mmmmmmmmrnmmm Posamezne številke« Navadne Din 1’—% ob nedeljah Din 1*50. »TABOR* izhaja vsak dan ra nedelje in praznikov, <**" datumom naslednjega d 'J s/?/ mesečno po pošti D j. /'fy' zemstvo D 20*50, doat P 14*—, »a izkaznic. Inserati po dogovora. — Naroča ae pri opravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva olica Stev. 4. ML'iii i 'i. iiTiiiiJuii umMmMRMiMiilia Posamezne številke* Navadne Din 1*-% ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO «e nahaja v Mori* boru, Jurčičeva «L st 4, L nadstropje. Telefon intorurb. SL 276, UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št* 4* pritličje, desno* Telefon SL 24. — SHS poštnočekovni račun štev, 11.767. Na- naročila brez denarja ae na •žira, — Rokopisi no no vračajo. Leto: IV. Maribor, nedelja 17. junija 1923. Številka: 135 Angleška politika v Srednji Evropi. Madžarska bi imela plačati reparacije, ker pa se vlada noče odzvati pozivom reparacijske komisije, bi bilo treba poseči po ostrejših ukrepih. Tako bi nastalo drugo, madžarsko Porurje. Grof Bethlen pa je prinesel s svojega potovanja novih okrepčil za madžarsko reakcijo. Zadnje dni jo v parlamentu Javno izjavil, da sta Italija in Anglija haadžarski zaveznici. O Italiji je dejal, ha ga ni vprašanja, v katerem bi imeli obe državi nasprotne interese. Po vsem tom je pričakovati, da bodo Madžari Še agresivnejši kot so bili doslej. Odklonili bodo reparacije, in kakor hitro jim uspe Preluknjati gospodarski zid trianonske mirovne pogodbe, bodo osredotočili politični ogenj na politično stran. Madžari 80 že od nekdaj dobri politikaši; bilo bi bapacno, če bi jih v tem oziru omalova-ieMli. -Madžarski, nemški in italijanski listi •^večajo posebnp pozornost zadnjim ?°atičnim dogodkom: potovanju marala Poolia v Varšavo iri Pra^o, genera. 7* Be Rondo v Jugoslavijo na eni fetrn-’ ter potovanju angleškega kraljevega j.®1’* V Rim! in akciji grofa Bethlena v na drugi strani. Češki list »Vem glasilo ministrskega ' predsednika Veble, razpravlja o novem, žnednarod-. em; Položaju v Evropi, in sklepa, da so nuJe nova politična konstelacija in si-car Anglij« z Italijo. Francija z Malo jttitanto. Pariz ojačuje Malo antanto, Kiml pa podpira Avstrijo in Madžarsko. O .novih kombinacijah se piše že dolgo. Marsikaj je pretirano in pronaglje-tno, nobenega dvoma pa ctl, da s® Anglija že dve leti odmika od Francije in da išče novo politično konstelacijo. O gospodarskih iil psiholoških vzrokih tega preokreta se je že pisalo dovolj; danes pa vidimo pred sabo njegove posledice Bsa Srednjo Evropo. Vzrokov ni treba iskati daleč: angleški kapital je razočaran nad nasledstve-tnimi državami, ki mu ne nude dovolj Prilik« za eksploatacijo. Sicer Anglijo radi slikajo kot državo liberalnih n&zo ®ov in široke tolerance. Nihče ne more Angleškemu narodu odreči njegovih vr vendar pa je politika Velike Bri-[tanijesvae prej kot idealistična. Znano da je bila službena Anglija ves Čas Rezervirana napram vprašanju o likvidaciji Avstro-Ogrske monarhije in da je ®°Pustila šele Sa pritisk zaveznikov. Na briški mirovni konferenci so njeni za-r. Dniki radi koketirali z zagovorniki °n'av*k0 konfederacije; njeni organi v ^znih mednarodnih komisijah so le pre očitno kazali, da ji®N Slovani nismo sa-111)0 heznani', ampak tudi vslcd izvestnih Predsodkov, zelo malo simpatični. (V Ju-Roslaviji se jo izkazal znani polkovnik Gosset). Dovolj je še v spominu, kako ^'je Anglija proti vi la koridorju in ko hko inam je šla Ha roko na Koroškem j”1 V Sporu z Italijo. Angleži so našo dr-žavo zatožili pri Zvezi narodov; njihovo fetališše v, vprašanju Črne gore irt Albanijo j0 dokaz, da je oficielua Volika Britanija, sicer poznala dejanske razmet, fe, da pa si je namenoma prisvojila ita-hnunsko stališča. Angleška politika je Pila v vseh »reduje-evropskih vprašanjih rezervirana In’ suha; najbolj so jo ogrevale ekonomsko vezi. Znano je, da »o Angleži zlasti vi prvih treh letih po »klopu premirja na vso ntoč razširjali Tplivl tratanskega Velekapitala irf &0 Prevzeli celo vrsto važnih rudnikov in drugih ekonomskih naprav1. To go negativne strani angleške poli Ako na tleh nekdanje Avstro-Ogrske, i fenveda iio tedimo, da ai ittfa tudi Iz narodne skupščine. Dr. Niučič odložil ekšpoze za pondeljelc. Beograd, 16. junija. (Izv.) Danes zakonski načrt, ki ga je vložil g. Voja ob 9. uri predpoldne je otvoril predsed- Lazič in ki 'so nanaša na odškodnino za nik narodne skupščine Ljuba Jovanovič pokrajine, katere so trpele vsled toče. — sejo narodne skupščine. Po verifikaciji Odbor je bil takoj po tej seji izvoljen, zapisnika zadnje sejo odgovarjata mini- Zbornica do dvanajsto ure še ni prešla ster za sooijalno politiko g. Ninko Pe- na dnevni red. Po ponovni otvoritvi seje ri6 in minister narodnega zdravja dr. je izjavil minister za zunanje stvari dr. Slavko Miletič na interpelacije posamez- Ninčič, da daneš ne bo podal svojega nih poslancev. Zatem’ je bila seja pre- ekspozeja. o položaju .v, Bolgariji, ampaJ rinjena za eno Uro, da se načelniki klu- šele,.vi pondeljek. A * ' bov posvetujejo o.izvolitvi odbora za . A..-,, Demarša v Sofiji odgodena. Beograd, 15. junija. »Politika« zahteval ublažen je nota Tudi v Pragi, doznava, da je na včerajšnji seji vlade Bukarešti in Atenah so bili Ha dolu isti bilo sklenjeno, da se določi končni ter- uplivi. Vendar 'sta ostali češkoslovaška min za predajo note bolgarski vladi. —1 in grška vlada z nami solidarni, rnmun-Poslaniku Rakiču se je dalo naročilo, ska je pa kolebala. Vendar se je vsDd da izvrši demaršo, čim dobe predstav- teh dogodkov izročitev noto odgodrJa niki Male antanta in Francija potrebna in Se vrše novi razgovori, navodila od svojih vlad. Dopisnik za- Boograd) 16. jVrtija. (Izv.)' V poli-grebške »Rijeel* je Astotako doznai, da krogi]l ^ živahno razpravlja je vlada demarso ongodua, x*n^se ve.e- ,jej8^VUj naga viaja g0 ni odposlala silo še niso složtle v konstatacij:, da bi y gofijo note> ki jo ^ bila, sprejela bila neuillska mirovna pogod a cosicj 0jo namoro sporočila tudi nokato- kršena. Demokrati bodo jutri zahtevali tajno sejo narodno skupščine, ker Be splošno misli, da jo radikalski vlada zopet doživela veliko blamažo ih opu- stila najugodnejši moment ?a intervencijo. Beograd, 15. junija. Vlada je ponoči preklicala poslaniku' Bakiču dane iaštrukcije glede demarše. Zgodilo seje to vsled pritiflikateaisfciipnikov velesil, pri katerih je zopet Italija izposlovala sklep da se n« nastopi ostro proti Bolgarski. Francija je sieef izrekla solidarnost z Malo antanto, Arigiiju pa Se je pridru- časopisje prinaša iz Stuttgarta vest, da žila Italiji. Tako’je prišlo, da se je za- je bolgarski kralj Ferdinand iz kopali-stopnlk Italije pri Nipčiču izrekel zoper šča Mergentheim neznano kam' Odpoto-lntervcncijo, angleški zastopnik pa je .val. , - , . Stambolijski ustreljen ali še živ? Poslanik Raklč o poročilih' Sofijske vlade, ‘ j Sofija, 15. junija. (Izv.) Stambulij- katerega je bil Stambolijski ubit. Vlada ski je bil včeraj Ob 7. uri zjutraj ujet. obžaluje smrt Stambolijskega ter je od-Hotel se jo sami udati vladnim četam, redila strogo preiskavo. Popoldne krog tretjo ure so ga prope- Sofija, 15. junija. (Izv.) Bolgarski ljali z avtomobilom iz Vetrena v Tatar- dopisni urad poroča: Odpor pristaševi Pasardžik. Med potjo so ga hotele mno- Stambolijskega je zlomljen. Vest, da se žice napasti in linčati. Radi tega so ga jim je posrečilo odrezati Sofijo od osla-odvedli zopet nazaj v Slavovice. Med lega ozemlja, je Izmišljena, V, vsej drža-potjo je napadel avtomobil oddelek vi vlada popolen red. kmetov, pri čemur se je. Stambolijskemu Beograd,'16. junija. (Izv.) Včeraj posrečilo pobegniti. Takoj nato je bilo popoldne ob 5.30 je prejelo našo mini-izdano povelje za zasledovanje Stambo- strstvo za zunanjo zadeve od našega po-lijskega. Zasledovalci so imeli nalog, da slanika v Sofiji g. Rakiča brzojavko, ga ujamejo živega ter ga pod varnim ki je bila odposlana ob 4, uri popoldne, spremstvom prepeljejo v Sofijo. Pri za- V brzojavki javlja g. Rakič med dru-sledovanju se jo vnel kratek boj, tekom gim, da je vest o smrti Stambolijskega, rim novinarjem. Danes pa je vlada odstopila od svoje prvotne namere. Kakor se trdi v! političnih krogih, razlogov za to hi iskati v Beogradu, pego pri naših zaveznikih’. Ta vest je izzvala še večjo pozornost iP se zahteva od ministra za zunanje' stvari, da pojpspi tudi razloge za ::tnlišče zaveznikov, 'juiLktiiHaliJešat Povratek Ferdinanda Kohursfh *Ha vidiku ? j Berlin, 16. junija. (Izv.) Tukajšnje ki jo je razširila Cankovova vlada, povsem netočna. Tudi vest, da bi bil Stambolijski ujet, še ni potrjena od verodostojnih ljudi. Bolgarska vladal namenoma razširja vesti o Stamboliji sitem, kakor tudi o njegovih neuspehih'. Njeno ravnanje ima namen, da povzdigs ne med prebivalstvom Sofije in med kmetskimi masami. zaupanje V novi re* žim. Ker so vse pičle zveze z notranjo* stjo dežele prekinjene, jo Oankovovi vla* di omogočeno, da 8 pomočjo svojega) tiskovnega oddelka razširja vesti, kate* rih verjetnosti ni mogoče kontrolirati, Vsled tega je treba vso vesti Cankovova vlade sprejemati z naj večjo rezervo.. Beograd, 16. junija. (Izv.) Tukajšnje popoldanske novine javljajo it Caribroda in iz Sofije, da Stambolijski še vedno vodi borbo proti komitašem id regularnim četam. pozitivnih'. Marsikako napako je treba j na čelu narodno samoodločbe i n ki so Že pripisati nepoznavanju naših razmer.! po svoji paravi miroljubne. Angleška Široka javnost bi pani nedvomno bila politika je nasprotnica nemškega im-ninogo bolj naklonjena, če bi nas po-! perijalizma, na drugi strani pa ga sama znala. Angleži, ki imajo svojo posest v! podpira in krepi. Ni čuda, če v Avstriji vseh delih sveta, no poznajo Jugoslova-J pogrevajo nade o zedinjenju z Nemčijo nov,'posebno pa še Slovenečv in Hrva-' in celo o združitvi Avstrije in Madžar-tov. Šele v zadnjih letih so o nas sliši ske. Anglija posveča vodno več pozor-nekoliko vec. Zbog tega no more javno nosti .madžarski propagandi in verjame kontrolirati politikov iti diplomatov, ki ljudem, ki so še pred 5 loti hujskali na podlegajo osebnim vplivom in Intrigami vojno proti Angliji in celokupni antanti in ki se ravnajo po interesih angleškega; ih katorih politična ideologija popolno-velekapitala. Uvažiti moramo tudi dej- ma nasprotuje demokratizmu britansko stvo, da mi mnog o polagamo (na liacio- države, Jasno je, da Mali antanti pre nalizeml. Angleški pojmi o narodu in narodnosti pa se znatno razlikujejo od naših) mi večkrat govorimo o isti stvari in tudi hočemo isto, pa 80 ne razumemo. Kljub temu pa jš ahgleŠka {politika ostane Samo Francija, ki je bila vsek dar iskrepa prijateljica malih narodov in katere nacionalno pojmovanje se ujema z našim. V interesu miru, ki ga o-grožajo v Srednji Evropi italijanski fa- V Srednji Evropi zgrešila smer. Zveza! šižem, pangermanižem In1 madžarska z Italijo, Madžarsko ipl Avstrijo pottie-j oligarhija, bi bilo želeti, da bi se Angli-hi ojačen je Pangermanizma, kar se ne-, ja ne približala oni točki, kjer bi bili ,dvomnO ne ujema z britanskimi interc-.’ lpteresi Male antante zadeti y živo, &U $0 wi8fa iMiy«tl .države, ki s.o aaatala* ^ ,Hbh» Bolgahški dogodki pred narodno J 'skupščino. Beograd, 15. junija PoslaMec Vil-der je poslal na 'predsedsvo narodne skupščine pismo, v katerem graja, da vlada ne obvešča skupščine o dogodkih! na Bolgarskem in! vpraša predsednika, kaj je ukrenil, da zaščiti pravice parlamenta ig zahteva od vlade stalne lin formacije za skupščino. Predsednik skupščine odgovarja, da bo vlada o pravem času dala poročilo. Posl. Vilder ivi debati pravi, da se vlada že od srede |fH ganila. Vendar jo demokratski klub lojalno preko predsednika skupščine zahteval, da dobi od vlade pojasnila ze) skupščino. Potrebno je ne samo, da vlada da informacije, ampak da se tudi isa-ma informira o razpoloženju narodnO skupščine in najde pravo pot za postopanje. Vlada in’ predsedrdk pa že od srede sem niso našli časa za odgovor, dočim! se dogodki v naši sosedni državf razvijajo 8 kinematografsko naglico, **• Listi poročajo, da bo vlada izročila Ho-to. Za javnost ni ostal ta korak tajnosti ostal pa je tajnost za narodi«) skupščino. Zahteva, da minister Ninčifl prid« v skupščino in stavi bolgarsko vprašanj« na diskusijo. Predsednik izjavlja, d« bo postopal drugače, Če to Žela cel« skupščina, ne pa samo posameznik. ■— Nato se je nadaljevala specijalna razprava o naknadnih in izrednih kreditih, v kateri je prišlo do ostrega konflikt« med ministrom prosvete Trifunovičenl in bivšim ministrom Pribičevičcan. ^ Madžarske priprave ob mejah. ^ Budimpešta, 16. junija. (Izv.) N« poziv ministrskega predsednika Se J« državni upravnik H6rthy povrnil 8 svojega potovanja v Budimpešto, Povod njegovemu povratku je kritična situacija na Balkanu. Dane« se je podi predsedstvom Hortyja vršila Seja ministrskega sveta, ki se je bavila V glavnem z dogodki v Beogradu. Doznava se, da se je razpravljalo tudi o vojaških o-jačenjih na češkoslovaški meji in -domneva se, da bo v primeru, ako kraljevina SHS dobi mandat za vojaško intervencijo v Bolgariji, držala Češkoslovaška Madžarsko, v šahu. Ob tej priliki 80 je govorilo tudi o vojaških pripravah Male antante, ki vznemirjajo madžarsko vlado. Ministrski svet ja Sklenil, d« pošlje o teh pripravah posebna gotg vladama v Rim in v London. f '1.. , ” j'. •f BORZA. 1 Curih’, 16. junija. (IzV. Sklepjfl! tečaj). Pariz 35.10 Beograd 6.10, Londo« 25.68, Berlin 0.0049, Praga 16.655, Mila« 25.62, Nowyork 556.75, Dunaj 0.00785, žig, krone 0.00785, Budimpešta 0,07, yaršag« 0.0065, Sofija 7.25. 1' 'HČIhs BfiSn 5. Politično obzorje. Strankarske razmere v Bolgariji. '*T A B 0 R*. ■au n«* Maribor,' 17. junija 1923, ! Z ozirom na# državni prevrat v Bolgariji, ki so ga izvedli rezervni oficirji s sodelovanjem makedonstvujuščih in ki je privedel na vlado dosedanjo opozicijo, -bodo tudi naše čitatelje zanimale strankarske razmere v Bolgariji. ' Najmočnejša stranka je bila Stambo-lijskijeva zemljoradnička stranka, ki je bila o‘snovana že pred 20 leti na bazi u-,druženj ter se je sprva tudi nazivala stranka družabnikov. Spočetka svojim ‘poslancem ni dopuščala nikakih stikov z ‘'vladarjem, bila je proti uradništvu, koje-ga redukcija na minimum je bila ena njenih glavnih zahtev, zavzemala se jc za narodno milico ter za pravično razdelitev davkov. Bila je republikanska ter precej podobna ruskim socijalnim revo-lucijonarcern. Ko jc prišla na vlado, se je sicer otresla demagoških gesel, toda ostala je zvesta svojim terorističnim metodam. Njeni glavni voditelji so vsi ministri Stambolijskcjeve vlade s Stam- razpadom bolgarske fronte v Macedoniji je sestavil voditelj Aleksander Malinov vlado ter prisilil v septembru 1918 carja Ferdinada. da zapusti Bolgarijo. Vendar pa ni ostala stranka na vladi dalje, kakor doj novembra in je to danes najmočnejša meščanska stranka v Bolgariji. Ostali voditelji stranke so Andrej Ljapčev, N. Mušanov, profesor Molov, profesor Danilov, Raško Madžarov, Sl. Babadžanov in Slavcjkov. Glasila stranke sta »Preporec« in »Zora«. Najmočnejšo finančno zaslombo stranke tvorijo banke, katerim stoji na čelu .večkratni milijonar Krum Čaprašikov. Radikalci, ki se pravzaprav nazivajo radikalne demokrate, imajo največ pristašev med učiteljstvom in uradništvom. Po svojin delovanju so idealisti in utopisti- Vodja stranke je Najčov Canov. Glavno glasilo je »Radikal«. N^-^no nanredna stranka ie nastala . . - . .leta 1920 po združenju narodne in libe- bohjskiijem na čelu ter nredsednik so-Jralne stranke. Šef stranke je rusofil To-branja Botev. Glavno glasilo stranke je • dor Todorov. Glavni organ stranke je »Zemledclsko zname«. {»Mir«. .. Komunistična stranka se jc razvila j Stranka, ki je zavedla Bolgarijo v iz nekdanjih »Tesnih socijalistov«; tesni j svetovno vojno, ic liberalna stranka, ki -an ozkosrčni za to, ker so_ bili najnevar- je nastala po fuziji treh strank. Stranka nejsi marksisti, kar pa jih nikakor ni' je izrazito protiruska in znana kot cer-, motilo, da bi ne bili nekaj časa v zelo; manofilska. Njen, organ jc »Narodni Pra-■ sumljivih zvezah s čarom Fcrdinan-; va«. dom. Ker v Bolgariji ni veliko industrije, rje stranka bolj demagoška in zbira kros sebe vse nezadovoljne elemente, katerih /.ie v Bolgariji po porazu v svetovni vojni in drugih nadlogah, ki so obiskale deželo, veliko. Voditelji stranke so Blajrojev, iGjorgje Dimitrov, Lukanov. Kabakčijev, in Kolarov. Glavrfo glasilo stranke jc ^»Rabotničeski vestnik«. _ Široki socijalisti, prej ujedinjcni so-. cijalisti, danes delavska socijalno-deino-kratska stranka, niso taki teoretiki, ka-.kor komunisti, ter so bili leta 1919 v \vladni koaliciji. Vodja stranke je odvet-. j nik Janko Sakazov. Organ stranke jc" [•»Narod«, r Demokratska stranka ima za nro-l [ gram ujedinjenje vseh Bolgarov ter se je .naslanjala v zunanji politiki na Rusijo-in ;nje.ne zaveznike. Za časa svetovne vojne t sc je potegovala za to, da bi se Bolgarija >fpriključila antanti Leta 1908 so proglasili demokratje samostojnost Bolgarije f.ter jo povzdignili v carstvo. Malo nred Izmed ostalih manjših strančic je treba omeniti posebno organizacijo »makedonskih prostovoljnih bratstev«, katerim načeluje znani macedonski koinita Todor Aleksandrov. Obstoja r>o večini iž makedonskih emigrantov, ki so prišli polagoma v Bolgariji do precejšnje moči. Njen program vsebuje združenje Mace-donijez Bolgarijo. Pred nedavnimi volitvami so se združile vse meščanske stranke v opoziciji proti Stambolijskemu. Ker je Stambolij-skij pritegnil v svojo stranko vse kmečke elemente, more nova vlada računati samo na inteligenco. Kakšen bo izid meščanske vojne, ki se bije danes v Bolgariji, je težko reči Povdariti pa je treba, da nima Stambolijskij v svojem programu razen seljaokc samovlade nikakih nacionalističnih idei. katere tem boli zastopa opozicija, ki ie danes na krmilu in ki po svoji velebolgarski politiki znači stalno nevarnost za našo državo in za nei!lysko mirovno pogodbo. Poljsko pismo. Warszawa, začetkom junija. Zdi se, da poseti tujcev na Poljskem1 ga kaže mlada, republika, vendar sc je i'nikakor nočejo prenehati. Dne 16. m. m. »je posetil Poljsko načelnik angleškega rgen. štaba Lord Cavan, da vrne poset f prejšnjega poljskega vojaškega šefa gen. |Sikorskega v Londonu. Vkljub temu, da f£avan tii Francoz, Je bil tudi on sprejet pzelo prijateljsko, dasi o kakšnem nav-i,-dušenju, kakor ob priliki Fochovega pojeta, ne more biti govora. Po pregledih j .vojske, letal in vojne akademije se je odpeljal L. Cavan črez tri dni v Poznanj, ,'ikjer se je udeležil vojaških vaj. Zanimivo je mnenje Angleža; ki ga jc izrabil dopisniku »Kurjera Polskega«. Pohvalil je predvsem poljsko armado in "njene voditelje, v obče ves napredek, ki pJoško Kovič:1 *■■ ■ . ; ' Moliere: George Dandin. ;.«k premijeri .v Narodnem gledališču v ^Mariboru, v nedeljo dne 17. junija 1923.) !V času, ko je LudvikXIV. dvigal žezlo absolutizma, ko še jc naduta aristokracija šopirila z modrostjo rafiniranih manir, ko je plemstvo z nebesnih višav j:mežikaje motrilo uboge plebejce, je živel ' Moliere, ubog, zaničevan, preganjan, va,-kran... ; _ Pred enim letom, o priliki njegove .tristoletnice, se mu je .pa klanjala vsa pkulturna Francija, spominjajoč se svojega velikega komediografa z raznimi • slavnostnimi prireditvami. In ni ga dahneš razen Shakespearja, ki bi bil bolj znan in popularen kot Jean Baptist Po-’> quelin, najodličnejši reprezentant fran-Pcoske komedije in komedije sploh. L Komedija — in zazveni ti na uho: Moliere. Pred seboj vidiš ljudi na vrvici, M različnih barvah, v različnih, včasih 'do karikature našemljenih pozah’, navidezne marionete, a .v, bistvu klaverna, .uboga bitja, izbičana od življenskih nc-> prilik. Zato se nam zdi na prvi hip veči-';na Molierov.ih komedij v diametralnem 'nasprotju z njegovim življenjem. 'Kakor je bistvo tragike optimistično, : tako je bistvo komike skeptično. Tragedija razpreza svoje korenike, izvirajoče iz človeške individualnosti, preko nje, i puščajoč močno sled x razvoju člo.ve- žclo spretno izognil politiki, češ, da kot vojak in gost prejšnjega generalštabncga načelnika Sikorskega ne more podati svoje_ sodbe tudi o njegovi politiki. Razumljivo je, da vojak Anglež ne bi razumel politike vojaka Poljaka, ki se je opiral v parlamentu na narodne manjšine in Žide! Izmed mnogih zborovanj, ki so se vršila v preteklem tednu po vsej državi, je najzanimivejša potovo anketa poljske žurnalistike, ki jo je skl-''-’-' vlada. To pa predvsem radi tega, ker je vlada sama pokazala voljo, da odpomore različnim nedostatkom v informacijski službi. Seveda je treba, da so poljski listi te štva. Komika^ je skeptična, komaj svarilna beseda, ki jo človek že jutri pozabi. Človek tragedije more biti nesmrten, bitje komike je od danes do jutri. Komika ne obdaja človeka z nimbusom, pač pa ga smatra za smešno klaverno podobo, z grbo na plečih, v nadlogo sebi in drugim. Glejte: tako je, taki smo, taki bomo; ubogi revni, grbasti, smešni, zaničevani, a nič zato — kizniet! Fabrici-rana bitja, zemlja pa se brezbrižno suče okoli svoje osi in vsak upor je bob ob steno: — Dandin, zakaj bi z glavo skozi zid?! Vedno zaljubljeni Moliere je bil vedno razočarani ljubimec; njegovo vroče srce je bilo polno razočarani in nesoglasja z zloglasnim svetom. Štirideset let star, se je poročil z 19-letno hčerko voditeljice potujočega gledališča, pri katerem je sodeloval kot potujoči igralec že izza mladih let. Ta zakon pa je bil za fino < čutečega in skrajno občutljivega pesnika dosmrtna duševna muka. Žena, ki jo je goreče ljubil, ga je varala ter mu z nezvestobo kalila že itak burno življenje. | Tak je George Dandin, vedno .varan in goljufan. Pred njegovo hišo se odigrava tragedija njegovega lastnega življenja. A občinstvo se ?"Mva... zabava se, ker je Moliere hotel in znal tako. hoteč skriti svetu lastne solze, ki so se mu pri ustvarjanju češče zableščale na ma-nusknptu, - v* 'v v- ^ ^ v* *• v ^ skrbi ne mogoče toliko vredni kakor potrebnL Pravijo, da so pisani po načinu francoskih listov, gotovo pa sc človek pri tej primeri spomni na rimljansko pra-vicoljubnost: si parva Jicet componere magnis. Na zborovanju srednješolskega učiteljstva v Krakovu je govoril tudi zastopnik iz Jugoslavije, neki g. Šiaski; zanimivo bi bilo izvedeti, kdo izmed profesorjev še razven dr. Ilešiča reprezen-tira danes Jugoslavijo na Poljskem. Tukaj je pred sodišči mnogo političnih pravd. Nedavno sc je končal'proces proti komunistom v Lwowu, drugi proti beloruskim upornikom je ravno sedaj v teku pred sodiščem v Bialostokit, najzanimivejša razprava pa se je vršila dne 18. maja v Warszawi proti poslancu St. Stronskemu, ki je bil tožen radi žaljenja časti predsednika republike (iz l. 1922) J. Pilsudskcga. Ne bilo bi nič posebnega na tej razpravi, če bi nam ne podala tako jasne slike razjner političnega življenja preteklih let. Stronski se je moral zagovarjati za članek, ki se glasi: .. »Tako se toraj približuje g. Pilsudski v bratovščini z levico, Židi in Nemci na potu brezpravja in sramote, ko mu je večina poljskih poslancev, izrazila nezaupanje, smešnosti in pokoravanju, ki ga je zaslužil z omalovaževanjem obveznega prava.