n Največji slovenski dnevnik V Združenih državah Velja za vse leto . • . $6.00 I Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Ust .slovenskih delavcev t Ameriki* The largest the United Stihi. jsaoed every day except Sundajs and legal Holidays. 75,000 TELEFON: OHelsea »—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y.y under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: OHelsea t-4871 NO. 181. — STEV. 181. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 3, 1932. — SREDA, 3. AVGUSTA 1932 VOLUME XXXX — LETNIK XXXX* V VETERANSKEM TABORIŠČU JE IZBRUHNIL TIFUS ZA HUŠKOM, KI JE BIL POKOPAN NA ARLINGTON POKOPALIŠČU, JE CARISON PODLEGEL POŠKODBAM m Drugi veteran je umrl vsled rane, ki jo je dobil v boju I ooacijo. — Huškova krsta je bila pokrita z ameriško zastavo. — Po hudem nalivu morajo veterani taboriti s svojimi družinami v blatu. — Coronerjeva porota je razbremenila policiste, ki so ustrelili dva veterana. Spor med Bolivijo in Paraguayem narašča ČASI SE BOLJŠAJO SEN. BORAH SE ŠE NI ODLOČIL Zaenkrat se še ni moglo izvedeti, če bo senator iz Idahp podpiral Hoov-era ali Roosevelta. JOHNSTOWN, Pa., 2. avgusta. — V taborišču, kjer se nahaja sedem tisoč veteranov, se je pojavil prvi slučaj tifusa. Bati se je izbruha epidemije. Za tifusom je zbolel veteran Harry Lowery iz Tampa, Fla. Cambria County Medical Society je zahtevala i - k /i r^ i i . j seen juniju. Kompanija ji" odpr- od župana McCIoskeya gotovo vsoto denarla za . J ' 1 . r J ■=> . ;' I In zopet dve tovarni. c skrbo bolnih veteranov. Zupan je rekel, da iz ob-l • jj • lili -I Bristol, Pa., 2. avgusta. — Zviž- cinske blagajne ne da denarja, ampak da bodo pri-j ?.in j(1 parnih p--Hli ob so,lmih skočili meščani s prostovoljnimi prispevki na pomoč. — Ali res mislite, da je Johnstown pozabil veliko povodenj leta 1889? Tedaj je ves svet pomagal meščanom, in tiste pomoči ne bomo nikdar pozabili. Danes so prišli v taborišče zvezni uracjfiiki z zapornimi povelji. Aretirali so tri veterane, ki so bili njo iesa obdolženi tatvine. Železna tovarna ima dvakrat toliko naročil kot y juniju. — Tudi tekstilne tovarne pričenjajo z delom. Chicago, 111., 2. avgusta. — Reading, Pa, 2. avgusta. - »™tor William J5. Borah I "prava Heading Iron Company, i ^ ,daho;. kl se tukaj ustavi1 ki ima svoje tovarne v Rcadingu na VOZnjl dmnu- JP n'kel in v bližnjih mestih Pennsvlva-1 teniškim poročevalcem. da se še •i i .. i„;: ni odloc.l. koga bo podpiral pri mje, je naznanila, da ima sedaj J__M i ... dvakrat toliko naročil kot v me- zjutraj je poklicalo okoli lin) de-delaveev na delo v tekstilnih t«w varnah, ki so pričele z obratom. Delo bi pet dni na teden. Hattiesburg, Miss., 2. avgusta. Tat um Lumber Company, jc pričela z delom in zaposlila 2.~»0 delavcev na svojih žagah in še ve delavcev za sekanje in prevaža- Silen naliv je zelo poslabšal položaj veteranov in njihovih družin. Spati morajo na blatrlih, mokrih tleh. Hrane so imeli danes nekoliko več nego včeraj. Urad ni ki d ržavnega zdravstvenega departmen-ta, ki preiskujejo razmere v taborišču, so svetovali veteranom in članom njihovih družin, naj se dajo cepiti. WASHINGTON, D. C., 2. avgusta. — Coronerjeva porota, ki je preiskala vzrok smrti dveh veteranov, je razbremenila policiste, ki so oddali uso-depolne strele. Policijski superintendent Glassford je pričal, da po policisti streljali v silobranu. EVROPSKE TRGOVSKE POGODBE Francija je sklenila celo vrsto trgovskih pogodb. Za nekatere ameriške izdelke ni več tržišča. Pariz, Francija, 2. avgusta. — Francija je sklenila celo vr-to trgovskih pogodb z evropskimi dr žaivami ter bo s tem popolnoma zaprt trg za ameriško manufaktur 'no blago, bakrene izdelke in sa- prihodnjih tvah. LAH OBDOLŽIL FRANCOZE KALITVE MIRI) Italijanski diplomat je zatrjeval, da ščuvata Anglija in Francijo Jugoslavijo proti Italiji. Williamstown, Mass., 2. avgusta. — Pred Političnim Inštitutom je govoril dr. Pasquale Villari, stano narašča. V Conception se je b.vm dan italijanskega ministr-1 pri arraadnem pove!jstvi, zglasilo LIGA NARODOV BO SKUŠALA POBOTATI NASPROTNIKA ASUNCION, Paraguay, 2. avgusta. — Vlada je danes poslala v osrčje spornega ozemlja namreč v Chaco okraj, več oddelkov vojaštva. V zvezi s tem je izjavila, da nikakor ne bo odgovorna za posledice bolivijskih napadov. Vojaštvo je pod poveljstvom maršala Lopeza. Patriotično navdušenje nepre- predsedniških voli >ya /a znnanje zadpve. Franco-' , Teč žen.sk, ki so zahtevale, naj jih zom je očital, da podpirajo proti-l,____;_______^____ , - Dostavil je. da za Hooverja ni fa5istir.no ?onjo in (la baj ta sprejmejo v armado. S prostovolj- to rv» 7'u'Mfli --i "".. " . ~ l nimi prispevki visokošolskih pro- i f.ai »ni njihova agitaciia povzročila, da 11____- • i-, • ■ , platforme, ki je bila sprejeta na I th-]lt tp£im MnJdioiieve vl«del ,je ^ganiz.ran ambu- Naborni častniki so „ . morali zavrniti več .sto mladolet- Po niegoveni zatrdilu ie bilo za- , - , „ „ - -.- . . . " nin. ki so po vsej sin hoteli v ar- .snovanili na francoskih tleh ne- , temeljnim načelom republikanske štPtf> zarot proti Mussoliniju. nič kaj navdušen. na ' je bilo tekom Mussolinijeve vlade Ji •■ • l republikanski narodni konvenciji, usmrf.enih potnajst oseb. Jancni zoor. pa tudi za Roosevelta se ne bo zavzemal, ker hoče ostati zvest stranke. Dasi je I »orali odločen suliač. mu ni ničkaj po volji William I'p-sha\v. predsedniški kandidat pro-hibicijske .stranke. — Zaenkrat Vam morem le toliko reči — jc dejal — da se bom udeležil volilnega boja v moji domači deželi. M je staliseč napram republikanskemu tiketu je isto. kot sem ga pred kratkim pojasnil v senatu. Rekel je. da ne bo obiskal tukajšnjega republikanskega glavnega stanu in da ne bo konferi-ral z republikanskimi voditelji. Kot je bilo uradno naznanjeno. so se pogajanja, katera je vodil trgovski minister .Jiilijan Du-ran z Belgijo. Špansko in Italijo. povoljno končala. ANNAPOLIS, Md., 2. avgusta. — Poveljnik ^i^^/Xdarle^ ^^ ^ .Walter W. Waters, poveljnik veteranske armade, je rekel danes, da se je posvetoval z governerjem Ritchiem. Prišla sta do zaključka, da bi bila v pravnem oziru naselitev veteranov v Waterbury, Md. nemogoča. Vsledtega bo svetoval veteranom, ki tabore v Johnstownu, naj se vrnejo domov. 25 akrov zemlje, ki jo je podarila Mrs. Maude Edgell ne zadostuje za naselitev tisočev ljudi. V Waterbury se nahaja trideset veteranov, ki žive od milodarov. Neki moški jim je podaril dvesto hlebov kruha in petdeset funtov mesa. JAPONSKA ODPOKLICALA POSLANIKA Wahsington, D. C., 2. avgusta. Pd-lanik Debuchin je dobil povelje, da se vrne v Tokio. Najbrže bo odpotoval 25. avgusta iz San Nadalje je dolžil Francijo in Veliko Britanijo, da ščuvata Jugoslavijo proti Italiji ter da jo podpirata z orožjem, predvsem s podmornicami. — Že sama navzočnost suhma- Vlada je izvedela iz privatnih virov, da ji ponujajo štirje bogati Argentinei, ki imajo v Paraguay velike intere.se, trideset novih letal. La Paz, Bolivija, 2. avgusta. — , . . Washin.gton.ska vlada je hotela rinov ob dalmatinski oba h priča j j t» r •• • r> .. -it i »posredovati med Bolivijo in Para- o agresivnih vije. namenili Jugo.sla-i VOJNA SE JE PRIČELA PRED 18 LETI BOSTON. Mass.. 2. ovgusta. — Tukajšnja po- POLJSKA IN NEMČIJA Varšava, Poljska, 1. vgusta. — Med Poljsko in »Nemčijo se je poostrilo diplomatično razmerje, ko je Poljaka obhajala dan "osvoboditve" poljskepra dohoda do Vzhodnega morja, kar je dobila Poljska.' po versaillski pogodbi. To Washington, D. C., 2. avgusta. Danes je bilo 18 let, ko so bila di-plomatična pogajanja napeta do skrajnosti in niso imela nikakepra uspeha. 