Koščak Ant. Stari trg 6-1. 14768-44 Vajenca sprejmem za tajniško obrt takoj. Franc Saiovic, Ljubljana, Stari trg 6. 14743-44 Akademik poučuje italijanščino (kon-verzacija) in druge srednješolske predmete. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspešno«. 14789-4 rm Prodam suknjo za srednjo postavo, skoraj novo. Koščak Ant., krojač, Stari trg 6-1. 147-19-13 Stavbno parcelo -prodam v Štepanji vasi, 1000 m po 50 lir za m2. Posredovalci izključeni. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stavbna parcela«. 14675-20 Sobo z dvema posteljama oddam. Poljanska cesta 12. 14745-23 Lepo opremljeno sobo s kopalnico, poseben vhod, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14734-23 Oddam lepo opremljeno sobo z eno posteljo, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice. Zarnikova ul. 7-1. (za cerkvijo sv. Jožefa). 14730-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in centralno kurjavo, oddam boljšemu gospodu. Costcva 7. 14791-23 600 strešnikov novih, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14769-6 Merkur-peč 50 ®/o prihranka! Cena 350 do 550 lir, ima na zalogi Merkur, Puhar-jeva ul. 6. 14793-6 Električno stikalo (tropolno), električni vrtalni stroj. gradbeni les (1 m3), prodam. Korvtko-va ulica 28. 14780-6 Predivo po najvišjih dnevnih cenah kupujem vsako količino, dolžina od 20 cm naprej. MILAN JAGER, mehanična predilnica žime, Ljubljana. Sv. Petra cesta 17. 14728-7 Kino-kamero 16 mm. moderno in projekcijski aparat za 16 mm, kupim. Ponudbe s točnim opisom na ogl. odd. Jutra pod »Kamera«. 14733-7 Otroški voziček globok, lepe oblike in malo rabljen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bel voziček«. 14794-7 Največ oglasov ima nJUTROu 'nseriraitp torej tudi Vil Ca. 900 kg suhih gob, merksntiliio blago, prodam franko Ljubljana, najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«. 14737-33 Sest- do sedemsobno stanovanje v centru, išče stalen domačin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortno«. 14726-2U Gospodje, pozor! Klobučarna »Pajk« vam strokovnjaško očisti, preoblikuje ln prebarva klobuke vseh vrst po nlzklb cenah Lastna delavnica. — Se priporoča Rudolf Pajk. Sv. Petra cesta 38. J-158-M-30 Izgubljeno Izgubila sem osebno legitimacijo (carta identita). Najditelja prosim, da jo izroči v ogl. odd. Jutra na ime Klan-čar Marija. 14742-28 Denarnico z nekaj denarja sem našel. Dobi se jo: Languso-va ulica 19. 14739-28 Informacij* Nisem plačnik dolgov, katere bi napravila žena Mici Gabrovšek, Cesta v Rožno dolino 9. Gabrovšek Josip. 14750-31 P. G. Wodehouse: 12 SAM Humorističen roman Ko je stopil z »Araminte« na suho, je bil Sam razdelil svoje premoženje na dve strogo ločeni polovici. Prtljaga s stričevim-kreditnim pismom je bila z »Mauretanio« že naprej odšla čez morje, a zastran te je bilo treba še dan ali dva počakati, "da jo dobi v roke; zato je bil Sam oddelil nekaj gotovine ter jo spravil v listnico, da bi se imel s čim »operiti« za prvi obisk pri lordu Tilburyju. Ostanek, ki je komaj zadostoval za sprotne potrebe teh dveh dni, je bil razpotaknil po hlačnih žepih. Ko je zdaj neskrbno segel v desni žep, so njegovi prsti utipali pol krone. Razočaran je izvlekel srebr-njak. Tako velikaško mu vendarle ni bilo pri duši. Potreboval je kak manjši novec, najrajši bakrenega, in kar zavzel se je, ko ni dobil v žepu ničesar razen te pol krone. Zaupljivo je segel v levi žep... Tu ni našel niti prebite pare! Razlaga je bila nedvomno v dejstvu, da dobro življenje mnogo stane. Človek ne more voditi požrešnega ladijskega kuharja po restoranih, se voziti s podzemeljsko železnico in se naslajati ob ganljivih filmih, ne da bi mu pohajal denar. Sam je moral z obžalovanjem spoznati, da je te pol krone vse, kar še premore. Že se je hotel upreti velikodušni skušnjavi in kreniti dalje, ko je poulični pevec dodal svoji pesmi o »nepozabni deklici« še priljubljeno balado »Mornarjem ni vse to nič mar«. Baš zato, da ne bi postavil prešernega naslova na laž, se je Sam sklenil povzpeti na vrhunec junaštva. Njegov srebrnjak za pol krone je dobil novega gospodarja. Sam jo je mahnil dalje. Ob četrt na dvanajst zvečer ni izprehajanje po vzhodnem koncu Wellington Street nič kaj prijetno in mikavno; Sam se je torej premislil in nameril korake proti zahodu. Ni