« Stronski sam jurist in ugleden politik je priznal svoje besede ter skušal znova dokazati, da je bil tudi upravičen jih napisati. Priče so- mu bili poslanci Lutiseawski, Korfanty in Dubanovvicz. Znano jc, da je bil pred snrejetjem ustave na Poljskem Pilsudski samo začasni predsednik, nekakšen diktator, ki ni imel enakih pravic, kakor jih jma sedaj St. Wojčiechowski. Zato je imel vso oblast v rokah sejm oziroma tzv. »Ko-misja Konstytucyjna«, ki je določila, v slučaju, da te^a ni hotel storiti-predsednik republike, tudi min. predsednika. Začetek oziroma povod pregrehi Stronske-ga je hila dvomesečna vladna kriza lanskega leta, ko Pilsudski ni hotel poveriti od parlamenta določenemu kandidatu Ponikowskemu sestave vlade. Ker nato Artur Sliwinski, ki ga je Pilsudski določil za min. predsednika, v parlamentu ni dobil potrebne večine, je sejm znova izbral novega kandidata, znanega W. Korfantyja. Ko pride ta k Pilsudskemu, mu je predsednik republike izrazil svoje dvome nad zmožnostjo njegove vlade ter mu obenem še^amignil, da ne bo podpiral njegove liste. Nekaj dni nato zglasi prezidentova pisarna pismo nredsedniku zbornice, kjer Pilsudski pravi, da namerava demisijonirati, ker noče Korfantyju pri sestavi vlade stavljati zaprek. Ko pride nato Korfanty k njemu s popolno ministrsko listo, je Pilsudski vkljub temu, da ni znal povedati vzroka, ni hotel podpisati ter mu ponovil svojo namero o demisiji. Sejm je po tej izjavi čakal celili 5 dni na njegov odstop, inozemski listi so že prinašali slike odstopivSera poljskega prezidentaj Pilsudski pa je še zmi-raj mirno sedel na svojem mestu. Ker se toraj Pilsudski ni držal nitf svoje besede, niti ni upošteval določb začasne konstitucije, je predlagala v ~*ifu desni- ca predsedniku republike nezaupnico. Predlog je bil z večino poljskih glasov sprejet — propadel je zato. ker so glasovali proti Židi in Nemci. Ko je prišla pozneje k Pilsudskemu še deputa-cija parlamenta, da zahteva od njega od- Kot okvir tej komediji si je Moliere »izposodil« aristokracijo, ki mu je bila vedno trn v peti. S satiričnim bičem je oplazil, kakor neštetokrat, po puhloglavih frazah in domišljavih manirah, proti katerim se brezuspešno bori ubogi George Dandin. Toda tudi Dandin dobi lekcijo: Kmet si, zakaj siliš med gospodo, ki nisi zanjo in ona ne zate?! To je snov, embrio, iz katerega se poraja vedno sijnejša, tragikomična figura George Dandina, ki se po mnogih mukah^ po zaničevanju svoje žene — »plemenite gospodične«, dokoplje do spozna-znanja in bridke resignacije, češ: »Geor-kc Dandin, rep med noge! Kdor je kot jaz poročil ničvredno žensko, stori najbolje, da se takoj, oblije z mrzlo vodo.« Konec komedije — in mi se zabavamo. Zabavamo nad neskončno osamljenim človekom, ki je v posmeh in izrabljanje nadutim ljudem. Zabavamo^ se... a za Dandinovo masko se skriva — genij Moliere, skriva se usoda enega največjiH francoskih duševnih velikanov in zdi se, da je šminka podpluta s trpkimi solzami. A mi — se zabavamo... • M. « r.-; tj' v George Dandin je zadnje dramatsko delo, ki se vprizori v letošnji sezoni. Igrajo: gdč. Kraljeva, gdč. Petkova in gdc.. Savinova ter gg. Grom, Harastovič, Kosič, Kovič, Tomažič. Režija: g. Kovič. v v >• -vr-O-ai. -» r H inrt. » ločitve, je zagrozil z domačo vojno, Vkljub temu pa se je končno moral po* koriti .volji kluba 15 poljskih poslancev; ki so samo iz oportunizma in bojazni pred državljansko .vojno glasovali proti nezaupnici, s tem, da jc poveril enemu izmed treh predlaganih kandidatov sestavo .vlade. Dolgotrajna kabinetna kiiza je bila končana, s tem, da je nostal No* wak min. predsednik, mesto znanega i« previdnega diplomata Skirmunta zunanji min. Narutowič, ki se kot inženjerj* profesor ni nikdar mnogo pečal s politi' ko, v finančno ministrstvo ie prišel me" sto Michalskega, ki jc vzdržal marko H* višini 3700 za 1 dolar, Jastrzcbski, ki j® plačeval za dolar že 50-000 Mp! Vkljub vsem dokazom in pozitivni izpovedi prič je bil Stronski obsojen na 100.000 MP kazni. — Človeku se zdi, kakor bi poslu' šal razsodbo kakšnega avstrijskega s0" dišča, ki je 1. 14.—15. sodilo »srbofile«. 1 Politične vesti. ■* Protič v Zagrebu. V četrtek je pl+ spel v Zagreb g. Stojan Protič. Imel J* razgovore z nekaterimi tamošnjimi po* litiki. Napram uredniku »Novosti« je W javil, da je v Zagrebu na potu iz Cip kvenke, kjer se je zdravil. V "Zagrebu j® ostal do sobote in se podal potem v Rog-Slatino, kjer ostane do avgusta. Njegovo bivanje v Zagrebu ni imelo politične®* značaja. Hotel se je le z znanci pogovo* riti o zadnjih dogodkih na Hrvatskeffli ker je v Cirkvonici^ živel daleč od vsa* ke politike. * Tudi našim Madžarom raste gretieS-Pod radikalno vlado, ki živi Santo milosti protidržavnih1 elemeirtov, je pri' čel rasti kakor našim Nemcem!, grebefl tudi vojvodinskim Madžarom. Vi Veit' ljo, dno 10. t. ni. so imeli Madžari i* vso Vojvodino v Subotici važno politiČn° konferenco, na kateri so utrdili smerni* ce za Svoje nadaljno politično doloVarij* Sklenili so, osnovati povsod Svoje poli4 tične organizacije in razviti živahno gi taci jo, da zopet pribore nekdanje ISVff4. je politične pozicije v Vojvodini, ključili so tudi, da stopijo v Stik z B** di£em, da se dogovore ž njimi gledt aktualnega skupnega sporaizumntga po* stopanja. NajvažnejSi sklop kotfferefl1* pa je, da morajo vse madžarske politi^ ne organizacije zbrati ves razpoložljiv* materijal, s katerim bodo potem vojvO'* dinski Madžari stopili pred Zvezo nar** dov ter dokazali da naša država ne 1*' polnjuje obveznosti glede narodi1'^ manjšin. Vse to hujskaško madžaris^ delo pa sedanja radikalna vlada ne 1® tolerira, ampak celo podpira s tem, d* preganja vsakega Jngoslovena, ki zgraža nad madžarsko predrznostjo. > Daleč, daleč smo prišli leta Gospodov* ga 1923., peto leto po osvobojepju, y r*‘ dikalni državi SHS! * Zdrava lekcija Nemcem. Poročev^ lec »Prager Tagblatta« je imel razgovO* z generalnim tajnikom! Zveze narodi Sirom J. E. Drummondom, ki se je dil te dni v Pragi, o političnih razmer®® v češkoslovaški državi. Drummond izjavil predvsem’, da pomenja Češkosl^ vaška v zvezi z antanto element mir* v Evropi in da se tudi trudi, da bi dal* vsem manjšinam njihove pravice. K* adreso Nemcev je izjavil, da So zelo S* strpni in da se morajo najprej čntl^ državljane Češkoslovaške. Izjavil je d*' lje, da Zveza narodov nima nameri* vzdrževati nekako stalno komisijo študij manjšinskih vprašanj. To bi bil? v nasprotju z mirovnimi pogodba^ Ta zdrava lekcija velja tudi za i Nemce. ; * Tudi na Kitajskem zopet revolucij3' Kitajsko vojaštvo je prišlo v ostro n*' sprotje s predsednikom republike. Pred' sednik Li-Jang-Hung se je umaknil * Tientsin. Vojaštvo ie organiziralo upof' Vodja vojaške opozicije je predsednik* aretiral, a ga je zopet pustit ko je pred' sednik oddal y^e uradne pečate. Nekatef bivši ministri vodijo še nadalje y®e df' žavne posle. V Pekingu je mir. □ □ ouanuoonnDCJ3 Ljudska knjižnici Narodni dom, I. nadstr. P«sluje ob nedeljah od >/a10.—V*11-0,4 in ob četrtkih od 18.—V,20. ur8 mladin. oddelek ob s«bot«h od .18—19. ur* ;/ a □ znoncDoaccC^ Dnevna kronika. Glasbena Matica kottcertuje tudi v Gornji Radgoni. Na izrečno željo G. Radgonskih rodoljubov bo pela G. M. tudi v G. Radgoni. V to svrho še odpelje iz Maribora v soboto 23. tm. ob 17. tfri popoldne, pride ob pol 20. uri v Rad-sono, kjer že pol ure pozneje nastopi. Za prenočišča bo preskrbljeno v G. Radgoni. Drugo jutro se popelje vr Ljutomer, kjer bo nastopila popoldne ob 15. uri. , — V znamenju neraiko-radikalnega bratstva. V Vojvodini se nahaja na prosu Novi Sad - Sombor vas Karlovo. Karlovo se je imenovala od osvobojenja do danes tudi železniška postaja, te dni pa Je železniško ministrstvo — najbržc na hubo nemškim poslancem — prekrstilo Postajo v Karlsdorf in se na postajnem Poslopju tudi že blesti no>vo ime — Karlsdorf. Ce bo šlo tako naprej, se nekega ■dne tudi še lahko zgodi, da bo na našem mariborskem glavnem kolodvoru rnesto .Maribora zablestelo zopet ime — Mar-?,Hriv,v Celju — Cilli, v Ptuju — Pettau Jtd. Heil Paschitsch! ~ Velik shod v Kragujevcu. Jutri v ^edelj0 17 se vrg| v Kragujevcu v rt i shod Orjune, katerega sc u- ljudstvo iz cele Šumadije. Po naročilu ljubljanskega oblastnega odbora ■seje odpeljal na ta shod kot zastopnik Rehar S^h 0riun na§ urednik g. Radivpj - Nova Vujičičeva modrost. Poslova-JLxe^ar>jega notranjega ministra, šovi-daTi a ve^^osl't>a Vujičiča, postaja fam Za ^,iem bolj škandalozno. Njegove *ad°Znc odredbe v raznih nacijonalnih g« n3*1 so naravnr>s^ fenomenalne, družno +? krajno bedaste. Krono vseh ne je SD| in šovinističnih žlobnosti pa si bbčin z odlokom, da subotiška mostna V Si,k ?.e sme ‘"dajati svojega dnevnika. •Venov * ^ šteJ'e nad 70.000 Jugoslo-VenSko^S0 doslej imeli niti ene jugoslo-sklh JL^ajne, vse so bile v madžarski list . Zato tudi noben jugosloven Vsi, kerIU mosrel uspevati, propadli so Ra naVij s,° madžarske tiskarne toliko ča^ davno « cene< so zadušile. Ne Zgraditi • se Je občina sama odločila skarno te? 5editiJ no~vo sTdein? ti_ slovpnctr" i sv°i račun izdajati jugo-bila 31 ™evnik, kar bi za Subotico ral t*Jx i? Pridobitev. List bi te dni mo $ v, xwl shajati — Pa je prišel odlok »at«. . .** s katerkn se izdajanje lista ra?|we. 7- »ker ni v navadi, da bi ob-Uie izdajale liste«. "r' '"nožno prepo-ved je izdal gotovo zato, ker bi subo-F»ki občinski ^ dnevnik ne bil radikalen velikosrbski! . •— Dobre jedi. Se vsak veseli. Zato *upujte »Pekatete«. So najcenejše, ker k® zelo nakuhajo. r* Razpis službe stalnega šolskega sluge na državni dvora/redni trgovski 0,1 v Mariboru. Pogoji: 1. Znanje slo- penskega jezika^ v govoru in pisavi. 2, jjosnja mora biti pisana lastnoročno in sledeče pi-loge; a) roistni oziroma } -t' . domovnico, c) zadnje šol- d) izpričevalo uradnega Sen a jc Prosilec telesno sposo- invalidi lU/i l^ega sluge, e) prosilci invalidnost ?rp Jzprf£evaIo o svoji Službi mnr^A niso. v državni Pričevalo prL+o?« 1* nravstveno iz-dosedanji o njihovi kovane prošnje je odd3 Pravilno kol-28. Junija tl. ravnat el i+fl1 najkasneje do redne trgovske d^avne dvo-"Kkega trg l-i. bQle ta Mariboru, - Mezdno gibanje, .v. da so kovinarji pri »ir5*« Poroča, .atrijski družbi« na GorenjstU5ski ,Iidu toem gibanju is da je PriST v »'asi Kruha stavke. Uk°vati ~~ Dveletnico osvobojen^ ■* Otok Kastav na zelo slovesen način. Z*— Na ljubljanskem vseučiHggu . Studijsko leto 1923-24 izvoljen za rek* ^orja redni profesor g. dr. Fr. Kidri<« kaš rojak iz Rogaške Slatine, . — Avtomoboilska nesreča v Sara}& ?*!•' V Sarajevu je te dni nek avtomobi: se je hotel ogniti tramvaju, zavozil \ "jUp vejevja, ki je ravno ležal ob kraju ?6ste, kjer so ga pustili delavci, ki so M>ili drevored. Avtomobilu se seveda ^ zgodilo nič, prevozil je srečno kup, izvozil pa je malega dečka, ki se je igra* ^ skril ppd vejevje in katerega šofer tega niti hi opazi1!. Dečka so težko ^jenega 'odpeljali v bolnico, toda po ^»otovilu zdravnikov; ni upanja, da bi Dj£reval. V Velike nerednostf občinske uprave t, »ihaču. V bibački občinski upravi . °_sni so razkril} te dni velike nerednos ^he«srieniat radi .