2. avgusta 1014 se je pričela pogubonosna svetovna vojna, katere posledice še danes trpe v.si narodi sveta- Nemške čete v sivozelenlh oble-'kot članici Lige narodov. Posebna francosko-belgijska ^^ *o po celi Poljski sloves- pogodba znižuje francosko carino na belgijsko blajjo na tako stopnjo, (la more Belgija, kot pravi jo ameriški trgovci, pronajati svoje blaoro mnogo cenejše kot pa Amerika. ■no obhajali. Vsaka hiša. zlasti v Varšavi je imt?la razobešeno poljsko zastavo. Tudi na; hiši. kjer stanuje nemški poslanik baron Emil von Rin-teden. je bila poljska zastava. Na njegovo zahtevo jo je policija od-Ameriške cene so že bile tia ska- j stranila, toda lastnik hiše jo je lah. ko je stopila v veljavo nova zapet razobesil, nakar jo je nem pogodba.* Za belgijske izdelke je ški poslanik strgal, treba plačati samo dva odstotka) Vsled njegove diplomatske služ-£tojanka Ameriške legije je objavila neko pismo earine. medtem ko znaša carina be ni mofjel biti aretiran, toda na ameriške izdelke p štiri in tu-|na zahtevo oblasti j<* policija vze- predsednika Hooverja, da ni niti polovica članov bonus-armade služilo pod ameriško zastavo. WASHINGTON, D. C.. 2. avgusta. — Drugi veteran je postal žrtev bojev med veterani in poli-rijo, samo nekaj ur zatem, ko je bila prva žrtev z vsemi vojaškimi častmi in celo ob salvi iz pušk, ki so bile nekaj dni poprej namer jene proti veteranom, pokopana na vojaškem Arlington pokopališču. Druga žrtev je Eric Carison, star 38 let, iz Oakland, Cal. Umrl je vsled rane, katero mu je prizadel strel iz vojaške puške v četrtek, ko je bil William Huška iz Chicaga na mestu ubit. Oba je utrelila policija. Huška je bil pokopan na narodnem Arlington pokopališču. Istih vojaških časti bo deležen tudi di po šest odstotkov. la zastavo pod svoje varstvo. kah so drvile čez francosko mejo pri Cirev 2. avgusta 1014. Ob istem času so ruski vojaki korakali v Nemčijo. Tri dni prej pred-no se je pričelo vojaško prodiranje, je Avstrija napovedala mali Srbiji vojno. Nato so naglo .sledile vojne napovedi, ki so privedle v bojni ples Rusijo. Nemčijo, Francijo, Anglijo in Japonsko. Pozneje sta sledili Italija in Združene države. V več kot štirih letih je bilo pognanih v boj 65,038.801 ljudi. Krogle, bajoneti, plini in bolezni so umorile 8,538,315 mož in ranile 21,210,452. Na bojno polje je bilo vrženih nad 300 bilijonov dolarjev. Carison. Oblasti so v brzojavni zvezi z njegovim bratom Johnom v Oakland. Huškovo truplo je ležalo pri pogrebniku v krsti, na kateri je bila ameriška zastava. Pri mrtvaških obredih je bil navzoča njegova desetletna hčerka Loretta in njegova ločena žena Mrs. Frances Kri-venko ter vojaška častna straža veteranov tujih Člani veteranskega društva tujih vojn in dve postojanki Ameriške legije so se udeležili pogreba. Oblasti so prepovedovale veteranom vdeležiti se pogreba, razun nekaterih uradnih zastopnikov; vključno W. W. Waters. MAČKA V JECl Camden, N. J., 2. avgusta. — •O a m de risk a kaznilnica je dobila posebnega jetnika. Mrs. Gladys Noblitt je bila obsojana na 30 dni zapora. Ker je rekla sodniku, da je njena mačka edina njena prijateljica na svetu, jo je sodnik obsodil v ječo za isti ča». Mačka je v kaznilniški knjigi ravno tako vpisana kot njena lastnica. DR. SEIPEL JE UMRL NA ____DUNAJU Seipel je kot kancler rešil Avstrijo. — Sklenil je pogodbe za posojila. Živel je v samostanu. .. Dunaj, Avstrija, 2. avgusta. — Monsignor dr. Ignaz Seipel, kanonik. ki je bil avtrijski kancler in eden najvplivnejših diplomatov osrednje Evrope, je umrl. I)r. Seipel. ki je bil bolan osem mesecev, se je pred enim mesecem preselil v samostan v Pernitz. Njegova bolezen ga je oviraia v političnem delovanju, vendar pa je bili izvoljen za tajnika krš«'an-sko-socijalistične stranke samo nekaj ur pred smrtjo. Kot kancler je dr. Seipel v duhovniški obleki, katero je vedno nosil,, obiska! glavna mesta evropskih držav, je popisal žalostni položaj svoje domovine, in ves politični svet je mislil, fla hoč*. skleniti kake državne zveze. Njegovo potovanje je imelo za posledico, da je vsaka država, boječ se druge, dovolila Avstriji posojilo. ki je deželo saj za nekaj časa rešilo propada. f'etudi je bil dr. Seipel na čelu vlade, je vendar živel pripro-sto v samotni celici v .samostanu Naše Gospe Presvetejra Srca. kjer je maše val vsako jutro. Opoldne je imel za kosilo samo juho, ki so jo prinesli v železnem loncu iz samostana. Leta 1924 ga je komunist Kari Jaworek obstrelil in ko je bil dve ie|leti pozneje zopet izbran za dr- med Japonsko in Rusi-, žavnega kanclerja, je naprosil jo.-Japonska priprav- predsednika Hanischa. da je na- padalca pomilostil. gnayem, toda Bolivija je posredovanje v posebni noti odločno zavrnila. Tz Sant'a Oruz poročajo, da je bil Rdeči križ popolnoma reorganiziran. V Tariji .je praznovalo petnajst tisoč oseb 'bolivijsko zmago pri Fort Boqueron. Ženeva, Švica, 2. avgusta. — Dr. Jose Matas iz Guatemale, predsednik sveta Lige narodov, je poslal bolivijski in paraguavski vladi brzojavko, v kateri ju opozarja na dolžnosti, ki jih imata Opozoril ju je. da sta leta 1028 obe deželi svečano obljubili, da bosta v,k spor glede Chaco o-kraja rešili na miren način. JAPONSKA SE PRIPRAVLJA NA NOVO VOJNO Mandžurija se boji vojne TROJE TOBAČNIH SKLADIŠČ ZGORELO lja materijal in vojaštvo Rusija ojačuje Vladi-stok. Harbin, Mandžurija, 2. avgusta. — Po celi Mandžuriji prevladuje mnenje, da se bo jeseni gotovo pričela vojna med Japonsko in Rusijo. Potniki, ki prihajajo iz Daire-na, poročajo, da so -videli mnogo francoskih tankov in municije. Drugi potniki z Vladivostoka po- Leta 1029 je odstopil kot kancler. Medtem se je prijela jetika leve strani pljuč in se je naglo širila. Ves čas pa je še vsako jutra maševal, dokler ni mirno umrl. 'Rojen je bil na Dunaju, kjep je obiskoval jezuitske šole. Po posvečenju je bil štiri leta kaplan, nato katehet na višji dekliški šoli in pozneje je poučeval moralno teologijo na dunajskem vse-« učilišču. Med vojno ga je kralj Karol dajajo natančna poročila o ob- poslal v Švico, da bi se pogajal ž sežnem ruskem vojaškem gibanju zavezniki za mir To se mu m po- v Vladivcvstoku in okolici mesta. Ameriški konzul je mnogokrat potoval v Manchuli ob rasko-mandžurski meji. je preiskoval tamošnji položaj ter je o vsem kar je videl, poročal državnemu departmentu v Washington. Reidsville, N. 0., 2. avgusta. — Silen požar je uničil tri skladišča, v katerih se je nahajalo poldrugi milijon funtov tobaka. Povzroče- . . . na škoda znaša nad stotisoč do- . Komisija Lige narodov, ki je larjev * imela nalogo dognati fzrok ja- ponsko-kitajskega spora, je naglo ADVERTISE in "GLAS NARODA' nabirala podatke, ko je izvedela o strogi cenzuri Mančoukuo vlade. srečilo toda ko se je vrnil, je bil imenovan za ministra javnih del j dva dni pozneje pa se je stara Avstrija zrušila. ŽRTVE LESNEGA "i? ALKOHOLA A, V zadnjih par dneh je umrla! v dolenjem delu mesta New Yor-ka osemnajst moških vsled zavži* yanja If snega alktt^ulfr ) 1EAI IA I O D 4" HEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 3, 1932 THE LAKQPBT BLOTTO DAILY tlV.1.1 U Oarpanttai Kl mm%mt. of ttu corporation and ad •f Manhattan, of above officer«: Mew Tarfc City. N. I. '•lil CVl RABODI Daj Except Sunday* and Holidays ■a oak) leto valja UM ea Ameriko .za New York sa oelo leto n.oo ta Kanado _$6DO II Za pol leta----------WJ0 la pol leu |a eetrt leta JSiWli Za tnocemstvo it celo i«to _________41.50" Za pol leta 17.00 $3.50 ■atMCXlptlon Yearly $6.00. AdtertUemsot on Agreement. "Oil« Naroda" labaja reakl dan iroemil nedel] In praanlkov. PopUfl bra podplaa In oeebnoetl ee ne prlobčojejo Denar naj w bla-$crvott podUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, ee nam tudi prejfcnje blvakftče naznani, da hitreje najdemo a—lomita f NUODr, III W. lltli Street, New Tirfc, M X. Telephone: CBelsea I—M7» VAŽEN DOGOVOR . i ANGLEŠKO - IRSKI PROBLEM Z veliko naglico sta angleška poslanska in lordska zbornica sprejela zakon, ki odreja carine na proizvode, prihajajoče na Angleško iz Irske. Novi zakon je stopil veljavo že 14. julija in se je od blaga, ki se izvaža z Irskega, že pobirala carina na Angleškem. To je menda prvi večji konflikt. ki je nastal med Anglijo in enem od dominijonov. konflikt, ki je brž prešel na gospodarsko področje, kjer .se iz teoretičnih, iz načelnih razlik kar hitro pokažejo praktične posledice, zadevajoče celotno prebivalstvo. Zgodovina angleško - irskega konflikta je znana. Dovolj* je, ako označimo samo njena najvažnejša gleški uradni krogi, ki ho prav tako pripravljeni apelirati na razsodišče. Toda silno se stvar komplicira zaradi tega, ker so si ! Zagoneten uboj. 18. julija pred 11. uro je bil Irci glede sestave razsodišča na-'ined pivci v Grobotkovi gostilni Huda planinska nesreča na* Rati-tovcu. 16. julija zgodaj zjutraj se je čelno nasprotni. Angleška vlada 1 v Bohinjski Bistrici tudi 65-letni pripetila v skalnatih pečinah Ra stoji na stališču, da mora ra>zso-1 mizar Kusterle, doma iz Podbrda." diti — tribunal britanskega im- Možak se je vina precej riatsrkal. perija. da se mora torej spor re- Ko ko drugi pivci odšli, ga je 24. titovca huda planinska nesreča in je pripisovati zgolj sreči. da. ni končala, s smrtnim izidom. Dva siti v okviru velikobritanske letni gostilničarjev hlapec Valen- znana Skofjeločana. sin brivske-skirpnosti, irska vlada pa ravno tin .Mlekuž spremil iz gostilne. Še ta ko razsodišče zavrača, češ, da pred polnočjo pa so nedaleč od ne more zaupati na njegovo ne-pristranost. ter je pripravljena sprejeti samo razsodišče mednarodnega značaja Ker je ravno v tej razliki — načelno in dejansko vprašanje dalekosežne važnosti, ni pričakovati, da bi hotela katera .stran odnehati in ravno z razso-dejstva. Spor je pričel, ko je de __ , - , , i * discern se stvar bistveno kompli- Valera prišel na vlado, po zmagi Ako st1 je Anglija, ki je vsa povojna leta neprestano podpirala nemško zunanjo politiko proti Franciji, sedaj zopet približala domovini Napoleona, je to znamenje, da ji obnašanje Nemčije v zadnjem času ne ugaja ver. Prihod Papenove vlade je zadel na mnogo liujši odpor v Londonu kakor v Parizu samem. V domovini parlamentarizma so zaslutili, da vstaja za liitlerstvom resna nevarnost za mir in za demokracijo v Evropi. Povod za sklenitev "posvetovalnega dogovora" je dala brez dvoma želja, da bi Anglija in Francija enotno nastopali v Washingtonu glede znižanja medzavezuiškiii dolgov. Vendar je sporazum sam mnogo širši in zadeva vse važnejše evropske probleme, ki sonlanes na dnevnem redu. pri volitvah. Koncentriral sc je na dve najpoglavitnejei točki, na sklep de Valerove stranke in vlade. da se ukine prisega angleškemu kralju v irskem parlamentu in da ise odškodnina za razlastitev veleposestev na! Irskem ne plača. De Valera se je postavil na stališče. da sta obe stvari notranja zadeva irske države in se tedaj Anglije ne t i četa neposredno, odnos-no i«ploh ne. Londonska vlada pa stoji trdno na stališču, da sta obe zadevi — obveznosti irske, temeljema v angleško-irski pogodbi iz 1. 1D22 in so tedaj sploh ne moreta izpremeniti enostransko, marveč šele po novih pogajanjih med obema pogodbenicama in v njih doseženem soglasju. Zakon o prisegi je irski senat v nekaterih točkah sprrtnenil in •se mora zato vrniti poslanski zbornici, .s čimer se pričenja dolgotrajna procedura, ki mora trajati najmanj poldrugo leto. preden more zakon stopiti v velja . Z novimi zaščitnimi carinami bo Irska zelo prizadeta, zakaj o-gromna večina, proizvodov irskega poljedelstva, zlaxti pa živinoreje. gre v Anglijo Ta. izvoz bo sedaj seveda močno trpel Kljub temu pa vsi. ki poznajo de Valero, zelo dvomijo, da bi trdovratni irsko radikalni vodja odnehal. Morda bo za povračila irska vlada uvedla carino na angleške industrijske izdelke ali kaj podobnega. kar bi zares pomenilo začetek carinske vojne, zlasti, ako bi Anglija odgovorila z nadaljnimi protiirskimi ukrepi, ki so se tudj že napovedovali. Dopisi, gostilne nali mladega Mlekuža večkrat zabodenega, z nožem v prsi in vrat. Mladenič je bil v zadnjih izdihljajih ter je izdihnil, ne da bi poprej spregovoril kako besedo. Razen starega vinjenega mizarja niso našli nikogar. Ko so starca izpraševali. če ve, kaj se je zgodilo, je dajal tako čudne odgovore. da so pozvali orožnike, ki so našli v njegovem žepu tudi nož. Starec je orožnikom dejal, da je on sam zabodel mladega hlapca : zakaj in kako. pa ni bilo mogoče spraviti iz njega. Ko je to izpovedal, je bil stari pijanček še ves zmeden od pijače. Odvedli so ga~v zapore v Radovljico. Preiskava pa se z vso vnemo nadaljuje tudi v drugih orazuiiia opustila vse, kar bi bilo v škodo njunih interesov. Preden je zunanji minister »Jolin Simon prebral vsebino sporazuma v poslanski zbornici, je o njem obvestil poslanike Nemčije, Italije in Belgije ter jih povabil, naj pristopijo k sporazumu. Na zunaj je torej kazalo, da gre za mednarodni sporazum, pri katerem ne bosta sodelovali samo Anglija in Francija. Diplomatski takt pač zahteval, da se formalno pustijo odprta vrata tudi drugim državam, da ne bi svet dobil vtisa, da gre za kake tajne zveze med dvema velesilama po predvojnem vzorcu. Morda tudi sploh ne bo prišlo do podpisa in ratifikacije sporazuma samega, da, celo zelo verjetno je to. Kljub temu ne zgubi dogovor nič na svojem pomenu. Saj ne gre za definitivno rešitev določenih vprašanj, ki bi zahtevala natančno formulacijo, temveč za splošne smernice, po katerih naj se rešujejo veliki problemi. Hoover sam je izjavil, da ni francosko-angleški sporazum naperjeni proti Združenim državam in da več al: manj ustreža želji Amerike, naj bi Evropa napravila red najprej doma in se šele potem pričela pogajati z Ameriko. Brezdvonmo se bodo čutile posledice tega sporazuma mnogo bolj v Evropi kakor v Združenih državah. se je preneslo na drugo poglavitno zadevo, na vprašanje odškodnine. • • Irska vlada je nehala plačevati Angliji anuitete za odškodnino in za nekatere druge denarne obveznosti, temelječe v irsko-angleški pogodbi. Ker je ostal poskus neposrednega sporazuma med irskimi in angleškimi državniki brez uspeha, je pobegla angleška vlada po represalijah; uvedla je carino na irsko glago. Thomas minister za kolonije, je pri razpravi v poslanski zbornici s posebnim poudarkom izjavil, da pri projektiranih carinah nikakor ne gre za represalije. marveč da si hoče Anglija samo zagotoviti anuiteto one vsote, katero ji Irska dolguje po -pogodbi iz 1. 