Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slouenceu
Velja
za^Avstro-Ogrsko . . K 4‘—
» Nemčijo.............» 5-—
» ostalo inozemstvo . » 6-— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cm* vsakokrat; minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 15 h, za partef zahvale in izjave po 20 h za 1 cm*. — Za male o g I a s e se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 n za beseao vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravniStvu 40 h posebej. Vprašanjem jeza odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohranilnični račun št. 96.232.
Leto XXXVI.	Celovec, 21. septembra 1917.
Št. 38.
Deklaracija.
Deklaracija «Jugoslovanskega kluba “ v državnem zboru 30. majnika za združenje vseh južnih Slovanov v jugoslovansko državo v okviru monarhije je našla na našem jugu navdušen odmev. Pa tudi na naj višjem mestu se deklaracija razumeva, in visoki krogi z deklaracijo simpatizirajo, dobro vedoč, da bi bila tako v prid države kakor v prid slovanskim narodom na jugu monarhije. Povdarjajo le težave, ki se zdijo nepremostljive. Toda če vemo, da ne moremo niti na mirovni kongres, ako se prej ne izpolnijo opravičene zahteve avstro-ogrskih Jugoslovanov, se mora najti način za rešitev tega najnujnejšega in najaktualnejšega vprašanja. Zadnji čas so se slišali tudi glasovi med nemškim narodom, v Nemčiji in v monarhiji, ki se zavzemajo za deklaracijo. Le Madjari in tisti del Nemcev, ki jih ne vodi razum, ampak le strast in sovraštvo do Slovencev, se neprestano zaletavajo v deklaracijo.
Priznavamo, da vsled odpora Madjarov tega vprašanja ni lahko rešiti; toda če je bilo mogoče 1. 1867. izpremeniti ustavo na škodo države, se bo morala ustava zopet izpremeniti v korist države. Madjari in Nemci nasprotujejo naši zahtevi zavoljo tega, ker hočejo še zanaprej igrati vlogo gosposkih narodov, ostali narodi pa naj bi jim še nadalje služili in le njim s svojim znojem kupičili bogastvo. Kljub najugodnejši legi v vsej državi smo ostali Jugoslovani reven narod. Vsa velika industrija in skoro vsa veletrgovina med Slovenci je v rokah tujcev. Kako je to mogoče? Li nismo Slovenci marljivi kakor mravlja, li nismo priznani kot nadarjen narod, ki ima vse zmožnosti za velik gospodarski napredek ? Noben resen človek tega ne bo upal tajiti. Toda kako naj hlapec pride do blagostanja in cvetoče gospodarske moči, ko pa ne odločuje sam o svoji usodi! Vse naše vlade brez izjeme so Slovence pritiskale ob tla, podpirale pa tujca, ki je prišel med nas z velikim kapitalom, ki ga hlapec Jernej ni imel.
To čuti ves narod, v kolikor ga ob meji niso zaslepili naši narodni nasprotniki 'in ga z drob-
tinami podkupili, da jedo sami na naš račun beli kruh. V svetovni vojni stopajo na plan vsi narodi, ki so bili tlačeni, in po vsem svetu priznavajo, da ima vsak narod pravico, odločevati o svoji usodi. Zaslišal se je tudi naš glas. Govorili so naši vrli zastopniki na Dunaju, v «Jugoslovanskem klubu“ združeni poslanci slovenske, hrvatske in srbske narodnosti.
Zahteva naših poslancev, ki je zahteva našega naroda, ni nič novega. Vlade same so bile n. pr. slovenske dežele iz upravnih ozirov združile, in ko so jih iz nemškonacionalnih ozirov zopet razkosale, so Slovenci zopet povzdignili svoj glas. «Že cesar Jožef II. je podredil graškemu guber-niju (upravni vladi) Štajersko, Koroško in Kranjsko z Goriškim vred; v tej upravni enoti pa je bil združen malone ves slovenski narod. L. 1791. je ta zveza zopet razpala, a Gorica je ostala pri Kranjski. L. 1804. so ustanovili skupni gubernij za Koroško in Štajersko; leta 1815. so osnovali ilirsko kraljevino z gubernijem tržaškim za Primorje in z gubernijem ljubljanskim zajedno za Kranjsko in Koroško. To se je zgodilo iz upravnih razlogov, kajti drugih birokratizem starega absolutizma ni poznal. (Slovenci in 1848. leto. Spisal Jos. Apih, str. 83.) Tudi Napoleon, ki je bil enako velik kot vojskovodja in kot upravni ženij, je spoznal, da jugoslovanske dežele iz gospodarskih in narodnih vzrokov spadajo skupaj. Ustanovil je ilirsko kraljestvo.
Ko pa so 1. 1848. prebudili Slovence iz narodnega spanja burni dogodki in vsesplošna zahteva po svobodi, so Slovenci iz narodnih in kulturnih vzrokov zahtevali zedinjenje vseh po deželnih mejah razkosanih Slovencev v eno krono-vino. Tudi zahteva po tesni zvezi s Hrvati se je med Slovenci že tedaj slišala, še odločneje so pa to zahtevali Hrvatje. Sam hrvatski ban Jelačič, tedanji rešitelj naše dinastije, je povabil v hrvatski deželni zbor tudi zastopnike ostalih Slovanov avstrijskih, in deželni zbor je večkrat poudarjal, da se morajo Hrvatje in Slovenci približati tudi politično in državnopravno.
Na jugu države imamo samo majhne dežele,
Podlistek.
Vojna In božji nameni.
(Dalje.)
Po načrtih Previdnosti mora biti tedaj namen svetovne vojske:
1. V smislu okrožnice Pija X.: Restaurare omnia in Christo (vse v Kristusu prenoviti). To velja zlasti za Francijo, prvorojeno hčerko katol. cerkve, s katero bo Bog enako postopal, kakor z izraelskim ljudstvom, kateremu je prizanašal radi svojega služabnika Mojzesa in judovskim kraljem radi bogoljubnega Davida, saj ima Francija še vedno izkazati največ gorečih in dobrih del v svrho razširjanja katol. vere. Bog se bo pri Francozih oziral na vero očetov in na dobra dela njih potomcev.