Česar je. sarajevska pokrajinska uprava ' razpustila občinski svet- in občinsko upravo ter postavila za cotnisarja Radivoja Kosanoviča ter mu pridelila 10 sosvetnikov. Zanimiv izum. Plačilni natakar hotela »Central« v Djakovu je iznašel aparat, s katerim se da očistiti vsako skisano viho. Aparat je zelo enostaven, bistvo njegovo funkcije pa je, da s pomočjo električnih žarkov uniči bakterije, ki povzročajo kislino. Iznajditelj Josip Hus je dal svoj izum že patentirati in je dobil udi že več ponudb, naj bi patent prodal. 'Taiboljši ponudnik je. baje tovarna Fiat«, ki mu plačuje za patent 800-000 ir* ) ' Aretacija komunističnega kurirja . Vojvodin?. Naša obmejna policija je pred par dnevi aretirala v Belem Mona-stiru v Vojvodini mizarskega pomočnika Gjura Horvata, ki je prinašal iz Madžarske v Jugoslavijo komunistične _ letake, Hošure in pisma. Odposlan je bil v in-;ernacijo v Ciornji Milanovac, kjer se nagajajo tudi še drugi komunistični bratci. — »A Est« zopet dovoljen. Ministrstvo notranjih zadev je zonet dovolilo uvoz in azpečavanje madžarskega budimpeštan-skega dnevnika »Az Est« (Večer), ker je prenehal pisati sramotilno o naši državi. — Tvomica aeroplanov v Zagrebu? »Jugoslov. Lloyd« javHa: čuje se, da se vrše dogovori z vojnim ministrstvom za zgradnjo tvoruicc ^oplanov v Zagrebu, ki bi se naj napravila v tvormci 3othe in Ehrmatin v zvezi s francoskun ;apita!om. Minister je v načelu pristal. Cim nrispe odgovor, se prične gradnja tvornice, ki bo izdelala letno 120 aero planov. — Klub svobodne ljubezni v Novem Sadu. Novosadska policija je prišla ha sled organizaciji pod imenom »Klub svobodne ljubezni«, ki je imela svoje prostore v Madžarski ulici. Nekaj oseb kluba je že znanih, policija vodi hadalj-no preiskavo Policijski komisar do smrt! pretepel neko žensko: V Subotici je bil pred par dnevi aretiran komisar železniške policije, Piliakovič, ker je v službi tako pretepel neko žensko, da je v bolnici u; mrla. Zanimivo je, da je bil ta vzorni komisar pri zadnjih volitvah strasten radikalni agitator. Lov na volkove v Dalmaciji. V dalmatinskem Zagorju so Se v zadnjih ’:ednih pojavile velika tolpe volkov, ki so povzročile mnogo škode na. živini ter pričele nanadati tudi že? ljudi. Splitsko ovslto društvo je s sodelovanjem zagorskih kmetov .sedaj aranžiralo velik lov na te nevarne zveri ter jih deloma po strelilo, deloma pa pregnalo nazaj v bosanske prarrozdove, od koder so prišli. Nemške filmske »zvezde« v Dal macl.fi. Prošli teden so prispeli v Split z vojno ladio »Galeb« in ■»Vilo Velebito« nemške filmske »zvezde« z Mady Kristi ans ter režiserji in igralci Harrv Lied-ke Alfred Abel, Murnan itd. Družba je prispela v Dalmacijo, da v našem div-nem Primorju odigra del velike filmske drame »Finance velikega kneza«. Sni-manje se bo vršilo v Splitu, na otoku Rabu, v Dubrovniku, Šibeniku, na Su- šaku ter na 'to v Jajcu v Bosni. Aranžma vodi znana zagrebška filmska družba »Bosna-ftm«. Priporočljivo bi bjjo, da bi si tudi naši kinematografi preskrbeli film, ko bo gotov. Masarvk na' potu v Alžlr. V petek je dospel v Marseille predsednik češkoslovaške republike Masaryk. V soboto ie odpotoval v Alžir. Slovanski filozofski kongres v Pra. gl. V praških znanstvenih krogih se ba-vijo z vprašanjem skorajšnjega sklicanja slovanskega filozofskega kongresa v Pragi. — Nadprodukcija inteligence na Madžarskem. Na Madžarskem vlada velika nadprodukcija inteligence, posebno srednje in visokošolske. Radi tega je madžarska vlada sklenila ukiniti veliko število srednjh šol ter jih preurediti v gospodarske, trgovske in podobne,strokovne šole. =— Kongres avijatikov brez motorja. Letos v avgustu- se bo vršil v Cherbour-gu na Francoskem kongres avijatikov brez motorja. Ob tej priliki, se bodo vršili tudi poizkusi letanja raznih aeroplano.v brez motorja. Za zmagovalce so razpisane nagrade v skupnem znesku' 100.000 jracoskjh frankov. Kongresa se udeleže \rancozi, Čehoslovaki, Angleži in Anie-nkanci. , Rekordna naglica angleških vla- ov. v novem; angleškem! vozfleiri redu 3® nekaj vlakov z neverjetno naglico, "ajhitrejgi je vlak v Certonhaal, ki prevozi prvi del pota (od Londona do i Swmdona = n7 km) v 75 miHutah. Po. zornost vzbuja tudi naglica vlaka iz Londona v Torquay, ki prevozi dvestb milj (nad 327 V* tm) v 216 minutah. Jo* rej aad 1 m ?oi km s n*iauti. ; — Kakšne pb.če imajo državni uradniki v Nemčiji. Strežnica v državni služ-3i (za pospravljanje pisarn id.) dobiva mesečno 518-175 mark, poštni^ sel inja 560.475 mark mesečne plače, železniški sprevodnik 'r!) mark, kurjač 700.000, vlakovodja 77' 975, tajnik 828.375, višji tajnik 905.925. lektor 1,039.875. vladni nadsvetnik dobiva 1,797.750, ministeri-alni svetnik 2,397.000 njark. Železniški predsednik dobiva mesečno ?';7O-000, ravnatelj v ministrstvu 3080-000, poslanik 3,218.325 mark. državni tajnik 4,036.125 mark, in minister _ 5,1146.500 mark mesečno. Najvišjo plačo ima državni kancelar v znesku 5,372.250 mark. O-žen.icni dobivajo brez razlike za ženo ■32.000 mark in za otroke po starosti od 70.000 do 105.000 mark mesečno. _ (Za preračun v našo valuto -'^ži kot podlaga borzno razmerje: 1 dinar = 1000 mark.) — Odkrita goljufija v bivšetn c. In kr. vojnem ministrstvu na Dunaju. Naši klerikalci včasih kar ne morejo prehvaliti prejšnjih razmer pod rajno Avstrijo, zlasti, če odkrijejo kako nerednost v kateremkoli državnem uradu. Po njihovi pisavi so pri nas na višjih mestih sami goljufi, v Avstriji pa so bili sami poštenjaki. Da temu ni tako. kakor bi radi naslikali razni klerikalni zafrizeneb dokazujejo sleparije in goljufije, ki jih skoraj, dan za dnem odkrivajo po raznih bivših’ dunajskih ministrstvih. Te dni so zopet odkrili velikansko goljufijo, ki jo je zagrešil leta 1915 nek višji uradnik pri bivšem vojnem ministrstvu. Pri dobavi orožja je ogoljufal državo za takrat ogromno svoto 1.6 milijon švicarskih frankov. Sličnih goljufij in sleparij so odkrili že celo vrsto. Vse pa kažejo, da je vladala pri dunajski vladi gniloba, da ji ne bo kmalu enake. S tem, da klerikalci hvH% avstrijske čase, dokazujejo le svojo lastno gnilobo. — Bilinski umrl. Dne 15. tm. je umrl na Dunaju bivši skupni finančni minister in guverner Bosne ih Hercegovine Bilinski. — Nove zračne poštne zveze. Kakor poročajo listi, se snujejo nove mednarodne zračne poštne zveze in sicer na sledečih progah: Pariz - Berlin - Varšava - Bukarešta, ter prekomorska zveza med Španijo in Južno Ameriko in med Hamburgom in Yoko’namo. — Monte Carlo v Avstriji. Avstrijskim magnatom bržkone slaba valuta menda ne dopušča več zahajati v Monte Carlo. Zato so preosnovali neko kavarno v Badgasteinu v igralno banko, kjer se bo po vzorcu Monte Carla igralo za o-gromne svote. Strežaji nosijo, modre baržunaste suknjiče, dokolenice ter nizke lakaste čevlje s pozlačenimi zaponkami. — Poroka na bolničarskih nosilnicah Pred dobrim mesecem se je ponesrečil na Angleškem znani pilot Barnett na povratku od svoje zaročenke. Poroka, ki bi se imela vršiti na binkoštni pondeljek, je bila radi te nesreče preložena. Ker pa se je moral Barnett te dni povreči nevarni operaciji, je zaročenka izrazila željo, da bi se še pred operacijo poročila. Bar-Inett je na to z veseljem pristal. Poroka Dopisi. Jarcnina. (Izleti »Glasbene. Matice«.) Mariborska »Glasbena Matica« je pričela prirejati podeželske izlete. To je vsega priznaja vredno podjetje; to bojie velikega vzgojnega ppmena za naše podežel-r ske ljudi. Dvigalo bode srčno oliko in dušno plemenitost slovenskega naroda in poglobilo narodno in domovinsko ljubezen. Mestnemu človeku se nudi ob raznih prilikah obilo duševne hrane, na deželi trpimo hudo pomanjkanje na tej. In pesem, jasno doneča, kako dobrodejno poseže v tajinstveno krali^t^n našega čustvovanja in z vabljivo mehkim objemom nagne srce in dušo v solnčno smer blagosti in blagohotnosti. Da, da^ kje slišiš lepo pesem, vedi, tam najdeš duševno lepe, dobre ljudi. Pa še za nekaj smo Vam mi zapuščeni deželani prav iz srca hvaležni — dragi Matičarji*, dali ste nam zgled tako dobrodejne narodne sloge- Tu smo videli v pestri kulturni družbi, v prijateljsko neprisiljenem kramljanju pripadnike vseh strank in vseh stanov od priprostega rokodelca do gospodov z akademsko izobrazbo, niti trohice primesi strankarske mržnje ali kakega preziranja. Složno zbiranje v nadstrankarskih kulturnih krogih je srčna potreba vseh dobrih Slovencev, da si vsaj od časa do časa prožijo roko v narodno bratski ljubezni in za par uric ne občutijo mučnih utisov_ strankarskih bo; jev. Kar vse bi Vas stisnil na srce in b! Vas blagroval idealne Matičarje, kakor sem Vas opazoval v Vaši vzajemni, prisrčno živahni pisani družbi. In Vaš prvi! izlet jc veljal ljubki Jarenini. kjer se že od nekdaj petje z vnemo neguje. Hvala Vam! Le naprej stopaj med nr**-d 15. julija do 1. septembra zapre de Prešernove ulice med ^Razlagovo ulico in Aleksandrovo cesto. Že doslej je sprejel toliko prijav, da mora pritegniti tudi ;Gotzo>\vv. dvorano, tako, da bi bilo potrebno, da se ta del Prešernove ceste, ki jtvori prehod iz enega razstavnega objekta _v drugi, zatvorj in priključi raz-SStavnirnjprostorom. Prošnji se ugodi. ^Poročevalec I. odseka dr. Serncc Toča nato o pravdi med Odransko banko in državnim erarjem, katere se je u-■dcležila občina po svojem zastopniku fleot. zasebna udeleženka. Kakor znano, goži crar za plačilo carine za izvožene Isvinje, ki jili je svojčas izvozil v imenu (občine bivši vladni komisar dr. Pfeifer. Jadranska banka je pravdo izgubila in bo seveda zahtevala povračilo od mestne občine. Poročilo se vzame na znanje. ■ II. odsek — poročevalec dr. Mulej — poroča o nekaterih manjših zadevah, kakor o odpisu preveč vporabljene vode, o iugovoru proti naloženi globi radi pobiranja dinarskega davka ter o sprejemu nekaterih prosilcev v občinskg zvezo. MtVažnejša poročila je podal III. odsek, i— »poročevalec Bahun. — Na dnevnem Tedu je bil obračun plinarne za Seto 1922. Podjetje je pasivno. Samo na neplačanem plinu dolgujejo nekatere Stranke, med njimi tudi več državnih za-tvodov, ^ 107.000 Dinarjev. Podjetju se /naroči, da te zneske iztirja. Z ozirom na »zvišane cene surovin sc odobri zvišanje /cen plina s 1. julijem od 2 na 2.50 Dinar jV svrho sanacije podjetja se po daljši de-pati sklene, odklopiti od omrežja krog [300 javnih plinovih svetilk, ki niso več tv uporabi ter s tem preprečiti glavno u-majanje plina, ki znaša skoraj 40 odstotkov celokupne produkcije plina. Ta dela jso preračunana na kr^- 20.000 Dinarjev. [Potrebne svetilke sc nadomestilo z ciek-jtričnimi. Govorilo se je tudi o skrajno pomanjkljivi ■razsvetljavi mesta. V svr-jfto zboljšanja se sklene sestaviti poseb-E.o komisijo, obstoječo iz zastopnikov ob-ičinskega sveta, mestne plinarne ter porcije, ki naj ugotovi, kje so najbolj posebne javne svetilke. Ker ima nova dvo-pluiska naprava samo eden generator Sta potrebni dve retortni peči. da odjemalci. ,v slučaju popravil generatoria ne Ostanejo brez plina. Za to potrebni kredit ;{M znesku 30.000 Dinarjev se dovoli, i Električno podjetje namerava uvesti Števce., Doslej je v uporabi samo 620, po-streonih pa je še krog 3000, ter prosj, da ®e m.u dovoli nabava iz že dovoljenega /kredita. Občinski svet je mnenja, da so ;!bob potrebna popravila na --mi in ■napeljava razsvetljave, za kar ic bil v ffirvj .vrsti dovoljen kredit. Ker pa je pri-[Cakovati °d števcev deloma povečanje ‘dohodkov, se dovpli za enkrat nabava TOO komadov, ... i >, j . , j! Najhujša debata še je razvila v, zadevi gostilniškega vrta na Trgu Svobode, ki tw-ga-rhotel,a' napravifi lastnika Grajske !,ozadeYno prošnjo je mestni svet oaklon^proti čemur sta vložila prosil- obč!,nski svet- Občinski jetnik Bahun predla--- da se prošnja pono^raio odkloni, proti čemur pa so ugovarjali občinski svetniki dr. Mulej, dr. .Semec m Roglič, povdarjajoč potrebo takega restavracijskega ivrta po vzorcu drugih mest, ki bj bil tudi našemu mestu Je v okras. Prošnja je bila z glasovi socijalistov odklonjena, dočim so se kle-Tikslcd držali rezervirano. Le mesar .Ur- šič sc je zmotil ter glasoval za vrt, Hasi-ravno je dr.