1922. Kakor hitro bo ta vsota dosežena, 'bodo carine zopet ukinjene. Iz te-«;a pa se vidi. da bo novim zaščitnim carinam kljub tej izjavi težko zanikati značaj represalij. da-si je v formalnem pogledu angleško stališče zelo enostavno in povsem logično. Ali težišče je sedaj na vprašanju, kako se bodo stvari dalje razvijale. Ko so v angleškem parlamentu razpravljalo o zakonu glede novih carin, je prišla vest. da je irska vlada deponirala doma vso ono vsoto, ki bi jo morala plačati Angliji. To se pravi, da je de Valera pripravljen hraniti vsoto, dokler spora ne reši — razsodišče; ta pojmujejo stvari tudi an- ga mojstra Franc Vraničar in njegov prijatelj Žagar J. Hafner s Trate, vulgo Stibernikov sta st odpravila zvečer na planinsko tu ro na Ratitovec. Do Cešnjice v Selški dolini sta se pripeljala z avtom in tudi tam prenočila. Da doisežeta Ratiovec še pred volnenim vzhodom, sta odšla planinca iz Cen j ice zelo zgodaj in sta res srečno prispela do vrha. ter se pri koči odpočila. Po kratkem postanku na Ratitovcu je zvabila zgodnja turista želja po planinskih cveticah v okoliško skalovje. ki je nekaterih mestih zelo nevarno in lokavo. Po dobri uri hoda sta prispela do kraja, ki ga imenujejo domačini "Altmauer". Vračničar si je izbral za iskanje planik lep kraj, Hafner pa se je ločil in se pričel spenjati po skalnati steni, ne da bi bil Vraničar za to vedel. Pri tem je prišlo do nesreče. Hafnerju se je -prožilo kamenje in že v naslednjem hipu je' odletel po skalovju, dobrih 15 m navzdol in obležal slednjič na majhni ravnici. Vraničar je hrušč kamenja slišal, toda si ni predstavljal, da bi se bilo moglo prijatelju kaj zgoditi. Ko pa le Hafnerja le od nikoder ni bilo. ga Iz Washingtona ko sporočili, da Rdeči križ ne bo pomagal lačnim veteranom, ki so se sedaj zbrali v Johnstowfnu. Pa. Kapitalisti imajo slab spomin. Kako naglo t-o pozabili na tiste iljudi, ki so jim pred sedemnajstimi leti pomagali ustvarjati milijone. Pa tudi Salvation Army je odrekla pomoč. To je vsekakor v popolnem soglasju z njenimi bo-žanstvenimi principi. cerkovniku, je spraševal, če sta- j«' pričel Vraničar iskati in klica-nuje v hiši št. 21 več strank in kdo stanuje, če >o bogati in če ima j00 ---------------------$ 4.— Dta 800 _______________________ $ 5.90 Din 400 ........................ $7-80 Din 500__________________________$ 9.50 Din 1000 ________________ $18.50 Din 5000 _________________________ $»150 Za lap ta MU vatjlh zneskov kot zgoraj ftava«ano. bodla* lirah dovoljujemo ia bolja pogaja. ;Va\ IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za topl&lUo $ 5.00 morate poslati___$ 5.70 »» " $10.00 " " _______ $10.80 " " $15.00 » "__$15.90 »' " $20.00 " " _ $21.00 •» $40.00 " »» ____$41.10 »» " $50.00 »» ** ____$51.90 Prejemnik d, profilu v««, nikar ne hudo. Ali hočete pogledati v žen- »if odidite.... po^lnnajte me do kon- iki oddelek.' ca. Zanimalo vas bo, kar vam |>o- — Zelo rad. vem.... V umobolnici ne boste zveneli nič i'.animivej&t*ga. Nikar še ne odidite! ■— Toda *r<>*|H>d ravnatelj me kliče, h«j vidite.... — D«, vidim. Ravnatelj ie ve. takaj hi rad preprečil najin pogovor, Kdo ve, kaj ne utegu*> zgoditi. ^frtrtJ« ninte takšen, kakor drugi. N«*bi<"iio.-it ni pri vvteh ljudeh eimko razvita. Morda ne zdaj zdaj ne 1h>-de mogli otresti groze, ki va* obide v tem peklu, morda va* moje muke tako pretre>ejo, da jim ho^te hoteli napraviti konec. To'bi bila >.a froMpodn ravnatelja presnet« neprijetna zadeva. Le poglejte ga/ opazujte jra skrivaj, (»a boste videli, kako je nemiren. Ali nkte morda novinar — Da. Nekaj takega. — Takoj .se mi je zdelo, da ste.... Zelo pozorni so napram vam. Pazijo, da bi čim mfcnj govorili z l>olninii\ kakor nam pravijo. Vašo p«ywrno"t odvračajo ml na*. Ko pa odidete, Ixwte mv-lili. da *te si ogledali umobolnico. Koliko sanio-prpvara!.... Videli lajate bolnico, prhe, prl.dališče. pralnico. v.»»e razen nmobolnih. C'e pa hočete videti uiuohotne. go*pod, ne zadostuje i-refati se z njimi. Treba je prodre-ti v tajino njihove duševne bolezni. I mobolnega »poznate samo iz mcgovora. Poaluiajte in?. Glejte, ravnatelj gre k nama. Recite mu, •1» bi >e radi z menoj malo |>ogo- meseca bo tega točno dve leti. v«.rili. Ne bo >i upal zavrniti vaš.- Vstopil sem kakor vi. prav kakor pro>nje, to je močan značaj in do- — i a.* namreč hiti. — Takoj pridem j.a vami. Ali bi iui dovolili, gci^pod ravnatelj, govoriti pet minut s temle gos|K>-dom — Prosim, prosim. Pravil vam bo. da je žrtev preganjanja. To je zelo zanimiv primer. Nič m? nikar ne bojte. Sicer pa *toji tamle paznik in tudi jaz ostanem tu v bližini. — Hvala..... — To je močan značaj, kajne! Ste opazili njegovo vznemirjenost! .Moja hladnokrvnost vas bo pa morda še Ik)1 j presenetila, če zveste, da je ta mož Ijlibček moje žene! — Kaj pravite? Zares? — Da, da; vidim, da si mislite: — Aha. ga že prijemlje!.... Ne. dragi gospod, prav nič me ne prijemlje. Kar vam zdaj povem, je le '"ista in gola ret-nica. In to je tudi krivo, da sem zdaj tu. V umoliol-r:ici me <1 rži zaprtega ljubček moje žene. Si morate misliti kaj stra-^nej.... Toda stopiva malo v stran. Tu prihajajo nekateri umobolni, k' jih vaša nevzočnost ra.rburja. Ravnatelj bi utegnil pograbiti to ugodno priliko, da bi prekinil najin pogovor in va* od vedel. Stopiva tu .sem k zidu. Tako, sem. Zdaj po čisto kratko: Gospod vstopil sem v ta zavod kakor vi. Sedmega dne prihodnje- ... kot radovednež, posetnik, v bro ve, da lahko človek v*e izgubi, sprem-tvu istega ravnatelja in i-e pokaže vznemirjenost. A dolgo-'st;j, pa,n,kov. Bil je krasen polet- dan, nekrliko soparen. viha- •asil va.N ne bom, o tem ste lahko prepričani. Pa naj bo. Toda.... Oprnutite, gospod ravnatelj, da va.s tako zadržujem. — O, prosim, pranim, saj ni tako ni oznam. -,'in se boril z njo. samemu sebi ni-.s.-iii verjel, krotil »em *«• z vmi silo - v o je volje. Molčal sem. zalezoval svojo ženo in preža!. T Zlatokopi ..................._........... Ženini naše Koprnelo ......... Zlata vas ............................... Zmote in konec gdt. Pavle ... .ti .45 Marta. Semenj v Ricbmondu, 4. dejanja ........................................... .30 Ob vojski. iKrokaz v Štirih slikali „...30 Tončkove sajne na Miklavšev večer. Mlfldlnska igra a petjem v 3. dejanjih ........................................JO R. U. R. Drama v 3. dejanjih 8 predigro, (Capek), ves............... .45 Tigrov! lobje....................................-I*— Tik sa inmto .............................—M7i Tat K. (Bevk), trd. ves. .....................75 Tri Indijanske povesti ____________________M. Tnaet. sne. roman ...................„,.,...lit Trenutki oddiha ..............................JO Turki pred Dunajem .......................JI Tri legend« o razpelu, trd. ves. ____65 Tri roie .........................................JI Tiso* In ena noč: I. z vosek ----------------------------Ui II. svesek ..............................1.40 III. svesek.................................lji 3 KNJIGE SKUPAJ.............3.75 Tisoč In ena noč (Rape) ves. mala izdaja ........................I— Ugrabljeni milijonar ................ 1.29 V krempljib inkviikijo _________________1.3i V robstva (Matl«č) ......................1.25 V gorske« zakotja _______________________JU V oklopojaku okrog sv sta: 1. del __________________________________________J# 2. del......................................M OBA SKUPAJ________________________1.60 Toliki Inkrizltor _____________________L— Tem (Waldova), brofl....................U Vojaka na Balkanu, a slikami -.......25 Zbirka narodnih pripovedk: I. del ............................... II. del __________________________ .45 .40 .46 Znamenje Mirih (Doyle) ________________JO Zgodovinske anekdote ........................JO Z ognjem In mečem Zločin in kazen: I. In II. cvesek vezana .1............. Zgodbe Napoleonovega bazarja vezana .................................. Zgodbe zdravnika Mozaika_____ Sati pantar ___________________________ ............J.