2 Razvrstiti narode po njih jezikovnih in kulturnohistoričnih odnošajih v Evropi in s krščansko kulturo (evropsko) oploditi narode v Aziji, ki žive še v smrtni senci paganstva. Dopolniti se mora blagoslov Noetov nad Jafetiti (Evropejci) in Semiti (Azijati): DilatetDeus Jacob, habitet in tabernaculis Sem: Razširi Bog Jakoba, naj prebiva v Semovih šotorih.
3. Vzhod, od koder nam je dosla milost odrešenja, mora ostati v starem veličju. Kraji, kjer je tekla zibka krščanstva, Palestina, Mala Azija, Sirija Egipet, Perzija, Mezopotamija, morajo dobiti spet krščansko lice. Rešiti se mora veliko takozvano vzhodno vprašanj^ o katerem je obširno razpravljal škof Mahnič v Rim Katoliku
4 S krščansko kulturo oploditi in oplemeniti človeštvo, kar je pa pri moderni tehniki in prometnih sredstvih, sredstvih za izmenjavanje med-
narodne izobrazbe, idej književnosti, občudovanja vrednega razvoja tiska neprimerno lažje v primeri s preteklostjo, da se po besedah sv. Pavla dopolnijo časi narodov in se vsi snidemo v edinosti vere in spoznanja Sina božjega, v popolnega moža, v mero polnosti dobe Kristove.
Svetovni mir je določno naznačen v Apokalipsi, ki bo gotovo prišel, kadar zmaga jezdec na belem konju z lokom. (Apok. 6, 2.) V Apok. znači jezdec na belem konju povsod Kristusa, starim narodom pa je bil lok glavno bojno orodje. Ker sv. Janez v podobah gleda prihodnje dogodke, tedaj ni dvoma, da mora značiti jezdec na belem konju, ki ima lok in mu je dana krona, krščansko velesilo, ki ima razvito artiljerijo, sploh vojaško silo. In v svrho svetovnega miru so se vršile mirovne konference (shodi) držav, da bi se omejilo mednarodno oboroževanje in zavre evropski militarizem s svojimi neznosnimi davčnimi bremeni, pod katerimi ječi vsa Evropa. Za svetovnim mirom je naznačena nova svetovna vojska, ki bo izšla iz rumenega plemena (Apok. 6, 3.): In izšel je drug konj: rdeč (rumen, rufus) in ki je sedel na njem, mu je bilo dano, da je vzel mir z zemlje in da se med sabo pokončavajo in dan mu je bil velik meč (velika vojska). Konj je vedno in povsod veljal za simbol moči (primeri: konjska sila, po kateri se meri moč pare itd.; torej mora pomeniti rumen konj v Apokalipsi ali rumeno velesilo (rumena nevarnost), t. j- Kitajci, Judi, Japonci, ali pa v prenesenem pomenu Ameriko kot velesilo z znakom hndobije, ker je v Ameriki sedež največ verskih ločin (sekt) in torišče mednarodnega, rdečega, židovskega socijaldemokraštva, ker v Apokalipsi znači rufus tudi hudoben (primeri: draco rufus — satan).	(Konec sledi.)
katerih uprava je vse predraga in dežele zato strahovito zadolžene. Zato vidimo, da so vlade od nekdaj vedno iznova segale po združitvi J#h / dežel iz upravnih razlogov. Sedaj' pa- .Slovenci prihajamo s to zahtevo ne samo iz'upravnih ozirov, ampak predvsem iz narodno-gospodarskih ozirov. Južne dežele, ki hi morale biti po svoji legi in naravnih bogastvih najbogatejše, so najbolj zanemarjene in zapostavljene in niti poštenih železniških zvez nimajo. Dualizem se je v vojni strahovito slabo obnesel. Ni ga menda poslanca, ki ne bi bil med vojno zabavljal zoper dualizeni, ki je omogočil Ogrom beli kruh, ko so naše masfe stradale. Na jugu države so ukazovale kar štiri vlade, ki se niso mogle sporazumeti, Ijmlstfd'pó Dalmaciji je pa gladu umiralo, čeravno bi bilo iz bogate Hrvatske in Slavonije lahko dobilo obilo živeža. Zato je poslanec dr. Dnlibič tem štirim vladam, na Dunaju, v Budimpešti, v Zagrebu in Sarajevu zaklical v državnem zboru: «Vi ste glede južnih dežel grešile proti naravi in božjemu zakonu ! Ker kar sta narava in Bog ustvarila v enotno gospodarsko ozemlje, so ljudje umetno raztrgali!”
Mir rta obzorju?
Odkar je predlagal papež mir s konkretnimi predlogi, je nastalo pri vseh vojskujočih se državah razpoloženje za mir; že ko je naš mirovni vladar izjavil, da hoče mir, se je v sovražnih državah, tudi na Angleškem, pokazalo neko nagnjenje za mir, vsaj nasproti naši državi. Po papeževi noti in mirovni izjavi večine nemškega državnega zbora pa je volja za mir narastla. To je dokazal tudi Wilsonov odgovor na papeža.
Kljub bojevitim govorom nemškega cesarja je vendar soditi, da tudi Nemčija upa na mir v doglednem času. Po poročilu nemških časnikov je nemški kancler v Stuttgartu zaklical množici, ki mu je pri odhodu priredila ovacije: «Upajmo, da še to leto dobimo mir!“
V Italiji se vršijo demonstracije za mir, na Francoskem je odstopilo Ribotovo ministrstvo, znak nezadovoljnosti. In največji bojni lev, Lloyd George, ne govori več bojevitih govorov, ampak je po nekem angleškem poročilu nasproti angleški «Trade Union” opisal predpogoje za mirovna pogajanja ter se izrazil, da mir ni več v nedogledni daljavi. Kaj hoče tudi storiti, ko so Rusi odpovedali?
