Letnik II. (I.VII.) V Ljubljani, IS. marcija L«M. I.isl II. DANICA CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINI:. Žalostni Materi božji. (Prosto poslovenjeno). O koliko trpela Si Mati ljubljena; Kak bridka ost zadela V globino Te srca: Ko starček prorokuje, Da te presune meč; ln ko bežiš na tuje. Divja ko kralj moreč; In žalostno iskanje, Ko Sin sc Ti zgubi. Pod križem vklinjevatije, Ko rešnja lije Kri. In zadnji glas raz križa, Ko Sin oči zapre; In ko vojak se bliža, Da srce 11111 prodre! In ko si ga dobila V naročje: žrtvo ran; In ko si ga spremila Tja v skalni grob teman O koliko trpela Si. Mati ljubljena, Kak britka ost zadela V globino Te srca! Radoslav Silvester. Na praznik Marijinega Oznanjenja. Čiščeiia milosti polna! (Luk. 1.) Vselej nas mogočno gine vsak Marijin praznik. Čudno to ni. Saj ga ni dobrega otroka, tla bi 11111 nad mero mil ne bil materin god. Kako torej, da bi nam vsem. kojim je Marija splosnja mati. posebno drag ne bil te nase skupne matere: Marije spominj. Zato danes: ob veselem godu njenega Oznanjenja premislimo se jej priporočajoč. kako ima Marijo v ljubo vsaka človeška starost. In od brezskrbnih otročjih pa do vpognjenih starih let je enakim načinom v Marijinem varstvu vsakedo nas. (ilejmo otroka, ki začenja mislili in pojmiti. Dolgo časa ve otrok le o samem sebi, le t) svojih potrebah ter samo o svoji materi. To 11111 je ves njegov svet. A ko ga mati začenjajo poučevati v veri. pokažejo 11111 11. pr. podobo Matere božje in ljubega deteta Jezusa, ki ga Marija drži v naročju. Mati Marija in to božje dete. ki je tudi radi njega postalo človeško dete. to 11111 gre najlože do uma. Človeško dete poleg nebeške matere najlože razumeva tacega Boga, ki je tudi dete kakor je ono. Mati je, tako berem, nekokrat pesto-vala sinčeka in ga učila prvotnega verskega uka; učila ga je delati tudi križ besedo: „V imenu Boga Očeta in Sina in sv. Duha". A koj, ko skonča mati ta svoj uk za-vpraša jo sinek čisto po otročje: „Mama kje pa je mati?" Jasno je iz tega otrokovega vprašanja, da si dete očeta v nebesih ni misliti moglo brez matere ki je tudi v nebesih, t. j. brez Marije. Vidi sv pa i/ tega izgledčeka: kako je ivsveiije Matere bo/je tudi res stvarjeno uprav /a otroško srce. A češčenje Muei\' božje mora hiti p«»sel»no se po god-; ženskemu svetu. Kar je /grešila prva Kva v raju - 10 je \dobrila druga. boija liva: Marija s tem, da je pos.ala mati našemu OJreseniku. Sosebno ženski svet torej časti in po pravici časti mater bo/jo kakor svojo vglednico. Kakor vglednico jo časti: bodi si »levico, hodi si mater, bodi si vdovo. Saj se je v vseh teh ženskih poklicih odlikovala Marija po ponižnosti; po skromnosti, po iihobi; po samozatajevanju; po milobi: po niolclj;vo>ti; po neomadeževani čistosti torej po vseh teh čednostih, ki naj dičij » vselej sosebno še žensko srce. Kedo bi vedel poj siliti: koliki it je jv >-v/roč !a uprav Marija Devica, da j - rešena bila nedolžnost? Kdo bi povedal vedel, •olik; a« so Marijini aha:ji bili tisia varna Lika. kjer se je :/ pogubnih globin eolnič /ivenja temu ali onemu Adamljanu ivsiI za vselej. In če se bliža deklica ali mladenič resno! vjim dnem svojega bitja ua zemlji Ko jima je morda skrbeti ne več zi si na za-se; nego tudi za druge si izročene: kje bo |.»/e d »bili v živenjskih težavah pomoči nego pri naš. skupni materi Mariji? In ko zena ali m »ž v starih letih postaneta zopet kakor otroka, kdo jima bo sedaj ko svetne matere ne moreta več imeti kdo jima bode bolja zaščiuiica od nebeške matere Marije ? Zimi živenja se primerjaj., zadnja človekova leta na svetu. Ohladi s.' gorka kri in mrzlo ter mrzlo poslane vse »ko':>ce v siarčekovem ali stari-cinem zivenjti? Pripoveduje se o tiču ieiuksu. kako se na stara leta sam sožge in i/ ognja plane kakor nova stvar, svitlobo obdan ter \es poživljen zopet na dan Prav tako se v Marijini Ijttbezir prerodi človeku mrzlo srce čez to zemsko >mrt in čez