— ...1— ...1.25 ......60 .....JO ......70 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. iv. Vojnomlr ali poganstvo 2. za. Hode, brezdno ______________ S. s«. VeoalO povesti ______________ 4. sv. Povesti to slike ____________ 5. sv. Student naj bo, — Na« ..-35 ...Jfi Vrtnar, (Rabtndraaatb Ta gora), trdo rezano broHrano Volk spokoral t trdo vesano_____________ Vojni, mir aH pogaaatva^ 1 V pusti v Je Ma, III. sv______ Valentin Vodaika izbrani Vodnik svojensa naroda ... Vodnikova pratika L 1027 L 1026 Vodniki ta .70 SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ...........................................——.JO 4. zv. trdo vezano. Vaebujo S. povesti -...........................................BO 5. sv. trdo vesano. Vinski brat JO 6. sv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ------------------------------------J6 IGRE Boooikl trgovec. Igrokas r 5. dejanj .60 Crran de Bergerae. Herifna komedija v petih dejanjih. Trdo vezano -------------------------------------L70 -75 -60 drama v 4. dej. .... s morja, 6. dej..... železnica* 3. dej. Revizor, 5. dejanj, trda vezana .......75 Veronika Deseni&ka, trda vez _______lJi Za krii in svobodo, Igrokaž t 5. dejanjih ...........................................J5 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj ............66 5. zv. Po 12 letih. 4. dejanja...........60 Zbirka ljudskih 1?er: 3. snopič. MUn pod zemljo, Sv. Neža, Sanje .............. ..............JO 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok ...................JO 14. snopič. Sv. Boitjan, Jnna&ka deklica. Materin ibagoslov ............JO 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža..............................JO 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka .......................JO PESMI in POEZIJE Akropol is In Piramido _____________.J# broširano ......................................Ji A zašel, trdo vez.................................1,_ Balade iu romance, trda vez ........1.25 Bob za mladi zob, trda ves ..........„40 Kraguljčki (Utva) ..............................65 trdo vezaifo ..............—___________..466 Moje obzorje, (Gangl) ....................1.25 Narcis (Gruden), brol ....................JO Primorske pesmi, (Gruden), ves.....J5 Slutne (AJbreht), broS. ________________«30 Pohorske poti (Glaser). broi..........«60 Težko je odločiti, da-li tiči za novimi izumi resnično pozitivno jedro. Kdo bi na pr. pri znamenitih "smrtnih žarkih" ločil zrno otl plevela..' Anglež Matthews je leta 1926 zvodil angleško in italijansko vlado za nos, češ. da je izumil brezžično uživanje eksplozivnih snovi na daljavo. Z veliko težavo in šele po preeejsnjeiH času so dokazali, da je goljufal s skrito žično napeljavo. Po Matthew.su je bilo se mnn£o "izumiteljev smrtnih žarkov", toda do danes ni podal še noben neoporečnega dokaza. da mn to ime pritiče s polno upravičenostjo. S problemom o drobljenju atomov je ista. Eden najpredrznej-ših pustolovcev je bil dr. Frie-drieh .Jonas, ki je pod imenom £rr»fa Hohenaua in celo let«. 1028 na londorn-ki konferenei .svetovne energije poročal o svojem '«te-mu za pridobivanje ogroiiuiili energij iz niča z drobljenjem atomov. Xeki reporter ga je razkrinkal kot predkaznovanega slepar- ja- Italijan Saverio Xatella je "pridobival" s skrivnostnim aparatom eelo "energijo iz zvezd" in je ž njo prižigal električne žarnice. Končno >,e je izkazalo, da je njegov »parat samo navaden dina-mo . .. Berltnčan Alfred Vhiniann. tehnično popolnoma neizkušen človek, je "kuril" avtomobil z vodo namtNtu z bencinom in je počenjal še marlsikaksiie podobne čudeže, toda v-e. tu mu je rabilo Ie za to. da je velikim industrijskim koncernom izvabil težke milijone. Neštetokrat pa >e v ostalem dogaja. da je kakšen izum padel v vodo samo zategadelj, ker je prišel prezgodaj. Ganswindt. ki živi danes v najbridkejših razmetali, je prvi izumitelj trdega zrakoplova — a manjkalo mu je Zeppe-linove energije, da bi svoj načrt tudi uresničil. Pred dvajsetimi leti smo menili. da ~e boi železniški promet v bodočnosti razvil na enotračnih tirih in so tudi izumili stabilizira jočo vrtavko. ki naj bi odvrnila nevarnost, tla bi se vlak prevrnil. Toda železnica na eno tračnico je šla v ropotarnico in tehnika je v zadnjem časti našl«a druga pota. Znameniti rotor, ki naj bi zre-volueijoniral vso plovbo, se ni mogel tu uveljaviti, njegov princip so izkoristili samo za Motiso-če novih ventilatorjev na avtobusih. tramvajih, železnicah. Mali avto inž. Graichena. ki ga poganja stisnjeni zrak in ki se mu zaloga tega stisnjenga zrakn obnavlja samo z vožnjo navzdol in s — -tre-li iz puške, pa »e danes ni našel finaneieraV Mnogi i 2 um i *"e nikbli ne uresničijo, ker zapadejo že ob svojem rojstvu — smešnosti. Nemec Bi-schoff je izumil 'puščavno ladjo', ogromen zaboj ira štirih, kakor hiša visokih kolesih, ki naj bi posredovala udobno vožnjo preko Sahare. iZadeva se je rodila seveda mrtvo, pač pa se je med tem pokazalo, da je najboljše prometno sredstvo v puščavah letalo. "PušČavna ladja" pa zavzema častno mesto med izumi, ki so prišli — prepozno. Izumov, ki so o-stali sanja, se 'bas v zadnjih letih ne manjka in zadostuje, če navedemo neštete poskuse za pridobivanje energij iz morja, vulkanov, vetra in .solnčne toplote, ameriške "ljudi-stroje", robote, metode rJh spreminjanje neplemenitih kovin V «lato. "epohalne" medicinske izume itd. Vrednost izumo ne da premeriti preče^tokrat pač šele po letih in marsikatera domislica, ki so se ljudje smejali, je pozneje spravita svet za dober korak na- prej- 30 I jer, jutri v nasprotni strani v Bettenfeld, to-— Pojdi domov, — mu reče skrbno. — stran Lanscheitla in onstran HllpperJfth, ve-Prehladil si sc. Ježeš celo noe tukaj v jar-Ulno sem in tja od vasi do vasi. Tja do Maild-ku. Pojdi, jixeva! — Hotela se .K' prijeti erslieida je iiodii in eelo do Dailiia. Po vs> j toda ])ahne jo /.a pazduho in t^a peljati, vstran. — Ho«v-eA me ueiti r-ednosti; pusti me. ti terejalka! Xe potre'.mjem nobene pridige;1 kar pojdi! — Treplje z nogami in maha z rokami, izgubi ravnotežje 111 se zopet zvrne v jarek. Ali se je kaj pobil? Prestrašena eaka nekaj minut, nato pogleda navzdol. Tam lezi z zaprtimi očmi 111 odprtimi usti. bled kot mrlič. Zdaj pa se oglasi njegovo enakomerno smrčanje. Barbka teče proti vasi. Pozabila je solato. Močno potrka 11a Moffertovo kočo in takoj vstopi. — Luca, tvoj mož leži zunaj — Beseda ji obstane v grlu. Tu sedi orožnik iz Oberkaila in ziblje Luro v svojem naročju. Malo v zadregi poskoči Luea. — Kaj pa je vendar ? — vpraša nejevoljno orožnik. Barbka jeclja: jarku, pojdite, gremo! okoliei je bil poznan, v ožjem in širšem krogu. Gostilničarji so ga bili veseli, kadar je prišel; imel je namreč navado, takoj vreči na mizo svetli tolar. — Tukaj, vzemi si račun! Včasih je tudi zmenjal kakemu Kmetu, ki je bil vesel, ako je mogel zamenjali svo plesnivi bakrenii in niklasti denar za svetle tolarje. Nobenega pomanjkanja niso več trpeli in vendar je bil P< terček zelo slab. Še nikdar poprej nm niso uči tičale tako globoko pod čelom. Boječe iu potrto je povešal svoj pogled k tlom. Samo, kadar popii nekaj kozarčkov žganja, so mu zaiskrile oči. Tedaj pa so njegove temne oči zažarele k«»t živo V divjem veselju je IVterček tedaj bil nb mizo: — Koliko velja svet t\ — In pil je ter pil, tla se je oiiesveščen opotekal. JVž in sneg ga nista streznila, omabovaje se je vlekel po samotnih eestah skozi temne „ . gozdove. In takrat je divje govoril sam s Tvoj moz lezi zunaj v, ,eboJ KH-.ll je .Ja^las Z111<.rjlll drevje in je Oton Zupančič: . Sto ugank-------------------------------- Vijolica. Pesmi za mladost .......... Zvoniki. Zbirka pasaij Sa slovensko mladino. Trdo vezano .......... JS$ ..60 .JM ..M Zlatoroc, pravljice, trda vez Knjige DpaiJjamo popoln« Dfoeto "GLAS NARODA" «!