ILUSTRIRANI SLOVENEC TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA ŠTEVILKA12 20.MAR.1932 QUAGLIA: SNEMANJE S KRIŽA (GRAJSKA KAPELA V GRADU PUSTAL PRI ŠKOFJI LOKI) 46 Na levi: Novi belgijski poslanik, grof Charles de Romerais, k t je prispel dne 5. t. m. v Belgrad. Spodaj : Španski poslanik na našem dvoru, Fernando Alkala Galilio de Torihosa, ki je bil nedavno odlikovan z našim redom JTigoslovonsIce krone 1. «topnje. Spodaj: Palača v Parizu, kjer je ". t. m. nepričakovano umrl veliki frane, državnik Aristid Briand, eden najiskrenejših borifeljev za pomirjenje Evrope. Aristid Briand, ki je bil tekom svojcfra 30 letnega političnega delovanja 26 krat minister. Na levi: Najvišjo univerzo ua svetu, pravkar gradijo v Pittsburgu (Amerika). Na desni: E. Thälmann, komunistični kandidat pri nedeljskih predsedniških volitvah v Nemčiji, ki je zbral več kot 4 milijone glasov, kar je izredno mnogo. Spodaj: Japonski mornarji prodirajo v purušeni Čapej (predmestje Sanghaja). Soproga /.oamenitega ; ameriškega 1 letalca Lind-j berga s svo-jim sinčkom,; ki 80 ga dne 2. t. m. ugra-l bili banditi.! 47 Veliki teden pri raznih narodih Kakor božične, tako praznujejo tudi velikonočne praznike, h katerim prav bistveno spada tudi veliki teden, ves krščanski svet. Odrešenikovo trpljenje in vstajenje je tako bistveno vsemu krščanstvu, da se pač ne moremo čuditi, da so se v zvezi s spominskim obhajanjem teh dopodkov razvili pri vseh krščanskih narodih razni običaji, ki nas skladno z značajem dotičnih narodov spominjajo na versko vsebino velikega tedna. Pri nas so se razvili taki običaji bolj. v zvezi z vstajenjem, dočim se pa običaji, zlasti pri romanskih narodih, nanašajo bolj že na Jezusovo trpljenje. Spodaj objavljamo več izmed teh običajev pri raznih narodih. Na desni: V rimskem kolizeju, kjer je našlo mučeniško smrt toliko tisoč prvih kristjanov, postavijo vsako leto veliki teden velik križ. Spodaj: V Seviliji na Španskem nosi pri procesijah velikega tedna mnogo udeležencev križe. Spodaj: Ponekod v iSemčiji vabijo zadnje dni velikega tedna otroci po hišah s klopotci k službi božji. Spodaj: V Fuanteri na Španskem utvorijo pubožnosti velikega tedna z veliko procesijo, v kateri nosijo kip bičanega Odrešenika. Na desni: bpanski otroci pii procesijah velikega tedna. Spodaj: V Flandriji se vrše vsako leto veliki teden procesije z velikimi lesenimi križi. Člani angleške kraljevske hiše delijo na veliki četrtek miloščino pred westminstersko katedralo. 4S Ob 100 letnici Goethejeve smrti v torek slavi nemški narod in ves ostali kulturni svet 100 letnico smrti največjega nemškega pesnika J. W. Goetheja. Rodi se je Goethe dne 28. VIII. 1. 1749. v Frankiurtu kol sin cesarskega svetnika. Dovršil je vseučiliške nauke v Leipzigu in v Strassburgu. Mnogo je potoval in preživel skoraj 5 leta tudi v Italiji. Leta 1790. ga je privabil k sebi v Weimar vojvoda Kari August, kjer je ostal do svoje smrti kot vladarjev prijatelj, minister, vodja dvornega gledališča itd. To drugo polovico Goethejevega življenja imamo lepo popisano v Fr. A. Hohensteinovi knjigi >Wei-mar und Goethe«, ki jo je za letošnji jubilej izdala >Deutsche Buch-Gemeinschaft; v Berlinu in kjer nam z izredno plastiko nariše ves milje, v katerem je ta veliki pesnik živel in ustvarjal in ki nam je dandanes že popolnoma neznan. V slovenščino imamo vzorno po Funtku prevedeno delo, >Fausta<, ki ga je že pred vojno izdala »Slovenska Matica«. Hiša v Weiinurii, kjei jt- |irclH\al Ooellic skui.0 j po! stoletja in tudi umrl. Stulaj ji^ jzpromenjena | \ Goethejev nemški uarokrenu prijatelju. Stol, na katerem jf dne 22. marca L 1832 umrl Goethe, od tedaj ni bilo v vsem stanovanju ničesar izpre-menjeno. Zgoraj na levi: Johann Wolfgang v. Goethe, največji nemški in eden največjih svetovnih pesnikov sploh. Na levi: Večerna družba pri Goetheju v pesnikovem domu. Športni vestnik Na levi: Kerštajn je eden izmed naših mlajših tekmovalcev, ki bo kmalu postal tudi eden od najboljših, kar je med mlajšimi že dosegel. Kot stilni tekmovalec nima sebi enakega. Na desni: Smuoarstvo se tudi ua kmetih neverjetno hitro širi. Naša desna slika nem kaže udeleience smuških tekem, ki so jih prirediti fantje katol. prosvetnega društva v št. Janžu pri Dravogradu dne 21. p. m. na 5 km dolgi progi. BtMlcroilaR JugOSlOV. italcarne v Cfublfant — Ponatts posamezni« altlc aovolfca le s prtvolftsntem urcanlUvc