Naša naloga pa je, da odstranimo vse ovire, ki bi mogle od naše strani zadrževati mir, in to je narodnostno vprašanje. Država naj izpolni vsem narodom njihove opravičene zahteve po narodni neodvisnosti, in nobene ovire ne bo več. Federativna Avstrija! To mora biti klic vsakega pravega patrijota in resničnega prijatelja miru. Vsakemu njegovo, vsi pa za cesarja in državo!
Kerenjskl na konju«
Kerenjski je naznanil, da bo treba diktatorja, ki bo imel vso neomejeno oblast, da uredi silno zamotane razmere na Ruskem. Mislil je seveda nase. Tu ga je pa hotel prehiteti vrhovni poveljnik ruske armade Kornilov. Po bivšem predsedniku ruske dume Lvovu je Kornilov pozval Ke-renjskaga, naj mu odda tudi vso vrhovno civilno oblast. Hkrati je Kornilov z dvema divizijama korakal proti Petrogradu, da svojo zahtevo z orožjem izsili. Kerenjski pa je upornega generala odstavil, proglasil sebe za vrhovnega poveljnika in za načelnika generalnega štaba imenoval prejšnjega generalisima Aleksejevega,
Kornilov je svojo nakano žalostno končal. Vsi radikalni socialisti — maksimalisti ali bolj-ševiki — so bili mahoma na strani Kerenjskega in tudi baltiška mornarica je vladi obljubila zvestobo. Do bitke med Kerenjskim in Kornilovim ni prišlo, ker so se vojaki medsebojno pobotali.
Kornilov generalni štab se je udal in menda je njet tudi Kornilov sam, če je verjeti nezanesljivim poročilom iz Rusije. Vsekako je gotovo, da je Kornilov poizkus, nastopiti mesto ruskega diktatorja in morda — poznejšega carja — klavrno končal. Kornilov poizkus je bil pa tudi več kakor drzen. Ko bi bil zmagovalec, bi morda po Napoleonovem vzgledu pridobil vojaštvo zase, da bi mu sledilo, kamor bi hotel. Toda Kornilov je bil premagan, v Galiciji in v Bukovini in konečno še pri Rigi. Razen tega je ruski vojak počasnejši in ga za kakega diktatorja ni mogoče tako lahko navdušiti kakor vročekrvnega Francoza.
Kerenjski si je svoj položaj zboljšal, pa samo za trenotek. Ko bo odpravljena nevarnost, da izbruhne protirevolucija, bo imel iste, prej še hujše težave, kakor dosedaj.
Kornilovega in Kaledina, kozaškega poveljnika, ki se je udeležil protirevolucije, nameravajo izročiti vojnemu sodišču. Pa Kornilovemu se ne bo težko zagovarjati. Vlada je proglasila Rusijo za republiko.
Kako je z vojsko.
Na vseh frontah so bili pretečeni teden živahni topovski boji. Pri Rigi je mir, pri Lucku, ob spod. Zbruču in na gorovju vzhodno od Kezdi-vasarhely na Sedmograškem je postal sovražnik živahnejši. Na francoski fronti so vroči boji v manjšem obsegu. Italijani napadajo še na planoti pri Banjšici. Boji se nadaljujejo še za Vrh sv. Gabrijela. Italijani so mejo proti Švici popolnoma zaprli, ker vozijo na fronto nove čete; zato je pričakovati v kratkem novih, hudih bojev.
Politični pregled.
Izjava za deklaracijo in mir.
Ljubljanski dnevniki so objavili sledečo izjavo:
1.	) Podpisani zastopniki Slovencev izjavljamo, da se solidarno pridružujemo državnopravni deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1.1. Po našem živem prepričanju je bodočnost habsburške monarhije mogoča le na načelu resnične svobode narodov, a bodočnost našega naroda le na načelu združenja Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki prebivajo v naši monarhiji. Oboje, svobodo in edinstvo, pa more našemu narodu zagotoviti in ohraniti le samostojna, na načelu samoodločbe narodov zgrajena jugoslovanska država pod žezlom habsburške dinastije. Zato zahtevamo, da se čimpreje izvede to jugoslovansko edinstvo in se v tem oziru zaupljivo zanašamo na očetovsko naklonjenost nositelja habsburške krone, ki je v kratki dobi svojega vladanja tolikrat posvedočil svojo pravičnost nasproti svojim narodom.
2.	) Pravtako se skupno pridružujemo mirovni želji papeža Benedikta XV. Če države sprejmejo za podlago mirovnih dogovorov misli, začrtane v njegovi noti, tedaj smo prepričani, da se bo skoraj med narode vrnil mir in da bo ta mir res trajen in blagonosen v srečo narodov in držav. Vojska pa je tudi jasno pokazala, da mora namesto sile stopiti pravica. Ideje o razoroževanju, o svobodi morja, o razsodiščih, o pravičnosti nasproti težnjam narodov, so zmožne započeti novo dobo človeštva, ko narodi ne bodo več tekmovali v politiki sovraštva in tehniki oboroževanja, marveč v mirnem delu za pravi kulturni napredek. Obenem hvaležno pozdravljamo resno prizadevanje našega vladarja, ki vse meri na to, da bi se čimpreje končalo to strašno klanje in bi zopet zasijala narodom zlata zarja miru in lepše bodočnosti.
V Ljubljani, dne 16. septembra 1917.
Dr. Anton Bonaventura Jeglič 1. r.,
knezoSkof ljubljanski.
Prelat Andrej Kalan 1. r., Dr. Josip Gruden 1. r.,
stolni kanonik.	stolni kanonik.
Za Slovensko ljudsko stranko:
Dr. Ivan Šušteršič 1. r.,
t. 6. načelnik stranke.
Zn Narodno-napredno stranko:
Dr. Ivan Tavčar 1. r. Dr. Karel Triller 1. r.
Za Slov. kat. delav. demokracijo :
Mihael Moškerc 1. r.
Franc Vidic 1. r. Anton Žnidaršič 1. r.
Dnevne vesti.
Odlikovana sta z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje posebno patriotičnega in požrtvovalnega delovanja v vojni vlč. g. Franc Lasser, župnik na Brnci, in vlč. g. Andrej S ad jak, župnik v Št. Lenartu pri Sedmih studencih.