• W. ti TRAGIČNA SMRT V Sarajevu se je pripetila težka nesreča. Hči trafikanta Zorka Živkovič je bila s svojim fantom y kavarni in domov grede je kre-niha po železniški progi, ki dela za mestom oster ovnek. Privozil je vlak in lokomotiva je zagrabila Zorko ter jo strahovito raz-mesarila. Po eni reraiji je slo de-' kle prostovoljno v smrt. — Pustite ga ležati, — pravi orožnik in si zaviha brke. — Toda lahko ga doleti smrt, je zelo slab. — Kaj mi poveš { — Luea postane radovedna in prosi Barbko, da ji pove vse natančno. Toda niti za trenutek je ni minil njen veseli smeh. — V jarku, — eelo noč ?! Ježes. ubogi Peterček! Da, tako je; vedno se potika <»-krog. Barbka. bodi tako dobra in mi pokaži kraj. Ko greste obe ženski iz koče, pridejo Tina, Liza in Veronika. Videle so, kako je tekla Barbka. Njihove oči so radovedno žarele. — Kaj se je zg »dilo i — Peterček — v jarku! Haliaha! Tina se zvija od smeha in se drži za sence. Od veselja vriska 111 maje z glavo, da se ji razpustijo temne kite. — Haliaha, —>e smejete Veronika 111 Liza in Luea se smeje z njima — Gremo ponj. Pojdimo! V diru, razposajeno kričeč. Lasje jim vihrajo po zraku 111 krila jim frfrajo, ko drvijo za Barbko po stezi v dolino. Ni bilo prvikrat, da je prišel Peter pijan domov. To je bil že kar njegov posel, hoditi od vasi do vasi in posedati po gostilnah. Odkar je "podedoval", ni več delal. Ne da bi bil prej mnogo delal, toda sem 111 tam je kaj brkljal in s popravo cerkvenega lestenca je eelo napravil mojstrsko delo. Župnik ga je eelo javno s prižnice za to pohvalil. — Zdaj mu ni več treba delati, — reče Luea in zadovoljno pogleda 11a svoje lepo krilo. Kmalu po plesu 11a Oberkailu je prišlo blago in Peter je pismonoši na polici pri oknu ponosno odštel osem trdih tolarjev. Bili so še 0111 stari tolarji, katere si je izposodil pri Krumscheidu, dolarji z različnimi napisi, kot: tkBog z nami, Bog blagoslovi domovino, Bog — čast — domovina. Na tolarjih ki jlli je zopet dobil stari Krumscheid, sta bila glava in napis manj jasna. Gotovo so šli že skozi mnogo rok. Pod prsti so bUi mastni, zareze ob robu so bile obrabljene Toda bili so pravi dolarji in veselo cmokaje jih je starec zaprl v omaro, srečen, da je tako brez vsake težave prišel do svojega denarja. Nek čuden nemir se polasti Petra. Bile so noči, ko sploh ni-prišel domov; zopet noči, ko je bil doma, toda je v veliko Lueijino začudenje prilezel k njej v posteljo šele ob jutranji uri. Privadila se je na oboje. Ker ni imela nikakih misli, ga tudi ni več vpraševala: — Povej, Peterček, kaj delaš tako dolgo tam v čumnati? — Nekolikokrat je zarenčal nad njo; — Jezik za zobmi in se brigaj za svoje stvari! Zd^j se je valjala po stelji; kadar ga je slišala kaj ropotati in se ji je zazdelialo, se je obrnila proti steni. Vedno je bila vesela. Vsa vesela se mu je vrgla okoli vratu, ako ji je kdaj prinesel kako malenkost s svojih potovanj. Enkrat je bil 11a Oberkail, zopet v Spang Dalilen; zopet en dan v Grošslittgen, nato zopet v Ober-Oefflingen; danes v Musweil- ! mahal in otepal z rokami kot norce. Obleka mu je mahedrala ob telesu, gov j obraz je bil suh in vendar so se babe obeša-■ le nanj k«rt čebele. Danes ta. jutri druga. Tina ga je pi»poiiioma obvladovala. Plamte-la jc okoli njega kot ogenj ob suhi brsti, in objemala ga je in šegetala, dokler se ni vnel. Tedaj pa je bil tudi v stanu zagoreti in vse skrbi so s<* razkadile; sieer samo za nekaj trenutkov, toda v teli trenutkih ji je izpolnil vsako njeno željo. Bila je nenasitna; zdaj je poželela to, zdaj t<>: broško, ruto. prstan, predpasnik, sladkarije in razne pomade. Moral jo je enkrat peljati seln. enkrat tja. Prilizovala se 11111 je in se mu branila, obljubljala je in odpovedala in ako ji ji* kdaj jezen zaklical: — Pusti me v miru in pojdi mi izpred oči, — se 11111 je smejala v obraz. — Pojdi mi izpred oči! Teci k svoji Luci, tam moreš gledati, kako s«1 ž njo zabava orožnik iz Oberkaila. I11 ni govorila neresnire. K«» jr prvikrat zalotil orožnika pri Luci, je tulil v divji ljubosumnosti. S stisnjenimi pestmi mu je div- je pretil: — Ven, ven! rbijem vas — ven, nesranmež, vm! Orožnik je šel; njegovo dostojanstvo je bilo užaljeno. Samo 11a pragu se še enkrat obrne in mu zapreti s kazalcem desnice; — Samo pazite! Razžaljenje višje oblasti je kaznovano z zaporom. — Vi — posebn i vi, — in pljune 11a tla. Petru se zdi. kot bi o-rožnik nepredirno gledal na vrata čumna-te. — Vi sploh nimate nikake časti, da bi še kaj govorili. Od vas zahtevam za sebe spoštovanje, drugače pridem enkrat in vas zgrabim za vrat; vi tepec! Zapre vrata in naglo zapusti negostnljub-110 hišo. — Kaj misli s tem f — zavpije Peterček; njegove oči se neprestano vrtijo. — Molči. Peterčk. molči! — Bala se je svojega moža. — Jaz naj bi se pazil in me bo prijel za vrat l\ — mrmra Peter. Tedaj pa zatuli: — Kaj je rekel o tej čumnati — kaj i Odgovori! NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" ODA" NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 3, 1932 ' THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A Trpljenje ljubezni B ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. H- SB5 9 (Nadaljevanje.) Pred dvajsetimi leti se je poročila s Srečkom Hočevarjem iz /jubezni — iz katerega vzroka bi drugače postala njegova žena kot hči premožnega tovarnaja? Toda človeško srce je izpremenljivo. Polagoma se mlada zakonca v teku let v svoji notranjosti odtujila Nič -kopnejra ju ni več vezalo. Ako se je kdaj slučajno domislil, da ji je pokazal svojo ljubeznjivost, od tega ni imela ničesar. Ta IjubeznjivoNt ji je bila nadležna in neprijetna. V njej je živelo veliko hrepenenje — hrepenenje po nekaj čudovitem — in s tem velikim hrepenenjem v svojem srcu je 'prihitela, drugemu v naročje. Kako se bo končalo, na to se ni upala misliti. Proti svoji pre-mišljenosti in prevdarnosti je živela samo srečni uri. Včaisih je bilo v njej tudi tiho čakanje, da bi hotel kdaj govoriti o tem. Kako lepo bi bilo. ako bi kot njegova žena mogla biti vedno pri njem. Toda nikdar ni izgovoril besede: ločitev! In kako rada bi prevzela nase vse neprijetnosti, vse govorice, ako bi dosegla srečno svoj cilj. Srečko bi ji gotovo dal prostost. In če ne bi hotel, bi vseeno jnoral, ker je imela več kot en sini vzrok, da je mogla dobiti ločitev zakona. Ker pa o vsem tem Kado ni nikdar govoril, jo je napolnjevalo c bojaznijo. Kajti prinesla bi mu vsako žrtev. fcten zaročenec gospodične. Toda nekaj je Uli povzročalo bolesten olnutek; vedno povpraševanje dobre in zelo radovedne gospe, kdaj bo poroka.! — O, gospa, Rodič, tega še ni mogoče določiti! Ne veste, kako je pesnik — vse je tako negotovo. Najprej mora Biti njegova drama končana; od tega ga ne sme nikdo odvrniti. Pritrjevalno prikima gospa, — seveda, razumem, dobro razumem! To mora biti prijeten občutek imeti pe-snika za zaročenca. Ko bo enkrat njegova drama igrana, tedaj pa bom dobila vstopnico — —■ Seveda, gospa Rodič, celo v parterju, kadar pride do tega. — se smeje Ula. (Dalje prihodnjič.) V UMOBOLNICI (Nadaljevanje s 3. strani.) gnal veter po cest', ga je splašil. t boj. Kar so zažarele luči. Ko sta Malo je manjkalo, da se nismo' ^e Eva in Beaunieux ustavila pri prevrnili v jarek. Beaunieux je pa1 \liodu na oder, sta zagledala pre-ukrotil konja z krepko roko. Bili strašeno in osuplo umobolno, memo pred umobolnico. Težka želez-J žikajočo v močni