grob se pa v novo požhljeno / Marijo dvigne v nebeške višave. KeJ.ij si. Marija, v svoji proroški pesmi zapela o sebi: „G!ej. od slej me bodo bia- grovali vsi rodovi". (Luk. 1, 48.) Marija mi vsi te sedaj res blagrujemo, in sreča največa nam je ta, da te smemo slaviti in ljubiti in ti služiti. — Sprejmi, prosimo te, vse nas med svoje otroke ko nam dojde zadnja ura - takrat nam pokaži, kakor staremu Simeonu kedaj — Jezusa nam pokaži. blaženi saJ svojega telesa: — o mi-lostljiva. o dobrotljiva, o siadka Devica — Marija. Amen. VI. nedelja v postu ali cvetna nedelja. Zares, ta človek je bil sin božji! (Mark. 15. i Tri velezanimive dobe razločujemo v Gospodujem živenju na zemlji: Včlovečenje; začetek očitnega mu živenja, ko jame učiti, in konec njegovega živenja na zemlji, t. j. smrt na križu. Ob vsaki teh treh dob se je za-čula imenitna beseda, ki je pričala o njegovem božanstvu. Blaženo njegovo rojstvo napovedujoč govori angelj do Device Marije: „Sveto, ki bo rojeno iz tebe, bo imenovano Sin božji." (Luk. 1. .15.) - Ko je stopil iz skritega živenja. da bi začel učiti, trdi o njem Ivan Krstitelj: Jn videl sem in pričal, da je ta Sin božji." (Ivan 1, 34.) In ko je na križu nagnil svojo sv. glavo ter izdihnil z velikim glasom, zaldical je nejeverski stotnik ob čudih, ki so se godili v naravi: „Zares, ta človek je bil Sin božji, (Mark. 15, 39.) Naj nam gre to u^o ob kratkem vse Gospoduje trpenje meino spominja in v novic se prepričamo — da umrjoči za nas na tem sv. križu je bil zares Sin božji. Neizrečeno žaljenje je bilo vse trpenje, ki so je odmenili Jezusu kakor božjemu Sinu saj se je kakor Oče smel imenovati Boga. In to žaljenje je došlo od ljudi, ki jih oblagodaroval z dobrotami in ki bi se bili izpremenili vsi v prah, da bi bil to zaukazal le migljej iz njegovih ust. Lepo označuje to njegovo trpenje kakor Boga sv. Ivan Zlatousti, ki tako-le piše: „Po Ju-dovem poljubljenju se vznemirja nebeški mir; ki obsega vse. tega vjamejo ter ga vkle- nejo s trdo verigo; ki zvezuje vse drugo, tega dene jo v trde spone; ki vse vodi do sebe, njega vlačijo iz kraja v kraj; oni, kise klanjajo pred njim vsi nebeščani, naj se \ klone pred Kajfom; neskončna svetost se pelje na propadlosti kraj; surovo se biča nežna mi-loba; ta, ki odpušča — se obsoja; kraljevo veličastvo se tepta v prah; nebeška moč devlje v nič; ki pošilja močo iz nebes, ta se za-pljuva; ki razprostira nebo nad nami, tega raztegnjene roke predirajo zžreblji; ki ukazuje, da potoki teko, napaja se kisom in ko jim ne pride v misel nobena muka več zanj, tudi smrt zavlačuje: saj jej ničesa na njem dobiti ni v stanu kar bi smrtnega bilo." Toliko Zlatoustnik. A, ko kruta smrt ni hotela ponj, pokliče jo pa v svoji vsemoči sam glasno kli-čoč: »Dopolnjeno je!M (Ivan 19, 30.) Sam si jo pokliče to rešilko vsakovrstnih boli. Na to nagne glavo in potem umrje. In glej: zagrinjalo med najsvetejim in svetem v templju se pretrga od vzgor na-vspod; zemlja se stresa - saj umira njen gospodar; skale pokajo; grobovi se odpirajo. Rimski stotnik pa ob križu, ko vidi to, verno priča govoreč: »Zares; leta je bil Sin božji". (Mat. 27, 54.) Leta 1571. so po pripovedi škofa Ma-jola imeli zaprta v Rimu dva človeka, ki sta bila enacega krstnega imena. A eden nju je bil res zločinec, drugi pa nedolžnik. Določeni dan je bila sklenjena sodba. Zločinca so bili obsodili v smrt. - Koj na to stopi rabelj v zapor kličoč zločinca po imenu. Kakor so pa prav taki premetenci vselej bili in so, sklone se zločinec v kot in vun pride čisto miren nedolžni — saj si m bil ničesa slabega svest. Rabelj pa. brez da bi prašal dalje, ga pelje na morišče ter vsmrti. Zmote niso poprej spoznali, da se je iztekla sodba in da so prišli po nedolžnega ga oprostit. Silno so potem menda žalovali sodniki radi take usodne zmote. Saj je bila nepopravljiva. To kar se je bilo zgodilo imenovanega leta v Rimu po človeški pomoti — to isto se je izvršilo ob Gospodnji