Odlikovanja. G. nadporočnik Milač od 1. gorskega strelskega polka je bil odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda z meči. Ponovno cesarsko pohvalno priznanje s podelitvijo mečev je dobil dr. Jožef Čemer od 28. polj. top. polka.
Družba sv. Mohorja. Za ravnatelja tiskarne družbe sv. Mohorja in družbinega blagajnika je imenovan vlč. gosp. Jožef Zeichen, spiritual pri nršulinkah v Celovcu.
Smrtna kosa. V nedeljo, 16. t. m., ob pol 6. uri popoldne je zadela kap g. vpok. nadučitelja Tomaža Kropivnika na njegovem stanovanju v Šmartnu pri Celovcu. Drugi dan je umrl. Rajni je bil 37 let učitelj in poštena duša. N. v m. p.! — V pondeljek, 18. t. m., je bila v grobišču sester elizabetink v Celovcu položena k večnemu počitku mati Pelagija Svetič. Svetila ji večna luč!
Poizvedovalnica za civilne osebe. C. in kr.
10.	armadno poveljstvo (Quartierm. Abt.) je uredilo poizvedovalnico za nujna vprašanja civilnih oseh v zadevah moštva. Poizvedovalnica je v I. nadstropju, pisarna stotnika Brankoviča. Uradne ure: Vsako sredo od 9. do 11. ure dopoldne.
Kuhinja za srednje stanove pri Gromerju. Od 16. septembra naprej so vsled vedno rastoče draginje določili cene v kuhinji za srednje stanove pri Gromerju v Celovcu sledeče: 1 juha 10 v, 1 zelenjava 30 v, 1 porcija mesa ali močnate jedi 90 vinarjev, 1 večerja 70 vinarjev.
Oddaja cenejših živil. Na ukaz urada za ljudsko prehrano se v varstvo domače živinoreje v času, ko je dovolj drugih živil, zaenkrat ne bo oddajalo na manj premožno prebivalstvo meso po nižji ceni.
Oprostitev od službe na fronti. Cesar je izdal sledeče lastnoročno pismo: Dolga huda vojna je vsem državljanom naložila težke žrtve. Da se najhuje prizadete družine v bodoče po možnosti obvarujejo nadaljnih udarcev, zapovedujem, da se spodaj navedene vojaške osebe bojnih čet — v kolikor niso vojaki po poklicu — porabijo na takih službenih mestih, sistemiziranih za v službovanje sposobne, pri armadi na bojišču, katera niso stalnemu sovražnemu učinkovanju izpostavljena: 1. kot edini ostali sin družine, kateri sta že dva ali je več sinov padlo ali so umrli vsled ran, zadobljenih v vojni službi vsled vojnih naporov ali vsled kake v vojnem službovanju dobljene bolezni. 2. oče šesterih ali več nepreskrbljenih otrok, za katere mora skrbeti. Reichenau,
11.	septembra 1917. Karel 1. r. — Kratke prošnje vložijo svojci, oziroma občine, kjer so le mladoletni otroci, in dodajo izkaz o družini po vzorcu 37 br. p. I. na politične oblasti prve inštance. V prošnji je natanko navesti, kje je dotični pride-Ijen, pri tistih, ki so pri armadi na bojišču, tudi številka vojne pošte. Kjer bi ne bilo mogoče dobiti izkaza o družini, je pridejati druge verodostojne dokaze. Politične oblasti morajo podatke v prošnji pregledati in takoj odposlati na v prošnji navedeno poveljstvo.
Rojstni letniki 1867 in 1868 za zaledje. „Streffleur“ poroča: Moštvo rojstnih letnikov 1867 in 1868 se mora brez razlike sposobnosti zana-prej uporabljati le v zaledju.
Vojaške oprostitve. Razni dnevniki so objavili notico, da zanaprej osebe do 37. leta ne morejo biti oproščene, ako so sposobne za službo na fronti. C. kr. domobrambno ministrstvo poroča, da to poročilo v tej obliki ne odgovarja resnici, marveč se pri oproščenjih predvsem ozira na to, ako se dotični v svoji civilni službi ne more pogrešati ali nadomestiti. Seveda je pri mnogi oprostitvi merodajna nesposobnost za fronto.
Nobenih daril podčastnikom. Vojno ministrstvo je vsem osebam moštva prepovedalo, dajati šaržam darila ali napitnino. Vsem šaržam je prepovedano, jemati od oseb moštva ali v interesu teh od drugih oseb ponudena darila ali privatni denar. Prestopki se bodo kaznovali po § 269 voj. kaz. zak.
Begunci, zglasite se! Begunci dobijo podporo začenši z dnem, kadar se javijo.
Ponesrečil se je železniški čuvaj Ludovik P i s e r. V noči na 14. sept. ga je zgrabil železniški stroj in vrgel s tako silo v steber iz betona, da je na mestu izdihnil. Revež je bil 43 let star in oče sedmerih malih. Pokopali so ga v Št. Petru pri Grabštanju.
Vendar enkrat. Dne 15. septembra se je vrnil na svojo župnijo Marija na Žili vlč. gosp. župnik Ksaver Meško in ta teden vlč. g. župnik Matej Ražun na svojo župnijo v Št. Jakob v Rožu. Vlč. g. župnik Janez Schneditz je odklonil povrnitev na svojo župnijo Lipa nad Vrbo in ostane na svojem posestvu v Št. liju. Vlč. gosp. župnik Kukačka je za časa preganjanj resigniral na župnijo Ukve in vlč. g. Jurij Trunk je že dalje časa na novi župniji v Borovljah. Na njegovo prejšnjo župnijo Sv. Križ na Peravi, znamenito božjo pot, je prišel za provizorja duhovnik nemške narodnosti. Dolgo, dolgo je trajalo, da so nedolžne
žrtve prišle do svojih pravic, škode pa, ki so trpele, jim nihče ni povrnil. Pribijemo pa, da za vse krivice in preganjanja koroški Slovenci še dosedaj nismo dobili prav nobenega zadoščenja in da niti eden izmed krivcev, ki so gonjo povzročili, dosedaj še ni bil kaznovan. Pač pa nekatere prizadete osebe ponosno nosijo na svojih prsih odlikovanja za zasluge ... Tudi o tem se bo še govorilo.
„Slovenska Matica." Najhujši udarec za našo kulturo med vojsko je bil gotovo razpust „Slovenske Matice“. Zdaj, ko ministrstvo razpusta ni potrdilo in je pričela „Slovenska Ma-tica“ zopet redno poslovati, ni gotovo nikogar med nami, ki bi ne bil tega pravičnega dejstva od srca vesel. Vsak zaveden Slovenec pa naj da svoji radosti duška s tem, da stopi v krog Matičarjev. „Matica“ ima trojno vrsto članov: Prvič častne, drugič letne in tretjič ustanovne dosmrtne. Častne si voli sama, letni si dobe svojo pravico s tem, da plačajo vsako leto 4 K članarine, ustanovniki izroče enkrat za vselej 100 K, ki jih morejo plačati tudi v obrokih in sicer največ v petih po 20 K. Vsi člani prejemajo redne letne publikacije. Matica je vsled razpusta mnogo trpela. Tri leta so izostala njena izdanja, to je prilično osemnajst knjig, posebno prizadeto pa je njeno premoženje. Zato je tem večja kulturna potreba, da pristopi k Matici vsak, kdor količkaj more. Pred koncem tekočega leta izidejo publikacije za 1914. leto. Knjižni dar bo vsled nastalih razmer manjši kakor prejšnja leta. Izideta namreč 2 knjigi pripovedne vsebine in sicer: E. Kristana „Pertinčarjevo pomlajenje11 in Zofke Kvedrove «Njeno življenje”. Obe deli sta že dotiskani. Naročniki zemljevida bi bili za-željeni zemljevid že prejeli, da bi ne bilo svetovne vojske. Pred razpustom «Slovenske Matice" je bila opravljena že druga korektura in vrnjena vojaškemu geografskemu zavodu na Dunaju, kjer zemljevid izdelujejo. Opraviti bi bilo treba le še eno korekturo in zemljevid bi bil zagledal beli dan. Takoj izpočetka razpusta pa je kurator zemljevidno delo ustavil. Ko je počela skoro po treh letih Matica zopet poslovati, se je obrnila brž na vojaški geografski zavod s prošnjo, naj ji pojasni stanje zemljevida. Izvedela je, da je bilo zemljevidno delo ustavljeno, da so plošče shranjene in da pred koncem vojske ni mogoče nadaljevati dela. Nato je naročila, naj hranijo plošče na njene stroške dalje. Ali izda Matica kaj za 1917. leto, ali prične z rednim izdajanjem šele 1. 1918, vse to je še negotovo. Osigurati moramo za enkrat pred vsem njeno denarno stanje. Zato pa je treba mnogo članarine. Naj torej vsak, ki še ni član «Slovenske Matice", pošlje letnino ali — če mu je mogoče — ustanovnino. Naj se zaveda, da ne stori s tem ničesar drugega kakor svojo slovensko kulturno dolžnost. V vseh zadevah, ki se tičejo Matice, naj se obrne vsak naravnost na «Slovensko Matico" v Ljubljani. Kdor bi se rad osebno zglasil v Matični pisarni, mu naznanjamo, da posluje tajništvo začasno ob delavnikih od 2.—4. ure popoldne v društveni pisarni na Kongresnem trgu št. 7.
Sveče. Centrala za petrolej bo vsakemu političnemu okraju odkazala gotovo zalogo sveč (razen voščenih) in razdeljevala po prodajalnah, ki jih v to določi politična oblast. Vsako stanovanje dobi na mesec najmanj 1 svečo Vs2 brez ozira na to, ali ima umetno razsvetljavo ali ne. Stanovanja, ki potrebujejo več sveč, v katerih je nastanjenih več oseb ali potrebujejo kakega posebnega ozira, dobijo primerno več. Podrobnosti določijo politične oblasti. Ker bo oskrbovanje s svečami le pičlo, se priporoča največja štedljivost.
Marija na Žili. (Smrt.) Prejeli smo žalostno vest, da je umrl 2. septembra Jamnikov Gašper, od šrapnela zadet, na soški fronti. Bil je rajni priden in pošten fant, dober vojak, kar spričuje tudi poročnik, pri katerem je bil za slugo. Vz-gledna družina, posebno oče, je izgubil ž njim podporo za svoja stara leta. Pridnemu očetu, ki je že dolgo let cerkveni ključar in zelo skrbi za svojo cerkev, in materi ter sestram kličemo, naj nikar preveč ne žalujejo za svojim dragim sinom oziroma bratom, kajti on je že dosegel svojo pravo domovino. Po besedah sv. apostola, zemlja ni naša prava domovina, ampak mi smo tukaj popotniki, smo na potu proti Bogu in, glejte, on je to že dosegel, po čemur mi vsi hrepenimo, za kar se bojujemo. Izražamo vam svoje srčno sožalje.
GrabStanj. (Smrtna kosa.) Dokončala je tek življenja vzgledna, pobožna in pridna žena pd. Melharjeva mati na Škarbini, Ana Pribasnik, v 82. letu svoje starosti. Da je bila povsod priljubljena, je pokazal njen veličastni pogreb. Domača gg. duhovnika sta prišla poldrugo uro daleč v hišo žalosti in naš vrli cerkveni pevski zbor ji je zapel par žalostink pod spretnim vodstvom mladega organista g. Antona Smolaka. — Rajna
Melharjeva mati je bila žena, kakor jo hvali sveto pismo, pridna, delavna in pobožna. — Ni se nikoli utrudila skrbeti za hišo, za svoje otroke. Bila je dobra in radodarna do revežev. Kot gospodinja je bila poslom prava mati. Daši v visoki starosti, je hodila redno poldrugo uro dolgo, strmo pot k božji službi, dokler ji niso opešale moči. Z udanostjo je prenašala mučno, dolgo bolezen. Verno in pobožno je v bolezni dvakrat prejela sv. zakramente. — Najhujši udarec, ki ga je doživela na večer svojega življenja, je bil, ko je bojne trombe glas pozval pod bojno zastavo njenega edinega sina gospodarja in sedem vnukov. V neprestanih solzah je vsa tri dolga leta molila in vzdihovala, da so ji od preobilnih solz popolnoma opešale oči. — „In Bog bo obrisal sleherno solzo, in žalovanja ne bo več.“ — Tudi tebi, ljuba mati, so obrisane solze. Počivala boš ob strani moža od trudapolne zemske poti. — Tvoj duh pa je brezdvomno splaval v nadzemski večni dom.