svetlobi z očmi na vrata so se odprla in zaprla. Bi-} in odganjajočo z iztegnjenimi roka-li smo zelo razburjeni. Nebo se je mi nevidnega napadalca. Nesrečni- 5. poglavje. Velika, plavola.sa. z zmernim, pa dobrim okusom oblečena mlada dama prestrašeno krikne, ko ji nekdo od zadej potisne roko pod njeno pazduho. — Mirko! — Njen obraz ves žari, — koliko časa se že nisva videla! Ottem dni! — Poglej, ria, pa vendar še živiva! — Mirko z iztegnjenim vratom gleda njen obraz, ki je bil zakrit z velikimi krajci klobuka, iz konjske žime. — Toda tvoje svetlice so me pozdravile in zahvalim se ti zanje. Tla lahno zarili. — Tako veliko je bilo moje hrepenenje! — prizna tiho, — zato sem se upala priti. — Pa me, žal. nisi našla. Kaj je rekla mati? — Bila je prijazna kot vedno. Tvoja mati je dobra. Pa vendar — mi je vse tako nekam tesno. Saj veš — Ula vzdihne — da me ima tvoja mati rada. čutim v svoje veselje — Mirko stisne njeno roko. — Tvoje čustvo je pravo. — Kaj nameravaš danes. Mirko? — Zdi se mi. da vedno misliš, da imam vedno kak namen — ne! S teboj hočem biti. — Zares.' — Sreča ji skoči iz modrih oči, da so žarele kot temni safiri. Hodita po razsvetljenih ulicah in opazujeta bogato okrašena izložbena okna. — Mirko, poglej krasno modro lisico! — vzklikne Ula. ko po-Htane pred neko trgovino s kožuhovino. — Ali bi jo rada imela? — jo šaljivo vpraša. — E, kožuhovine ni mogoče plačati, saj midva ne, — pravi Ula. — tako visoko ne gredo moje želje. — Toda Miklavž mora vendarle kaj prinesti, Ula --? Pri nadaljnji hoji se še bolj stisne k njemu. — Vem sicer kaj —. iNekaj kar bi me neizmerno veselilo, — ako bi bila tvoja drama gotova. z Nekoliko ozlovoljile so ga te besede. Ula je bila vendar vedno tako tankočutna in prevdarna ter je vedno zadela pravo. Toda z z ozirom na njegova dela ga ni popolnoma razumela. Tudi najmanjši opomin ga je vznemiril. Tega nikakor ni mogle prenesti. — Da tega ne morete dočakati! Mora nekaj biti. kar morate črtkati! Četudi ne delam in ne pišem, me vendar oblivajo misli, kalijo in poganjajo. Toda pustiti jih moramo, da dozore. Seveda, kdor živi v vsakdanjosti, tega ne more razumeti. Njegova majhna nevolja jo je napravila popolnoma nesrečno in naglo obrne pogovor na nekaj drugega. Kako malo je bila zadnja dva tedna skupaj z Mirkom. Drugi, katerim se je morala umakniti, so ji vzeli njenega ljubega. Pa nikdar ni ničesar rekla, četudi je pogosto imela dovolj povoda, da bi jokala. Ostala zve-hta svojemu sklepu nikdar se pritoževati in mu kaj očitati. Zadovoljna in srečna je bila. ako je mogla biti ž njim skupaj kako uro. S gvojim pametnim ravnanjem je dosegla, da njuno medsebojno razmerje ni bilo kmalu končano, kakor je navadno, temveč se je Mirko privadil na njo, — Mogoče je v njeni notranjosti popolnoma tajno živela m!-*el. katero so podprle besede njegove matere, da jo bo Mirko vendar enkrat poroč:i. In Mirku ne bi bilo ža.l — nobena ga ne bi tako zvesto in požrtvovalno ljubila kot Ula. Vse. kar bi ga moglo ovirati pri njegovem delu. je hotela spraviti s poti. Njegovo navado je dobro poznala. Saj je bil njen Bog! Toda nikdar mu ti i z nobeno besedo namignila, da ne bi izgledala vsiljiva. Našla »ta se v prostosti brez vsake obveznosti. Njemu je hotela vse prepustiti. Tako ali tako — bilo je vseeno. Ako se je hotel Mirko od nje ločiti, nikdo mu ni mogel braniti — toda komu drugemu se ne bi več vdala. Priložnosti, poročiti^e je imela več kot enkrat. Celo visoke in odlične snubače je odslovila, samo da je mogla ostati pri Mirku, četudi ji ni dal nobene obljube. Toda njena ljubezen je bila tako velika, da ni mislila na nič drugega, kot na svojega ljubega in njegovo srečo! Ula ga povabi, da bi večerjal pri njej. ko jo je hotel peljati v neko restavracijo. Z njenim -predlogom je bil zadovoljen, ker je bil nekoliko utrujen. Prejšnja noč mu je vendar ležala v njegovih udih. 2H veliko vnemo kupuje — stoj, danes si moj gost, torej nimaš nobene besede — ga zavrne poredno, ko ji je ugovarjal zaradi prevelike potrate denarja; kajti vse. kar je rad jedel, je kupila — paštete iz goajih jeter, sardine, ribo salmon, 'prekajeno jeguljo, najboljši ttir in še /ruge narezke. Popolnoma se je počutila gospodinjo, ko mu da v roke zavitek. Ko ji reče prodajalka "milostljiva gospa", začuti grenko-sladek sunek. i? poulično železnico se nato peljeta na njen dom. Že šest let je stanovala v prostorni sobi v hiši vdove nekega uradnika. Sobo *i je lepo in udobno uredila s pisanimi blazinam, prti, slikami in cvetlicami. v Postelja in umivalnik sta bila z umetno steno zavarovana pred pogledi gostov. S svojo gospodinjo se je dobro razumela. Gospa Rodičci^ jo je zelo spoštovala, ker je bila tako tiha in je vedno točno plačala. Medsebojno sta si izkazovali vsakovrstne uljud-uosti. "Oo»poda doktorja" je goapa (Rodičeva popolnoma zaklenila v svoje aree. Ž njo se je šalil, pripovedoval razne šale, da se ni nikdar mogla nehati »mejati. Nič drugače ni mi&lrla o njem, kot da je po- oblačilo. Pralnica — prhe — kopalnica — oolnica — vse, kar so vam prav 'var pokazali, gospod. Tu pa tam /omreženi hodniki, kjer se izpre-.lojaj^ ifTolčeči "bolniki", in stene, ki se za njimi nekaj godi.... Bil sem nemiren, razdražen. Evi se je poznalo na obrazu, da je utrujena in da trpi. Mislim, da je tisti hip res trpela. Tudi najpodiejše duše se upirajo zlu, ki ga snujejo. Slednjič je naju Beaunieux odve-del v gledališče. Pokazal je nama strojni oddelek in stopnišče v kletne prostore. Potem sva morala z ženo po mračnih stopnicah na oder. Sel .sem naprej in v temi sem se zaletel v kuliso. Beaunieux je vzkliknil: — Počakajte. takoj prižgem luč! — V naslednjem hipu .se je prikazala izza bližnje kulis" ženska postava, .-kočila je k meni, me prijela za roke in vzkliknila: — Rešite me! Zadržali so me tu. ko sem si hotela nekoč z materjo ogledati umobolnico.... R-ešite me! — Bla-zna! Le kako se jim je mogla izmuzniti in p ribeza t i sem! V strahu sem n-kleval. Oči so se privadile temi. Z vrha stopnic sem dobro videl, da ima moja žena glavo naslonjeno na ravnateljevo ramo. Nujne ustnice so se bile strnile v dolg poljub.... GokjkhI. ne vem več. kaj se je takrat godilo v meni. To je bil strašen udarec, nepopisna bolest. Toda ostal sem gospodar nad samim se- — Saj že grem, gospod ravnatelj.... Kod, prosimi TodV Oprosti-t?, pred vami pojdem.... Gospod ravnatelj priznati moram, da me e ta človek "bolnik", kakor mu pravite vi, zelo razburil. — Ah, da. Ljubček njegove žene .vem.... Ubogi dečko, bilo hi bolje, če bi ga mučila manija veličine. — Glej no, glej. lic lic, vi ste zares zelo prebledeli.... Kaj ste tako Initio nervozniPazite, to se mora ločiti. Hm, hm! Vražja strela!.... Toda dovolite, gospod, gotovo o-prostite majhno strokovno radovednost psihiajtru, ki se je tako zagrizel v svojo vedo, da brez nje ue more živeti. Rad bi namreč vedel. ali so bili med vašimi predniki alkoholiki PRVI MORSKI KABEL SHIPPING NEWS 10. septembra: I'unt«- (ir-uide v Cf-novo St;it»-inl.im v l-'iil<-Kne fiir Mer i'hain|i)ain v Havre St. Lijus v Chcibuure tn Hamburg 11. septembra: Pennland v Havre 13. septembri: Columbus v Cherbourg tn v ltremcii 14. septembra: Jlc »I- Franve \x Ilavrp Mauirtania v t"herl».i>rg Pres. 1 loose.'