smrti v Jeruzalemu po usmiljenosti božje ljubezni. V tem istem zaporu je zdihoval stari Adam, kri- vičnik, in Jezus Krist, nekrivičnik. najnedolž-nostneji, vseh ijudi prvi po svoji krivdi, drugi po svoji darežljivosti. oba sta bila istega imena - prvi Adam: naš grešni očak, drugi, bolji Adam: naš odrešitclj. Stari Adam je bil obsojen na smrt; a novi, bolji Adam Krist je mesto njega hitel v smrt v smrt za nas vse. za človeški rod. In še le, ko je Krist šol v smrt za nas vse pravičnik za nepravicnike se le takrat so spoznali nepravičniki, da so prav za prav oni zaslužili smrt: a ne ta. ki je bil nedolžen Krist. Se le, ko e Krist umrl na sv. križu, še le takrat je izrekel nc-jeverski stotnik /a vse vernike na veke imenitne besede: »Zares, to je bil Sin božji". Ko je mladega Tohija angelj pripeljal domu do starega Tohija. očeta, premišljevala sta oba: koliko naj bi se plačila dalo spremljevalcu. Tudi polovico premoženja bi darovala. A ko je izvedel oče. da je bil angelj ta spremljevalec, sklonil se je na obraz, ni mu mogel pogledati v obličje in tudi ni imel pripravnih zahvainih besedi. Ko bi bil torej ta. ki je toliko storil za nas: naš Olrešenik. !e 4»! č! ».v'; in to človek-imenitnik in ..najlepši čl »\v >• p o d n v. Vsaka stvar po»rebuje hrane; v»nu» mrtvi >kali 111 treba živeža. Hrane potrebuje drobni mah. ki ga komaj opaža oko. Hrane je potrebna visoka cedra na Libanu. Živeža m išče črvič v prahu. Na plen hodi kralj puščave, da si priskrbi piče. Hrane treba malčku v zibelki in starčku omahu-jočeinu tik groba. Živeža potrebuje človeško telo. a tudi duša. Ona potrebuje boljše hrane kruha, ki je prišel iz nebes. Hrano človeški duši je oskrbel Jezila na zadnji večerji. .Tisto im č. ko je bil izdan, je vzel kruli, zahvalil, raz lomil in rekel: Vzemite in jej te! To je moje Telo. ki bo za vas dano. To storite v moj spominj. Prav tako je vzel kelih rekoč: Ta kelih je no\ j zaveza v moji krvi. To storite, kadarkoli bo»!e pili. v moj spominj!" listo noč. ko je bil izdan; tisto noč, ko !ioč. ko jc v duhu gledal pred seboj trpljenje. ki ga čaka; tisto noč. ko je bil kakor razbojnik vjet; ti>to strašno noč je postavil zakrament presv. Rešnjega Tele>a izpremenivši kruli v svoje Telo in vino v >vojo Kri. Videl je nehvaležnost -vojega ucenca Jude Iskarijota, gledal je v bodočnost iip.i/.ovajc nehvaležnost listih, ki ga b »do zaničevali v najsvetejšem zakramentu in bo/jciupiio prejemaii. Gledal je tudi našo nehva-kžn •»?. in vvnd r -e je usmilil rušili duš. Dal j.ui je v zakramentu pre^v. kesnjega Telesa naj-i/vr»!nej- » hrano . I« zus. vzljubivši svoje, ki so »»ili na ^veiu. j ii je ljubil do konc i". llila je plemenita g j».i bogata in srečna s -v«»jmi m »žem. \h njuna sreča ni trajala dolgo. P«»»nla je \ I »vi. !\ » -o ji odnesli mrtvega moža, po.vil t -e jv ^v i *>vl Siisj. Vdarec za vdarcem je z di ii ab<»g<» v 1 »vo. Zavela je prodajati, kar j. imela. .o- za i\i»-«»m. Nap«.»led ji ni •»stalo vbiiLie.!.«. mgo di".c v naročju in poročni prstan ■!r.:g »p >111X1]j u i rajnega rnoz.i. Vsaj to dragocen »»t i»i i»iia rada oiiranila. Ta prstan naj bi d«»b;i -in pi» rajnem očetu J oda pomanjkanje je ri^ii:l'» ub »go ulov ». da »e je morala ločiti tudi od lega p.-sjana. \e»Ia ga je na prodaj. Zlatar ga «»gledaje. teh: i. izkusi. \e»rečna mati stoji p: cd njim z detet«>m naročju. Srce ji »ti-ka ne-izme. na b«»l. Sedaj »e ozir.t m prstan v zlatarjevi roki. »edaj na -v«»jegi »incka Privija ga k sebi. kik«»r da bi mu ho.cia reči: -Sin moj. zaradi tebe delam \-c i«».