je še dolgo ubiral, ko so mu oči nehote obstale na razsvetljenem oknu skromnega restorana, ki je ponujal mimogredočim razne morske dobrote. Izložbo je krasila na moč zapeljiva razstava ostrig. Pogled nanje je Sama tako presunil, da je mahoma obstal. Ob teh urah, ko so gledališča zaprta in se London zavija v svojo nočno fantastiko, imajo ostrige vse-kako nekaj, kar izpreleti dobromiselnega mladeniča kakor glas trobente. Njih sladki čar je zajel tudi Sama in zbudil v njem željo po jedi. Ostrige s koščkom črnega kruha in požirkom »stouta« so se mu zazdele baš pravo, da bi dostojno končal nocojšnji večer. Izvlekel je listnico. Rajši je hotel zmenjati enega svojih maloštevilnih bankovcev in se jutri zadovoljiti z nekoliko ponižnejšo obleko, kakor da bi si odrekel tolikanj potreben užitek. Toda listnica, ki je bila še v nedavni minulosti dokaj zajetna, se mu je zazdela mahoma čudno sploščena. Izgubila je bila vso okroglost, prav kakor bi jo bila izmozgala vročinska bolezen. In to očitno ni bil samo površen vtis. Mrzlično jo je odprl in videl, da je docela prazna. Prav za prav ne docela. Vse je bilo na svojem mestu. Manjkali so le bankovci, namesto teh pa se je košatil list umazanega, s svinčnikom popisanega papirja. Sam ga je vzel iz listnice in ga prebral pri svetlobi iste žarnice, ki je obsevala zapeljivo izložbo ostrig. Na listku so bile kratke vrstice: »Dragi Sam, gotovo boste presenečeni, ko zveste, da sem si izposodil vaš denar. Vrnem vam ga, dragi Sam, že jutri dopoldne. Vem, da ne more tako vrlega pleskarja nič potreti, in zato sem si izposodil malenkost, ki ste jo imeli v liftnici. Upaje, da vas najdejo te vrstice čilega in zdravega, ostanem z najlepšo zahvalo vaš vdani C. Todhunter.* Samu se je kar čeljust pobešala, ko je nekajkrat zaporedoma prečital to poslanico. Prihajala je kakor strela iz jasnega. Zlasti nerodno se ga je dojmila beseda »pleskar«, šele misel, da jo je treba spraviti v zvezo z izginjenjem denarja, mu je odkrila vso finočo prispodobe. Množica se je bila med tem zredčila, njeno hru-menje je ponehavalo. Bilo je, kakor da London so-čuvstvuje z njegovo nesrečo in mu hoče s tem, da pritajuje svoj silni glas, obzirno izkazati pomilovanje. Razlika je bila tako znatna, da je še vedno slišal pouličnega pevca, ki je zaganjal svoje note v praznečo se Wellington Street. Samu se je zdelo, kakor bi poslušal glas žive resnice. »Mornarju ni tega nič mar,« je vreščal daljni glas. »Mornarju ni tega nič mar... Mornarju polje sol po krvi ... Mornarju ni tega nič mar.. .€ IV Prizor pred vhodom v eleganten nočni klub Duševno stanje človeka, ki ostane ob četrt na dvanajst zvečer brez beliča v žepu in brez strehe nad glavo sredi velikanskega mesta, mora biti nujno precej zmedeno. Samova prva jasna misel je bila ta, da bi se hitro vrnil k pocestnemu minstrelu in vzel svoje pol krone nazaj. Po kratkem premisleku pa je zavrgel to misel kot neizvedljivo. Čeprav je bilo njegovo znanje s tem »podložnikom« le bežno, ga je bil vendar spoznal, da ni izmed tistih duhovnih bitij, ki ti z nasmeškom na obrazu vrnejo podarjen srebrnjak. Ne ... Vprašanje je terjalo drugačno rešitev. S to mislijo v glavi je Sam počasi krenil proti Charing Crossu. Do obupa mu je bilo še daleč. To mišljenje b! se utegnilo zdeti komu od sile rožnogledo, a Sam je bil že izprevidel, da ga njegova trenutna nesreča ne bi bila mogla doleteti na pripravnejšem kraju. Pojedina starih wrykynskih dijakov je morala biti pravkar končana, in Sam je vedel, da bo ta konec Londona kaj kmalu preplavljen z individiji, ki so skupno z njim trgali hlače na šolskih klopeh, in da bo brez težav našel dobrega prijatelja, ki si bo štel v srečo, da mu postreže z majhnim posojilom. Pri vsakem koraku je trdno zaupal, da naleti na kakega simpatičnega tovariša najlepših let svojega življenja. To se je kmalu zgodilo, samo da je bil simpatični tovariš tisti, ki je »naletel« nanj. Pravkar je bil za hipec obstal vštric Varietejskega gledališča, z namenom, da krene na ono stran ceste (tam je namreč kanil prirediti svoj »lov«), ko mu je nekdo silovito butnil v hrbet. Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij >Jutra«: Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja: Fran Jeraa - Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič - Vsi v Ljubljani