Sodalitas ss. C. J. ima dne 27. septembra ob 2. uri popoldne reden sestanek v navadnih prostorih. Referat : Važnost III. reda za pastirstvo.
Togrče. V nedeljo, dne 30. septembra priredi popoldne po blagoslovu tukajšnje kat. slov. izobraževalno društvo v korist sirotam padlih vojakov igro „ N ajde n a h S i “. Ker je ista zelo zanimiva, se pričakuje obilne udeležbe.
Koroški gospodar.
Namakanje setve.
Z ozirom na sedanje vsled vojne povzročene razmere bodi vsakemu kmetovalcu v patriotično dolžnost, da vse ukrene v dosego najvišje plodo-vitosti poljskih pridelkov.
Da se to posreči, treba je že pozornosti pri delu na polju, kakor tudi pozneje, da se katerakoli po glivicah povzročena bolezen žita prepreči.
Najvažnejše teh bolezni so vsakovrstne snet-Ijivostne bolezni žita, kakor tudi po snežni ples-njivosti nastalo prezimovanje žita.
Vsako nevarnost takih žitnih bolezni pa je mogoče ubraniti s primernim namakanjem (iz-luževanjem) setve.
V to svrho navajajoča sredstva ter kako jih uporabljati, je vojnoprometni žitni zavod že v nekem, vsem občinskim predstojništvom doposlanem
letaku objavil. Vojnoprometni žitni zavod
podružni urad v Celovcu.
Slovensko čebelarsko društvo za Koroško naznanja glede sladkorja za jesen 1917 in vigred 1918, da je od ministrstva dovoljen, a le polovica zaprošene množine. Cena še ni določena, pač pa je ministrstvo določilo, da tokrat ne bo davka prost, torej ne cenejši ko navaden. Pri razdelitvi se ne bo smelo gledati toliko na število panjev, ampak ali so res potrebni. — Podružnice naj pošljejo kar najhitreje sezname. V teh naj bo navedeno ime in naslov uda, pošta in železniška postaja, davčni okraj, število panjev poleti, število pozimi, koliko kdo želi sladkorja. Ena rubrika ostane prazna za sladkor, ki se mu bo določil. Številke je pisati drugo pod drugo, spodaj sešteti. Ker je sladkor plačati naprej, naj se pošlje ob enem primeren znesek. Udnina se zraven denarja za sladkor ne sme pošiljati! — Poslati je tudi Žaklje in k vsakemu prišiti ali privezati tablico s popolnim naslovom in železniško postajo, kam se naj sladkor pošlje. Poslati je na naslov: Gospa Ana Jeki, šola v Apačah, pošta Galicija, Koroško. Kdor je direkten ud in sam v kakem kraju, pošlje podatke, vrečo in denar le za se. Sosedje naročijo najbolje skupno. — Storilo se bo, kar mogoče, dasi je že pozno in tudi promet na železnicah neugoden, čebelarske pozdrave 1
Josip Jeki,
Gradec, k. k. Reservespital 3, baraka 4.
Najvišje cene za krompir so od 6. t. m. naprej 20 K iu ne 16 K za meterski stot. Tako je določil urad za ljudsko prehrano. S tem se zviša odkazana cena na občine, ki konsumirajo, na 23 K 60 v. Za rožičasti krompir velja trikratna pridelovalna cena, to je 60 K za meterski stot.
Kotroaraves. (Idi in tudi ti tako stori.) Vse leži na kmetu, on pa se toži in prosi, navadno zastonj. Kdo se bo tudi brigal za take ljudi! S tem pa ni rečeno, da ni paragrafov, ki branijo kmeta, samo poslužiti se jih je seveda treba. Navadno jim niso znani ali pa ne vedo, kako s® i1 lotiti. Te vrste naj pridejo torej našim siromakom malo na pomoč. Naše največje in najhujse reme je zraven vojske gosposka divjačina po naših poljih. Škoda, ki jo povzroča po naših njivah, je naravnost ogromna. Kako si odpomoči? vs pritožbe se nam odgovai^a: „saj m divjačine , „kaj pa je ta škoda?“ itd. Mi Kotmircam se že par let pričkamo z gospodo, enkrat prosimo, drugikrat se pritožimo, seveda zastonj. Če nočejo drugi, pomagam si pa lahko sam J vsaki občini e predsednik za cenitev poškodbe po divjačini. Ta je zaprisežen. Idi k njemu in naznani
mu škodo, on pa obvesti posestnika lova, da bo v treh dneh cenitev (šacnga) škode. Ta pride sam ali pa njegov namestnik in pripelje svojega cenitelja s seboj, poškodovanec pa tudi svojega. Vseh skupaj je torej s posestnikom vred 6 oseb. Poškodovancev cenitelj ceni, lovčev pa tudi. Govorita samo ta dva. Posestnik pove samo, koliko on ceni škodo, drugega nima govoriti, lovec pa sploh nič. Če se cenitelja ne moreta zediniti, odloči nazadnje predsednik, in kar odloči on, proti temu ni priziva ali rekurza. Vendar pa predsednik ne sme ceniti več, kot se zahteva, in manj kot se ponuja. Pola, ki mora biti od komisije podpisana, se rekomandirano pošlje najemniku lova, ki mora v 14 dnevih poslati denar. Škoda se mora vrniti v naturi ali v denarju. V vojski pa samo v denarju. Ker pa mora vsak fižolo ali hej do zelo drago nazaj kupovati, bo seve potrebno, da se pri cenitvi škode tudi na to ozira. Kolikor imam izkušnje, sem naravnost proti poravnavi z najemnikom lova. Pri tem namreč zmiraj plačamo mi na vrh. Meni se je ponudilo 46 K s pripombo, da je to kristjansko, komisija pa je odločila na 211 K in 14 K 50 v stroškov, skupaj 225 K 50 v, kar je vendar vse kaj druzega. Idi torej, kmetič, in tudi ti tako stori. Gospodje bodo že radi streljali divjačino, ker plačujejo zelo — neradi.
Iz Podjunske doline. (Vsaka krava, ki daje manj kot 4 ali 5 litrov mleka na dan, mora proč.) Te besede g. deželnega predsednika, ki jih je govoril 24. avg. v seji gospodarskega sveta v Celovcu, navdajajo kmetovalce z opravičeno skrbjo. Vsled letošnje suše je skoraj vsak kmet moral eno tretjino živine oddati erarju. Suša, ki je uajbolj udarila Podjunsko dolino, je vzela sladko seno in večinoma tudi lucerno in deteljo, ostane nam torej samo kislo seno in malo slame. Kje naj dobijo uboge kravice pri tej krmi mleko, posebno če se ž njimi vozari in orje? Ni veliko 4 litre mleka na dan, toda po zimi niti najboljša krava ne bo imela več, ker bomo smeli samo malo malo krmiti. Star pregovor pa se glasi: Krava pri gobcu molze. Da ne bodo samo mali in vsled suše itak prizadeti kmetje pri kravah prikrajšani, se bo moralo najti pri klanju živine pač drugo merilo. — Gosp. Schumy bi si besede „uporni kmetje" lahko prihranil, ker tega izraza v tej vojski pač nobeden kmet ni zaslužil. Mleka dajemo največ ko mogoče, četudi je moramo po eno uro in še dalje nositi, ker vemo, da morajo mestjani in njihovi otroci tudi mleko imeti. Če bi upoštevali samo denar, potem niti nošnja za mleko ni poplačana. — Glede jajc bi omenil, da potrebujejo kure oves za pico. Eden za več.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni nrednik: Otmar BUh&lek.
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.
Kuharica
želi službe, razume hišna in vrtna dela. Gre tudi v kako župnišče. Naslov pove upravništvo lista „Mirw št. 37. (Znamka za odgovor.)
Sprejme se sposobna
gospodična
Slovenka, ki zna dobro šivati, za deklici po 9 in 10 let.
Naslov pove upravništvo lista „Mir“ št. 38. (Znamka za odgovor.) _
~~1 Raramente [
kakor mašna oblačila, pluviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, hirete, kolarje, šmizete, kelihe, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
oddeleh za paramzate 3ožefouega društua g Celoucu.
Vzgojišče za deklice
(internat)
čč. šolskih sester v „Narodni šoli“
v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem
se priporoča p. n. slovenskim staršem. Sprejmejo se deklice, ki želijo obiskovati v hiši se nahajajočo štlrlrazredno ljudsko »olo; potem večja, vsaj 1« let stara dekleta, ki dobivajo popolnega pouka in navodila v vseh za gospodinje potrebnih stvareh. — Na svoji četrt ure od «Narodne šole“ oddaljeni pristavi sprejmejo čč. šolske sestre tudi nekaj dečkov, ki želijo obiskovati «Narodno šolo , v vzgojo in oskrbo, šolsko leto se prične dne 4. novembra 1917. Plačilo 60 kron mesečno.
Ovlasila nai se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v St. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem.
Jetični (sušični)
bolni na prsih blsdifini
bolni na pljučih šhrofulozni
naduiljivi
malohrvni.
Našlo sc je slednjič sredstvo, ki olajša in ozdravi omenjenim bolnikom njih bolezen, in sicer je to
ieharnarja VÉrtzs-a apnBilO-ZBlEZIiati SÌriip.
Zdravilo se je že pri stotisočih bolnikih
kot najuspeinej&e sredstvo proti omenjenim boleznim kakor tudi proti: duiljlvemu kaliju, angleški bolezni, bljuvanju krvi, mriavostl, ženskim boleznim in
vsakovrstnim oslabelostim. Vsled prijetnega okusa in duha je zauživajo tudi najbolj razvajeni ljudje in celo otroci prav radi. wm Vojaki, ki so se vrnili iz vojske onemogli in oslabeli, je radi jemljejo sebi v največjo korist, ker jim ojači in obnovi povojnem naporu oslabeli organizem in popravi pretresle živoe. ■■
1 steklenica 6 K franko; 4 steklenice, za eno zdravljenje navadno potrebne, pri vpoši-Ijatvi denarja naprej, 17 K franko. razpošilja
Im. Vertes, lekarna pri „Orln*‘, Lugos,
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice
za občini Šmarjeta in Sele
s sedežem v Šmarjeti v Rožu
r. z. z n. z. ki se vrši
v nedeljo, dne 23. septembra 1917 ob Vs 11- uri dopoldne v posojilničnem prostoru (farovžu)
s sledečim sporedom:
1.	Prečitanje lanskega zapisnika.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1916.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Če bi ne bilo ob Va H- nri dovolj članov pričujočih, se preloži zbor na eno uro pozneje, ki je potem sklepčen pri vsakem številu udov.
Načelstvo.
Ho»
kažipot s—
za
bolnike! -
Spisal sem spis, da bi ž njim pokazal milijonom trpečih edino možni pot ozdravljenja.
Ta kažipot ne stane niti vinarja in se dopošlje vsakemu, ki se čuti bolnega, bolehavega, slabega in obupanega, zastonj. Moj spis je rezultat mojega 50 letnega premišljevanja in učenja, vsebuje mnogo bogatih, praktičnih izkušenj in mnogo dokazov imenitnih znanstvenikov.
Kdor se hoče rešiti,
ta se naj ravna po mojem nauku, ki je že mnogo tisočim pomagal. Bodisi da je nastala bolezen vsled skrbi, žalosti, prenapora, bodisi da je bila bolezen povzročena vsled
lahkomiselnosti in nezmernosti,
vsem stiskanim, slabo delavnim ljudem in takim s slabo voljo pokažem znanstveno in naravno pot, da se iznebé živčne flfo-lezni, brezspalnosti, nevolje za delo, telesne in duševne slabosti, trganja v udih bolečin v glavi, motenj pri prebavi in v želodcu ter drugih bolezni. — Pišite še danes karto in zahtevajte gratis in franko
moj kažipot!
Naslovite karto na:
E. Pasternack, Berolin, N. O., Michaelkirchplatz 13, odd. 477.
Centrala za krmilna sredstva.
Oddelek za nadomestilno krmo.
Centrala za krmilna sredstva, oddelek za nadomestilno krmo, kupuje suho	po K 20*—
za 100 kilogramov v svežnjih zvezano franko avstrijske železniške postaje.
Vresje ne sme imeti debelih stebel, tujih rastlin ter kamenja itd. in mora biti na zraku toliko posušeno, da je nalaganje in shramba brez vsega nadaljnega dela mogoča.
Ponudbe se naj pošiljajo na podpisani urad, kjer se tudi vsa nadaljna pojasnila dobé.
Centrala za krmilna sredstva, oddelek za nadomestilno krmo
Dunaj, I. okraj, Trattnerhof št. 2.
Nabirajte in sušite gobe (jurčbe]!
Vsako množino lepih suhih gob, orehov, lešnikov in brinjevega olja kupi in plača po najvišji ceni
M. Rant, Kranj (Kranjsko)
prva ekspertna tvrdka deželnih in gozdnih pridelkov.
Poselino lep zaslužeh se ima pri nabiranju in sušenju gob !
Kupiti želim malo a lepo posestvo, z dobro ohranjenim stanovanjem, obstoječe iz 2—3 sob, kuhinje, kleti in drugimi pritiklinami. Zemljišča naj bi bilo za kravo in 2—4 svinje za redit, potem sadonosnik, vodnjak, vrt in če mogoče nekaj gozda, pa ne predaleč od cerkve in ne pretirano ceno! Ponudbe: Gostilna pri pošti, Mislinja, Štajersko.
*
« s-
P S
B
p »
to< ST
K* te*
? E
Kislo vodo
vino
razpošilja
d! A. Oset, p. Guštanj umih».

Mala trgovina, na zelo dobrem prostoru, s primernim stanovanjem, blizu kolodvora, z nekaj zemljiščem, želi kupiti koroška begunka po zmerni ceni. Naslov : Gostilna pri pošti, Mislinja, Štajersko.
Framydol
je sredstvo za pomlajenje las, ki rdeče, svetle in sive lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 2‘70.
Rydyol
jc rožnata voda, ki
pordeči bleda lloa. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2’46. — Povzetje 55 Naslov za naročila:
h več. —-
lan. Grollch, drožerija pri angelu, Brno 638, fflopava.


C. kr. avstrijski vojaški vdovski in sirotinski zaklad.
Najvišje pokroviteljstvo :
Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo KAREL I. in Njeno Veličanstvo cesarica in kraljica ZITA.
Z zastopstvom Naj v. pokroviteljstva poverjeni:
Njihove c. in kr. Visokosti presv. gospod generalni polkovnik nadvojvoda Leopold Salvator in presv. gospa
nadvojvodinja Blanka.
Zavarovalni oddelek.	Deželni urad Celovec.
Razglas.
Svojci v vojaško službovanje z orožjem ali brez orožja vpoklicanih, kakor tudi ti sami se s tem opozarjajo na dobroto
vojneeja zavarovanj a
pri c. kr. avstrijskem vojaškem vdovskem in sirotinskem zakladu. — Skleniti se morejo:
1.	Zavarovanja na smrt.
2.	Invaliditetna zavarovanja.
Za to vplačljiva premija za zavarovalno svoto po K 1000- — e je iznova znižala in znaša sedaj za dobo enega leta
a)	za prvoletna zavarovanja vojakov po poklicu, pripadnikov
rezerve in črne vojne........................K	45‘—
za nekombatante	(to	so	tisti,	ki	služijo	brez orožja)	„	35-—
b)	za obnovitve v drugem letu (po preteku prvoletnega
zavarovanja)...............................  „	40—
za nekombatante	(to	so	tisti,	ki	služijo	brez orožja)	„	35-—
c)	za obnovitve v tretjem letu (po preteku dveh za-
varqyalnih let)..............................„	35’—
Predstoječe postavke premij se nanašajo brez razlike na vojna zavarovanja, vojno-invaliditetna zavarovanja in kombinirana zavarovanja. Stranke, ki dobivajo vzdrževalnino, morejo na premijo dati majhno naplačilo in ostanek poravnati z odbitki od vzdrževalnin v 5 mesečnih ali 10 polmesečnih obrokih. V izjemnih slučajih se more dovoliti tudi vplačevanje v 10 mesečnih obrokih.
Že zavarovani se morejo ponovno zavarovati.
Pri poznejši premembi v normalno zavarovanje za življenje se polovica za vojno zavarovanje vplačane premije, razdeljene na število let, računa v dobro.
Nihče naj ne zamudi, poslužiti se te potrebne oskrbe!
Prijave se sprejemajo pri okrajnih uradih na sedežu vsakega c. kr. okrajnega glavarstva, nadalje pri c. kr. davkarijah, poštnih uradih, občinskih uradih, župnih uradih in šolskih vodstvih.
C. kr. avstrijski vojaški vdovski in sirotinski zaklad.
Zavarovalni oddelek. — Deželni urad Celovec.

Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
DelniSka glavnica: K 10,000.000. Rezervni zaklad: K 1,500.000.
Prodaja srežke razredne loterije.
Kolodvorska ulica št. 27.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
Sprejema vloge na knjižice in nn teknil rafiun. Nakup In prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst.
Srečke na obroke, promese k vsem žrebanjem.