~ Naposled ji nasteje zlatar deli :rje\ Oj kako težko jih je vzela, kako icžko »e je Ii»iiia-i«l vkagega prstana; ali premagala »e je. Prodala je najdražje, kar je imela, da le svoje dete resi lakote, da le sinu kupi kruha. Kaj ne, da je velika ljubezen materina? Toda še večja je ljubezen Jezusova. On nam ni žrtvoval zlata, dal nam je svoje Telo in svojo Kri, da bi naše duše ne poginile od lakote in žeje. Jezusovo ljubezen so dostojno cenili prvi kristijani. Oni so radostno hiteli na večerjo Jagnje-tovo. Vedeli so, da jih čaka smrt, ako jih zasačijo neverniki na službi božji, in vender so prihajali v temni noči v podzemeljske katakombe, da so ondi prejemali kruh, ki ima vso sladkost in vso moč v sebi. S Telesom Gospodovim po-krepčani so odhajali pevaje na morišče. (Khik-c prihodnjič). a. s. Začetki krščanstva na Japonskem. 10. Dar j e z i k o v. Ko so Jamagučani videli, da je knez naklonjen krščanskima blagovestnikoma, prihajali so radi k njima hote spoznati njino vero. Misijonarja sia dvakrat na dan prepovedovala. Po govorih sta imevala dolge prepirke z bonzi, ki jih je prišlo vselej po toliko, da je bila hiša prenapolnjena. Iz odgovorov, ki sta jiii dajala blago-vestnika na razna vprašanja bonzom, so sp >zna-\ali poslušalci, kako bedasta je malikovalska vera in kako resnična krščanska. Takoj za pet dni se je oglasilo pet odličnih Japoncev za sv. krst. Bili »o prav tisti, ki »o se v prepirkah z misijonarjema šteli za najodlicnejse protivnike krščanske vere. Blagovestnika sta s svojimi odgovori in dokazi uganjala čezdalje bolje poganske bonze. Na-p »-led sia jih ustrahovala tako, da se jima ti sovražniki človeških duš niso drznili več upirati in da so utihnili Hog je čudovito blagoslovil delovanje Frančiška Ksaverskega in njegovegi tovariša. V teku dveh mesecev sta krstita krog petst > poganov. Tako je radostno poročal Frančišek ob ustanovitvi katoliške občine v Jamaguči; ali zamolčal je izvenredne milosti, ki mu jih je bil podelil Bog, da bi se vtrdila sv. vera med pogani. Svetnik je razvezal z močjo božjo nememu jezik, gluhemu je vrnil sluh, nememu, ki je b;l hkrati hrom. je dal dar govora in ga zravnal tako, da je mogel hoditi. Zelo čudovit je bil d a r j e z i k o v , ki je z njim omilostil Hog Frančiška. Kakor je bin- kostni praznik vsakdo razumel sv. Petra v svojem jeziku, prav tak čudež je vprizoril sv. Duh tedaj, ko je oznanoval Frančišek Ksaverski sv. vero na Japonskem. Na stotine vprašanj mu je dohajalo izmed poslušalcev. Svetnik je odgovarjal, a vsakdo je razumel njegov odgovor, ne da bi bil vešč njegovega jezika. Razumeli so ga tudi Kitajci, ki so bili navzočni, dasi jim je bila neznana japou-ščina. Dar jezikov se je razodeval tudi v tem, da je Frančišek brez težave, gladko in čisto go-vo il japonski jezik, kadar je ozmnoval sv. vero ali se prekarjal z bonzi, v tem, ko se mu je ta zelo težki jezik vstavljal v navadnem pogovoru. Bmkoštni čudež je omogjčil Frančišku že v Indiji oznanovanje >v. evangelija. Z nezaslišano leiikoto se je priučeval tujim jezikom in vspešno propovedoval razno govorečim neznabogom. 11. Gorčično zrno rast e. Goreč pusnemalec Frančiškovih čednosti je bil njeg >v tovariš F e r n a n d e z. Ko je nekoč na jam iguskih ulicah oznanoval Kristovo vero, pristopil je neki razuzdanec in mu pljunil v obraz. Fernandez p.i je ostal miren, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo. Segel je po ruto, obrisal si lice i 11 nadaljeval govor. Njegova krotkost je napravila na poslušalce velikansk vtis. Neki znamenit japonski učitelj je pri tisti priči prosil za krst. Tako so si-»rili mnogi drugi, med njimi mladenič, ki se je učil na velikih šolah za bonza. Dal se je krstiti sprejemši ime Lovro. Stopil je potem v tovarištvo Jezusovo in širil blagodejno po svoji domovini vero Kristovo. K sv. krstu je pripuščal Frančišek tiste, ki so bili v poglavitnih resnicah krščanskih dobro poučeni. Sploh je bil zelo previden v verskih rečeh. Že leta 1551. je zrastla krščanska občina v Jamaguči na 3000 članov. Množila se je od dne do dne. Na stotine učencev je ostavljalo bonze in se oklepalo krščanskih blagovestnikov. Moč in vpliv teii poganskih duhovnikov sta naglo propadala. A bonzi niso držali križema rok. Zagrozili st knezu maščevanje japonskih bogov, ako bi nadalje podpiral in ščitil novo vero. Toda knez se ni drznil