^Jerovšek spredaj kimal, naj ne glasuje. Župan je ob 10. uri zaključil javno sejo, nakar sc je vršila tajna seja, za katero so kazali zlasti klerikalci veliko zanimanje. - • l ••.(,■ Sndustrijsko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru združena z vinarsko, vrtnarsko, umetniško in gradbeno razstavo. ,ja^ (Od 15. do 26. avgusta 1923.) -W%jf Prijavni rok samo do 1. julija! Opozarjamo vse interesente, ki se namera vajo udeležiti s svojimi izdelki razstave, da poteče prijavni rok nepreklicno dne 90. junija. Na prijave, ki bodo dospelo po tem roku, se bo mogoče ozirati samo v toliko, kolikor bo še razpoložljivega prostora. Opozarjamo zlasti na to, da je sprejel/ razstavni odbor nepričakovano mnogo prijav iz inozemstva, zlasti iz Avstrije in Češkoslovaške. Te prijave bodo sprejete le tedaj, če dotična stroka ne bo zastopana po domači iu dustriji in obrti. Zato naj nikdo no odlaga s prijavo do zadnjega trenutka, ker se lahko pripeti, da prijava v sled pomanjkanja razstavnega prostora, ki je vzpričo številnih prijav itak omejen, sploh ne bo mogoče upoštevati. Zakasnelo prijave pa tudi silno zavlačujejo dela razstavnega odbora. Zato opozarja in prosi razstavni odbor, da razstavljal-ci v lastnem interesu pravočasno vpoš-ljejo prijavnice, ker mora odbor samo v tem slučaju zagotoviti vsakemu raz-stavljalcu pripravni prostor in vpiši e-vati event. posebne želje, Legitimacije za polovični vožnji) na vseh progah naše državo budo stale 20 Dinarjev ter bodo v prihodnjih dueli razpečane. Upamo, da sc bo občinstvo te ugodnosti v polni nieri pcslužiio. Obisk razstave. Po dosedanjih prijavah je letos računati na izredno številen obisk razstave. Številne prijave korporacij prihajajo zlasti \z južnih krajev, pa tudi iz inozemstva, zlasti iz češkoslovaško in tudi Poljske. V oči sled temu je uspeh razstave že v naprej za-siguran, na kar opozarjam) zlasti one, ki so še vedno niso odločili za udeležbo. .Vajeniški oddelek. Rajstavni odbor je tudi letos dal na razpolago brezplačno prostor za vajeniški oddelek, ki. je žel na lanski razstavi vsestransko priznavanje. Opozarjamo na to vse obrtne mojstre s prošnjo, da pripuste k razsta- vi yse svoje vajence. Najboljša dela se bodo nagradila. Vsa pojasnila glede razstave daje izključno le pisarna razstavnega odbora v Mariboru, Aleksandrova cesta 22. (telefon' interurban 325), kamor .se j*, obrniti bodisi pismeno, ustmeno ali telefomično. Porotno sodišče. Goljufiv italijanski trgovec. ■ I Koncem leta 1921 sc je pojavil v naši državi današnji obtoženec Guerino Pelli-cetti, trgovski agent iz Reke. ki se je izdajal za premožnega trgovca, ki kupčuje samo tia veliko. Posetil je več u-glednih trgovcev v, Mariboru, Ljubljani, Zagrebu, Belovarti in drugod. Z znano italijansko zgovornostjo in s svojim na-stopom si je znal v kratkem času prido-liti zaupanje ter začel kupčevati na ve-Posebno <=e je zanimal za krompir, fižol in jabolka ter pripravil svoje žrtve, da so mu dobavljale kar na veliko, špedicija »Orient« pa je skrbela za transport. Sprva Je blago plačeval, pozneje pa, ko si je že pridobil dovolj zauoanja, je slo vse na kredit. Ko so mu postala tla yroc_a, je pobegnil, dokler ga niso končno izsledili v, Gradcu ter ga izročili našim oblastem. Med drugim je izvabil trgovcu Serecu v, Mariboru več vagonov crompiria, fižola in jabolk, enako Rudolfu Pevcu v Mozirju. Nikoli Bicaniču iv. Belovaru, tvrdki Cerar 'drug v Ljub-jani in Gospodarski zvezi v Ljubljani po več vagonov, blaga. Škoda, ki io trpe o-škodovanci, se ceni na blizu 3 milijone kron. Spedicijski tvrdki pa jc ostal dolžan vse prevozne in transportne stroške. Obdolženec trdi, da je prišel samo v plačilne težkoče, ker se mu je zadnja poši-jatev pokvarila. Ugotovljeno pa je. da se mu je od 93 vagonov pokvarilo blago samo vt štirih vagonih. V Svrho zaslišanja noyili prič je Bila E?eložeaa, • >"' • Mariborske vesti. Maribor. 16. junija 1923. m Himeni. Danes se je poročil v Mariboru g. Dragotin Klobučar, ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke, z gdč. Hano Kocijančičevo v Mariboru. Bilo srečno! m Klerikalna morala. »Straža« je svoj čas ljuto napadala magistratnega uradnika g. Ježa, ki je končno zahteval disciplinarno preiskavo. ,V takratni tajni seji jc dr. Leskovar g. Ježa za hrbtom ljuto napadal. V svrho obrambe je župan izročil g. Ježu — kakor je trdil dr. Leskovar na včerajšnji občinski seji — prepis dotičnega zapisnika, na kar je g. Jež vložil tožbo zoper dr. Leskovarja radi natolcevanja in obrekovanja. To je dr. Leskovarja očividno hudo speklo, kajti na včerajšnji seji občinskega sveta je ljuto napadel župana, češ, da izdaja tajnosti. Klerikalci bi očividno tudi v občinski isvet radi uvedli nekako imuniteto, da bi tudi tukaj lahko brez kazni blatili in obrekovali vsa kogar, ki ne trobi v njihov rog. m Demagoštvo klerikalcev. Klerikal ci se kaj radi postavljajo kot zaščitniki mariborskih volilcev. V tej pozi je na včerajšnji seji tudi dr. Leskovar stavil predlog, da se prošnji gostilničarja Schreya za odpis naložene globe radi malomarnega pobiranja dinarskega davka ugodi. S tem bi hoteli klerikalci seveda postati še večji prijatelji gostil ničai’jev, kakor so pri kozarcu. Pri glasovanju pa je del ravno istih klerikalcev glasoval proti predlogu svojega lastnega komandanta. Vidi se že iz tega, kake dvorezne politike So .vajeni klerikalci. m Za olepšavo mesta so si pridobili naši magistratni mogotci zopet veliko zaslugo. Lastnika Grajske kleti sta prosila za dovoljenje, da bi na Trgu Svobode, ki je sedaj brez vsake olepšave, postavila lep vrt z restavracijo. Mestni svet je to odklonil, v občinskem svetu pa so včeraj 'socialisti v svoji veliki go rečnosti za olepšavo mesta prošnjo ponovno zavrnili. Njim se očividno bolj dopade, da na tem prostoru razbijajo kotlarji po svojih kotlih, kolarji po kolesih in’ da rešetarji tami popravljajo rešeta. V vsakem drugem mestu Skušajo take prostore kar najbolj olepšati, le naši magistratni mogotci za take stvari nimajo smisla. Podpirali so jih pri tem tudi klerikalci, ki so se glasovanja vzdržali. m »Zal mi je, ida 'šeni dane! kupil »Stražo«, So vzdihovali včeraj po Mari boru. Ljudje so namreč že vajeni, da kupujejo »Stražo«, ki nadomešča humoristične liste in jih po svoji neumni pisavi mnogokrat celo prekaša. Včerajšnja številka pa je brez običajnih' napadov. Niti Orjune nikjer ne omenja. m1 Lep dar. Upraviteljica Podmladka Rdečega križa v Beogradu Američanka Miss Sohonberger je pred nekaj tedni ogledal delavnico za rokotvorni pouk tla deški meščanski šoli v Mariboru. Izdelki učencev so ji bili tako všeč, da je poslala ravnateljtvu 5000 D za nabavo orodja in opreme v delavnici. Za ta velikodušni dar se blagi darovateljici najiskreneje zahvaljujem. — Ravnatelj. m Cvetlični dani za Podmladek Rdečega križa je bil dokaz, kako umeje prebivalstvo blage namene te organizacije Izkupilo se je za cvetice 11.698 D 20 para Vsemu velikodušnemu občinstvu, osobi-t0 bankam, podjetnikom in trgovcem kakor posebej še darovalcem’ cvetic, iz reka najtoplejšo zahvalo Podmladek Rdečega Križa. m Društvo za podporo revnih učeii' cev je sprejelo od Podmladka R. K. vso to 10.000 D in takisto od gospo E. Wo gerer 100 D mesto venca na grob pokoj, rav. Philippeka, od gospe I. Pirnat 25 D mesto cvetic za pok. gospo Luschitzky. Neimenovan plemenit dobrotnik je volil društvu 6250 D v spopain' prerano umrle hčerke T:, da se od obresti vsak Božič obleče in obuje revna deklica. To je najkrasnejgi, neminljivi Spomenik, ob katerem se bo še poznih let zasolzilo marsikatero oko hvaležnosti. Vsem blagim dobrotnikom izreka iskreno zahvalo Predsedništvo društva. m Zamena nerabnih novcanic. Trgov ski gremij opozarja svoje člane, da zbirajo novčanice po Vi Jn V dinarja, ki so razcefrane ali jih manjka, sploh take. ki za promet niso ye£ sposobne, ter iih za- menjajo v ovojčkih pq 100 komadov pri davčnem uradu. Novčanica, katere manjka več kot ena tretjina, jo neveljavna. ^ m Predavanje v Ljudski univerzi. Za. včeraj zvečer napovedano nadaljevanje predavanja g. DžamOnje o Lužiških Srbih je moral preefav. vsled slabega obiska odpovedati. Mnogo jc krivo temu to, da se je v istem času vršila premijera Vi Narodnem gledališču'!, vendar pa se nam zdi vkljub temu tako malo zanimanje z* kulturna vprašanja za Maribor nečastno-Upamo, da bo prihodnje predavanje por no obiskano. Na drugi strani pa se nart zdi potrebno, da bi se za vroče poletu® mesece predavanja ukinila in se gre zo* pet jeseni z novim elanom na delo. m Ciril-Metodove podružnice priredijo na Ciril in Metodovo nedeljo, dne 8. julija, v vseh prostorih Narodnega dom*' veselico ,v prid obmejnemu šolstvu. Z»* četek ob 18. uri zvečer. m Vsem Primorcem, članom id nečlanom društva »Jadran« se naznanja, d* uraduje društveni tajnik v nedeljo d n« 17. junija od 10. do 12. ure vi pisarni Jugoslovenske Matice. Vsaki Primor mora biti član »Jadrana«. — Odbor. m Gojenke drž. ženskega učiteljišč priredijo v prid Podpornemu društv# 25. in' 26. junija koncert in spevoigro t Narodnem gledališču. Zanimanje za W prireditev je med občinstvom1 toliko, d* So skoraj vsi sedeži tudi za drugi veča® razprodani. Kdor si želi ogledati' rnion® igro in' poslušati dobro izvežbane mlad* glasove, naj Si kupi pravočasno/ vstopnico, ki se dobi v ravnateljstvu med in 11. uro dopoldne ijf med 16. jn117. ur® popoldne. G m Epidemija brez konca. Ni tedna, dal ne bi pripeljali iz Ruš na škrlatinki obolelih v mariborsko bolnico. Skpro neverjetno se zdi, da se .več mesecev trajajoča epidemija ne bi iv poletnem čast* mogla zatreti. Ker stanujejo dela/vci nTj ških tovarn po .vsej okolici in se vozijo tudi v. Maribor, obstoja nevarnost, da se; bolezen še razširi. Oblast bi morala iž-s dati najenergičnejše odredbe! '4 J m »Jadran« društvo Primorcev * Mariboru, naznanja vsem pevcemi, 3* se vrši pevska vaja v soboto-'dne 16, junija ob 20. uri zvečer Vj prostori«! Glasbene matice soba št. 6, 'Tiri -GbtZth Prosim točnost. 'Pevovodja. 7.. m Tečaji za strojepisje In' HtenogrV fijo. Na mnogoštevilna vprašanja 0, poroča, da se vrši pouk 'dopoldan’, popoldan in1 zvečer. Tečaji prično dne julija. Upisovanje IM pojasnila dnevu® v trgovini za pisalne stroje Legat, M®1 ribor, Slovenska ulica 7. teL 100. m Mestno kopališče je izven nedelje h* ponedeljka vse dni v tednu odprto. Paru® kopelj je ob' sredah in petkih za dani* ostale dni za gospode. Občinstvo Se opozarja, da mu v prvih' kopelnih dneh treba čakati na kopelj. Kopališče je Odprto od 10. trre do 19. popoldne, blagajn® pa do 18. r. i-rvriff- - -r*ji m Najlepše romane iB 'druge razS®1 vrstne knjige iz svetovnega slovstva ^ vseh jezikih izposojuje proti neznatni 1*1 posojnini »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu. Knjižnica kupi takoj po Izid® vsako novo slovensko knjigo. t m Kavarna v mestnem parku. Pri 1*-pem vremenu dnevno koncert od pol do pol 19. in od 19. do 24. ure. Sladoled domače pecivo. m Razjasnjeiia tatvina. y zadrii^ številki smo poročali, da je bila P** Franzovem' mlinu ukradena 40 m' dolga vrv. Kakor se nam' poroča, se je tatvina sedaj pojasnila Službujoči strt# nik je zvečer opazil vrv ter opozori* lastnika, naj jo spravi. Ta je to br*® vednosti zidarjev res storil. Ker zidari1 drugega dne zjutraj vrvi niso našli, K® mislili, da je bila ponoči ukradena. m Nada J j ne aretacije vlomilcev. T®-kom včerajšnjega dne sta bila aretira119 še dva vlomilca, ki sta člana družbe, katero je minule dni izsledila mariboršk3 policija. Sta dva brata, Anton1 IB P9"1 dolf Skoberne, že večkrat predkaatf®^ na, ki sta dalje časa živela v AvStcij* ter bila udeležena tudi pri napadu S® leobensko pošto, rad česar sta odsedel«, po dve leti v graških zaporih. Bila ®ta stalni zvezi s svojimi tovariši t astrah meje ter udeležena tudi pri več vIoWil1' ki so jih’ izvršili skupno y Maribora *« okolici. Pri njima je našla poli«R** razno blago, ki izvira iz tbh tatviB vlomov. — Med 'drugimi ukradeni®" predmeti je na policijskem' komisarU9*11 tudi neka škatlja, ki ima obliko koc** Dognano je, da je bila V tej škatlji ura budilka, ki jo je lansko jesen kupil S*®, mož z dežele pri urarju v Stolni uliffl* Ulčnik: naj javi policijskemu Ua-||/||lll|gMM BM IIRIAfNAef1 ^ijatu, kaj mu je znanega o tej škatlji.