* It v Havre 4. avyusta: New York v Clierlmurg in Hamburg ci ob strani sem stal jaz, neprenn čen. s krvjo zalitih, izbuljenih oči. Težko sem zahropel: — Pojdiva od t of 11 Zdi se mi.... zdi se mi, da se .ie i»;i ravnatelj tisti hip škodoželjno nasmehnil; njegov smehljaj se jf pa komaj videl. Mož je čudovito hladnokrven in tudi pogumen. Nevarnost ga mika. Zdi se mi. da je bi! »zapičil v moje zbegane oči >v<»j zmagoviti pogled. Stopal sem liki stroj proti Evi, ki se je umikala pied menoj. Očarale so me njene blede in drgetajoče ustnice, ki jih j" malo prej poljubljal drugi. — Pojdiva odtod! — sem ponovil, — nemudoma hočem odtod, nemudoma. lazumeš, vlač u ga ! Bala se je in kričala : — Jean! ' Kaj si znorel ? Beaunieux je pa mirno pripomnil: — Seveda je znorel. Saj sem vam pravil, da ni pri zdravi pameti. Zdaj menda ne dvomite več. — In prav je imel___Da. da, ti- ^ti hip sem čutil, da se me polašča blaznost. Pogled mi je ,zastrl rdeč t Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N it Ravno pred 10 leti se je rodil na Angleškem Cli. Tiluton Brigh+.j ki je položil prvi morski kabel med Evropo in Ameriko in s tem omogočil, da je prispela vest iz Evrope v Ameriko v nekaj sekundah. dočim je bilo prej treba za to več tednov. Že s 15 leti je dobil službo jiri angleškem elektrotehničnem podjetju. 5 let kasneje je bil ž v službi pri telegrafski druž ■bi. katere ravnatelj je bil nje-prov starejši brat. Ta družba je prepr'edla vso Anglijo s telegrafskim omrežjem. Za tem se j«' lotila nove naloge, zvezati namreč Anglijo in Irsko z morskim kablom.. Del tega kn.bla je že položil Bright. Ta kabel je "bil tretji kabel na svetu, prejšnja dva sta pa ležala na dnu Rokavskega preliva. Beta 18fK» se je pa ustanovila "Atlantska telegrafska družba" z namenom, da zveže s takim kablom Evropo in Ameriko. Njen šef-inženir pa je postal Bright. Celili fi mesecev so delali kabel, ki naj bi zvezal Evropo in Ameriko. Vsaka milja tega kablu je stala 00 funtov šterlingov. Ko je bil kabel izdelan, so ga v velikanskih 5. avgusta: 11-ti.ierle v i-M land v 6. avgusta: l.nropa v I-afiiyette Vec-.idam v si: r Mer 9 avgusta: viatha.n Cherbourg Havre Cherbourg In v v Havre r Cherbourg In v Cherbourg Bremen v Bouloftn« 15. septembra: firemen v "JherbourK in v l".r»"ni«-n Hamburg v Cherbourg in v Hainl>iJr< 16. septembra: Olympic v Cliorbourn Minnvwaska v Havre 17. septembra: Aresini>ir v Clierhourg Pennland v Havre 13 avgusta: .^•jrusius v Členov«! Mmnetor.ka v Cherbourg Statfinlam v Cti*?rbourg In v Boul<-iT>e sur Mer 15 avgusta: Cleveland v Cherbourg In Hamburg 17 avgusta: H'h liamtw au v Ila»*re Pres. Itooseevlt v Cherbourg In Hamburg 13. avgusta: IUtpriga ria v Cherbourg 1 'Tii n v liremi'n Hamburg v Cherbourg iu Ilutiitiure M.-r 20. septembra: Leviathan v Cher Lour g 21. septembra: l'arts v Havre 22. septembra: Stuttgart v «" I »»-utsi-hla n.l v ». h 23. septembra: .M.i.ji-fli'- v Oh* r!»oiirie West« inland v Ha>rt 24. septembra: sati i:m.\ l.afayei t«- v Itot t*Tal;l ril Cleveland v •rbi.tiris In v Fi'**in«-n rbourg in v Hamburg V* TI >T limn l'j»uv'kti* fnr Ch-.-rbi urg Iu v M*r Ha mhur? 19 avgusta: Majesti«- v BelBeriland "hf-rbourg / Havr« Eva je od groze na vso moč zakričala. Umobolna je krčevito za-plnkala, potem je pa zatulila liki hijena, oznanjajoča smrt. Beaunieux si je obupno prizadeval otre-sati se me. toda. sem videl, kako mu stopajo oči na čelo in kako mu silijo iz ust pene. Zal so pazniki, ki so čakali spodaj, zaslišali krike in prehitro prihiteli ravnatelju na pomoč.... V naslednjem hipu so me že stiskale njihove krepke roke. Moje moči so se podesetorile. Z močnim razmahom sem se iztrgal paznikom iz rok. Iloteli so se me /.nova polastiti. Branil sem se ko besen — z nogami, pestmi in zobmi. Bili so vsi okrvavljeni in po-lolčeni, ko se jim je slednjič po težki borbi j»osrečilo potisniti me v ■•hmotno celico. In zdaj je tiho že dve leti.... Dolgo sem bil med "besnečimr\... med norci, ki se divje reže. ki nepopisno trpe in so strahotni.... Moje možgane je odpor izčrpal in besnost lae je polagoma minila, obenem sem pa dobival sive lase. Zato sem zdaj med "mirnimi", "preganjanimi". Sam ravnatelj se mi zdaj več ne l oji in nima se česa bati, kakor vidite. In zdaj ne upam več, da.... — Gospod, obžalujem, da moram napraviti konec pogovoru, ki va.s menda zelo zanima. Toda pozno j.* že in če si hočete ogledati še žens ski oddelek, se morate.... iblajj;. popadla me je krviželjna zvitkih naložili na ansrleško bojno besnost. skočil sem ravnatelju na ladjo "Agamemnon"' in na ameri-/atilnik in ga začel besno daviti, ško fregato "Niagara". Po velikih slovesnostih sta začeli ladji pola-kati kabel. Kmalu je začelo nagajati viharno morje in drugi dan je Bright več ur sam vodil polaganje kabila. Ko pa se je za trenutek oddaljil od naprave, ki je spuščala kabel v silno morsko globino, se je kabel odtrgal in 250 milj dolga žica je bila izgubljena. Ta nesreča je grozila, da bo podjetje propadlo. Edini Bright ni obupal in je prodrl s predlogom, da poskusijo znova. Po dveh letih sta se zopet sestali ladji na sredi j med Ameriko in Evropo in poskusili zvezati oba kontinenta s kablom. Kljub temu. da je Bright izumil nove stroje za polaganje kablov, se je kabel vendarle trikrat pretrgal in izgubljenega je bilo zopet 130 milj. Tretji poskus se je začel 18. julija istega leta in 5. avgursta se je vrnila ladja "Agamemnon" nazaj na Angleško, kabel pa je bil srečno položen. Ko je izvdšil to veliko delo. je bil star 26 let. angleška kraljica Viktorija pa mu je za zasluge podelila plemstvo. £0 avgusta: SATI K.VIA V TRST Milwaukee v Oherbourif In Hamburg V.»«en«iain v Cherbourg In v Boulognr sur Mer 21 avqusta: Columbus v Cherbourg In v Premen 24. avgusta: S'UMgart v Cherbourg In v Bremen L'«fUtschland v Cherbourg In v Ham burp 26. avgusta: » Conte Uianoamano v Genovo Homf-ric v Cherbourg Wrsternland v Havre 27. avgusta: lie de France v Havre M in;n-w:i«ka v Cherbourg Rotterdam v Cherbourg in v Boulogne 8>ir Mer 30 avgusta: I.eviathan v Cherbourg Ijjfayette v Havre IVes. Harding v Cherbourg In v Hamburg Biemen v Cheihourg In v Bremen 31 avgusta: Olympic v Cherborrg Aquitanla v Cherbourg Roma v Genovo 1. septembra: Generla v. Stuel.en v Bremen New York v Cl.eibourg in Hamburg 2. septembra: Paris v Havre Minnetonka. v Havre 3. septembra: Veendam v Boulogne but Mer 6. septembra: VL'IjCAMA V TRST 7. septembra: Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre 8. septembra: Berengaria v Cherbourg brendcn v Cherbourg in Bremen Albert Balin v Cherbourg in Hamburg 9. septembra: K v ropa v t'herbourg In v Bremen France v i I t vre Pennland v Havre 25 septembra: Kuropa v i'lii>r1miiij in v Hremeri Westernlaml v llavr« 28. septembra: Pr«-s . I larding v llavr* 29. septembra: B» r«-nearia < h»*tbourg Člen. v Sle'il« n v Rumen I New York v Cherbourg iri v llumlii' * '. 30. septembra: Homeric v ■ "h tI"m rn Miru: rtoiiU.t v Havre 1. oktobra: I'., de Franc« v ll.»vre 'tremen v •.*ii.ti>oui e in v itroin»n Mi!waul.<-e v " "lu-rlw.urK 'n v Hamburg Rom « v < ;»-no\-i Ve«-ndam v :SorIojr:~e sur Mer Mali Oglasi imajo velik uspeh H Prepričajte se! /4h CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REAOER) S i* ne kamo mm V JUGOSLAVIJO Preko Mavre Na Ilitrem Ekspresnem Parnijtrj ILE DE FRANCE L>7. A Vfif&TA (opoldii") lf. Stptrmhrn — /. Oktobra PARIS 2. Sfftfcuibra — Sf //t' nibrn FRANCE 10. Septembra NIZKE CFNE DO VSEH DELOV JL G OSLA VI JE Za pojasnil« in potne liste vpra> iajte naše pooblaščene agente tfceneh, J&na 19 STATE STREET. NEW YORK VSE P A R NIK E in LINIJE ki so važne za ;Slovence zastopa: I LEO ZAKRAJ5EK 4 General Travel Servire 1 1359 S*»ron»l Ave. New York. \.Y. Naročit« fa pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA tU West 18th Street Mew York City Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN