Namesto fanfar Navajeni smo ob ta-kih priložnostih fanfar. Toda to vot jih ne bo. Festivali so v našem ča,-su že tako vsakdanji kruh, da bomo zastor dvignili lahko brez zvo-kov fanfar, z navadno šiudentsko dlanjo, ki že-li mladini in odraslim, delavcem in izobražen-stvu pokazati del svojih sadov, prizadev-anj in stremljenj. Letošnji štu-dentski festival, ki ga organizira uredništvo Tribune ob desetletnici povojnega študentskega tiska, je pravzaprav iz-raz enotnega hotenja študentske mladine, da svoje sposobnosti in uspehe pokhže in posre-duje Ijudem, ki kažejo razumevanje in zanima-nje za to. Očitki, ki jih tu pa tam slišimo, da akademska mladina ho-di svojo samorastniško pot, ria živi odtrgano, samosvoje življenje, so bili ie s toliko preprič-ijiv^.mi primeri ovrieni in bodo z našo letošnjo prireditvijo zopet pri tleh pokošeni. Toda ne gre samo za to. Mnogo važnejše \n pomembnej-še se nnm zdi, da dobl naie delo v teh dneh pravo in pravično occ-no. Letošnji študentski fe~ stft>al ni samo festival Ijviblianskih študentskih skuvin in posamezni-kov. Nfagov okvir je šir-Šu S tem, da razen Ijub-Ijanskih študentov na-stopajo na festivalu študentje skoraj iz vseh jugosloiHinskih univerzi-tetnih središč, je ta pri-reditev dobila mnogo Sirše jugoslovansko obe-ležje. Skupine in an-samblt, ki na našem fe-stivalu sodelujejo, so naši kultiirni in športni javnosti že tako dobro znani, da jih ni treba predstavljati. M&rda bo čas nareko-i>ai. da naš letašnji po-skus postane v prihod-nosti vsakoletna potre-ba in tradicija z usta-Ijen^ obliko. O tem je iones vsekakor še pre-rano odločati. Izku&nje in sprejem letošnje od-ločitve bodo pokazali kcliko so takšna priča-kovanja upravičena in izvedljiva. še vedno brez programov Kaordinaoijski odbor PMFF je na svojem sestanku kritizi-ral malomarnost profesorjev, ki kljub temu, da jim je fakul-tctni svet dal to nalogo žc Ia-ni, še vedno niso izdelali štu-dijski program. Studentje so kritiKirati tudi Mlten o družbc-nem upravljanju, ki ga je iz-dal IIO, ceš da je preveč splo-Šen, da se spnšca v podrobno-fiti splošnega znača.1a, konkret-nih problcmov družbenega u-pravljanja na vuiiverzi pa se niti ne dotakne. Pred kratkim je bila tndi sc-J» fakultetnega sveta, na ka-teri je bila glavna točka selek-cija učnega osebja. ¦ Studentski festival 2O. - 27. april ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^f^^^^^^f^^^^^^^^^^^^^^^t)^^ LIST STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE PREDSEDNK CO ZŠJ, VULE STAMBOLIČ, ODGOVARJA NA NJIŠA VPRASANJH innunzumn uu Ldj, vuuc aiAFUiuz.11;, uuuuvnam NR N&SR VrKASilNJil DOBRI VTISI — Kakšnega značaja je tvoj prihod v Ljubljjano? — Vprašanje dzmenjave izku-ien.i med univerzami v državi je vaina stvar, .ki je ne gre za-aemarjati. Prav zaradi tega smo &e odločili, da se seznani-mt> z delom Ijubljanskih štu-dentov in da njihove izkušnjs preneaemo na ostale univerze, če ,so uspehi pozitivni. Prišli smo tako po nekj dolžn^osti z nalogo. da bi se se^naniili, ksko Studentska organizacija na ljub-ljanski univerzi rešuje razne probleme in d'a povemo svoje vtLse z drugih naših univerz, da bi se jtfi morda pri delu po- Pretekli tcden sta prišla za nekaj dnl v Ljubljano Vule Stambolič, predsednik CO ZSJ in Per0 iTa^ič, pod-predsednik CO ZSJ, da bi se seznanila % delom IJub-lja-nske študentske organiiacijc. Na koncu svojega biva-nja v Ljubljani sta kolega iz Beograda obiskala tndi na-5e uredništvo. V pogovoru z njima smo se zanimali za njune vtise o Qe\u l^nblj aoskili študentov. 2e neka.1 let neprestamo opo-zarjamo na potrebo koTenitih študijskib. gprememb in reforme univerzite-tnega pouka in i^o-brazbe. Tudi na ekonomski fa-kultetj v Ljubljaai sem lahko fipoznal ta težaven problem, saj so študentje n« sestanku našte-valj vrsto nerešenih študijskih STUDENTSKI FESTIVAL sltiževaii. Osnovna rniseJ v času tega kratkega bivanja v Ljuib-ljani je biia: čimveč pogovorov Ln stikov s posamei;n.lTni zdru-ienjii in študenti. — Kakšen je tvoj vtis o delu študentske organizacije na 1'jubljanski univerz.i? — Moram povedati. da sem v pogovorih n-a fakultetah in se-stankih, ki «mo .iih imeli z vo-dilnimi ljudmi študentske orga-nizaciije odkril zelo posreč«ne oblike dela s študenti, fci b>i jo bilo vredno prenesti na ostale univeTze. Iz pogovorov in se-stainkov sem lahko razbral, da si študentska organizacija na Ijubljanskd undverzi resno pri-zadeva zboljšati razmere v štu-dijškem pogledu. glede pogojev študija, politično ideološk« vzgo-je, kulturne razgledanosti in so-ciaJno - ekonomskega skrbstva. Zlasti je veliki napredek na-pravila ljuto'1'janska organizacija v pogledu socialnega skrbstva in je v tem pogledu lahko vzor vsem ostalim univerzam, Studenti Akade-mij« za upodab-(jajočo ometnost azstavljajo gvo-ja dela od 20. do 27. aprila v pri>storih Male galerlje vprašanj. V»e , te razprave o tem, kakšnega strokovnjaka ho-iemo vzgojiti in kako dolgonaij traja L&s študija, se razpršijo, preden odgovorTii Ijudje najde-jo znosne rešitve. Mislim, da bi zborj študentov, na katerih bi poročali o svojem delu v svetih študentski predstavaiki, utegnili prinesti na dan vrsto predlogov in mišl'jenj o ureditvi strokovnega, študija. Takšnemu množičnemu prizadevanju vseh študentov, da pomagajo rešiti študij. vprašamja bi se težko kdo upiral, utegnilo pa bi pospešiti delo ltjudi, ki imajo to v tokah. Opazil sem im zvedel. da »o bila skoraj na vseh fakultetah predavanja, loi fio imela ideolo-ško vzgcjni in politično družbe-ni značaj. Pomanjkljivo je bilo to delo zaradi stare slabosti, da ni imelo množičnega obeležja. V prihodnosti bi moraili težišče tega dela prenesti na letnike. Zlasti bi morale prd tem delu irrteti vodilno vlogo družbene fakultete. In še n«kaj. Nisem »li§al za predavanja, o katerem bi govorila vsa Ljubljana, za kat&ra bi se zanimali meščani zunaij univerze. Taklna tema ¦ bi bila lahko izbraria iz kakršne-gakoli področja družb«nega el; kulturnega življenja. V dragih univerzitetnih »rediščih smo zasledili takšne razprave Stu-dentov, o katerih so govorili tudi preprosti ljudje. Tzkušnje, ki jih imajt) ljub-Tjansk,i študentje v pogledu so-cialn-o ekonomskega skrbstva zaslužijo, da bi jih drugod po-enemall. Videl s-em Ljubljanske študentske domove ln moram reči, da me je prijetno prese-nfttil red dn čistoča. Ko sem iz-vedel. da študentje santio vzdr-žujejo red in ^istočo. disciplino ŠTU9ENTSKI FESTIVAL Predstava Akademlje za Igral-»ko umetnost v Ljubljani, ki je letos praznovala 10-letnico svo-jega dela 0 Na sliki prizor z razstave AIU ob desetletnici 0 Marjan Matkovič: Na koncu poti 0 Marjan Matkovič: Krizante-ma # 26. aprila ob 20. v Drami • ŠTUDENTSKI FESTIVAL Nastop Itndentskega gledališča iz Zagreba ^ 25. aprila ob 20 v Drami ^ Sodobna amerigka drama % Tennessee, Wilder % Na sliki: lepak za gledališki fe- stival študentov v Parmi, kjer so Zagrebčanl dosegli prvo mesto in higierto je bilo moje začude-nje še večje. Tudi v pogledu za-poslitve Mudentov je L»jub]jana daleč v ospredju. S študenti miličniki so izkužriije pozitivne. Zakaj ne bi tudi v drugih me-stih posnemal tega vzgleda? Tudi vaie sestanke mdram po-hvaliti. Govori se malo, jedr-nato, precej ek&peditivno in praktično. To bi bili moji glav-ni vtdsi. — Iz Lijubljan© potuješ na-preiJ v Pariz. Kaj lahko poveš o tem potovanju in tvcjem so-delovanju na kongresu franco-ske nacionaJne študentske uai-je? — Francoskj študentje, s ka-terimi imarno že vrsto l«t pri-jateljske odnose, imajo v pri-hodnjih dn«h kongres v Parizu. Ta kongres je toliko boli va-žen, ker na njem sodelujejo predstavniki študentov zahod-nih in vzhodnih držav. V teh kongresndh dmeh bo dovoli pri-Jotnosti, da se študentski pred-stavniki pogovorimo o oblikah univerzalnega študentskega so-delovanja. Kolikor nam je zna-no, bodo v Pariz dopotovali štu-denti i« B«lgije. Anglije, Dan-ske, Poljake, Ceškoslovaške in od drugod. SREČANJE Z LJUDMI lskra pod pepelom OB DESETLETNICI POVOJNEGA STUDENTSKEGA TJSKA, KI JO PROSLAVUAMO TE DNI S STUDENT-SKIM FESTIVALOM, SE SPOMINJAMO TVDI PRED-VOJNIH ŠTUDENTSKIH LISTOV. OBISKALI SMO NE-KATERE UREDNIKE TEH ČASOPISOV IN JIH NAPRO-SILL NAJ NAM PRIPOVEDUJEJO KAJ O TAKRATNEM STUDENTSKEM GIBANJU IN NAPREDNEM STUDENT-SKEM TISKU. MNOGIH IZMED NJIH, KI SO TAKRAT SODELOVALI, NI VEČ MED NAMI. ZATO SE JIH OB TEJ PRILOZNOSTI SPOMINJAMO ŠE S POSEBNIM SPOŠTOVANJEM. Lev Modic je bil sode-Iavec »Akademskega gla-su« in dve leii odgovorni urednik lista »1551«. —Ton vsemu življenju na unil-verza, je pripovedoval, smo de-jali leviteirji. V študentgko gi-banje stmo vnašali predvsem od-ločnejšo taktiko: nismo več pro-siln, ampak zahtevali. Ta borba nam je dajala samo^avest, ve-čala našo moč in pritegovala * naše vrste vedno več š-tudentov. Kmalu smo prodrli v skoraj vse študentsike organnzacije. Brskal je po spominih, se sppmiinjal svojiih tovarišev. po-Bhmeznih študentsikih demon-titraciji štrajkov in nam ob tem opis-oval tedanjega študenta. To so bili mladd ljudje, ki jih je razvnemalo predvsem slovensko narodnostno vprašanje. Omaho-vali so, nihali in si isikali pravo pot, toda njihovo zaniiman.ie za vse mogoče problemo je bilo izredno. — Imeli smo vol.io in namen Je pripovedoval, biti šlrš© raz- gledani in bolje podkovani v vseh rečeh kakor pa naši na-fprotniki, klerikalci in naciona-listi. Zato se nisimo zapdrali vase in v svojo stroko, ampak smo vedno težili navzven, v široko politično življenje in imeli «no uspe-h; dajali smo nek prizvok takratnemu ždvljenju. Ob t«m se nam je kar sama od sebe vsilila primerjava z da- našnjimii šfcudenti, z narai samj-mi. Tov. Lev Modic se je na-smi&hnil: — Seveda, razlika je precej-žnja. Nato se je zamislil: — Toda kje je vzrok za to ... — Mdslim, je nadaljeval, da nekoliko v samem slstemu da-našnjega študija. Uaiverza js danes preveč saino podaljšana srednja šola. Mi smo študirali iz r)bsežne, toda sodobne lite-rature. Pri tem simo se učili sa-mostojno presojati in kriti!čno ocenjevato. Ko smo zapuščali univerzo, smo bili že dograjene osebnosti. Seveda pa nam je mnogo po-magala tudi naša politična bor-ba. V tej borbi smo zoreli dn \r niej smo hkratd formirali tudd ssmi sebe. Takrat je bilo dnu-ga?e kot sedai. takrat ,ie bil so- vražnik teven nas, na oblastd in md smo bili v o-pozicd,jd. Razgovor je nanese1! tudi na cdnos študentov do delavstva. — Takrat je blla rned nami mo6na težnja, nasloniti se frim--bolj na delavski razred. Delavcd so z narni radi sodelovali. O tem nam lahko mnogo pove do-godek na kongre«u »Svobod«, ki je bdl leta 1935 v Celju. Takrat so delavci zahtevali od prlsot-ndh študentov, naj govo-ri tuda eden izmed njih. Skromen govor, pripravljen v nekaj trenutkiti, ie bil navdušeno sprejei.. Pri sJovesu smo čutili, kako so mu vsi ti spomini dragi ln kako jp obenem srečen, da je bilo njegovo življenje tatkšno, taiko polno borb. Uroš Kraigher je bil urednik zadnjega letnika »1551«. Zato je razumljl-vo, da se je razgovor pri-čel z delom pri »1551«. — Naše uredniške seje so bila vedno zelo dolge, je začel. Na njih smo se dogovorili, kakšne članke potrebiujermo: nisimo ramreč hoteli zarauditi nobene priložnosti, če smo s kakršnitni-koli konkretnimi poda>tiki, dej-stvi dn oznakami lahiko obtože-vali mač&hovski in imperiali- ŠTUDENTSKI FESTIVAL Koncert narodnih in nmetnih pesmi ^ Otvo-ritvena prireditev festiva-la ^ 20. IV. Q Akadem-ski pevski zbor Tone romšič ^ Na sliki APZ v Franciji ^ Studentski pevski zbor primorskih študentov »Vinko Vodopi-rec« in Akademski oktet stični odnos beograjstkih reži-mov do Slovetiije. Na široiko in živo nam je tov. Uroš Kraigiher opisal, kakšen način boja je imelo takratno študenteko napredno gibanje. Ob konkretnih dejstvih so se raz-pršdle v nič vse režimovskc fra-ze, ki so jih bild polni časniki cbeh vladaoočih strank. Takšni so bili vsd boji na undverzd in na takžen način je aastopal tudi >1551«. Seveda je imel zaradi te-ga težave. —Kadar so članki le preveč razgaljald nevzdržne raz.mere, je bil list enostavno zaplenjen. Ldst je imel nasprotnike v nackmali-stičnih in kleriikalnih vrstah, zavezndke pa v komunistdlh. List je marsikaj prisipeval. ko je zo-rela naša široka antifašistična fronta. Poleg tega se je moral lisit še stalno boriti z maiterial-nimd težavami. Tiskarnar Kol-man nam je šel na roko kolik»r je le mogel. Mi snno za Ust dela-h vse zastonj. kdor je pa kaj •mel, je še dodajial. Ko je opisoval takratne štu-dente, so bile njegove besede polne ognja: — Najbolj značilna za takra*-ni rod na univerzi je bila velika politična aktivnost. K študiju je epadalo tudi tisto vročično sta-nje, ki ga povzroča v mladem človeku zavest, da si mbra z vso odgovornostjo izoibldikovau svoj pogled na svet. svojo splošno, ne le strokovno, arn-pak tudi življenjsiko smer. In pojem o tem je bdl takrat iz-ra^ito političen. V prvi vrsti za-radi progra-ma glede nacionalne-ga vprašanja smo se študentje (Nadaljevanje na 2. strani) SLOVENSKI NARODNI PLESI... AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA FRANCE MAROLT 0 V SREDO, 24. aprila v Draml — KRANJSKI VECER- Nastopajo Se: Slovcnski kvintet, Akademski oktet in študentski tamburaški orkester Pogovori pred udarcem gonga Na letošnjem Studeutskem festivalu, ki f» prireja na* Se uredništvo, nastopajo naši kulturni javnosti In Studen-tom dobTo znane študentske kulturno-umetniške skupine. Dovolj je, če zapisemo, da vse te skupine hranijo v svojih kranikah trofeje* priznanja in uspehe domačega in tujega občinstva. O njihovem delu in pripravah pa govorijo krat-ki pogovori, ki srao jih zabeležili nekaj dni pred njihovim nastopom na letošnjem študentskem festivalu. • JANEZ ŽMAVC, predsednik Akadem-ske folklome skupi-ne »France Marolt« — S čim boste nastopili v sredo v Dranii? — Plesald bomo gorenjske narodne plese, panonsko suits, prefcmurske delovne plese in bunjevačko kolo. Prvič se bo lijijibljanskemu občjnstvu predstavil naš tamburaški orke-ster. Tudi mladi člani našz skupine bodo prvič plesali na ljojfbLjanskih odrskih desikah. . — In vasd načrti? — Pripravljamo se za nastop na letošajem Idubl^anskeirn festival-u. Imeli bomo samostojen večer z jugoslovanskimi plesi in koli, ki jih b0 iizvajalo 80 članov naše akupine. Po fe«tivalu imamo v načrtu šesttedensko turnejo po Avstriji, Nam^tni in na Holandskem. Povabljend smo razen taga še na več festivalov toda razgovori še niso končani. O tem dmgič. • IGOR P0BE6AJL0, vodja Slovenskeaa kvinteta — Nastop slovenskega kvinteta na našern festtvalu j» pravo odkritje, ker ta skupina prvič nastopa v Lguiblijani. Kaj na,m lahko ob tej priložnosti poveš? — Slovenski kvintet je pravzaprav najimlajša skupina klutoa Ijtitoljanslkih šfcudentov. V poldrugem letu emo imeli okrog 80 saimostojnih nastopov širom po Sloveniji. Izve-n meja smo nastopili tudi v Celovcu. V sredo zve^er bomo v okvim Kranjskega večera izvajali slovenske narodne viže in popev«ke. — In po nastopu na študen.tsb*olventov. I^ajti absol-venti naLe akaderrnje prire()ajo že samostojne razstave i>n bi jiih bilo neamiiselno rklijjuičevati v ta okvir. Ra.zstavljamo predvsem dela iiz graifike, ker je pač ta veija. »likarstva naj-bo'4 rr.nožJi>čno Eastopana na naSi sAcadeTnij.i in jo večina slu-ža-telijev goji. Znano je, da imamo SlovencL najftmo-čnejše grafiike v državi. ki so oben«m tudd profesorji na naš; aka.-deimijd (Jakac, MiheBč, Debenjek, Sedeij). Razen grafike bo razsitavljeniih tudi neikaj olj slušatHoev specialne šola. Svo-ja dela v olju bodo razstavljali Bernik Janez. Ro.gelj Altoin in neikateri dnugi. Razstavlj&ne bodo tudi nekatere manjše p]a's>tiike. Moram povedati, da je bila ta raizstava sprva predvidena za Sitrasbourg, zato &o profesor.ii izbrali bolj 6'od-obne atvarj in ne toliko študiijtgka dela. Ne glede na to bodo obiisikiovalci razstave lahk© vldeli. kaj sl^šatelji aka-demrje zmorejo in |u«trvarjaj© v svojeirn prlvatnem življ«-mju brez strekcmiega vodsitva pr-©*es-orjev. — Iin dnigače? — Ifflamo preeejšnje težav« e Studi>j«m v inozemstvu, kajti denaria za t0 m. Vsa/j a^olventj bi mprali »poznati umetnos't Ital>j*. Fra.mje in drugifa evropskih držav. Kajti umetnost se ne more sipozn&vati eamo prefeo reprodukcij in razstav, ki jdjn ioiamo priliko videti doma. • DAVOR ŠOŠIC, vodja študentskega gledališčaizZagreba — Halo. kličemo Zatgreb. Kaj nam lahko poveS o va-Sem gostovanju v Loiubljani? — V Ljufbljano prihajamo po povratku s P©tega medna-rodnega fesfivala študentslkih gledališč v Parmi. Nastopili bomo z ve.čerom sodofone aimeriške drame. Igrali bomo dve enodejanki: »Dolga božična večerja« (Thoirnton Wilder tn »Posledica slabe večerje« (Tennessee Williams). — In vaš u«peh v Pa»pmi? — Igrali smo v veldiki dvorani Teatro Reggio v Parmi. "Uspeh je bil popoln. In na festivalu simo osvojili zlato me-daljo. Tiskovna konferenca na medicini T okvlru dnera m«dlcincer ie dekan medicinsk« fakultete 18. aprila sklieal tiskovno konfe-renco, na kalei»i so dekan dr. Robert Neubauer in predstavni-kl Studentov gtrvorili o težav-nem položaju studija medicin.e in številnih problemih, ki «»>d-nja leta t selo ostrj »bliki prl-hajajo na dan. Dekan .1« v svo-jem irvajanju opredelil te te-žave v trl skupine: slabi soeial-no-ekk« fakultete priredii sku. Zcmimiva diskusija Pred dnevi je bil v zvezl z bliinjim Hongresom delavskih 6vetov na rudarsko-metalurški šketn oddelku zanimiv disku-sijski večer o delavskera sa-moupravljanju in o izkušnjab pri delu delavskih svetov. Ude-ležba nl bila zadovoljiva, ven-dar so študentje, ki so se ve* čera udeležili, po predavanju zelo aktivno posegli v diskusi-jo. pen sprelem za sluiatelje ln profesorje fakultete. To Je prvi poskus takftnega srečanja in zbližanja študentov in profesor-jev. Zato j« pobuda dekana me-dioinske fakult-ete vredna po-hvale. Drugi dan so bila fhial-oa srefainja v ipcrtnih tekmo-vanjih in »ve^ane razdplitve tia-grtui. Zref er je bila v domu »M. Perca« zakljnfena prireditev, tia kateri «o nastopilt operni soli-sW in p«vskl nbor primorskih itude-nioT. Po spJoSni oceni ,ie dan m«di»inc€v dobo uspel in imr&mo pohvallti prizadevanja študentoT mediclne. Kje pa imate srce? Ob Jamri, ki so se zdele včasih nemogo-če, ee danes vsaik dan ponavljajo. Včasih se nam je zdelo nemogoče, da bi ^e policaj an štu-denit dobro razumela. To se je takrat lahko zgo-dilo samo pri .literčku »božoe kapljice«. Za vse-mi temi časi pa je pri-šla atomska dcba, ki je poleg eksplozije na Ja-ponskem zdrobila .ati. Iz pripovedovanj smo razbrali, da je služba zelo za- šni, da veliko sprašujejo in iščejo pojasnil. Psihološko je zelo utrudljivo ponavljati ne-kaj ur v službi pojasnila. ki so si enaka. Na koncu je res težko razločevati, kje je glav-ni knlodvor in kje železniška post^ja. nimiva in seveda tudi napor-na. Pogosto doživijo kaj take-* jra, čemu se lahko nasmejejo šele doma, ker v službi za to ni časa. Kolega, mož postave na Ce-lovški cesti, nam pripoveduje: »Nekoč se je prcd menoj usta-vil lep arvtomobil GZ oznake ia šofer me je v anglcščini vprašal, kje bi lahko dobil bencin. Spomnil sem se na Suez Jn kmalu bi bil bleknil, če morda Suez še ni odprt? Se-veda tega v službi nisem mo-gel storiti. Ljudje so pač po naravi tak- Redkokje n» svetu imajo študentje tako p«stro življcnje In toliko sprememb. Zamislite si vso raznolikost življ^nja: predpoldan odgovarjaš na h-pitu, potem ves prepotcn pri-deš v oblačilnico in nekaj ur po tem moraš biti popolnema zbran in urejevati promet na križiščih. Kajti zaradi neuspe-ha na izpitu ne sme priti do prometnih nesrec. Naša reportaža vam daje skromen pogled v ta svet ktm-trastov in doživetij, Artiček Daniel Iskra pod pepelom ie srednjih slojev približevall komunistom. Sicčje skupine štu-d«ntov in večkrat js bil med njimi tudi Uroš Kraiigher. Štu-dentsko akcijo, zaradi kater^ je bil zaprt s mrLogimi drugimi vred, je popi&al takole: — Mislkn, da je bilo le.ta 1932, ko me je nek kolega povabil: »Boš prižel, prihodnji teden na-meravamo izobesita na univerzi slOvftns&o za&tavc?« Ne bi znal popdsati občutkov, ki jih imaš, ko se odloouješ za boj. Sodelo-vanje je bilo prav .široko: vse struje, ki so bile za obrambo slovenstva pred prcrfašističniim jugoslovanstvom. Vsako zimo je bila v zibo-rni&ni dvorani na univeizii svetosavska proelava. Tisia s« j« zaključnla drugač«. Ko je za zadcljuč&k proslave APZ odpel državno himnno, s» je p^sem nemiudom.a prelila v »Hej, Slovemcu, x galerij so se kot snežni m«>tez vsuli beli letaka na pr»dstavnike in dvorne da-me, ki so «e prepla&eni ozirali na vse strani. Cez ograjo gale-rije se je vcpel študentsk: go-vornik in v ognjeviteim govoru oznanil prosla-vo upornega slo-venstva. Divieiostki general je v trenutnd zmedi že napol izvl&kel sabl^o, naito pa je vsa gospoda kar 8« da hitro zbežala iz z le-taki pobeljene dvorane. Mi pa z« njimi, vdrli smo na balkon in potem dolgo bojevali boj i naspirotTjfliki in poldcijo, ki je stala pred vhodom na takrat Se avfconomni univerzitetni terjto-rij in nam ponujala »častni« mir. To 3« bilo le eno femed mno-g^ih študentskih protestnih zbo-rovanj. N*kega drugega se je spofnfnjal takole: — Ko »o biU nekaj mas«cev pozneje študent^e sp&t na bal-kionu univerz© in so jim ga-silci s curkom izpifall tablo, na katero »o pisaLi hudo prepove-dana g*-sla, sem stal na Kon-gresneim trgu med množico. Štu-dentje so pisali, ga«ilci prali, oo vhod.u na univei-riitetni teritortj pa so peli pendreki. Nekdo, ki je pred kratkim odslužil vo,iašiki rck, je poleg m?ne d«jal: »Svet je okrugao fcio jaibuko. Ko no veruje — batine, a ima još jačib. , dokaza«. Ko »mo se po«lavl.iali in sd segli v rake, je d«oalf m«nda boij zase: — Rečem vam, bili »o .epil č^si... T»v. Vlado KrivSc j« bil sodelavec ilegalnih »Rde^ih si^nalov«, pnznej« p« ja skupno i Vido Ttwn*lč«vo urejeTal prar tak« \\^g%U nega »Slorenskega itud«n-ta«. »Rdeči signali«. fl-a»ilo i*^-dentov komunistov, so toili v začetku preveč »ektaSki. je za-čel pnpovedovati. Niso se d»-volj prilagajali dejamskemu s^a-nju in problemom, ampak to vodil; nek0 ultrarevolucionarno politiko, « katero smo, lahko rečem, na žalost odbili precej študentov. Toda tako zgrešena je biU v za<5etni dob; vsa po» litika »komfre* (komunistična frakcije) na univerzi. Takrat *o študirali predvsem »inovi sred-njih in visjih slojev in zato jih ni bilo mog^če prit«gniti «amo s pretirano revolucioaarnimi gesli. Pozneje so taktiko spre-menili, spremenila se i« tudi podoba »Rdečih signtlov«. »Slo-venski študent« pa j« bil i» list, urejevan po potrebah for-rnirajoče se antiiašističa« ljud-ske fronte. Začel je pripovedov-ati o n»-katerih š-tudentskih demonstra-cijah, o zanimivih tkim. »letečih demonstracijah«, o tajsratnem študentskem življenju in prešsl spet k delu študentov v ilegali: — Takrat *I kakriae koli štu-dentsk« akcije ni bilo mogočs zamisliti br«-z rrvnožice letakov. Tudi te smo morali pišati ln razmnoževati ilegalno. Za ciklostile je bilo težko. Uporabljalt smo ciklostile, ki so jib. imela razna društva ia klubi. seveda por^oči, da vrli odborniki nitj vedelj niso za to. Težko je b;J0 tud; za matrice, papir in barvo. Kupovati smo mogli samo v majhnih količi-nah. da na« trgovei nijo osu-mili ia naznanili oblastem. Nasmehnil s« je: — Da, takrat je bilo llegalno delo mnogo teže kot v času NOB Takrat nismo *e imeli toliko simpatizerjev. denuneian-tov na i* kar mrfplelo. Predovemje angleškega profesorja . V kratkii dobi svojega delo-vanja je inštitut za javno u-pravo na pFavni fakulteti po-kazal živo dejavnost. Organi-ziral ¦ je knaitek seminair iz upravnega prava, ki je bil z zaniimajvjem sprejet in dobro obiisk&n. V ponedeljek pa je n,a povabilo tega inštitaita pre-daval v zbomioni dvorani ain-gleški znanslvenik N. D. Che-ster, profesor političnih ana-nosti na univerai v Oxfordu o zelo zanimivi temi »Organiza-dja in izbrranje osebja v bri-tanski javni službi.« Predava-teJj je avitor večjega št«vila razprav in knjig. PredavaTije tujega gosta je bilo zelo dobro obiskano. Zla-sti moramo naglasi^i prisotnost velikega števila študentov, ki za probleme javne uprave ka- žej-o vedno v©č aanimania. Brez dvoma je temu var»le id-roka akiivnost, m&tituta. z.a jav-no pravo ki z raznimi oblika-m: vključuje tudi študente v to delo. Ekonomisti prvi Prejšnji teden je bil prvl zbor študentov volivcev. Imeli so ga študentje ekonomskega oddelka. Predstavnik v fakul-tetnem svetu pravno-ekonom-ske fakultete je poročal o svo-jem delu v *vetu in o nekate-rih problemih, na katere naie-ti svet pri svoj«m "delu. Štu-dentje so zelo zainteresirano razpravljali o najrazličneiiih probletnih fakultet«, težišče razprav pa so bil» študijska vprašanja. Studentske puKLikacije so danes v vseh dežclah na sve-tu 7.elo številne in tudi njih vloga je precej važna, pred-vsem tam, kjer se tematika itudentskih lisiov preirva pre-ko unlver75itefcnih zidov In se loteva javnih vpraSanj. Splo-šna knlturna, politična in gospodarska vprašanja dobiva.jo v Studentskih llstih In revijah vedno več prostora. Po-mettibno je tudi t<>, da je način obravnavanja skoraj pov-sod akademski, to se pravl res suveren in tehten. ne glede na to ali ,1e tudi kaj strankarskega akcenta. Studentski tisk se je danes tudl formalno tako razvil, da predstavlja že skora.1 organlzlrano In med seboj povezano celoto. Imamo več centralnih revij in odlifnih informativnih biltennv pa naj ho njih poUtična ali blokovska barva taka ali pa dru. gačna. Po zaslugi mednarodnih konferenc, semihar.iev, sre-čan,1, predvsem pa po raslugi štmlentskega Casopts.ja lahko govorimo o pravi mcdnarodnl Studenfski atmosferi, ki se krepi in dobiva vedno bolj določene oblike. V fcakih okoliičinah prosliav-ljattio v riašern ožjem krogu desetletnicb povojnega študent-6kega tiska. Ne, bomo s« držali člsto foTrnalnih poštavk in ne dskali datumov. da bi naše pra-znovanje do zadnje pike Jik&i-irailii. Smatramo, da je to odveč. Leta 1949 je 20. marca lzila pr-va številka Studentskega lista, toda pred n.i,im je v obdobju 1946—1948 izhajalo več tiskanih in ciklostiranih študentskih pu-bliikacij, ki so si lastile naziv ljsta ali 'revije. V t«>n fasu «o izhajali Vestnik LMS, Ljudski študent, Studentska ievija ltci. Ichajali so n&redno in se je tu-di v arhivih ohranilo bore ma-lo dzv^d-ov. Zaradi vs^ega tega snio v mozaiku let 1946—1948 izbralj leto 1947 kot osrednjo točko te-h prvih poizkusov in prizadevanj. Prav }e, da tr» 6b-letnico skiromno proslavimo in naman tega članka je, da pri-kaže razvoj študentskega pisa-nja, da pove nekaj o problemih in perspektivaih te-r da skuša izreči skromno priznanje ti-stirn. ki ,r'm gre. Študentski tišk pred vojno predstavlja za nas določeno tradicijo, toda vez z nio Jp Sib- TRISUNA * Str. 2 ka *in pretrgana z vojnimi leti in njih posledicamd. Zato lahko govorimo o predvojnem tisku le kot o zaključeni cel-oti in ga moramo samo n« tak način tu-di obravnavati. Vsi, razmeroma števi],ni, študentski listi pred-vojnih let &o biHodraz razgi-banega političnega stanja na univ-erzi, odraz vsefa hotenj in borb. To j« zelo ko-mpleksno vprašanje. ki še išče svojega zgodovdnarja. Bilo je do sedaj storjenih nekaj resnejših poiz-kusov (Slavko Kremeašek v Tribuni, leto V., številke 1 do 10), toda Pri t&m je osta'1-o- Studentski list je izhajal tri leta. Njegovo pvsanje je imelo dvoje težišč: aktivnost oregni-zacije in kulturna problemati-ka» Rar,pravljan.je o socialno-ekonomskih problemih je bilo redko in nekako »disciplinira-no«, medtem ko pa o študijskih problemdh sploh niso pisali, če pa so. je bilo to zelo negoto-vo. Edino torjšče, na katerem je Studentski list doseeel akad^m-sko kvaliteto ie bila kuHurna rubrika. Ka>r se tiče športa Je bil ta v njem p>rava redkost. da o obravnavaniu mednarndnih žtudentskiih problemov sploh no govorimo. V račetku zimske«ta «pmpstra 1951-52 se je rodila Tribuna. Avtor te imienske spremembe je bil vsekakor tedanji urednik tovariš Miloš Mikeln, ki je v novem imenu videl dn iskal tu-di z,ahtevo Po novi vsebini, ali bolje po nov«m načinu obrav-navanja problemov, ki so bili do tedaj zapostavljeni. D-a je bila ekonomsko-socialna pro-blematika prav,a tarča, n\ mo-goče spregledati, prav tako prične Tribuna takoj pisati o študijskih problemih bolj redno in tehtnn. Pri vsem tem pa ostane ikultuirna pibbl.ematik>a še vedno to kar je bil« prej, torej v ospredju. Tudj športa in" vest;. iz tujine n-e zapostav-ljajo več. Na drugi siran,: pa se polagoma izgublja aktjvizem s svojim »teikim n^činom« in ga vtis: »mala« Tribunna (prvi let-nik je izbajal na manjšem fo>r-matu) je oforačunala z aiktivi-stdčni.m niačinom, ki je bil za Študentski list popolnoma ra-zumljiv, »mala« se je b-orila za moralno in Oirganiziacijsko utr-ditev ZŠJ, vsi poizn;eiši letniiki pa so pričeli tavati po nekak,š-nem labirintu in se igrati »med dvemia 'ognjema«: na eni strani »v-esti o delu zdiruženj« na dru-gi pa »priacipiialno pi&anje«, ki se ga ni hotel nihče .l-otiti. O drugem letniku moram po-vedati še to, da si j« šport pri-dobil Uigled enekovrednega partnerja in prav tako posto-poma tud,i meflnarodna strani. Kair pa i« najvažneje: utr]uje se OTganizacijs.ka f^orma, gradi na »odgovorni pručki« ... Sttu dentski list so urejali Franci Ambrožiič, Daro BrafcoS, Rudi Mahkota, Mitoš Kobe, Milan Sta.rin in Miloš Mikeln. Zadnji je štafetnb palico prinesel na Tobuno, ki jo je urejeval vse do pr€dz,adnje številke 1. l&t-nika, ;ko je ob 8/9 šfcevdlki po-prijel za krmil0 Stane Saksida. Bciris Mikoš si je nadel križ odgovornega na začetku druge-ga letniika irt ga nosi'1 do 74 številke tretjega letniika. Na izpraznjeno mesto pride Pcimož Kozak, ki ostene do 16 številke četrtega letnika. Sledi mu Bo8-dan Pleša, ki po enem letu, ob 15 številki petega letnika, preda vodstvo redakcije današni«mu uredniku. Vsi so odšli — Mi- NAMESTO UVODNIKA 08 DESSTLETNICI PLIMA in OSEKA nadomeščajo vesti in po-ročila s fakultet in konferenc. Ta prvi letnik Trdbune pred-stavlja celbto ^ase in nUiče iz tega uredništva ne pride v dru-gi letnik, ki &a prevzame po-polnoma nova ekipa. Ta je po-trebovala precej časa, da se je znašla, se naučila pisati in &e zavedla kaj splch hoee. Aktivi-ziTiia je vedno manj, socialno-ekonomski problemi in študi:-ske težave so absolutnb v ospredju in pomekod prevladu-,ie. še kair revoduciona-ren ton. »Kultura« prične počasi pešati in se ustavi n.a nižjem n.ivo.ju kot je bila prej, seveda s čast-nimi izjemami posameznih šte-vilk. Kar se tiče pisanja o organi-zacijskih problemih moram p'o-udariti, da je jasen niaslednji s© mehaniizem uredništva in uprave, k,ar daje vsej stvari formalno perspektivo. ki je do tedaj ni bilo. Zdi se mi, da ima urednok Boiris Mikoš za to nemalo zaslug. Mimogirede je treba poud-ariti, da Tribuna nj navaden list in da »neprestane plime in oseke ze)f in po svoje 'oblikujejo oballe«. Tu mislim' n,a stalno odhajanje tistih, ki končajo študij in prihajanje Hstih, ki so g,a pričeli. Na odhajanje ti-stih, ki so si za del0 pri Iistu nabraLi izkušenj in na prihod tistih, ki so brez njih. Res je, da je ritem študiranja dokaj počasen, ^oda ljudje so kljub temu odhajali . .. Naj navedem pamo imena urednikov Stu-dentskega lista in Tribune, ki so &e v kratkem 6a.su zvrsti:li keln med g^leda-liščnike, Mdkoš zidat na Kočevsko, Kozak 'k ¦filmu in Pleša za radijskega redaktorja v Koprščino ... To so samo uredniki, kdo bi mogel zrabeležiti ves čudn; in sponfca-ni krogotok drugiih stalnih in priložnostnih sodelavcev, ki so ^aljši ali krajši čas d.ajali svo-jo duševno in telesno energijo za dobrobit našega lista. Ta-ibuna danes! Mord-a je to najtežja zahteva tega članka: kako najti koordinate v odnosu na preteklost, na razvoj in na perspektive. Barka današnje Tribune pluje po mirnih vodah, vaifno in gotovo. S tem hočem reči. da ie list dosegel nivo, ki je v primeri z drugimi sloven-pikimi listi dokiaj visok, s tem hočem >reči tudi, d>a list v od-nosu do študentov izpolnjuje' večino zahtev, ne bj pa hotel zanikati govor-ic, ki trdijo, da Tribuna precej stagnira v svo-jem razvoju! Ne mislim tu predvs&rn na vsebi.no, na pe-strost, temiveč na tisto dinami-ko, s katero je »mala« Tribuna pričela pred letj reševati štu-dentovsko problematiko. Skrat-ka. z malo be$edam.i povedano: manjka nam revolucionamosti! Zailčai teg,a ni — ali — zaikaj tega ni dovolj, pa je že drugo vprašanje, ki ga ne nameravam obravnavati. Zdi se Tni, da je Tribuna dianes bolj kot kdajko-li odraz splošne atmosiferc na univerzi. Zakaj j« tako, to ni samo naš problem — in ko ne bo več tako, sem prepričan, bo Tribuna spet plula z napetiml jadri. Perspektiv« takega študent-skega lista kot je Trdbuna so lahko.samo velike. To je pogu-jeno v vsem, kar se danes do-gaja pri nas, a ne samo na \mi-verzi, ternveč nasploh. Studen-ti, k\ s0 krmardli barko v zad-njih treh ali dveh letih, so sko-raj po nekem naključju ostali še danes v re-dakciji, toda letoš-n.ia jesen jih bo v veliki meri nepreklieno odneslg in nova posadka bo stopila na krov. Teh novih pa š« ni. Kot vedno §e bo tudi zdaj ponovila stara pesem, fci 1o lahko imenujem »plima in*oseka« in ki je za študentske Ii5te nujna ter ne-giativna in pozitiivna hkrati. Ce bo Tribuna šla po normal-ni poti naprej, bo lahko v ne-k«j letih dosegla vlsok nivo 'n bo n.i&n pomen v slovensiVem javnem življenju večji. To ni preirokovanje, temveč samo z drugitn,; besedami povedan pro-gram. Prvo kar hočem reči je »kultura«, ki je v dan,ašnji Tri-buni nekoliko zapostavljena, oziroma ne stojl n.a akademsko trdaih nogah ln nd sposobna pose^ v domače kulturno do-gajanj«. s tako avtoriteto in s tajko močjo, kot bi to ituden-tom nasploh pristojalo. Boj za tako »novo kulturo« bi moral biti vodilo bodočih letnikov našega lista. Obravnavanje *o-cialno - ekonomskih problemov tudi iSče novdii prijemov. Vse •tisto, za kar smo se borili do sedaj, ali bolje: do nedavnega je ie nekako »vknjiženo« v raizlične komisi.je in odbore ln gre danea predvsem za princi-pialna vprašanja, za tista, ki sicer obstajajo, a jih bo tr«ba morda šele Bajtj. Tribuna in nje.n odnos do šfcudentgk« orga-nizacije kot take je morda naj-tež.ie vpraSanje, ki ga bodo nio-rali rešiti bodoči redaktorji in kar jim bo povzročilo neimalo glav&bola. To ni tako prepro-sto, zdi se mi pa, da bo moral biti tisti, ki bo v Tribuni pisal o tem, prav tolikSna »kapacite-ta« kot predsedni'k univeraitet-nega odbora. Reševanje tega vozla bo vsekakor kori«tilo ta-ko or&anizaoiji, kakor tudi U-stu. In kaj 5e? Kol&g5, r'T8 vrata" in spustite na «tmnl U-sta vso problematiko naše jav. nosti. ^e samo pri kulturi, am-pak tudf v politiki, l?o«podar-stvu . .. morda si tu lahko vria-memo »a vzgled predvojnl »1551«, ki se ie lot«val marsi-česa in t0 prav po študentsko neprizanesRiivo. Le na ta na6in bo naš Hst postal nosilec in odraz univerzitetne atmtksf^re, kj je še ne čutiimo in jo lahko simbolično opišemo: študertt aktivno orje na njivi Javnega življenia... Ob desetletnici vsem, ki so odšli in ki odhaiajo — lep in velik — Srečno! Vsem, ki osta-nejo m ki pridejo pa — SiirodK in vesel — Zdravo! Drago Kralj Stališča in sodelovanje Na zadnj.i feonf&renci St!ude-/itsflrilh novinarjev v Beogradu so eklenili, da bodo uvedli boijšS ststem obveSčanja v zvezi s »zunanjo politiko« Zveze študentov. V ta tiamen organizira be-ograjski Studfvnt enkrat na mesec ali pa po potrebi tiskovno konferenco, na ikateri funkcionarji mednarodnega oddelfca CO ZSJ odgovarjajo na vprašanja vseh študentekiih redakctj. Dne 30. marca letos je bi]a v Beogradu prva taka konferenca in iz obširnega s"ten&grama povzemamo natjfboljj zan/Jmiive in najvalnej-še poda'!ke, Na vprašanja je odgovarjal tovariš Pera Ivačič, podpredsednik CO ZŽJ. IUS IN COSEC LE VEDNO O t«rn vedno aktualnem vprašanju. nam-reč o perapektivi &odelovanja med obema organizacijama. je tov. Ivačič dejal. da je vl-oga Jugoslavije na tean področju dokaj važna in da j« poletje leta 1956 bilo bolj optknistično in da pa so dogodki v oktobru ln novembru skaliii vodo sode- bo v naši državi kakih 10 dni in lovanja. Edina večja maniiesta- iimeli bomo priliiko. da se bomo cija, ki daje letos upanje za povezovalj s študentsfclmi zve-zblSšanfle, je Studenteka olimpi- za'mA. s katerSimi sm0 uneli do ada v Pariizu, kamor tx><3o jpri- eedaj bolj šiibfke stLke. Kar se šLi tako »zahodmi«. kakor tudi pa tiče nasega sodelovanja v >vzhodni« študentt. programiu IUS. je tovariš Ivačič. Tudi na>ša Zveza študenftov bo dega-1. da ®e ZŠJ še nl odiočila, eprejela delegacijo funkcionar- da pa je veroetno nj&no sodelo- jev štiudentsfcih organizacio iz vanje na nekaterih »strokovnih« Azi;je, katere obisk v Bvropi orr pri>reditvah> ki nimarjo politične- ganiizira COSEC. Ta delegacija ga značaja. Na vprašanje novinarja sarajevskega časo- lii umiftiD P*Sa ^a^ dan* -^e vPrašan^ odgovoril, da je IN MADZAR" pri nas v Jugoslaviji med madžarskimi be-SKl KOLEGl? «unci oforog 500 študentov (skupno število Sbudentov. Ikt so pobegnili iz domovine, pa _________________I znaša nad 5000). Zaradj pomoči madžarskim kolegorn je naša zveza povezana vezujerno stike. Tako snio se n. s posebnim odborom WUS, ki pr# že povezali g čehi in Rotmu- ima svoj sedež na Dunaju. Govarili so tudi o penspefcti- vi sodelovanja s študentskimd 2vezEJmi vzhodnoevropskih dr- ni, poredvidevamo pa v kratkem boltj trdne kontakte z Moskvo in Sofijo. In Tezultatl sodelovanja « polj- žav. Vprašanje je postavil do- eiktmi Studenti. je vprašal za- pisnik »Studenta«. Študentske stopniik »Tribune«? Obstaja pro- zveze v teh državah (razen na tokol jn odigovor je bil pmiti- Poljskem) pravTiaprav ne obsta- ¦ven. Ta prot-okol «e izvada. te- jajo. temveč imaijo študent; v okviiru mladitiiSikih oTganiizacijj evoje sekcije s katerimi pa na- žav ni. PoLjaki ©o «©lo zainte-resirani in postavljajo sodelova-nja na široko podl&go. BEIA MPGA ŠTUBENT-SKIH ZVEZ lovamjiu. Takrat so za realizaci-jo tega projekta* ki bi ®e jmeno-val »bela knjiga« določili Itaiijo in Indiijo. Vendar pa se je Indija pozn^ije umaknjla, češ da ne more pri tem sodelovatd zaradi tehnii&nih oviir. Italijansfka zve-za je pote.nn inaprosila ZS.J zapo-rooič in pri^čeK so se razgovori. Potem ipa so dogodfci v Egiptu in na Madžarskem vrgli to temo s programa in še^e v zadnjeim ča.su simo sip&t v kontaktu z italiijani glede tega. ViSe kaže, Na vs>rašam,je za&topni'ka »Trit>iine« je tov. Ivačič odgovoril precej obšiirno. Ze leta 1^3 eo se posamnezne študentske zveve dogovar-jale rned ©elboj, da bi izdale publikacijo v kateri bi bil material in doktnmentaciga « posa.m€iznilh zv&zah in ns]'ih stališčih ter de-da bo IJcmalu storjen prvi korak in da bodo vsem študentskvm zveizam na svetu poslali posebno \ipra-šalno polo. M©d kongresom UNURI — itali,iansrži tod; vlada je zaprla univerzo; ali ji bo uspeio potlačiti tudi duh tistih, ki protestirajo? Stvari so se tako zapletle, da vas bo gctovo zanimalo, kako je priilo do tega in kje so korenine. Južnoafriška unija je ena izmed redkih afriških driav, kjer obstojajo tri generacije črncev, ki so imeli možnost za nižjo in deloma tudi za višjo izobrazbo. Res, da so jih oviraili, toda tisti, ki so zelo hoteli, so se le splazili skozi in preko vseh preprek. Večino šol za črnce so imeli v rokah mi?ionarji, ki so sicer rekrutiraii duše, istočasno pa so širili idejo o enakosti ras kar je nacionaliste — belce — najbolj motilo. Leta 1948 je prišla na oblast nacicmalistična stranka in nekateri njeni člani so ustanovili nek&kšen institut za na-rodno krščansko prosveto in predlagali poseben program, ki naj bi ga vlada uvedia in izvajala. Ta program je bil raz-deljen v dva dela, za bele in za čme. V programu za bele je poudarjena verska ni nacionalistična vzgoja, v vrogramu za čme pa utrievanje pojma segregacije m rasnc neenako-sti. Opozicija je kričala proti, kongresi nacionalisHčne stran-ke pa so pritiskali na vladn, naj ta program uznkoni. Vlada tega sicer ni mogla storiti, toda ni nastopila proti samo-voljni realizaciji teh prinripov povsod v prosvetni politiki pokrajin in mest. Predstavnik iz Makedonije se jje zanimal za letošnje praznovamje v Parizu v zvezi z petdeseto obkitnico fraivcoske študentske zve-ze UNEFt s fcat&r-o ianamo dobre odnose. Predvid^vajo namreč zelo bogat program: iimeli bodo !kon.gres. organizirali bodo štu-dentsko športno olimpiado in zah sarno 3 odstotke otrok. ki &o razen tega še velik kulturni fe- delavskega porekla. Vs? tenden-stival. Istcčssno pa so tudi o^re- ce So v giavnem progresivne in pHl.boj za reforme na univerzi postavljene na zelo široko osno-in zatebol.jSan.je socialno-eko- VQ> Kongresa UNEF se bo ude- KONGRES V JU2N1 HMEHiKl Precejžnje zaniimanae novinarjev je bilo za kongres južnoameriiški.h Študentov, ki se bo vršiJ letos poleti. Znano ije, da iso študentske o-rganiizacije v 'teh deželah vedino &prte s svo-ji:mi vlad,a.mi in da so ponekod zaradi svo~ je .opozicitfe in staliišč celo iprepo-vedane.. Ta-ko n. pr. v Airgentini. medtem Na kongresu bodo kolegi \or skrbi sekretariat \n pose-ben strolcovni odbor. Pri spre-jemnih 'i.zpitih za obiskovailc© prej omenjenih dveh fakultet je kriterij strožji in odlodajo še sindikati in mladinska or-g*nizacija. Poleg strokovnega zraanja mora kandidat pr«dlo-žitd tudi dokazil^ o svojem družbenem delovanju. Posebnih taks na unlvaraah nimajo, J« pa predpisana »vetop-nana«, fcako da žtudij le ni po-polnoma brezplačen, vendair pa ' vsota vs«kakor n} velika ia Je CTnogočeino p-rav vsem, da jm-radi tega ostanejo a!li pride^jo n,a univeirz!©. Študentd so na vselh ilaktilte-ta"h razd&Ijeni v skupine po 30 ii- ¦m fcake organizacije m-ožna stalna kontrola dela pos>ame.zni-ka in njegov usp&h. Prav.i'la, kd veljajo V okviru teh »semiinaT-skrh« skupin so precej stroga i,n vsatk študent se mavtomatiLn'0 na sezTiainti posebrvega držav-nega urad»a, kj skrbi za njifa ra.7.poreditev po služibah. Iz pohotne leče Nacionalisti vsekako* smatrajo in to upravičeno, da so sedanji ureditvi v tej atfriški deželi najbolj nevami izobra-ženi domačini, ker so avtomatični sovražniiki državne poli-tike. Zato je v ¦učnem programu za domačine poudarjena podrejena vloga, privaia/nje na manuelna dela itd. Leta 1953 je minister za zadeve domačinov izsilil v parlamentu zakon poln nacionalističndh idej, po katerem je prosveta črncev postavljena na nove temelje. On je n. pr. dejal, da ne smejo pustiti oči črncrv, da bi se pasle na zelenih evropskih travnikih in da je nt>varno razvijati pri črnih idejo o po-trebi vn možnosti »helega ovratnika«, t. j. intelektualnega poklicai. Minister Vervord je doVil neomejeno oblast nad prosveto za črne in je izjavil, da jo bo tako reformiral, da bo že v kali zatrl vsako misel o eventuelni enakosti belih in črnih. Dejal je: »Ljudje, ki verjamejo v to enakost niso zaželjeni kot učitelji v šolah za črnce!« Vse šole in vsi tečaji, kjer so mislonarji do sedaj pri-pravljali učiteljske kadre za črnske šole so prišli sedaj pod direktno državno upravo, minister za zadeve domačinov pa, je tiobil pravvco da spodi vsakega učitelja, ki bi se mu zdel »neprimeren«. Policija se je kmalu spravila na del-o, pričela je obiskovati sestanke učiteljev po posamezmh šolah in jih vpraševati o političnem prepričanju, povsod so naj-prej okrivili učitelja, če so se domučini upirali bodisi pro-svetni ali ekonomski akciji t>lade. Korespondenco vodilnih članov učiteljskega združenja cemurirajo in izvajajo pre-iskave po stanovanjih itd. Vsako^leto odpuste veliko število črnih tičiteljev s formulacijo — »neprimerni«! Tudi univerze niso ostale nepoškodovane v tem vetru, ki je vsoik dan močnejši. Leta 1953 je tedanji predsednik vlade Malan prepovedal črnim študentom vpis na univerzi v Capetotonu in 'Witwatersrandu. Lani v maju pa so zaprli edini univerzitetni college za domačine v Fort Hairy Beli študenti, ki danes stoje v nemem protestu po ulicah Cape-towna, se ne bore samo za svoje pravice, temveč za vse. Omenjajo zelo ilustrativno stari afriški pregovor, po katte-rem ne moreš dalgo tlačiti in riniti človeka v jarek, ne da bi še sam padel vanj. i b Včasih sličice povedo več k&kor katerekoli tekst, zato bodi tale slikarija nadome-stek za report-ažo, ki bi... Mirno stoje okameneli kipi na zidovih in pročeljih kate-drale v Chartresu. Okame-neli srednJi vek ie v slavo božjo in v spoinin ljudem i«-klesal to tiho poezijo «a ljudi in za bogove. Za druge — tiste velike in vedno nasme-jane kipe. ea Prve — pa majhne defajle kot je n» tej slifel... ˇ Gospod 5»debeli«, so mu rekli v vasi, kjer smo v čast fietrte republlke nabirall giiilo grozdje. Bil ^e šef na«i šefi in ko je bil »pod paro« se je včasih z vso svojo teže s|»ra-ril na vot in zakikirikal..« BeHa Venezia! Oh, kako s!' me razočarala ti kraljicarao-rij! Morda zato, ker je bil režiser — sonce — odsoten ali pa zato fcer si res tako gnila kot pravijo in se boš nekega lepega dne z vsem kar premoreš, pogreznila na dno blatne lagune iz katere si pred stoletji vzklila? Toča gond&le bodo ostale na pre-več ravnem horizontu brez ^l vertikal. Morda? To Je vohunski posnetek it vojnega pristanišča na Azur" ni ©bali. KdR ve kam so od-§li ljudje iz kavarne? Vojne ladje v ozadju pa nosijo da-tum — petnajst dni pred in* vazijo v Egipt! ^, Tale tip n» sliki je nizozem-ski študent umetnosti, ki zna zelo lepo zapeti pesem »Pa-ris je na.jlepše mesto na sve^ tn-« Pri tem seveda vsem francoskim poslušalcera pri-vabi solze v oči. .. V resnl-cj pa se samo norčuje, ker je to njegova navada in filo-zofija. On se takn naakade-miji v Parizu, kjer študira, kakor tudi z brento na trga-tvi. počutl enako dobro... Prelepi Marseille! Na sliki ^ vidite razen obvestila o po-staji za taksije še tnajhno ustanavo, ki s« po 'rancosko imenu,fc »pisoire« in konkret-no sluij samo eni osebi. Ta-da kljub tema je zaščitens po zakonn, da Je lepljenje plakatov na n.j€ij prepoved«* no in t0 š« i% leta 1^31. KaJ-ti Francija je dežei» zak»-na, pa če gre tudi za čist* navadno stranišče ... n Ta slika predstavlja okno nc-ke kavarne v Canessu. Ta kavarna oz. restavracija jc zaprta, ker je njen lastnik odpotoval na daijše turistič-no potovanje kar se lepše re-če (in to je napisal na okno) »bij sem vpoklican pod za-' stavo« ... To je soavenire iz italijan- belo oblepljeno vse mesto •. • VP )*7! J*.y S ^ ?* f? ^* "M % ^K^ M k\' I KV A/ a; '^: V kJi^'i % W A I jih je modema misel pr^nesla na površje pirecejšnao ninožico, idilično in preproisto živečega malorneščana z dobrdm srcem in čissitimi ču&tvi. Priistle^ misli, da bi bil tak človeik kos nasilju modernega sveta. Prep.ričan je, da bi hu-manizem v iimejiu ljubezndve, am-arhične človečnosti lahko zavrl procese, ki so že prefor-miraJi sodobno zavest in so-dobne tendence. Zd; se-rrvu, da je preprosta dobrota, jd^lično užitkarstvio in sentimentalno sočutje zadosten adut proli so-dobnemu helenizmu. Steratlca, uverjen j€, da je treba pobija-ti si-stern sodobnega življenja z iracionalmm protestom do- brega, radoživega indivddu-uma. Mislim, da bi storil napak, ko bi take vrste p>rctest negi-ral. Gotovo zahteva neke trdne moTialne odločitve, nekega jas-nega spoznanja, poguma in sa-mcstojnosti v odnosu do sveta. Zato je primernejša in višji, kakor razumna in spretna pod-reditev modememu svetu. Vendar pa je več kct dvomlji-vo, da bi tak protest mogel imeti nek cibjektivni učinek, se pravii, da bi rekonstruiral nekega samostojnega, moralns-ga, načelnega človeka. Preši-bak je in preveč starinski, da bi lahko kljubovai oblikam in duhu m-odernega sveta in v končni konsekvenci — preveč lahkotno je zamišljen. To j« resnično iskanje >r€šitve po najlažj; poti, ki je najmanj komplicirana, najbolj plitva in Lahko rečemo — naijbolj samo-rsečna. Taka pot kaže, da si4 človek, ki jo ubira, ni ali pa s^ noče biti v svesti, kakšen je resnični poloiaj današnjega človeka. Rečemo lahko toTej, da je Pristleyev humanisitdčni protest nemočan, da je v bi-stvu, gledano z objek^vnega stališča, umik pred problema-tiko- Na ta način verjetno ni mogoče dalje, Toda kakšen je način, ki bo lirtel svoj rezul-tat? Primož Kozak Ob 80 letnici prof. dr. Rajka Nahtigala 14. aprila je praimoval svoj vkoki jubileji — osemdesetlet-nico , — akademik prof. dr. Rajko Nahtrgal. Vsa »voje živ-ljenje je posvetil znanosti — slovanski filologiji. Kljub zinanstvenim uspehom sla-vi-vistični svet ga danes irnenu-je ooe slovenskih sla^vrstov — kljub po?Tianju in stdkom s sve-tovno slaviistično eiito, pa je ostal profesor Nahtigal 61ovek, ki mu .ie znanost prva in šele nato atss ostalo, vedno topel, ved.no dober, vedno iskren, ve- opee»ooooerapooe JOŽE SNOJ: In znamen/a nanebabodo... Vrane obrnejo soncu hrbšt, ko zaho,ja. V temne goščave letijo. Sdmrak zavija in laja, 2 barja vstaja kot žalosten pes. Ognjen voz je osmodil vrhove dreves. Tanek dim životari nad samotno domačijo. čeznjo vrane v četverostopih leiijo.., Večer. Starci prl nas o življenju govorijo. Sdnvo otrod se spraŠujejo: Kaj bo Že. kaj bo? In imajo pravico za. fo.f dno sferomem do vseh, kl so prišli z njim v stik, pa naj so btli to znanstveniki ali štu-dentje. Prof. dr. Rajko Nahtigal je izšel iz znanega Jagičevega Eeminarja na Dunaju. Po kon-čanem študijoa je odšel za dve leti v Rusiijo, nakar se je vr-nil v Avstrijo in poučeval ru-ščino na raanih dunajskih vi-sokih š&lah. I^eta 1913 je po-stal izrednd profesor na graški univerzi. V tem času je študi-ral tudi albamščino in postal prvi svetovalec Pekmeziju pri izdaji njegcve slovnice. Mea svpjim bivanjem v Gradcu in po prihodu v Ldubljano, ko je postal prose«or z;a slovansko filologijo in S'tarQ cerkveno alovanščino, so nastajale njego-ve števdlne razprave iz sloven-skega jeaika in slovaiiskih jezikov. Leta 1937 mu je umrl sin Tonček. Poslej najde pa-of. dr. Nahtigal utelio le v deilu. Nastopi obdobje, iko nastajajo njegova najpomembnejša dela — najpomembnejše razprave. Leta 1938 izide njegova knjiga slovaTvski jeziki. kti je postala teraeljno delo pci študiju slo-vianske filologije. Z znainstveno do>gnsnim uvodom in dzSrpnim komentarjem izda znameniti starocerkvenoslo\ranski kcdeks Euchologium sinaiticum v dveh knjigah; izda Koptorje-ve spise z opombami in samo-stojno delo Uvod v slovansko filGlogijo. Leta 1952 so v dru-g\ pomnoženi izdadi, izšli Slo-venški jeziki, leta 1954 pa nje-gova knjga Slovo o polku Igo- JANEZ KNEZ: Po nevifati (lesorez) RADIVOJE MARINKOVIC: rove — rezultat dolgoletnega študija o tem vprašanju. Zasluge prof. Nahtigala pa prehajajo z znainstvenega pc-dročja tudi na drugo, saj je biJ med pobudniki in ustanovitelji ljubljanske univerze in Aka-dem'ije znanosti in umetno^ti. V svojem dolgoletnem vodenju slovanskega seminarja je le-tega s skiromnimi sredstvd in z veliko vnemo in fenergijo ustvaril in nenehno bogatil. Navidez je bil profesor š;tu-dentom oddaljen, da so ga le-ti v p>rvem trenutku bali. Ven-dar pa je vsakdo, kdor je pri-šel z njim v ožji stik občutil, da je profesor ena sama do-brota, sikrajno skromen. Nje-gova misel je bila vedno na študentovi strani, pripcveduje-jo njegovi slušatelji. Znamstve-nikovo veliko znanje je vzbu-jalo v vseh resnično spošto'va-nje. Kliub temu, da so ga v privatnem življenju trle nad-loge, tega študentje nikoli ni-so občutlli. V sem'inarju je bil povsem drug človek, člove-k, ki je študenta ljubil, spošto^val in razumel. To je le neka'3 podatkov v velikern delu prof. dr. Rajka Nahtigala. Dovolj jih je, da zgovomo pričajo o neminljivo-sti in velič^mi njegovega znan-stvenega delovanja. Kljub ča-stitljivi starosti pa njegova missl ge vedno nenehno snuje, nenehno išče. Še vedno njegc-vo pero piše, še vedno izhaja-jo njegove krajše razprave. Za karj večjega pa, kot sam pravi, mu primanjkuje zdravja in »U. Vendar upamo, da se bo le odloeil in napisal spomine, ki jih j« nekoč že obljubil in ta-bo izipolnil naša pričakovanja. Mi mu pa žeLimo v njegovem nadaljnije delu še veliiko plod-nih let, želimo mu, da bi vse svoje načrte zdrav uivršii. LJUBEZEN MORJA Radivoje Marinkovič je urednik študentskega lista v Sarajevu iu je pomembno ime med mladimi bosan-skimi pesniki. Med študentskim festivalom je obiskal Ljubljano in je sodeloval tako na literarnem večeru kakor tudi na ustnem časopisu. Danes pa objavljarao njegov prispevek iz zadnje številke sarajevskih »Naših danov«. ; ... Bojim se — je dejala ¦^brez besed — Bojim se tega ; morja. Tega vetra. Prei, pred ; teboj so bile moje obale tihe. • S teboj je prišel veter, na ro- • kah si ga prinesel. Pogledal s* ; me in v meni je vse vzvalo-: valo. Vcdela sevi, da boš raz-' bil kamnito gotovost. Hotela • sem ostati tišina; pravzaprav ' res ne vem ali sevi hoiela rav- • no to, zdelo se mi je, da bi 1 bilo tako bolje. Prišel si ne-¦ koliko sanjav in utrujen, po- • glpdol si me in takoj sem ve-' dela. ' — Knj si vedela — sem ' vprnšal tiho, a bele Indje in ' galebi so mi od?ia«"lt oči da-! teč proč. ' — Vedela sem. *a bom oba ¦la, ti pa morje ln veter. — Nisem morje in nisem veter. Tedaj sem bil utrujen in vzplamtele obale $0 mi go-rele v očch. — Morje si in veter. — Zakaj nisi pohegnila? — Hotela sem, toda saj sem obala, ti pa $t in.orje in ne-ugnahi veter. Vt>ter je vzbu-dil morje, V* je preplavilo obalo, mene. Odpel si mojo tišino. Poizkusila sem, da bi se spremenila v kamen. Mi-slila sem — raje ostanem ti-šhia. Hotela sem jo ohraniti in sem se za.to odela v ma-hovje. Vedela sem, da si ve-ter, ta pa mine in zapusti od-pete obale. Ti si bil veter ir> si me razpel s svojimi prsti Poljubljal si me z ustnicami morja. lz mene, obale, ki sem hotela postati, se spremeniti v kamen, so zrasle ciprese. Ti, veter, si se naselil v mojih vejah, tf, morje, si vzkipelo nekje iz neskončnosti in se prelilo preko mojih vrhov. Splazil si se v vse dupline. Nikamor nisem mogla pobeg-niti. Kako naj obala pobegne pred morjem, pred vetrom? Ni mocipče! Zavarovala sem se z bočtičami, toda ti si s prsti oetra, z ustnicami morja iz-n.val vse bodice in jih potopil v svoja brezna. Ostala sem b.^_ bodic. Ni.sem sc mogla ve6 zav-arovati. Tvoja obala, Odvetci za vsak tvoj veter. Kopal si me s svojibii valovi. T.z mojega kamenja, s katerim sem hotela ohraniti tišino so zrasle ciprese, do neba so zrasle. Hotela ^em pobegniti v višino. Toda začaral si mi vrhove. Brisala sem z njimi n~bo, da bi morje ne ppstalo temno. S senco sem božala tvoje globine. Jaz, tvoja oba-la sem bila s cipresami na tvojem dnu. V tt-oji globini. Ti, moje morje, si topil vse woje bisere. Korale. Alge. Po--fala sera koralna. Biserna. Ti, morje, vodil si me. ttx>-jo obalo, v svoja trezna. Nl» PRED PREMIERO Poslednje vaje. Le ie nekaj dni, pa se bo dvignila zave-sa. 25. t. m. bo v Celjskenj gledaličču premiera Voran&ene orame Pernjakovj. Del0 je zreitntl Janez Vrhunc — študent AITJ v Ljublšani. Prosil sem ga, da spregovori uekaj besed o svojem delu in mu obenem zaželel, da bi drama uspela, da bi bila njegova nadaljnja režiserska pot plodna in uepe&na. — Le še nekaj dni te loči od premiere, zato mistim. da nam lahko zaupaš kakšna je bila osnovna ideja, ki te je vodiLa prj režiji Fernja-kavih? Perhjakovi so edina Vo-ran-Seva kmečka drama, pa še ta je nedokančana. Vsebino in mo-tive je Frežih. zajel \z Jamni-ce. Delo je diramaturško uredil dn dokončal Herbert G-i-iin na ta način, da je Po Vorančevih konceptiib. napisal zadnj© deja-nje. ¦ ¦ Ta dr&ma za poklicnega re-žiser.ia ni fkdovekaj bvailežna, ker ni enotno Srajena, kar s* v tofcu dramskega dogajanja večkrat zlomi v dramaturškem pomenu besede. Prav to dej-Btvo pa ne bo r-avno v prid re-ždserju, ki se je take ali njej podobne drame oprijel. Per-njakov© sem skušal kolikor je bi'lo tnjogoče, ne da bi pri tem Voranca ofcrnil. dramaturško urediti tako, da je vs.aj v sim-boličnem pomenu besede ©not-nost dejanja dramd zagokvvlje-na. Po x'«em tem kar sem pove-dal, me lafako marsikdo povsem upravičeno vpraša, čemu sem se klju-b temu ioprijel tega de-fla- Na tako vprašanje j« moj odgovor: zato, ker mi je Vo-•ranc dtrag, ker sem v njem na-; šel toliko resničnega, nepotvor-jenega človeka, kot v maloka-terem slc^enskem pisatelju ali dramatiku. Cenim ga zato, ker "je tako i^krento ljubii »malega človeika«, njegov boj za ofosta-nek, za vsakdanii kruh, zato ker j« mav Varanc tisti pisa-telj, ki j* znal povedati, da tu-dii ta »mali človek« nosi v sebi svoja mala in velifea hirepene-nja, svojo Ijubezen. življenje in smrt. Pemjakovi niso dovršena stvaritev, vendar je v njih to-Jibo neurejenega življenja, to-liko naAega človeka, da bl ne bilo prav, če bi j'ih pustili oft stran*. Mislim tudi. da danes vse premalo skrbimo za Izvir-no slovensko diramatiko, kljub temu, da imamo že lepo števi-lo poklicnih odrov, ki j'0 narav-nost terjajo. — Kakšno pot «i s! iz-bral v irežiji, kaj si sku-Sai dosečj in kako je te t\'oje težnje podprl an-sambel Celjskega gleaa-lišča? Drama je, kaktnr sem že ome-tiii, grajena zelo aeenotno. V nj«j se prepletajo trije motivi, ki, so sicer med seboj vzročno povecani, vendair pa še vsak izmed njih v dogaj.anju tako razrase v samostojno celoto, da drug drugemu škodujejo. To so: tnotiv' Parnjakovih, motiv mu-taste matere z nezakonskim otroktom dn socialni 'irKttiv, ki končno raiključ; usodo Pernja-kov. Medtem ko .ie prvi del drame .grajen irealistično, z ra-hlim simboličnim navdihom, se drugi del izrodi v kratke pcri-zore — slikanioo — kd samo re-fleksivno prikazuj.ej'0 bistvene dog>odke v žjvljenj&ki poti Per-njakove dmžiae- V taki dvoj-nosti je težko ubirati eoptne stru-ne dramskega dogajaanja. Piroblem je predvsem v tem, kako crgansko zaključiti usio-do Pernjakov ob tej dvojnosti draraskega dogajanja in ob mo-livih, k,j se prepletajo in ra-zrašča^o v drami. Breostalo mi ni nič drugega kakor to, da sem črtal nekat&re p.rizor« in podčrtaval spet tiste, ki poti-skajo usodo Pern,1.akovih v ospredje. S tem sem hotel vssj do neke mere doseči potretmo ravnotežje, ine da bi «e odda-Ijil od avtorja. Ansambel se j« strdnjal s tafcim konceptom iiii me je pri delu z razumevanjem podprl. — V dneh skupn«ga dfla s c«ljskimi gileda-liSčniki si se pobližje se-zn-anil z njihovimi zmož-nostmi lin stremljenji. Ka.i sodiš o tem gledali-*6u? Ansambel Ceijskega gledali-šča spada danes v vrsto tisti.h mladih slovenskih gledališčni-kov, cd katerih labko šg velik0 pričakujemo. Kar je pri teb igralciih zelo eanimivo, je to. da so pravzaprav vei tva gosto-vanjih fcot pa v domači, hiši. Tako delo je povezano z vse-mogočimi težavami, od uraskih pa do fi;zižnih, in terja od an-»ambLa veliko požrtvovalnost in rtnizadevnost. Ce si b.i»l med njimi le nekaj časa, spoznaš, da ti ljudje Iju-bijo svoj teater, da so nanj po-nosni, da si prizadevajo usbvar-Jati ''novo filovensko gledališko kultuiro. To misel mi potrjuje tudi to. da so se Vtarančsve drame lottili z vso vneino xe-sničnega gledališkega človeka. So pogumn.i ljudje — umetniki Predvsem mislim, da j« reži-ser ustvarjalec. Koi-ektno Je, da režise.r ne odreče av+orjevim osnovnim adejam focia ne za vsako c«no. Ce so v de'u dane možmosti za vss večjo .Jzpoved-nost, če hočete Hidi tn "pleta-nje svoje^a .Ia*fc3«igw orinosa <3o ^veta in življenja. potem je režiserjeva do-ižnost. da vtke v delo svoje lastne zamisli in se v tem pogledu vspne noba, v kateri so te pesmi nastajal«, je bila viharna, bili so se strahotni boji in temu se je prilegala metaforika Borove pesmi, ki so jo nekateii označevaU za ek&presionistično. R»s je to, da je ekspresionistični i?raz dobil v tej zbirki konkretno vsebina. Bor se i« poslužil gradiva, kl mu je bilo blizu. Bombe, ekrazit, mitraljezi ipd. — vse to so same konkretne stvari, ki jim je pesnik dal simboličen pomen in vsebino. Bora — pesnika je razvil narodnoosvobodilni boj. Zato j« njegova pesem tudi najgloblji izraz doživljanja svetovne vihre. Prelom s preteklostjo, poziv na upoj, tople in prisrtn« »roiične izpav«di ob izgubi ž«tiq — partd-zanke, ki so odraz spreminjanja odnosov m«d spoloma v burnih dneh, pa slik« 9 vojnih grozotah, o hrepenenju p$ domu ki svobodi, to so tem«, ki jih Bor eblikuj« in prepleta z neugnano življenjsko voljo. BOROVA PESEM JE IZRAZ časa in je nalet«la na močan cdmev. Je pravzaprav dn«vnik slov«nskeg3 paVtizana, ki je dovolj intimen, razsežen in doživet, da ga lahko imenujemo po«tičnega. Njegove pesmi so budnice in koračnice, ki imajo namen, vnemati uporniikega duha in dvigati bojno moralo. V p«?sniku živi zavest, da pripada skupnosti, da ima do nj« dolžnosti, čuti poslanstvo, da nastopa kot gLasnik partizanskega b% lepoti, kl je iivela v teh časih postcrter.ieno življenje. Tovarišema v spomin... V torek, 9. aprila t. 1., v vefernih urah Je odjeknlla Salostna vest po Ljubljant, da sta sc 8. t. m. smrtno pone-sredla v severni steni Ojstrice — mlada alplnista — Marko Dular in France Zupan. Kot izurjena plezalca sta se napo-tila v Herletovo smer v omenjenl severni steni, ki pozimi Se ni bila preplezana. Tako sta si hotela pridobiti izkušenj še za težje naloge pri reševanju problemov naše zimske alpinistike. Toda — žal — njuna pot v gore, so bili njunl poslednji koraki — namesto novim ciljem in doživetjem nasproti — pot v smrt. Nenadni vremenski preobrat Je rlsal nove poteze v oblifju severne stene Ojstrice, ki uporno kraljuje nad edinstveno Logarsko dolino... Mehko in nesliSno Je padal sneg po skalah, ko je dvoje bitij v steni iskalo povratka nazaj v svet... Veter tull v robeh in raznaša naneseni sneg — daleč v dolini je topla bajta, ki ju Je čakala... Toda gora ni hotela tako! ... Nikoli ne bodo razvozljani njuni poslednji trenutki, ko se je blla borba za življenje in smrt; morda so še vedno tam gori zarjaveli klini v razzeblih razpokah, pod snegom in ledom Ln nihCe razen njih ni videl bolečlne njtinih temnih ur, ko Jima je rasla enkrat vera v uspeh,enkrat obup nad dejanjem — ki je jima hotelo izsesati zadnje kaplje krvi — kl sta ga morala izvršiti Iz notranje potrebe. Dovršila ga nista tako kot Je bilo sklenjeno v srcu, pred tovariši in samim seboj ... PRVfl NHLOGA - MEDFfiKUtTETNO PEVENSTY0 * SLilBfl ZflPUŠČINJl OD JESENI Ede,n teh dveh je bil Marko Dular, 61 an alpinistiičnega odse-ka PD Ljubljana maitica, še ne 21 let star študent- kemiije, ki j.e i uspehorn uveLjavljal svoje tel-esne vn umske sposabnosti. Z isito strasitijo i'n vnemo, s ka-tero se je predaja-1 študiju, se je zagnal tudi v gar^! V štirih letih se je iz piiahega fanttca v plezalni la\\. r-azvil vsestransko razgledani, prekalj en.i alpinis't. Več ko.t stokrat je stal na vrheh kot zmagovalec, ponoviil j6 sko-raj vse najteže>j vapone pri nas, Se poizkusil na tujerh — lz av-efcriijsikih Gesause se je vrndl s t-reimi težkimi pomovtittvami (Dachl — sev. stena). Petkrat si je kot prvi utrl pott na vrhove: od začeibnih variant -v Ja>lmo ceniii njegovo dosedanje delo, se veseliili n:je-govega naipredka in zidali nanj. Začebnišikii im nedovršen, kakr-šen je pač človek teh let, saj v svojih letih še ni mogel poka-zati vsega, kair je leglo t njion v preirani grob... Tem njega-vim nia'6rtom ln idealom je go-relo in živelo neijgovo kratko, razgibano, polno dela in uspe-h>ov, mlado življenjs. Boilečima zaradi izgub© iai so-čutje s starši, ki sta zajefla vse ob zadnjem slovesu — žrtev Ojstrice — sta pw6ala, kako sta biiia gomiiška tovariša Mairko iiii Franc^ vsem pri srou in da ju bomo obranili v nagboljžem spomimul Naim ialip»inistoim pa bo&ta ostala v večnem spomimu, ki nas bo spremljal po poteb naših gora, ko bomo zopet na-smejani, na varnem robu stene, si fcnLžem segaili v noke in ®e apo-minjali dveh fantov ... Spomi-njali s« jih bomo tedaj. ko bo- O nogometaših smo zadnje mesece precej sl::šali. Sprego-vorili smo z njimi na skupščini Olympi,je, povedalj so nam mar-sikaj zanimivega o »novih ve-trovih«;, 'ki so zapihali v njiho-vem klubu. In pred nekaj dne-vi s« je oglasil v našem ured-ništvu eden iz-med mladih nogo-metašev Olympije in nas pova-bil, naj s{ ogledamo v prihod-njih dneh prvo, toda najvažnej-šo prireditev. Studentska nogometna liga Naia študentska tekmovanja po fakultetah so pToblem. ki ga še do danes nismo rešili. Po na-vadi zadenemo vedno na isto oviro. Klubj škrbe predvs»m za uspehe svojih vrst v prvenstve-nih tekmovanjih, na medfakul-tetna tekmovanja pa pozabljajo. Tako se je dogajalo vsa leta doslej in tako bo morda tudi letos. Nogometaši pa mislijo druga-če. SkJenili so, da bo odslej pr-va naloga njihovega kluba šport na univerzi. ali točneje rečeno, razvoj nogome-ta med šrtudenti naše univerz«. Tako so &e odločili, da bodo ie v tem m«secu priredili ncr gometno tekmovanje, ki bo v&č-je kot vsa doslej. Znano je. da so bila vsa nogometna tekmova- poti »/ viišave, k sanfcnim vrha-vom, ki &e bTešče nad oblaki, o trdi Ln tihi, zagri.zeni borbi. Oživeli bodo Ijudje in deja-nja... Dva fatnta zavijata vstran poti. V steoo gresta. Po kaij?« Da, po kaj? — Kam? V neznano gorsko samoto, v sneg in led! V nenadni vre-men.siki preobrat, v sev&rno ste-no Ojstrice? ... Kdo bi zimogel takrat?...' In tako je ositai Ie l«ip spoimim. Spomin na neuginamega, vedno nasmejanega, našega Marka. — Osebnost Marka Dularja, iresne-ga študemta in od)liii6nega ailpini-sta, tovariša in prijjateilija, je bila tako velika, da bo ostala za vedno zapisana v sroih vseh, ki smo ga pozriaili; za ostole si je pa spomiin zapisal sam — njegove stene, ki jih je kot prvl pr©magal. še stoje im govore o njem vsem — vsetn. k,i hodijo v gore. Gcvore pa tudi o soto-varišu, posebno Ojstrica, ki je t«rjala tudi m.lado živltjenje di-jaka 6. raareda. gimnaziije FRANCETA ZUPANA, ljubvteljia go^« in narave. Fran-c» ge bil iried mladimi alpinisti AO »Univ&rza« najvjdnejša osebnost. Bi-1 je olan AO vn od-bcra PD »Univerza« j.n čeprav kamaj še ne 17 tet star j« že pokaziai vse sposo'bn.Oisit.i 7-a vse-srfcransko razvitega in razgleda-nega alpinista, v kateirega bi se bil kimalu razvil. Bvl je ved.no in pO'V»od dob&r tovariš — v šoli in drugod, vedno veseil in lju-bezniv, skromen i>n pogumen. Ze z osmiimd letj je zašel v svet gora, ki ga je kmalu nato pri-kilenil nase. da je zašel v alpi-histične vrste koit 15 let star Lam bili to- mo zviijaili vrvi, obujali spomi-n© -in kiovalLj nove na6rte — za nove dini, novim dejanjem na-stproti... Ženska ekipa odboj- karic naše univerze državtii študentski prvak V zafetku meseca je bi- 10 v Zagreb« prvo letoS" nje študeutsko prvenstvo. Sestali so se odbojkai\fi in odbojkarice iz nnlver-zitetnih središč Jugosla-vije. Sodelovali so pred" stavniki Beograda, Za-gre-ba, Ljubljane, SaraJ«Ta, Skoplja in Novega Sada. V moški kanirarenci n»- 11 predstavniki nisio do" scgli nsp«ha. kakršnega smo se od njih nadeiali. Zasedli «so lele predzadnje mesto, čeprav niso igrali siaho. Igrali so v sknpini skupaj z Beogradom in Novim Sadom. Vsafc v tej skupini Je imagral v eni tekmi, rendar so imell LjaMjaniani nafelabšo dl-ferenct) v nlzih in iako zasedli v skupinf radnje \n predradnje m«sto.J5ma-ga naših ni bila problem in tako so ostali na pred-^adnjem mestu. Bolje s« Je odrezala ženska eklpa naUe univer-fe. ki 3e zmagal v rseh tekmab \n tako osvojila naslor drfavnega prvaka. Naša dekleta so igrala ze-lo dobr0 ta-ko na mrežl, kot v p«1Ju in je n.tih«ra zmaga več kot zaslužena. Impre#ijo nja, ki smo jih imeli prejišnja leta, precej kampanjska. Po na-vadi so bila po turnirskem si-stemu, ali celo na izpadanje in tako je labko moštvo neke fa-kultete, ki so ga ssstavljali slab4i igralct nastopilo le en-krat, ker je ž& prvič doživelo poraz. Tak način tekmovanja s«veda ni ka^j dosti koristil raz-voju in propagandi nogometa na univerzi. Tekmovanje, katerega načrt je že do podrobnosti izdelan, bo sedaj popolnoma drugačno. Bo po ligafckem sistemu in bo kne-lo dva dela — spomladanskega in jesenskega. Vsako moštvo se bo torej s-es'talo z vsemi nasprot-niki po dvakrat in kdor bo zbrai do konca tekmovanja največ točk, bo dobil naslov prvaka univerze. Razumljivo je, da je z^a tak način tekmovanja veliko več zanimanja kot za prejšnja. Do-sedaj so se prij-avile ekipe grad-ben« fakultele, elektro oddelka. medicinske fakultete, matema-tidno - prirodoslovne fakultete. m-etalurškega oddelka in višje fcole za telesno vzgojo. Rok za prijave še ni zaključen in se lahko mo§tva še vedno prijavijo vsak dan od 12.—14. ure v pi-sarni Olympij« na Mikloiš6evi cesti 5a. S tekmovanjem bodo predvi-doma pričeli okoli 26. aprila. Gotovo bo vse zanirnalo, kako je z opremo in žog^ami. Z eno besedo — v«e je aagotovljeno. Oprema je na razpolago, žoge prav tako, tekme pa bodo vsak ponedeljek, torek in četrtek aa igrišču Svobode na Viču. Tudi Nogometna zveza Slovenij« je obljublla, da bo priskočlla na pomoč s s\'ojim tehničnim ka-drom, r prvi vrst,i seveda s sod-niki. N« borno pos&bno preseneieni, če bomo med tekmovanjem iz-v^deli, da je zanimanje za no-gomet vsak dan večje. Prav ta-ko ne bo nii čudnega, če bomo med temi. k; bodo nastopali na lem tekTnovanju na&U tud} ko-ga, ki bo s svojlm nogometnim znajijem in nadarjenostjo opo-zoril nas« tudl trenerje in fun-kcdonarje Olympije, ki ga bodo seveda povabiLi v svoj klub. Med drugim j« tudi to cilj štude-ntskega nogometnega klu-ba. MALO JIH JE OSTAI^O Precej se je govorllo Po naši tKiiverzi o nogometmem klubu in o »procesu«. katerega so tam uprizorild pred nekaj meseci. Prav ?>ato smo se tudi o tem pozafiiimaLi in Izvedeli tole, Pr&cej 61anju bodo njunu otrcci zlahka lahko dohiteli in bo potem cela družina skupaj di-plomirala; seveda če ne bo bi-stri sinko nadebudnega očeta prehitel. Sice.r pa — nobene-ga strahu pred Kitajci, dokler bo slovenski ¦narod tako plo- J če so pa že tako zreli, po oprostite prosim. Svoj čas so se morali študentje posluže-vati rokopisov in ročnega raz-množevanja svojega glasila, v kolikor jim je bilo to sploh mogoče; pa so prsali, da seje kar kre?alo. Ne vem, kje sem bral članek nekega gledališke-ga igralcu, kjer prav-i. na kon-cu, da mu oko še vedno otož-no zaide na Uudentsko stoji-šče kjer je bila vtasih zbrana razjokal nad to Žalosino V°~ dobo? Pa se ti poiem še najde krota, ki se napihuje in do-poveduje zrelost! Kot, da ra-zen arhitektov in ekonomistov ni pod. viilim nebom nikogar reč, ki bi irtiel kaj povedati in ki se ga vsega skupaj kaj tiče. OPOMBA UREDNIŠTVA TRI-BUNE: Kar s« teffa drugegra odlomka tiče bi Tribunaši še danes podpisali to Pavlihcovo modrovanje. Res, da se ,fe do da*^es položaj nekoliko kulti-viziral, toda še vedno ,fe "te-•vil naših dopisnikov raame-rorna majhno in je večje šte-vilo tistih, ki znajo kritizirati !n se košatiti ter napihovati, in, da ne pombimo, se delati zrele... — Moje spoštovanje, kolega! Literarni intervju - Kaj mislite, kolega. o Tolstcin? — Pih. — Kaj pa o Krleži? — Kaj mp briga. — In o »Besedi«? — Nič! — Kdo je po vašem mnenju najboljši sloven-ski pesnik? — Jaz in pa Jože. — Zakaj pa on? — Ker on vedno in»enn-je polcg sebe tudi mene. — In kaj mislite o Pe-petu? — On sploh ni pesnik. — Zakaj ne? — Ker pravi, da jaz ni-sem. — Ste člin ftaSega H-terarnega kluba? — Sem član kluba »Sa-momor zdravcga raza-ma«... (Vsaka podotmost s ko-merkoli je samo slučaj-na!) POMLADANSKI VIC Zdravnik — Morali boste bo-Ije jesti, tovariš. Kje pa se hra-nite? Študent — V naši menzi. V študenitski. Zdravnik — Dobro, odslej poj-dete za nekaj mesecev v diet-no... Študent — Najbolje bi bilo, če bi imd zapisali eno šunko...l RECENZENT — Kaj si tako jezen? —• Sin mi je strgal vse roko-pise pesmi, ki sem jih napisal zadnji mesec. — Nrsem vedel, da zna tvoj gin že brati... TO JE STRUP Profesor — Povejte roi, kaj je to AS, O3? študent — To je ... to je ... saj imam na jeziku ... Profesor — Hitro izpljunite, to je strup! GOSPA DERIKOŽA iSCE SLUZBO Direktor tovarne za konzervi-ranje rib — Ž-elite prosim? Gospa Derikoža — Veste iščem službo, pa sem prišla ... Direktor — imaimo prazna mesta, a samo v oddelku za pa-kiranje sardin! Gospa —t Pnav, kar sprejmite me, pTOsim. Direktor — Kaj pa ste* počeL: do?edaj? Paklic? Gospa — Izdajala sem sobe podnajemnikom, študentom ... Direktor — S-pregeti ste!! SPET SE BO PREPISAL... — Zdravo Pepe, slišal sem, da si se spet prapi'sal? — Sem, na agodovino, pa mi ni všeč! — In kam se prepišeš drugo leto? — Na pešadijo! NA KONCERTU — Sedaj pa pride Eroika! — Ali je to tista črna, ki sva jo vddela v salonu? IZ >IENZE ENA MOKRA študent — Hej, kolega »trež-nik, moj krožnik je mokw! Strežnik — Oprosti-te kolega. toda to je že juha- IZPITNO — ZDRAVNlSKI VlC Zdravnik — Precej slabokrvnl Ste! Študent — Pa pravijo vsi pro-fesorjd na Lzpitih, da jiim pijem kri... ONA VE Profesor — Kdo je bil to Platon? Studentka — Platon? Pla-tcn ... je bil... je bil izumitelj 2elo tzastarelega odnosa ined moškim in žensko. Na sestanku komiteja TVŠ so ugotovili, da so postale po-roke med študenti masoven pojav tudi v nižjih letnikih in so mi rekli. naj bf tole reč mcdo podrobtieje razvozlal in opisal. Ja*. prijatelji, takale stvari pa niso tako enostavne, da bi jih kar takole vpričo vseh raz-vnzlal. Zdrava pamet mi pra-vi. da je šel študent 5e vedno najraje po poti ncvjmanjšega odpora. In je danes stvar že taka, da je veliko lažje priti do otroka in z njim, hočeš nočeš do žene povrhu, kakor do izpita. In če se ž.enijo naj-botj vneto prav noivnci. se ni treba komiteju TVŠ prav nič čuditi; veste, stari dragonec zlepa ne pade s konja, takale reva zelena pa že javka, še predno je z nogo dodobra v stvemenu, Pa ne. da bi hotel koga ža-liti in mu jemati veselje do Novinec Mihaja... den! Pač pa čisto resno besedo — ali ne bi kazalo v okviru univerze prirediti praktičen gospodinjski tečaj, tečaj o ne-gi dojenčkou, usta*noviti dečje jasli in preimenovati DIT v DID, ustanouiti posebno po-svetovalnico za ločitve in vsled stanovanjske stiske pre-urediti kabinete in zbornicc po fakultetah v študentska sta-novanja?! Ko sem zadnjič zcupisal, da je včasih na unh>erzi kar \>re-lo, da bi se razjokal Cankar, če bi zagledal to žalostno sli-ko, in da ni mcmjkalo hrastov košatih, so se povesili iižaljeni nosovi. češ, da je to le nerga-rrje in da tudi hrastov koša-tih dandanes ne manjka in da so se povnembno namihnili ter razkoračili, da bt bili videti kakor najbolj'košati. Kar se . pa zelencev tiče, sploh ne mo-ve biti diskusije, ker »o ie zdavnaj postali zreli Ijudje. najbolj kritična publika in kjp.r je lahko dobil tudi naj-liaje priznanje. Kje pa so da-n^-j naši muzikusi? Seveda, ne utegnejo. Kulturna 2abauna prireditev, veseli večer, za~ bavni večer, plesni večer igrajo. prosim, lastni orkester, orkestrov, kolikor je kitar v Ljubljani, bugi-vugi, vmes va tisočaki, kajne — Geld regiert d'e Welt — in čimprej se na-vadiš tega prej si zrel. In na-ši slavisti, kje so gospoda? Mar bomo večno razni Paulth-c? krpucaii svoje klavrtte članke fn polnili list Ijubljan-skih študentov! Pa ne da bi b' i ie kar vsi prezreli za ta zakotni listič. Kolikor vem, izidejo Knjižne novine le en-krat tedensko, da o likovnikih niti ne govorim. Lažje bi sam sebi izdrl vse zobe knkor od ; nh dobil najmanjšo figo. Tristo kosmatih, mar bi mo-ral res biti Cankar, da bi se Pravijo, da tehničnd študij kvari človeka, predvsem pa študenta in nekateri trdijo, da je1 to res. Ne bi hoteM na tem mestu o tem razpravljaiti. Dovolite pa narn, dragd bralci, da objavimo pismo nekega štu denta matematike svojd dragii To pismo lahko služi diskutantom ob dolgih pornladaiih ve-čerih kot lepa »kost« ... Draga moja! Ti si točfca okrog katere divergirajo vse mpje misli. Gladkost tvojih Unij in derivabilnost v vsaki točki je naj-boljži dokaz, da si furikcija papolnosti. Zakaj si se od mene ogradila z okToglirrK, oglatim in zavitim oklepajem in š"e ne moremo postaviti naših zelja na skupni imenovalec in jih seiteti. Vedi, 6 draga, da niti kvadra-tni koren ne more zmanj-šfO-ti mcje Ijubezni. Bodi Ijubezniva in mi dovoli, da integral vseh naših hotenj prikažem v naslednji enačbi: T + J + 2s = S2 kar pomeni z besedami, ti in jaz plus dve štipendiji je enaVco sreča na kvadrat. Vedi, o draga, da bom krog tebe rc^iral dokler bo v mojem srcu diferencial kinetične ener- Te pozdravlja in Ijubi vedno tvoj Kvibus Mali oglasi V STUDENTSKI MENZI, kjer se redno hranim, sem izgubil pet kilogramov. poštsnega najdite-lja vljudno prosim, da mi jih vrne in naj st pri tem obdržt običajno provizljo 15%. Naslov -Martln Igllca, tukajšnji absol-vent. NA POTI MEB DVEMA plesišče-ma sem izgubil zimski semester. Poštenega najditelja proslm, naj ga odda pri vratarju univerze na ime Bobl Strenger, drugi iet-nik. IZGUBIL SEM BLOK za menzo in sicer od nedeljo. Poštenega najditelja proslm, na.j mi vrne vsaj kolač. Peter 2rclo. IZDAJAMO GOLOBNJAK v Stro-gem centru mesta za mlad Stu-dentski zakonski par brez otrok. Ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati plsmeno na upravo pod »Komfortno«. STUDENTSKA SAMOPOMOC bo odslej v sezoni rczervirala sede-že v Tivoliju za študente. Cene so zmerne. Prijavite se čimprej, kajtl jnnljski rok Je pred vrati. • VA2NA SPORTNA ^ST HiSnl svet bloka XIX-L-17 ob-vešča vse stanovalce, da se bo dne 23. aprila vršlla na dvori^fu prvenstvena nogometna tekma za pokal hišnega športnega odbora. Pomerill se bosta študentskt eki-pl. Prvoplasirani nogometnl klub podnajemnikov Petra Stiskača bo igral proti enajstorici podnajem-nikov Marije Plafilne z mansarde. Pridite v čira večjem številu. — Vstopnine ni. Težave pred pričetkom Košarkarji in odbojkarji se pripravljcjo na prvenstveni ples Kako bo v prvih kolih — slabo kot ponavadi? Dolga Je bila tnrtva sezona. I.-e nekaj te-kem smo videli v prašni in mrzli dvorani na Go-spodarv-tkeim razstavišču in po-tem nič več. Seveda je bil to odmor samo za gledalce, igralci pa so pridno trenirali. Za ne-ke«tere izmed teh se je namrei seeona kar kmalu pričela. Ce-tvorka Olymipije je namreč oila fkoraj mesee dni na Kitajskem. Za vtse bo zanimivo, če poiziku-Lsmo najti razloge, ali bo start dober ali slab in zakaj bo tak. Pri tem naon bo pomagal slu-čajni razgovor s trenerjem ASK Olrmpij© tov. Fugino. PRVA KOLA SO VEDNO PR03LEMI Letos so se igralci A§K pri-pravljali bolj kot kdajkoli. Ze v pnri-h mes&cih so prišli v od-lično forrno, kar smo lahko tudi videli na dveh tekmah z Ljub-Ijano, katero so obakrat brez težav premagali z visoko razli-ko. Potem je prišla na vrsto Kitajska, ki nain je »pobrala'< kar štiri igralce: Dermastio, Kristan6i6a, Daneva in Kandu-sa. Le-ti so se pred tedni ž.e-vrnili, lahko pa si mislimo. da L0 pošteno utrujeni od na-porne turn&je. Nič dosti bolje ni z ostalimi. Znand je, da je bi-la gostovala tik pred pričetkom lige ljubljainska košarkarska reprezentanca v Frandji in v tej ekipi je seveda tudi preeej čJanov Olymipi,ie. Mi smo odpo-vedali vsa gostovanja v tujini, kar imamo slabe izkušnje iz prejšrnjiih. let. Ved.no smo iz-gubljali prve teikme in potem »lovili« nasprotnike in nikdar nismo ujeli tistega, kar smo s1 najbolj želeli. Vse kaže, da tudl letos ne bo dosti boljše. TEŽKI NASPROTNIKI V PRVIH KOLIH V prvem kolu potuje Olym-pija na vroča tla v Beograd. Vprašali smo za nasprotnika in iizvedeli: novi član lige BSK. To je sreča, smo si dejali, ven-dar nas je Fugina takoj popra-vil. BSK je eden najboljših klubov v državi in stavil bi, da bo zasedel prostor v lestvici med drugim ia četrtim mestom. Toi-ej se kar lahko zgodi, da gre Olympija že v prvem kolu po precej vroč kostanj v Beo-grad. Naslednji teden "je na vi-sti Ljubljaina. Nasprotnijk na do-mač&m igrištu bo Proleter iz Zrenjanina. Z drugo besedo, v druigem kolu državnega ko^ar-karsikega prvenstva bomo vi-cieli v Ljubljani finale. Kandi-d-ata za prvo. mesto Olympiji in Proleter bosta poizkušald dos^či prvi dve točki prednosti. In jasno je , da bosta ti dvn točki zlata vredni. Lani se je to brez posebnih težav posre-čilo Proleterju, ki je zmle] Olympijo sredi Ljubljane. Bilo je pač prvo kolo. Tudi lefcos ni položaj dosti boljši in ni pre-tirano, če dajemo Pr-oleterju več možnosti za zmago, čeprav bodo igrali v Ljubljani. ŠPOETNE PRIREDITVE 21. IV.: TENIS — Olympia : Heideiherg 24. IV. ob 17: ODBOJKA — Sludenti Ljubljane : študentom Zagreba % 25. IV. ob 17.: KO&AEKA — Stud^nti ^ 25. IV. ob 17: KOSARKA — Studentl Ljubljane : študcntom Maribora % 26. IV. «b 16: SAH — Simultanka v Naselju Sicer pa, izje-me niso iz,klju-čene in morda bt> Olympija že v prvih kolih pokazala kaj zna...? KAKSNO BO MOSTO ODBOJKARJEV? Tudi pri sosedih, se pravi pri cdbojkarjih, se dokaj resno pripravljajo na start v pomla-dansik^m delu tekmovanja. Na prvi pogled bi dejali, tu ni nič novega. Sami znani obraz-:, kvaliteta igre taka kot po na-vadi. In vendar ni tako. Ko bo-do stopili v prvi prvenstven' tekmi na igrišče, morda niti poznali ne bomo, fcdo so lgral-ci, ki nastopajo. i Letos imajo pri AOK Olym-piji precej smole. Najboljii ;,gralec Megušar je odšel te dni k vojakom. Najvišji odbojkar tega kluba Nagode, je šel isto pot. Eden najbolj požtvovalnih v polju Logar, si je zlomil no-go in v spomladariskem delu ne bo m^el igrati. Z igralcem, k: naiviš.ie skoči, Darjanom, je podoben priimer. Tafco sta ostala reci in piši d.va igralca prvega rnoštva, kdo pa bodo ostali, vam zaenkrat še ne moremo povedati. Vsekakor bo precej-š^en priliv mladih, ki bodo morda za dokaj težko tekmo-vanje še nedorasli, premalo iz-kušeni. Za ž&nsko ekipo Olympije srno navajeni, da vedno neka} doseže. Včasih sicer razočara, vendar nekaj je. Tako bo naj-brž tudi letos. Tam bo res vse po starem. Igralke ist&, kot jib paznamo že nekaij let, odbojfca, k: jo igrajo, bp prav taka. kot smo jo vajeni gledati in tudi Irener isti. Torej s polno pra-vico napišemo — pri ženskah nič novega. TRIBUNA, llst študentov ljub-Ijanske univerze. Uredništvo in uprava: Ljuhlja-na, Miklošiceva cesta 5a, telefon. 31-102. — Urejuje uredniški odbor. — Otlgovorni urednik: Janko Po-povič, študent prava. — Tekoči rafun Komunal. banke 60-KB-l-Z-587. — Letna naročnina 200 dln. — Rokopisov ne vračamo. — Tisk Časopisno - založniškega podjetja »Slovenski poroCevalec«. Sanjska knjiga za študentsko mladino To knjigo so študentje dolgo pričakovali, saj je tollko stvani v življenju, ki jih človek lahko uredi in predvidi le s sanjami. Knjiga je sestavljena strokov-nja^ko in namesto recenzije naj navedemo samo ne-kohko primerov.. Izpit v sanjah opravljati — Pazi da ne padeš s po- stelje. Slabo juho v sanjah jestl — Tudi v resnici jo boš, 6e si abonent OSM. Skripta v sanjah imeti ali jih pričakovati — Doživel boš visoko starost. Biti v sanjah rekorder na dolge proge — Zaprosil boš za štipendiijo. Sanjati dobrega vojaka Svejka — Ne boš opravil vseh lzpifov do svojega sedeTnindvajsetega leta. Bu&ko na glavi, svoji, sanjati — Oče bo našel indeks ob nepravem 6asu. Prve številke KAJ IN KAKO SO PISAU SLOVENSKI ŠTUDENTSKI USTI BDEČl SieNALI ^ PRVA ŠTEVILKA JE IZ-SLA V NOVEMBRU LETA 1932... »Slovenski malomeščanski filister, ki Ijubl nadvse svoj mir in sploŠni zastoj, ki je do mozga konservativen in sma-tra svoji z dolgo tradicijo po-svečeni politični ideologiji: »jugoslovansko« naprednja-štvo in »slovenski« klerikali-zem za večne, od »božje« pre-vidnosti« same določene mu rneje, vidi v tem idejnem pre-bujanju mladine le »duševno krizo«, to je le prehodno zme-do, ki naj bt čimprej prešla in po zaključku katere se mo-ra vse zopet vmiti v stare tradicionalne struje. V nas pa, ki se vedno bolj zavedavio, da smo s časom- vred prerasll to filrstrstuo z vsemi njegovimi »idejami«. se vse upira proti sami možnosti takega bsdne-ga izida tega našega prebuje-nja v novo orientacijo . ..« SLOVENSKl ŠTUDENT % PRVA STEVILKA JE IZ-SLA LETA 1837 »... Razmere, v katerih žl-vimo xnam narefcujejo izdaja-nje Usta, ki bo skvšal postati glasvik vse na*? slo?>enskc mladine brez o?ira na sve-tovnonazorske usmerjenosti %n zastopatt dosledno njene živ- Ijenjske interese. Njegov na-men je postati ogledalo, kri-t'7ci in organizator naše bor-be proti zapostavljanju edine slorenske univerze, za demo-kratske svoboščine in avtono-mijo, za korenito izboljšanje soctalnega položaja fiašega študenia...« »...zato zahtevamo.f Novo univerzitetno poslopje r z vsemi prostori za fakultete in akademska društva. Popol-no medicinsko fakulteto $ kU-nikamt. Izpopolnitev tehnične fakultete. Nove potrebne stoli-ce na vseh jakultetah. Usta-novitev gozdarske fakultete. Ustanovitev živinozdravniške in poljedelske fakultete. Usta-novitev gospodarsko-trgovske fakultete* Izpalnitev labora-torijev. knjižnic in institutov. Zahtevamo... Odpravo vseh biemen, ki onemogočajo in oteikočajo študij. Popolno od-pravo šolnin. Podporo revnim študentom... Zvišanje že ob-stoiečih štipendij... Neodvis-no akademsko menzo in dom. Zavoslitev intelektualne mla-dine... da se zdravstveni fond vrne v roke študentov. Četr-tinsko t>ožnjo... amnestijo vseh študentov obsojenih od šestojanuarskih režimov. Nov demokratičen zakon o univer-zah. omogočanje osnovanja posameznih univerznih repre-zentančnih organizacij in re- prezentan&ne organizacije vseh univerz Jugoslavije ... Re/or-mo študija po sodobnih nače~ lih... Sodelov-anje Študentov pri izdelovanju vseh uredb, ki se tičejo študentov... Zastop-nike štvdentov v univerznem razsodišču... dostop vsej mla-dini na srednje šole vseh vrst...« STUDENTSKl LIST • PRVA STEVILKA JE IZ-SLA V MARCU 1949 K še večjim uspehom... »Združitev SKOJ-a in organi-zacije Ljudske mladine je te-melj in izhodišče vsega dela od začctka letošnjega itudij-skega leta...« Kljub napakam LSM lahko pokaže uspehe... »Organiza-cija na univerzi mora posve-titi več pažnje politični akti-mzaciji vseh svojih članov.* Vse sile za Izgradnjo štu-dentskega naselja... »2e v novembru 2948 je Zvezna plansko komisija sprejela skiep. po katerem se bodo v letih 1949-51 zgradtli pn rtas stanoiTCtnjski objekU za 2000 študeMtov. Odobren je bil prvi kredit 34,000.000 din nlus 6 milijonov za opremo.. ¦« O novi študentski menzi... »Novo izvoljeni UK LŠM je ugotovil, da je prehrana štu-dentov perei problem, kajti 1500 študentov se je hranilo v neštudentskih menzah in poleg tega ni noben oblastve-ni forum tspa reševal.« TR13UNA % PRVA STEVILKA JE IZ-SLA V DECEMBRU LETA 1951 Ekonomski problemi študcn- tov ... »Znižanje režijskih stroškov v menzah in v do~ movih ... Osnouaita je Stu-dentska samopomoč.,. Velika akcija, ki jo je začela Zveza. študentov za izboljšanje soci-alnega stanjn najbolj ogrože-nih študentov pa tudi zu zni-žanje cen v domovih in men-zah zahteva resnega in požrt-vovalnega dela.«.« »Strah inpogum«... »Gtoi>-ni problem bi teoretično po-stavil takole: Član družbene-ga sloja, ki hoče vzpostai:itl rved Ijudmi splošno človeške moralne odnose namesto raz-rednih antagonističnih, doiivl ob posameznih momentih to specifično no?>o povsem real-no, nepsrednn. Toda če hoče ostati rpalni humanist. se mo-ra posluzevati realnih sred-stev. ki vn niso splošno č?o-veška, ampak razr*dna T% nasiopi konflikt...«