preklicati naredbe, ki je dovolil misijonarjem ž njo, da smejo javno oznaujevati krščanstvo. Bal se je, da ne bi odgnal portugalskih kupcev, ki so dovažali v njegovo deželo dragocene evropske izdelke. Tudi se ni maral zameriti indijskemu kraljevemu namestniku, za čegar po- slance je štel misijonarje. Da bi pa razsrjene bonze vsaj nekoliko potolažil, jel je nalagati knez izpreobrnjeniin Japoncem denarne globe zato, ker so prezirali domače bogove. Ali nobeden ni od-pal zato od Kristove vere; vsi so bili pripravljeni žrtvovati zanjo ne le imetje, nego, ako bi bilo treba, celo svojo kri. (Dalje prihodnjič) Iz sveta. Vseučilišče v Trnjavl na Ogrskem. V 5. listu letošnje „Danice" je omenjal g. J. C. opi-sovaje „D v a nova slovanska b I a -ž e n c a" delovanje ostrogonskega nadškofa in kardinala Petra P a z m a n a , ki je osnoval vseučilišč e v T r n j a v r na Slovaškem. Naj mi bo dovoljeno, da pojasnim nekoliko vsodo tega odličnega š »Iskega zavoda. V Ki. stoletju je prodiral na Ogersko polmesec in za njun še neki drugi sovražnik protestantizem. Pred Turki so se umikali vsi prosvetni zavodi, zlasti vse katoliške naprave na sever. Ogerski prvostolnik se je zatekel s svoj:in kapiteljem in s kapiteljskimi šolam i v Trnjavo. Središče ogerskega političnega živenja je postal Požun, Trnjava pa versko in kulturno ognjišče. Kakor pri nas začela se je tudi na Ogerskem v začetku 17. veka reakcija proti novoverstvu. Vodil jo je ostrogonski višji pastir Peter Pazman. Poleg drugih sredstev si je izbral za orožje zoper krivoverske nauke osnovo solskih zavodov pod vodstvom oo. jezuitov. Založil je leta 1(>35. v Trnjavi vseučilišče, poleg katerega je dal sezidati ogerski nadvornik grol Nikolaj Eszterhazy vse učil iško cerkev — prekrasno svetišče, obsegajoče 720 štirijaških sežnjev. Divna je notranjost cerkvena. Veliki oltar, ki ga je izvršil dunajski kipar Abraham Herman, je stal 4000 tvrdnjakov. Ozaljšan je z baročnimi okraski, s kipi apostolov in nekaterih cerkvenih učiteljev v naravni velikosti. Vse svetisče je naj-izvrstnejši uzor tako zvanega jezuitskega cerkvenega sloga. Kaj se je zgodilo z nadškofovskim vseuči-liškim zavodom? Kakšna usoda je zadela vse-učiliško svetišče? Ko so leta 1773 zatrli tovarištvo Jezusovo, nehalo je ž njim vred tudi vseučilišče. Namestu trnjavskega vseučilišča je otvo- rila vlada visoke šole v Požunu, odkoder jih je pozneje prenesla v Buda-Pešto. Krasno, velikansko vseučilišče, ki je zanje kardinal Pazman toliko žrtvoval, so razširili in ga porabili za stanovanje onemoglih vojaških d o s 1 u ž e n -cev; nad škofovi zavodi so se prelevili v vojaščnico. Invalidom >o izročili tudi vseuči-liško cerkev. Tedaj je jelo propadati to veličastno svetišče. Razpad je prikipel do vrhunca, ko so Francozje obe poslopji izpremenili v vojaško bolnico iu opustošili svetišče. Razdejali so grobove, trgali so zlato s sten in z oltarjev in polastili se mnogih dragocenih slik. Vrnivši se Avstrijci so zopet popravili cerkev, ali njena prvotna krasota je izginila za vselej Namestu vseučiliščnikov zahajajo vanjo vojaki invalidi. A. k Iz domovine. Popotni sporni nji na Do le 11 s k o. .I.tp.i naša domovina.* Hrvatska nar. pesem d)alj< > Catežka župna vas ima prijetno, solnčno, zračno lego vrh hriba, ki se odsahuje odtod na obe >trani v dolino. Le proti zapadu se konec vasi naslanja na zaplaški vrh. Po stari navadi slovenskih romarjev napotila sva se s tovaršico najprej v župno cerkev. Omenjal sem že, ko sem našteval nekdanje podružnice šentkriške duliovnije. da je čateška 1. 1785. postala samostojna duhov-nija. Pokaže se pa koj na prvi pogled, ko se stopi v cerkev, da v s\*oji sedanji obliki to ni stara nekdanja podružnica. Po kakih letnicah nisem vtrpel zasledovati, tudi ni bilo časa za to. Cerkev je zidana na obliko podolgastega položenega križa in kapeli niste pregloboki. Ni posebno visoka in ima na sebi nekaj nekako pri-kupljivega. Morala je torej biti ali popolnoma novozidana. ali pa vsaj predelana in po večjem prenovljena. To je bilo za časa župnika Matija Košaka. Vse razmere kažejo na to. da je ta gospod moral biti. kakor pravimo po navadi .cel mož" in prav goreč dušni pastir. Rodil se je I. 1791. dne 11. februarija v višnjegorski župi, v duhovnika je bil posvečen 12. oktobra 1814. Po starih šeinatizmih. ki <0 mnogokrat najboljši viri. o pri-četku 1. 1825. čateška duhovnija ni imela dušnega pastirja Bila je izpraznjena, čast. Košak pa je bil taistega leta nasamni duhovnik, ekspozit. na Sv. Gori nad Vačami. L. 1826. pa je že žup- nik na Čatežu, in sicer ob celo resnem času, ko se je namreč šlo za obstanek ali neobstanek Ma-rijnega božjega pota na Zaplazu. Zapustivši cerkev sva se podala s soromarico po nasvetu še od sv. Križa v gostilno onkraj cerkve, ki stoji v neposrednji bližavi šolskega poslopja. Našla sva zopet dobre postrežljive ljudi. Najboljša pohvala za-nje je ta, da tja prihajajo na oddih celo poletni izletniki iz daljne Ljubljane. — Po zavžitem malem okrepčanju sva se napotila proti Zaplazu. Grič je proti Čatežki strani nekako okroglast. Pot se ovija okoli njega in pelje skozi vas. Konec nje se k levi tik ceste razprostira vinograd, česar zeleno trsje nekako ljubko vpliva na memogredoče popotnike, osobito pa na romarje. Kmalu se pride do kraja, kjer se loči od ceste k desni strani pot na Zaplaz. Kameniti piramidi ste vravnani v zidove ob straneh. Napis ob strani pota se glasi, da se po njem smejo voziti edino le romarji. Pot je precej strman. A kmalu se nama je prikazalo zaželeno zaplaško Marijno svetišče. Zdajci sva bila tudi že na vrhu. — Preden izpregovorim vender kaj več o sedanjosti Zaplaza, naj se nti dovoli, da se smem ozreti za dobrih 40 let nazaj. V prvič sem bil obiskal zaplaško Marijno svetišče, če se prav spominjam, I. 1859. velikonočni teden. Spreinlje-vali ste me takrat edina moja nepozabna sestra Micika in neka bogoljubna najina soseda. Priro-mali smo pa bili že od Žalostne gore ob Mokronogu. Stalo je takrat že mično Marijno svetišče, ki se je pozidalo baje 1. 1848. po tedanjem župniku Matiju Košak-u, kateri je imel za pro-slavljenje zaplaške Matere božje zelo gorečo vnemo, a zarad tega baje tudi ni bil brez velikih težav. Kapelica ni bila velika, a zelo lepa. L. 1850. iu 1851. jo je bil po oboku okrasil z dobrimi slikarijami sloveči tedanji ljubljanski slikar pl. Gol-denstein na presni zid. Stolpiča takrat kapelica ni še imela, nego zvonovi so viseli na nekem začasnem lesenem odru. Spominjam se še dobro, ko sem I. 1848. potoval po svojih opravilih skozi dolensko stran, koliko veselja je razodevalo vse ondotno ljudstvo zavoljo novozidane kapelice na Zaplazu. Pričetki Marijinih svetišč imajo do malega sploh zelo enak ali vsaj sličen izvir: ali se je namreč Marija prikazala sama v vidni podobi nedolžnim bogoljubnim posameznikom, 11. pr. na Sveti gori ob Gorici; v La Salette, v Lurdu; ali so se našle Marijine podobice, kakor v Kropi („pri kapelici"), v Suši, zaliloške duhovnije nad Železniki; ali pa so dobili Marijine kipe, kakor na sv. Višarijah, v Velesovem. Tak začetek je tudi Marijinemu romarskemu svetišču na Zaplazu. (Dalje pride). Nadiuitelj los. I.evioiik. Iz književnosti. Sv. Pavel, apostol sveta in učitelj n a r o d o v. (Dalje.) Novo poglavje je „Sv. Pavel, slavljen po umetnikih." Samoumevno je, da so v soliah in slikah predstavljali umetniki vseh časov in vseh krajev apostola Pavla. V Aziji in v Evropi so stvarjali njegovo podobo. Največi slikar Urbinec Rafael Sanzio z drugimi knezi slikarije, 11. pr. Mihelangelom Buonarotti; Filipom Lippi; GioUo - vsi ti so stvarjali Pavlove podobe. I11 isto tako umetniki vseh stoletij do naših najnovejših: glo-bokovernega Friderika Overbeck; Josipa viteza Fiihrich; Leopolda Kupehvieser in drugih. Da za vpodabljajočimi umetniki niso hoteli zastajati glasbeni skladatelji, samoumevuje. Naveden bodi le Feliks pl. Mendelsohn - Bartholdy, kojega oratorij Pavel je bil v občo zadovoljnost vprizorjen 30. marcija 1903 tudi v Mariboru. Na vrsti je „Velevažnost živenja in delovanje sv. Pavla." Sv. Hieronim meni, da je bolje molčati o Pavlu, nego pa o njem pisati le malo. Umevno bo zato nekaterim „Daničinim" bralcem — čemu da se za ta manji list nenavadno dolgo bavimo s knjigo o velikem Pavlu. Da smo odkriti ; vzroka sta dva. Prvi: Ta s cela nenavadna prikazen v književnosti, kakor je k. š. Napotnikov Pavel; in drugi: Angleža Hutciiinsona izrek, ki je dejal: ^Katoliška vera je vera največih in naj-izobraženejih narodov v Evropi; vera je najple-menitejih značajev, ki so bili kedaj na čast človeškemu rodu." Kedo bi ne mislil ob tej vele-častni sodbi najprej na prvega plemenitnika, na apostola Pavla. — Ni čuda, da so se škotje-tovariši in da se je verna množina tako bala izgubiti sv. Pavla. Poslovitveni Pavlov govor v azijskem mestu Miletu spominja v svoji nežnosti Mozesovega slovesa in v svoji prisrčnosti Samuelove odpovedi. V tem poslušalce prešiuljivem govoru izteguje Pavel do tu zbranih svoje žuljave roke in jim govori: Zlata in srebra 111 obleke nisem terjal od nobenega izmed vas; kakor to sami veste in dobro znate. Zakaj, kar sem potreboval za sebe in za svoje pomočnike in spremljevalce, to so pridelale in prislužile si te-le moje roke. Nesebičnost pridobiva srca. „Ocives, cives, quaerenda pecunia primum! Virtus port nummos O meš-čanje. meščanje: predvsem si nabirajmo denarja; krepost, ti pridi še le za trdnjakom." Takimi besedami se je posmehoval rimski pesnik Horacij svojim rojakom. In žal, da še danes ni drugače, mnogokrat tudi med kristijani ne drugače. Zato pa ni čudno, če se Pavlovo slovo iz Mileta tako-le slika v sv. pismu: „In velik jok 111 stok je nastal med vsemi in objemaje Pavla so ga poljubovali; žalostni najbolj radi besede, ki jo je rekel, da več ne bodo videli njegovega obličja. In spremili so ga na ladijo." (Dejanj, apost. 3o itsl.) - Kedo bi se ne jokal ob izgubi Pavlu le samo podobnega žlahnega moža! (Dalje prihodnjič.! Kratka zgodovina katoliške cerkve za šole. Z 28 podobami. Spisal Alojzij Stroj katehet v Ljubljani. V Celovcu 1904. Natisnila in založila tiskarna družbe sv. Mohorja. Vel. 8". str. 148. Cena vezani knjigi 1 K 40 vin. Pred enoinštirideseiimi leti je izdala „družba sv. Mohorja" Antona Lesarja „Zgodbe svete katoliške cerkve." Knjižica ni bila slaba. Prav porabita je bila v nižjih razredih naših srednjih šol; a najnovejši književni dar Mohorjeve tiskarne: Strojeva „Kratka zgodovina katoi.ske cerkve za šole" jo daleko prekaša. Lesar je pričenjal z binkoštnim praznikom, postavil je dijaka takoj „in medias res"; Stroj pa seza nazaj v staro zavezo v začetno dobo človeštva vede. da je napoved obljubljenega Odiešenika v raju hkrati napoved svete katoliške cerkve. S točnimi potezami nam rise stanje pred Kristovim prihodom ; nato nam predstavlja Onega, v čegar življenju se zrcali vsa zgodovina sv. katoliške cerkve. Potem šele pridejo na vrsto binkošti z opisom skale, ki je sezidal nanjo Zveličar svojo cerkev. Stroj je razdelil zgodovino sv. katoliške cerkve na štiri dobe. Priznati moramo, da nam je navzlic skromnemu okviru svoje knjige dal o vsaki dobi jasno podobo. I11 se nekaj diči njegovo delo. Vedno se opira na svojo slovensko domovino opisovaje, kako je vspevalo v njej seme zasejano od nebeškega sevca. Strojeva knjiga naj se skoro vdomači v naših šolah, a tudi po slovenskih rodbinah, saj to ni kaka šolska suhopamost. nego oduševljen životopis naše matere sv. katoliške cerkve, blagodejno poživljen z mnogimi zanimivimi prizori in podobami. Stroj je kazal že srednješolec - Alojznik veliko sposobnost za zgodovino. Temu spričba so tudi takratnih gojencev .Domače vaje". Da je temu svojemu zvanju ostal zvest, nas srčno veseli. Oo tem njegovem lepem začetku na očitnost mu kličemo: .Naprej!" j p v. Zrnje. Sv. Jožef — mogočni priprošnjik. Sestra Marija R , redovnica III. reda sv. Frančiška, pripoveduje: .