|^^UI»Ub O Navodno je bil dotični kupec iz Kaplje. Nadal lje je na komisarijatu nenavadna, *ači podobna moška verižica, nadalje duble-verižica, zlat prstan in par dragocenih briljantnih uhanov. Okradeni ^ Pozivajo, da se zglase pri policijskem komisarijatu ali pismeno javijo podatke 0 tatvini in naslov. Kradljivi sraki sta neki Albin Luk-^an in Jožefa Novak. Včeraj sta bila zamena v trenutku, ko sta ukradla iz ne-5® drvarnice v Mlinski ulici 20 vreč na pkodo tvrdke Predovič in Brigljevič. Oddana sta bila sodišču. w m čuden ptiček je Franjo Gros. doma 5 Tržiča. Pred nekaj dnevi va je pri-^la policija, ko je brez dokumentov pri-iz Avstrije. Izdajal se je za Antona Avsenaka iz Tržiča. Na tozadevno vpra-“?nje je občinski urad v Tržiču odgovo-da moža tega imena ne pozna, sumi jj?' da je to Franjo Gros, kovaški pomoč-ki se potepa okrog in prosi za podporo na račun občine. Aretiranec je na *o Priznal svoje nravo ime ter se bo mo-*“* pokoriti radi poterjuštva in varanja »Plaiati. mi Izgubljeni in' najdeni predmeti v ariboru. Od 16. do 31. maja 1923 so bili fjglašeni pri kr. policijskem komisari-flatu v Mariboru sledeči pmlmeti kot Zgubljeni: 5 v papirju zavitih slik, zlat pokrov damske ure s štirimi briljanti, usnjata listnica, vsebujoča na ime «nia x Občni zbor Glasbene Matice v Mariboru, ki se je vršil dne 14. t. m. v društvenih prostorih, je bil izredno dobro obiskan. O delovanju in gmotnem stanju zavoda so podali izčrpana poročila predsednik g. Dev, tajnik g. Grba«, blagajnik g. Toman in šolski nadzornik g. dr. Tominšek. Iz vseh poročil smo o-pazili, da je odbor vestno in z ljubeznijo opravljal naložene mu posle in da je pouk v šoli v rokah marljivih in zmožnih moči. Poleg ravnatelja g. Topiča so v preteklem šolskem letu poučevali na zavodu 4 redni in 5 pomožnih učiteljskih moči, inštrumentiranih učencev j°- bilo začetkom meseca junija 185, drugih J*jS, skupno 353. Poučevalo se je glasovir, gosli, viola, čelo, kontrabasi soiopetje, glasbena teorija, začetniško in mladinsko petje, zavod je imel svoj pevski •zbor, dijaški in društveni ovkesvor. Na podporah in ustanovninah ter članarinah je prejelo društvo v društvenem lotu nad 50.000 Din. Ustanovnikov je 116, članov 486. Gmotno stanje ni ugodno, pač pa je opažati na glasbenem poljubili u-stroju šole razveseljiv napredek. Ker je dosedanji predsednik g. Dev vsled pro-obloženosti z delom odklonil mesto predsednika, je bil z ogromno večino izvoljen Za predsednika g. dr. Josip lo-minšek, ravnatelj drž. gimnazije, sicer jrw “'^njuLa ustnic; ^ Vaher glaseči se potni list; 40 D, | j0 pa po večini odbor ostal v prejšnji L, raznih listin; črna usnjata roč- j? torbica, vsebujoča na ime Cimorma u arija glasečo se železniško legitimaei-^ vozni listek in’ račun tuk. tvrdke Ij^Starič; 1500 D v papirnati vrečici; zla Zapestnica v obliki oklepne verižice: verižica fijata denaiuj ^sebujoča 90 D 1U zlata zapestnica jj1®?’ ziatf privesek z , ?ne8a Peresa z briljantom in pla-»t»ca ^Xm^0,rn’ zlati prstan; zlata zapest-Bnk* t ^ verige; rjavi mehki klo->5000* j)in3a\.a To®na torbica, vsebujoč rez M, diin?t‘ Sni Iobec zdravniške recep-Mstine- i° ^z^aznico. žepni nož in" razne 'fitimi' ’’ ? a 0vratna verižica z 4ogla-Priveskom naramrii r s petimi dijamanti; črna a denarnica s srebrnim okovom, in’ nekaj drobnega de-v obliki debele z verižico V obliki S tremi rubini; pleteni naratnnl1 robec; zlata ženska za-ura V oftllkt verižico z dolgimi Rebrnimi členi; majhna srebrila ročna *M>ica, vsebujoča žepni robec s čipkami | Vo«6—N* ®bpohljeri; rumeria denarnica, vsebujoča :®a ime Alojz Bole glasečo se žalez. legitimacijo in' službeno temporenio karto i*eP približno 5 Din’, v gotovini; 65 cm1 in sestavi poleg novo izvoljenih odbornikov g. trgovca Šefa in gosp. Pozmana. V priznanje njegovih zaslug kot ustanovitelj zavoda in požrtvovalni predsednik društva je bil na predlog g. dr. Krašovca g. Dev izvoljen za 1. častnega člana in virilista zavoda. x Mapa starega Maribora. — Izšla je mapa starega Maribora v 10 slikah. Mapa — umetniško delo prof. Cotiča je lastnoročno signirana in vsebuje 10 izvirnih lesorezov starega Maribora. Interesenti se opozarjajo, da jo število map določeno le na 30, tako da bode mapa za posameznega imela vdtiko vrednost. ^Razstavljena je sedaj pri g. Vahtarju v Gosp/ ulici in tam tudi »a prodaj, po jako nizki ceni. x Problemi vzgoje najširših pjasti našega naroda. Spisal Franjo 2geč. izdalo in založilo Udruženje Jugoslovanskega Poverjeniištvo Ljubljana- -Naroča se nri poverjeništvu U.IU 1923 . _ _______ v Ljubljani, Učiteljska tiskarna. — Temeljito razpravo, ki je bila odlikovana s svetosavsko nagrado Njegovega Veličanstva kralja na ljubljanski univerzi, ■temi široka iz morske trave izdelana I deli avtor v 2 dela. katerih prvi je teore- & čro-svetlim platnom prevlečena zina; zlata zapestnica v obliki oklepil®* verige z obeskom' v obliki psička, P® 16. do 81. maja 1923 so bili oddani [jjjljkr« Policijskem1 komisarijatu v Ma-^ boru feledeči predmeti kot; rfajdeni jn m oš . i^rejo od zgubiteljev dvigniti; mos-igince. Napravlja psi ho l o 'fceik » is- tf 11,1 an; 1 mesec star psi- analizo najširših plasti na ‘ia- I w6 pasme! manjša svota denar- nas končno postavi pred !k»V v aj"?.a usnjata ročna torbica vse-* «io*n t fevotnin ®epni robec; manjša fcvettlka za Vozila 11 aHt!lnki; lUraebujoo količino tanke-^ °mot‘ arodno sledališfe. tičnega, drugi praktičnega značaja. V prvem razpravlja o nalogah, ciljih in smernicah vzgoje najširših pl^ti našega naroda, v drugem začrtuje pota za vzgojo teh plasti. V slovenski literaturi je knjiga prvo delo te vrste. Pisatelj analizira sodobno družbo in naloge pedagogike. Napravlja psihološko-socijološko našega natoda in pred glavna repre zentanta* najširših plasti istega, t. j. pred kmečko prebivalstvo in idnstrijski pro-letarijat kot glavno maso našega naroda, ki smo ju do sedaj vzgajali po enem in istem kopitu, katerih narava pa zahteva stroge ločitve in razlike pri vzgoji. Posebno zanimivo je poglavje o problemu družine in šole v vzgoji najširših plasti, ker posega pisatelj pri opisu v vse čini-telje, ki vplivajo na vzgojo, t. j. na razpadanje družine, medsebojno razmerje vzgoje in družine ter razmerje družine in šole. V drugem delu, kjer orisujc avtor pota za vzgojo najširših plasti, deli sred-stva in pota po vzgojnih dobah i- s. > predšolsko, šolsko, pošolsko (od 14. do 18. leta) in mladeniško (od 18. do 24. oz 30. leta). V vseh dobah atrogo loči vzgojo kmečke mladine in vzgojo mlafaine industrijskega proletarijatta._ V vsaki dobi Posebej pa temeljito oriše psihološko strukturo duševnosti in socijalni položa. _ IjnfiežeS«. PotiištvO Tn zaVe§e | Radine ter potrebe in usmerjenje vzgo-*a zadnje dejanje y, Igri »Prava ljube- le -V saki dobi posebej. Šolo in njene hibe S®« ie iz prijaznosti posodila tvrdka ^?,zgaii v- posebnem poglavju, kjer žari' Vi Pxia Tž Gosposki ulici, Sv^di Tfe/nC s™eJniceT n^emu t n ,•-« -vI, 0vn&mu šolstvu; bica sedanji vzgojni . ^Pozarjamo na diaHasfljo (nedeljsko) in učni sistem, ki šolo vedno bolj odtu-^•»ijero Molierove komedije »George Jiije od realnih potreb in zahtev naroda. (Glej podlistek). Kdor še Koče vzor stavi produktivno šolo. S pa- plastmi naroda. Knjiga nas seznanja z novimi smermi vzgojne organizacije v Rusiji, 7. ljudsko visoko šolo na Danskem, v takozvano Grundtvigovo ljudsko visoko šolo in temi problemi s posebnim ozirom na naše razmere in smeri, ki jo bi mqrali obrati pri nas. Skratka, ves problem je vsestransko, popolno in tc-meliito razoravljan in obravnan v vseh podrobnostih. V prvi vrsti je knjiga namenjena učitelistvu, nreko nje ne bo moglo preiti posebno učiteljstvo naših učiteljišč in srednjih sorodnih šol, in tudi vodilni možje naše šolske in prosvetne u-nrave ne, predvsem nadzorniki knjige ne bodo mogli prezreti, ker globoko seže v delo in naloge vseli. Toplo pa priporočamo kniigo tudi vsakomur, ki je aktiven delavec na n^mdno-prosvetnem polju ali ki se zanima za usodo našega naroda; tudi politikom in vsem javnim delavcem odpira knjiga nove globoke moderne poglede vzgo’> "'"•oda, ki jih morajo poznati in s katerimi sc mora seznaniti vsak inteligent. x Petrograjska carska opera. Nedavno j© v Petrogradu do tal pogorelo gledališče »Marji ni n teater«, nekdanja carska opera. Sama zgradba je v arhitektonskem oziru bila neznatna, tem bolj moderno in razkošno pa je bila urejena notranjščina v kateri je bilo prostora za več tisoč ljudi. Gledališče je stalo v bližini Jekaterinskega kanala in jo doživelo celo vrsto sijajnih večerov. Do revolucije je bilo pravo carsko gledališče, shajališče kavalirjev in aristokratskih dam. Sezona je pričela vsako leto z Glinkinovo opero »Življenje za cesarja« in je s to opero tudi končala. Kadar je dvor sporočil, da bo prisostvoval kaki predstavi, jo bilo v gledališču gotovo več detektivov, policajev in raznih drugih varnostnih organov, kakor pa druge publike. Dajala so so vedno samo prvo vrstna svetovna dela, a tisam bi pa jo se stojal tudi iz samih prvovrstnih pevcev in pevk, plesalk in glasbenikov, ki so uživali svetoven sloves. Redni člani so bili tudi slavni Šaljapov, Kartakov, Za-levskij itd. ter Pavlova in Karsavlna, ki vzbujata danes po Evropi pravo sen zacijo s svojo umetnostjo. Najglasovi-tejša je bila plesalka Lječinskaja, kateri so je govorilo, da je imela tajno Ijubavno razmerje s samim carjom! Nikolajem, pozneje pa jo ljubimkovala celo vrsto velikih knezov. Nazivali so jo »božanstvena ženska«. Nepozabni so bili tudi vočeri, ko jo plesal slavni plesalec Njižinski. Glavni režiser je bil Ne mec Mayerhold. Sijaja tega gledališča ni zmanjšala niti revolucija, pokončali so ga komaj boljševiki s svojim usod im gospodarstvom. Gledališče jc delalo S® nekaj časa, dokler se igralci vsled bednih življenskih razmer ’nls.-> razkro pili po vsem svetil. Sedaj ja njusmiljen ogenj dovršil še poslednje d^lo irf tako izbrisal s površja še ta preostali žalost ni spomin’ nekdanjih zlatiti časov. Na (raju nekdanjega raja zija danes proti nebu kup mrkih, oornelih razvul-a. Hic transit gloria mundil ■ Amaterfotograf i! i-m Bohota; 16. junija. Prava H c C (kuponi). , a ^bezen, f Nedelja, 17. junija. George 'fev. (Kuponi). Premijera. nuin> ; Potideljok, 18. junija. Prava K„v ■ Wn, B. ~e' (■_ Torek, 19. junija. George Dandift, Ah , H ^kuponi). Zaključna predstava. ->Vr, m w nasmejati, naj Se temeljitostjo posega knjiga ,v rak- - nVp-i? Vsega vzgojnega problema, v te NaH.II ’ i 'ji i-* mr ic - vz.?ojstva, t. j. ,v, vzgojo uči pra , 5*dd° gledalisčfj v Maribora pri- telistva. Avtor govori o pogojih za izv-r bo vrtano Nestroyovo čarobno bur- sevanje izvengolskega učiteljskega po- Petjeinl »Lumpaci-vagabund ali za-1 knea, o hibah in ovirah’, ki nastopajo pri • v, erna trojica«, ki Se b'o igrala v korist učiteljstva danes, o vzgoji učiteljskega naraščaja in pomankljivosti vzgoje, ki jo prejema na učiteljišču, z o- 1 zifQ0l na vzgojno najo mpid,jnajširSiinV ^druženja gledaliških igralcev. SHS. Naše šole. Vpisovanje na drž. dvorazredni trgovski šoli v Mariboru za šolsko leto 1923-24 se vrši dne 29. in 30. junija tl. vsakokrat od 8.