Že od nekdaj sem imela veliko zaupanje do nv. Jožeta. V vsaki stiski sem iskala v goreči molitvi le pri njem pomoči in tolažbe. Pa do zdaj, moram priznati, še nikdar zaman. Večkrat mi je poslal pomoč skoro prav na čudežni način. Tako se je zlasti zgodilo pred tremi leti. Višja predstojnica mi je izročila v oskrbo in pouk redovne novicenje v Gradcu. Spomladi I. 19(X>. | a me napade huda pljučnica. Več mesecev sem preležal., na bolniški postelji. Komaj sem se pa te srečno rešila, vname Ne mi hrbtenica. Strašne so bile bolečine, katere sem trpela zopet cele tri mesece. Ko sem nekoliko ozdravela, začelo me je pa grlo boleti. Zdravnik je rekel, da bo vratna sušica. Moj Bog, to je pa nekaj strašnega, ko mora človek lakote umreti. Bolečine so od dne rastle, tako da sem le s težavo zavžila kaj malega. Govoriti nisem mogla prav nič. Kaj mi je bilo začeti? Vsa zdravila mi niso pomagala. Torej od zdravnikov nti ni več pomoči pričakovati. V tej sti ki se pa zopet zatečem do sv. Jožefa. Skupno z novinkami m drugimi redovnimi sestrami smo začeli prvo in potem drugo in tretjo devetdnevnih» do sv. Jožefa za pomoč. Že sem obupavala, da me usliši sv. Jože!. 8. dan tretje devetdnevnice pride zjutraj kakor običajno zdravnik do mene. Pogleda grlo. Pa kako se začudi. .Sestra, izvanredno : e vam je to noč izboljšalo. Ali ste jemali pridno zdravila?" .Ne", od ovori postrežnica, .saj ničesar ne more zavžiti!" Tisto noč, zadnji dan devet- dnevnice, prav na predpražnik sv. Jožefa, so popolnoma odjenjale bolečine. Vtrujena, ker že več noči nisem zatisnila očesa, eni sladko zaspala. Diugo jutro mi je bilo izvanredno dobro. Poskusila sem govoriti. Kdo naj po; iše moje veselje! Prav lahko sem govorila. Poskusila sem tudi izpiti požirek vode. Tudi .o je bilo lahko. Zdravnik se tej tako nagli izpremembi ni mogel na-čuditi. Vsa hvaležna sem se solznim: očmi zahvaljevala sv. Jožefu za tako či dežno poni >č. Od tistega dne se mi je od dne do dne boljšalo. V štirih mesecih sem bila zopet popolnoma zdrava. Zdaj je tega tri leta, pa se mi bolezen ni več povrnila. Prav lahko govorim in nob nih nasledkov mi ni pustila strašna bolezen. Od takrat še bolj goreče častim sv. Jožefa in se mu zahvaljujem za tako milostno pomoč. — Da bi pač vsi verniki spoznali, kako mogočen je sv. Jože! in ga častili ter klicali v stiskah na pomoč. Gotovo jih vselej vslisi. Bodi češčen sv. Jožef." s. V. k Vera in šola. Slavni zmagalec pri Water-loo-u, VVellington, je rekel v angleški zbornici: »Nisem nikak učitelj in se prav nič ne razumem na vzgojeslovje. Vender si pa upam tukaj povedati eno resnico in jo povdarjati kar najodločneje. K;:kor hitro vzamete šolam versko podlago, ste vi uzrok, ako se bojo vzgojiti v šoli pravi nič.redneži, mesto poštenih ljudij." 0. M. Ljubljanska škofijska kronika. Podeljeni sta bili župniji Kolovrat v moravški dekaniji v. č. g. Rudolfu Gregorič, župniku na Lozicah; D r a g a t u š tamošnjemu č. g. župnemu upravitelju Josipu Novak. Č. g. Anton Č a d e ž , katehet pri uršulin-kah v Škofji Loki, je bil imenovan IV. katehetom na ljubljanskih mestnih ljudskih šolah. Premeščeni so bili čč. gg.: Peter Jane, kapelan v Starem trgu ob Poljanah, za kateheta k uršulinkam v Škofjo Loko; Ivan Hro-v a t iz Metlike v Stari trg ob Poljanah. Začasna pokojnina je dovoljena v. č. g. Gregorju J a k e 1 j , župniku pri Sv. Jakobu ob Savi. (Po »Ljublj. Škof. Listu" 1904, št. 2.) Popravek. V »D uiici" št. 10., str. 76 beri v ll.vistici: »čudočednostni bivalci". .Danica- izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za vse leto 6 kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 k M vin Zunaj Avstrije velja za vse leto 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako bi bil petek praznik, izide ,Danica" dan po| V Ljubljani se dobivajo posamezne številke po 10 vinarjev v tabakarni: Makso Brnsovi, pred škofijo 12.