—12. ure na Zrinjskega trgu M. Brez sprejemnega izpita je možen vstop v I. letnik onim učencem in učenkam, ki so dovršili IV. razred srednje ali IV. (nastavni) oziroma III. razred meščanske šole ali IV. razred liceja ali pripravljalni razred dvo-razredne trgovske šole. Na novo vstopajoči učenci in učenke morajo predložiti krstni (rojstni) list in zadnje šolsko izpričevalo. Vnanji učenfci in učenke naj pošljeio omenjeni listini po pošti ravnatelistvu šole najkasneje do 4. juliia. Pošiljatvi mora biti priložena znamka za ‘r^-nvor. Morebitni sprejemni izpiti se bodo vršili z ostalimi izpit vred v prvih dneh septembra. Vsled pomankania učnih' prostorov je pripravljalni razred na tukajšnjem zavodu ukinjen. •• i i ■ ' Za razvoj tujskega prometa in v pro~ pagandne namene služi najbolje slikanje pokrajin, od katerih se tiska nato razglednice ali se priobčiio v raznih leposlovnih revijah in ilustrovanih listih. To so uvideli planinci v Mariboru, ter se je ustanovil 1. junija 1922 »Odsek a* materfotografov Slovenskega planinske* ga društva v Mariboru«. Takoj po_ usta-, novnem glavnem zboru se je prijavilo' mnogo izvršujočih in podpornih udov.-Glaven smoter odseka je potom foto* grafij razširjati poznanje naših slovenskih gora,, planin, jezer, slapov in sploh slovanskega sveta. Ta namen doseže z izdajo razgled' nic, prirejanjem izletov v svrho tekmovalnega slikanja, z razstavo r,'k ter z razširjanjem in razobešanjem slik na kolodvorih in v planinskih kočah. 'f Ker ni bila mogoča takoj v začetku razstava slik, priredil je odsek dne 22. junija 1922 prvi skioptični večer, za katerega se mu je posrečilo izposoditi si od g. Badjura iz Ljubljane celo kolekcijo plošč iz Karavank, Julijskih in Savinjskih Alp. Ta večer je bil namenjen propagandi za Odsek ter se je vršil., pred mnogoštevilno publiko brezplačno, a je bil dovoljen vstop vsakomur. Letos si je odsek c*"---’ nalogo slikati' osobito Dravsko dolino, Pohorje in sploh razne lepote naše domovine. Na podlagi teh posnetkov se bodo izdelale plošče za skioptične slike. Ko bo ta zadača rešena* prirejali se bodo skioptični večeri s pre-. davanji, izposojevale se bodo plošče in s tem delala največja propaganda za naše epe kraje. Odsek je sklical dne 16. maja sestanek svojih' članov, ki je pa v najlepši lu* či razsvetlil naše razmere in pokazal razumevanje za ta vzvišeni smoter. Zopet smo za eno spoznanje bogatejši.^ Odsek prireja tudi izlete, ki so raz« vidni po letakih v izložbah naših članom ter so priobčeni v »Taboru« pod rubriko »Turistika in šport«. Za prijazno sodelo-. vanje se v imenu odseka vsem činite-liem zahvaljujem. Ji1 izleti so v sol osnem dobro obiskani, a mnogi še nimajo razu*; mevanja, drugim so preoddalieni. tretjint ne ugaja družba, četrtim ne sije že dovoli zgodaj solnce, petim barometer ne kaže najbolj stalno, šesti imajo kak drug izgovor, kratkomalo, mnogi razumevajo, mnogi ne! 1 1 ': Letos imamo že mnogo izletov za se*, boj ter smo zbrali tudi lepo zbirko po-snetkov, tako, da bo priredil Odsek le«, tos nekako meseca avgusta svojo ‘Prvoj’ razstavo slik. Te razstave se bodo- smeli1 udeležiti tudi nečlani, seveda pod. goto«1 vimi pogoji, a ocenjevala^se bodo samoi dela odsekovih^članov. Sicer bo ta raz«* stava bolj majhna, a vsekakor bo zače-*1 tek in marsikomu, ki danes še ne ■razu-’ meva1 pomena amaterfotografije/ise^bo* do odprle oči — spregleda! bo! •* 1 '4 Res je, da je materijal danes ’iaK drag, da se mno^okatera slika skvart? toda, kdor ima veselje in hoče podpirati delovanie Odseka, kdor hoče v amater« fotografiji napredovati, naj se nam prl-i ključi, naj se udeleži naših izletov, naj dela z nami, in če potrebuje kak nasveti dobil ga bo, kakor se tudi- radevolje po«, maga .vsakemu začetniku. ‘ ' .^5 Le s tem, da se strnemo‘ivisi amaterji v našem odseku, mogoče nam bo izvršit! stavljeno zadačo, !e s tem bomo dosegi^: da se bodo naše naravne krasote'spozna* Ie po celi Jugoslaviji ! ■ -i | Kdor hoče stopiti v na$ krog, priključi naj se prvemu izletu in uverjen sem, da se nas bo oklenil, kakor Že mar«' sikateri in da bomo z združenimi mogatf dosegli tyi prvi razstavi lepe uspehe. < Vabim vse amaterje, da naznani}© odseku (Krekova ulica 5) do vsakega' prvega v mesecu pismeno, kal potrebujejo na materijalu (plošče, film, papir in drugo), ker se bo s skupnim naročilom, omogočila cenejša nabava ^materijala.. Naročeni materijal se bo dobil vsak če< trtek od 19.—20. ure pri Odseku, in sicer j po nabavni ceni, seveda samo za gotovr denar«. Poslužujte se te ugodne prilikelf Brunon Ratter«, Sokolstvo. o Sokol v Studencih priredi v nede ijo dne 15. julija telovadni Hastop na vrtu Sokolskega doma V StudenciH in se prosijo druga društva, da se Ha to prireditev, ozirajo. DOOOODnDDma □ □ □□□□□□onoooo Podpirajte Jug. iaiico! pjjaxaxxjaa □□□□□□□□□□□a Turistika in spori i Kolesarska dirka, kluba KoIeiSarJeVI in motociklistov »PeruH* ▼ Mariboru lij nedeljo dno 10. t. ml je sledeče izpadla} Prvi je došel Ha cilj iz Maribora v Celj$ g. E. Pahor v, času 2,15 uri, drugi go Sp, Franjo Kumerc z dvema težkinSa def^ toma in enim padcem y 2.18’50 uri, tretji g. Franjo Nabergoj y 2.40’58 uti je tel« oslabel došel na cilj vsiled večkratne! momeritalne 'slabosti. Dirkači Bo^ Vdeka^ kor pokazali disciplino in vstrajnost to® lahko z go.toYP&tio trdifflo, §®d® tail 0«- 645—655, »2« 597.0, »6« 475. • g V. poročilo Hmeljaiskegii društva za Slovenijo o stanju Uimdjskih nasadov pri Mas in drugod. Žalce, (Savinj • Šk?. dolina) dno 15. VI. 1923. Ker ja znašala povprečna zjutranja temperatura od našega zadnjega poročila le "l'A stop. R, Ss judi rastlina hi mogla posebno raz- • Sijati.. Od začetka krepki nasadi so do-' Ta&tli do vrhai drogov, oziroma ogrodja, ! Imajo mnogo panog in obljubljajo bogato- letino. Neugoden- Dpi iv vremena se 'kaže posebno v slabotnih nasadih v katerih1 je trta zrastla komaj 2—3 in. na visoko. Solfično Vreme, posebno pa top j c Moči bi rastlini' dobro dbšle. Mokrote je ,več kot potrebno. O ,hmeljak;H škodljivcih' Mi kaj bistvenega poročati. Kulturna- del n v hmelj skih nasadih bodo skoro ‘ imnčana. — Društveno vodstvo. • »' E Uvpzna carina na meso v Italiji ukinjena, V svrho znižanja mesnih cen v Ifaliji je italijanska vlada ukinila u-voznd carino na meso jyi živo klavno žlvirfO. '* I ' ' f*. £ Poitalljaiičeiijo Jadranske banke v !)Ystu, Žo dolgo so je delalo na to, da preide Jadranska banka v Trstu v italijanske roke. Po poldrugoletni borbi se Ijo Italijanom njihov načrt posrečil in uresničil s 1. junijem t. 1. Pogajanja jo Vodil znuiii ravnatelj Jadranske banke Kamonarovič. Po srečni rešitvi afere o Odškodnini v znesku 33 milijonov lir za izgubo pri.zamenjavi kron se je izvršila Maeionalizacija banko na ta način', da, je prevzela večino delnic bančna skupi-(ha »Giuliaflo«. V ravnateljstvo So bili Izvoljeni satni fašisti. Centrala banke J-jo ■ premesti v Milan'. Jadranska banka kjotora v, bodoče služiti samo italijanskemu kapitalu tor njegovim »interesom« »1 Jugoslaviji. e (Anton Le veo, d v. 'svetnik v p.; Mestne hranilnice in vojna posojila. Opomnimi najprej, da imam v mislih »nekJM^tne hranilnico na bivšem Sta-jenskem, ki so po preobratu prešle v slovenske roke. Te .hranilnico so pred voj-ifo podpisale milijonska vojna posojila To> dejstvo samb bt še ne bilo nikako iio. Menilo bi so pa, da so bo pri tem .-fsekakor tako riskantnem podpisovanju postopalo strogo po določbah hranilnic Mega regulativa iz leta 1844 in' po določ ibah Š voj ih statutov in to tem bolj, ker fto hranilnico zavodi pod državnim nad Gorstvom' in’ morajo politična deželna oblast v a in' vladni komisarji paziti na o izpolijjovahjei.» regulativu in K posel)nili statutih1 obseženih določb (§ 27 regulativa). Toda navedene hranilnice se niso ravnale po teh predpisih. Tako je znani Josip Ornig kot bivši načelnik ravnateljstva Mestno hranilnico v Ptuju podpisal kar na svojo pest brez kakih ravnateljskih sej in brez kakega sklepa ravnateljstva in seveda, ne da bi se bili napravili kaki zapisniki, čez 7.000.000 K vojnih posojil. Prav na isti način je podpisaval milijonska vojna posojila dr. Jabornegg kot načelnik ravnateljstva Mestno hranilnice v Celju. Mestna Hranilnica v Ptuju je zato vložila zoper Josipa Ornig-a ugotovitveno tožbo z zahtevkom, naj se razsodi, da ji toženec jamči za škodo glede za njo samolastno nabavljenih vojnih posojil. Obe spodnji instanci sta tožbenemu zahtevku ugodili, ker sta ugotovili o-značeno postopanje toženčevo in ker nista pripoznali opravičenosti ugovora toženčevega, da je bilo njegovo postopanje sanirano po upravnem odboru z odobritvijo letnih računskih zaključkov, iz katerih jo bila razvidna vsota podpisanih vojnih posojil. V tem pogledu sta obe spodnji instanci bili naziranja, da so bili samolastni podpisi vojnih posojil po tožencu absolutno in ne le relativno nična pravna opravila, ki’ se dajo sanirati le s pravilno storjenim novim sklepom v ravnateljski seji, ker le ravnateljstvo more glasom pravil (§ 45. št. 3) skrbeti za primerno uporabo hranilničnih vlog-, posebno za njihovo naložbo, no pa kak posamezen njegov član in da se mora vršiti to v smislu pravil (§ 44.) v rednih sejah, v katerih morajo biti navzoči vsaj trije Člani ravnateljstva. Stol sedmerico, odd. B, v Zagrebu, je pa z razsodbo z dne 30. januarja 1923 reviziji zoper drugoinštančrio razsodbo ugodil, to razsodbo spremenil in tožbeni zahtevek zavrnil. Razsodba stola šedmorice pritrjuje sicer ugotovitvi spodnjih, instanc glede označenega samolastnega in1 protištatu-tarnega postopanja toženčevega (sicer jo 1IL instanca tudi vezana na dejanske ugotovitve spodnjih inštanc), smatra pa utemeljenim revizijski razlog nepravilne pravno presoje (§ 503, št. 4 c. pr. r.), češ da revizija po pravici uveljavlja ta revizijski razlog, v kolikor se v prizivni razsodbi zanika, da je. bila naknadno pravilno odobrena nabava vojnih posojil, katero je toženec za tožečo hranilnico samolastno izvršiL Dotični razlogi stola šedmorice so sledeči: , A Tožeča hranilnica je pravna oseba (§ 26. odz.), ki je v smislu svojih pravil z dne 25. aprila 1897 zastopana po hranil-ničnem ravnateljstvu in po liranilničnem odboru (§ 37, pravil), ki imata vsak svoj, za prvega v § 45, za druzega v § 42. pravil določen delokrog. Kakor že zgoraj navedeno, pripada glasom § 45. št. 3. pravil delokrogu ravnateljstva skrb za primerno uporabo hranilničnih vlog, osobito za njihovo naložitev v smislu pravil. Hrani laični odbor je pa med drugim v smislu V 42. št. 8. pravil poklican, da preizkuša in odobri vsakoletni računski zaključek, ki ga ima predložiti ravnateljstvo temeljem § 45. št. 4. pravil. Ker pa mora letni računski zaključek po predpisu § 35. b) pravil obsegati tudi poročilo o načinu uporabe vložene glavnice, je jasno, da pristoja liranilnične-mu odboru po pravilih tožeče hranilnice vsekako tudi preizkus in odobritev načina naložitve hranilničnih vlog, to-raj da konečno odloči,, ali ima obveljati odrejena naložba v hranilnici vloženih glavnic. Je pa brez pomena za odborovo odločitev, ako se je izvršila naložba pravilno vsled rednega sklepa v, ravnateljski seji, ali proti predpisu pravil od samega načelnika ravnateljstva. Ako bi hranilnični odbor naložbe ne odobril, šo lo tedaj bi bilo radi odgovornosti važno, ali se jc naložba izvršila z rednim šklepom ali ne. Z odobravanjem naložbe je pa odobren tudi eventuelno nepravilen pot, po katerem je došlo do naložbo in se ne more pritrditi naziranja, da bi hranilnični odbor ne mogel odobriti nakupa posojila, ako le-ta ni sledil v redni seji ravnateljstva, ker tega ni moči posneti ne pravilom tožečo hranil nice ne hranilničnemu regulativu (26-9-44), no kateremu drugemu zakonu. Kajti z odobren jem nakupa vojnega posojila v višini, označeni v letnem računskem zaključku, bodisi da je odbor vedel ali ne, ali je prišlo do nakupa temeljem rednega sklepa ravnateljstva, ali po samolasinctn postopanju toženca, jc dotično vojno posojilo bilo naknadno sprejeto in jo bilo sanirano eventuelno nepravilno postopanje ob nabavi, ne-glede tudi na to, da bivše namestništvo v Gradcu kot nadzorovalna oblast nad tožečo hranilnico ni ugovarjalo posojilu. Da je hranilnični odbor na rodnih sejah, ki so so vršile v smislu pravil, c-dobril vsa v letnih zaključkih vnesena vojna posojila, v katerih so obsežena tudi sporna, ter podelil ravnateljstvu absolutorij, so ni ugovarjalo in tega razsodbi spodnjih instanc ne stavita v dvom, pač pa je prizivna sodba naziranja, da je mogel biti protištatutarni podpis vojnih posojil saniran lo po naknadnem sklepu ravnateljstva na redni seji, čemur pa z ozirom na zgoraj nave- '■ deho ni pritrdil, ker V vsakem prnnc'4 nado- odobritev hraniluičnega odbora mešča sklep ravnateljstva, ko je posel podvržen pregledu odbora v govem delokrogu. Pritrditi je pa jurJ reviziji, da jc tožeča hranilnica od * ženca nabavljena posojila nesporno ob< K (Ni držala in z- njimi dobičkonosno razpolRJ gala, toraj ni dvoma, da je sledila habicija tudi v tem smislu, (1016 odz.) ne more vsled tega tožeča stranka pr°‘‘ tožencu radi tega nakupa uveljavlja nobenih zahtev iz razloga, da bi se bil izvršil v smislu pravil.« (Konec prihodnjič), l®J©teiteltel(elte!nleile)C( Obiskujte mestni ittlulzz&I t Cankarjevi ulici. Odprt vsako nedeljo 10,—12. ure. Vstopnina 1 dinar. RAZGLAS. Podpisana direkcija razpisuje za zgradbo izmenjevalnega skladišča v Mariboru nastopna dela oztroma nabave pripadajočega materijala dela in sicer: 1. Zidarska 2. Tesarska ; 3. Mizarska. . . 4. Ključavničarska 5. Pleskarska. . . 6. Inštalacijska. J „ . Podrobne informacije se poizvedo pri vzdrževalnem odseku za telegraf in telefon v Mariboru. Kolekovane ponudbe je predložiti tekom 3 dni poštni direkciji (IV. odd.) v Ljubljani potom vzdrževalnega odseka za telegraf in telefon v Mariboru^ V Ljubljani, dne 17. junija 1923 1207 Direkcija pošte in telegrafa. Galanterija drobnina, trikotaž? Samo na debelo! , «4» Gaspari & Faninge* Maribor 10^ Aleksandrova cesta 48. Pristopajte i- k Jugoslovenski; Matici, TRBOVELJSKA PREHOGOKOPNA DRUŽBA OGLAS. 6C je 50. redni občni zbor delničarjev Trboveljske premogokopne družbe, kateri vršil dne 1, junija 1923, je sklenil za poslovno leto 1922 izplačati dividendo izplačati dividendo . Din. 25'— (dinarjev petindvajset) za delnico in povišati delniško glavnico na SHS K 200,000.000'— (Din. od 11. junija tj. , _ ______ _______________________ 50,000.000*—) z izdajo 500.000 komadov na donosca glasečih se polno vplačanih delnic v nominalni vrednosti od SHS IC 200'— (dinarjev petdeset). V provedbi tega sklepa in v skladu z modalitetami emisije, katere so odobrene od občnega zbora ter upravnega sveta, daje sc posestnikom‘sedaj v prometu nahajajočih se delnic pravica opcije, in sicer: . . za vsakih 5 (pet) komadov starih delnic 2 (dve) novi delnici, kateri parti-cipirate na poslovnem dobička družbe od 1. januarja 1923 in sicer pod sledečimi pogoji: 1. za manje kakor o (pet) starih delnic ne dajo se nikako pravice opcije 2, pravica opcije ima se v ča.u od 11. junija 1923 do vštetega 25. junija 1923, ker se jo sicer izgubi, prijaviti v času poslovnih ur na sledečih mestih v Jugoslaviji: pri Slavenski banki d. d. v Zagrebu ter 'vseh njenih podružnicah in ekspoziturah: v Beogradu, Bjelovaru,Brodu n/S., Celju, Dubrovniku, Gornji Radgoni, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Jesenicah, Murski Suboti, Osijeku, Rogaški Slatini, Sarajevu, Somboru, Sušaku, Sabacu, Šibeniku, Škofji Loki in Vršacu ter njeni afiliaciji Jugoslavenski industrijski banki v Splitu. Na Dunaju: pri Centralni evropski deželni banki (Zentral Europaische LSnderbank) podr. na Dunaju. V Parizu: Pri Banque des Pays de l’Europe Centrale. V Ženevi: Pri Lombard, Odier & Cie., pri Darier & Co. in pri Union Financiere.de Geneve. Pravica opcijo na Francoskem se zamore izvršiti še-le po izpoln tvi po francoskih zakonih predpisanih formalnosti, i. s. v terminu,' ki bo še Bozneia razglašen. r J 3. Opcijski točaj novih delnic znaša Din 62 90 tel quel po kom., ter se ima takoj ob priliki prijave pravice opcije vplačati v gotovini, sicer se izgubi pravica opcije. Vplačilo se zamore izvršiti tudi na ta način, da se izroči dividendne kupone za poslovno leto 1922 i. s. s prepustitvijo 6 dividendnih kuponov v vredno .ti a Din 25-— pro komad, tako da je s tem poravnana protivrednost dveh novih delnic. Za vplačilo v Avstriji je merodajna protiviedr ost po dnevnem tečaju v avstrijskih kronah. 4^ Pri prijavi ima se predložiti plašče delnic ter* priložiti dvojni seztiam v katerem so številke delnic vpisano v aritmetičnem redu. Formularije teh seznamov izdajajo brezplačno vsa subskripcijska mesta. 5. O pologu plašča delnic, kakor tudi o izvršenem vplačilu izdavajo še blagajniška potrdila, katera se bodo v roku. ki se bo kasneje obiavil, zamenjala za odgovarjajoče nove delnice. Predloženi plašči starih delnio opremili se bodo z žigom, ki bo označen, da je pravica opcije izvršena, ter se bodo takoj vrnili strankam. Nove delnice bo mogoče prevzeti samo pri onih podpisnih mestih kjer se bo izvršila prijava pravice opcije, Dunaj, dne 11. junija 1923. 1221 Trbov«IJ*ka pramogokopna druiba. L i I i kraljev tekmec »velikodušno bitje!« BREZ SLADKORJA! f Brez kisa! Brez safliclla!u Sploh brez vsakega dodatka se lahko s g BSSSfc®3Skonzervnimi steklenicami InšS B jHf e£flrc-otY1 napravi brez truda BRacs ram J&mk. vse vrste okusnih, zdravih in ■ m cenlh domačih konzerv. ===== Vg%EVfll vkuhane jagode, črešnje, ftVCEjuAk hruške, češplje, jabolke, sploh vse vrste sadja se hranijo pri ne-■*premenjenem naravnem ukusu *u največji zdravilni vrednosti brez vsakega dodatka leta in leta. Ravnotako se ohrani Za nedogledni čas vsak drug živež, posebno Vse sočivje, (fižol, grah i.t.d.), meso, klo-base, paštete, gobe, ribe i dr. p° tovarniških cenah priporoča: kupite najeenejše pri tvrdki Anica Traun, Maribor Grajski trg 1. 1179 Aleksandrova cesta Stav. Delniška glavnica Din 50,000.000'—^ in rezerve preko Din 12,500.000>^ Vloge Jez Din 125,0004HH>V^/r Podružnice: / Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dubrov-nlk, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor,. Sušak, Šibenik, Velikovec, Vršac., / ^ . I r? 4 fi EKSPOZITURE: l ' / Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, 7 : / ';t ;V,.y Jesenke. Agencija: Buenos Aires, Rosario deSanta Fe. AFILIACIIEsM//^ Lfuhljana; Slovenska banka. .0'“'’ ‘ J ( /fj Split: Dugoslsvenska Industrijska banica d. d. ti na prodaj. Gregorčičeva ulica 24, III. nad. 1213 Dobro ohranjeni glasovfr se ceno proda. Zidovska ulica 1, I. nad. 1212 Stiskalnica za seno in motor-; no kolo na prodaj. Meljnka j ‘ cesta 56. 1216 Proda se takoj dvonadstropna hiša pri kolodvoru na Aleksandrovi cesti. Ponudbe na poštni predal 2, Maribor 1209 Klgljenlčna brivnica se vsem priporoča. Prvovrstna p&strež ba. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva ulica 9. 1850 Po ceni, lepo in hitro se izdtlu jejo obleke vseh velikosti po meri za Rospe in dečke pri F.Vadnu, VVildenrainerjeva ulica 6. Podpirajte slovenske krojače 1 1074 4—3 Prvovrstna čevljarska delavnica R. Monjac, Man bor, Jurčičeva ulica 9, spre jema vse vrste naročil po meri in vsakovrstna čevljarska popravila. Gene zmerna. Postrež ba solidna. 1118 30—4 Čepice po neverjetno nizkih cenah, pctilo, kravate, nogavice in ostalo modno blago priporoča nova modna trgovina B. Veselinovič & Komp., Maribor, Gosposka ulica 26 974 6-6 Vrtne garniture ter posamez ne komade, enako tudi druge pletene izdelke, potne koSare itd., parfumerija, nogavice bombaž in razno drebnino pri poteča po konkurenčni ceni tvrdka I. Baloh Grajski trg 3. 1184 10—a Stara sedla, civilna in oficir ska, kupuje Iv. Kravos, Alo ksandrova cesta 13. 1203 4 Ali ste že preskrbljeni s knjigo »Babilonska uganka" ? Dobi se skoraj v vseh knjigarnah. Za isto se iSčejo tudi gospodje, ki bi jo prestavili proti primernemu honorarju na angleSki, trancoski, italijanski in ruski jezik. Naslov v upravi lista. 1197 7- 2 Lepa meblirana soba se takoj odda Zemljič, Koroščeva ulica at, 7. 1210 Sprejme se ‘dostojnega gospoda na hrano In stanovanje. Naslov pove uprava. 1208 Dalmatinska vina, pristna, najboljše kakovosti, se dobe po najnižjih cenah edinole pri Josipu Povodnik, Vojašniška nlica 4, pod dravskim mostom. Maribor. 1204 2-2 Prodam dvonadstropno hISo ■/. dobro vpeljano trgovino z meSanim blagom v Mariboru, KoroSka cesta 39. Kupec dobi takoj stanovanje, trgovino in »klndiSče v posest. 1189 1 691 NafmodiernejSI, najvežfi in najrazkošnejši oceanski parnik Vse kar zmore znanost, denar in iznajdljivost, je vtelešcno v tem čih ’ dovltem parniku. Brezprimerna udobnost v vseh razredih. Prvopotovanje v NEWYORK 17. Julija 1923 notem 7. in <28. avgusta, 18. septem., 8. in 59. oktobra itd. vsake tri tedne ob torkih iz Southampton-Cherbourg. Podrobnosti na nižje naved. naslovih, BREMEN-NEW-YORK Direktna zveza s sijajnimi amerikansklmi vladnimi parnlkf. NeprekoslJIvl na udobnosti, snagi in prvovrstni oskrbi. Hitre in varne ladje »George WashIngton“, „President Fillmore", „Presldent Harding* „President Roosevelt", »America", „President Arthur* Zahtevajte podrobnejša pojasnila in plovbno listo St. 221. Najugodnejša prilika za prevoz tovorov. UNITED STATES LINE: Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Palata beogradske zadruge. — Podružnica v Ljubljani: Zadružna zveza v Ljubljani. Sl IsSEsl Ant. Rud. Legat-ovo zasebno učilišče za strojepisje in stenografijo Maribor Prva In edina strokovni šola za strojepisje in stenografijo v Mariboru. Začetek tečajev dne 2. julija; Vpisovanje In pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100, od 8. do 12. Ir* 1140 od 14. do 18. ure. 10-8 Sodroljsko saprlselen strokovnjak Odlikovan s zlato kol NAZNANILO. P. n. občinstvu vljudno naznanjam« da sva otvj pila na Kotovžkem trgu 3, vhod Slomškov trg 9* tapetništvo, mizarstvo ter lisk delavnici in izdelujemo: kompletne opreme za spalne, jedilne, gospodske, delniške. Ionske sobe; posamezne komade: omare, postelje, mize, kredence, otoffla^j, divane, fotelje, garniture, žimnice, odeje, rolete itd., polaganje linoteuma, tflpsj, ranje sob. POPRAVILA mizarska in tapetniška se okusilo in solidno izvrsip ter po zmerni ceni zaračunajo. —• Načrti in vzorci na zahtevo. Priporočamo so za mnogoštevilna narodi« in beležimo z najodličnejšim spoštovanjom JAGODIČ.A_SAJKO, tapetniShro, mizarstvo lt(s