Drugi specializirani sejem Slovenski proizvod -slovenska kakovost Podelili 161 modrih in 23 zlatih znakov SQ Kranj, 10. septembra - Na drugem strokovno specializiranem sejmu Slovenski proizvod, ki so ga slovesno odprli v torek, 8. septembra, •* je s svojimi izdelki predstavilo 73 podjetij iz vseh koncev Slovenije. Modri znak SQ je za 161 izdelkov prejelo 59 podjetij, zlati znak SQ pa za 23 izdelkov 12 podjetij. Sejem je odprl predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan, ki si je razstavo z zanimanjem °gledal. Okrogla miza je pokazala, da vse dileme še niso razčiščene •n da bo potrebno kranjsko prireditev vključiti v nacionalni program kakovosti. Slovesna otvoritev je zbrala veliko slovenskih politikov in gospodarstvenikov, slavnostni govornik je bil predsednik slovenskega predstva Milan Kučan, ki je dejal, da je naloga vseh ustvarjanje vzdušje kakovosti, Slovenija si lahko ugled v svetu pridobi s kvaliteto dela in ustvarjanjem nasploh. Žal smo se tudi te ambiciozne naloge lotili tipično slovensko, s prepirom, kdo je pravzaprav pristojen za podeljevanje priznanj kakovosti, preden so bila izdelana merila. V pripravi je težko pričakovani nacionalni program kakovosti, skupina strokovnjakov naj bi ga za vlado in skupščino pripravila do konca novembra. Verjamem, da bo v njej dovolj prostora tudi za ta specializirani sejem in bodo ljudje, ki 8a pripravljajo, poiskali mesto v tej skupni slovenski strategiji, je dejal Kučan. (Več na 6. strani.) • M. V. ^eJem je odprl predsednik Milan Kučan. Koto: G. Šini k 74 delničarjev ustanovilo Slovensko izvozno družbo SID Dobili smo slovenski Hermes Ljubljana, 8. septembra - 74 delničarjev je podpisalo pogodbo o ustanovitvi Slovenske izvozne družbe, družbe za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije d.d. Ljubljana - na kratko SID. Dobili smo torej težko pričakovani slovenski Hermes, ki se bo v začetku ukvarjal predvsem z zavarovanjem izvoznih poslov pred političnimi tveganja, kasneje pa tudi pred komercial- SID bo začela delovati sredi oktobra, njen začetni kapital znaša 647 milijonov tolarjev, večinski lastnik je država, ki bo smela trajno obdržati 51-odstotni delež. Drugi njeni ustanovitelji so banke, zavarovalnice in podjetja. Sedež SID bo v Ulici Josipi-ne Turnograjske v Ljubljani, prostore je kot svoj vložek prispevala Ljubljanska banka d.d. Pri vzpostavljanju družbe je po pooblastilu zunanjega ministrstva koordinator nalog dr. Zlat-ko Muršec. Čeprav je SID še v ustanavljanju, je že navezala stike s sorodnimi tujimi družbami, obiskali so nemški Hermes in avstrijsko Kontrolbank, ■O sodelovanju pa se nameravajo dogovoriti tudi z italijansko Sace in ameriško Exim bank. • M. V. VPIS V JESENSKI SEMESTER V begunskem centru na Hrušici so le termoakumulacijske peči Milijon tolarjev samo za ogrevanje Jesenice, 10. septembra - Pozimi begune o. «jg-£gt ostati, saj ni prostora ne za šolo in ne za ^g^JSiSk. 170 N je vsaj /a »en rekle« hladneje kot na b «J,hmilijon 'e'moakumulacijskih peči v centru b. »pokur.lo« za več m , tolarjev elektrike mesečno. V jeseniški občini je danes Pnhližno 2.500 beguncev - okoli 600 jih je v begunskem cen-tr.u, v nekdanjih barakah SCI eJa ob karavanškem predoru na Hrušici, ostali pa so pri sodnikih in znancih na Jesenicah. Prihaja jesen in tako be Kunci kot tudi tisti, ki na Jese-HjCah skrbijo za begunsko pro-olematiko, se /e sprašujejo, kaj J° pozimi. Barake SCT -eja, v štetih so prebivali delavci, ki *° gradili karavanški predor in lokacija ob magisitralni cesti, kamor so po obvestilu republiškega urada za begunce morali takoj namestiti begunce, so za zimo povsem neprimerne. Nedvomno pa bo večina be pozimi pri nas tudi Suncev °stala. je l "Mlednje resno vprašanje nikl p ' begunci. ki jih sorod-■ ah znanci ne morejo ali pa —-ejo vec imeti pri sebi v jese- niskih Prih stanovanjih. Dnevno aJajo ljudje na občino al iki ( enter za socialno delo in zahtevajo, naj se tistim beguncem, ki bivajo pri njih, vendar preskrbi kakšno prebivališče. V sedanjem centru, ki je že prenaseljen, imajo epidemijo zlatenice, pozimi se je bati še hujšega. Kako v takem centru, kjer ni nobenega prostora, organizirati nekatere aktivnosti'' In sploh: kako tam šolati otroke, ki jih je med begunci največ? Vseh šoloobveznih begunskih otrok je v jeseniški občini (><)<> kar, za primerjavo, pomeni za celo osnovno šolo na Koroški Beli! Zato so z Jesenic poslali uradu za begunce v Ljubljani opis te resne problematike, kaj ti na Jesenicah drugega prostora, kjer bi pozimi lahko name stili begunce i/, centra na Hrušici, enostavno ni. Barake S( T-eja so bara ke, pa naj stokrat leporečimo, da so »bivalni kontejnerji«. I telavci so tja hodih samo sp.it, saj so bili v predoru zares pol trQovlna v^SBS8Bte,Si'v^ pMNIA MARK 5'*«evi», Skoti« Lokr AKCIJSKA PRODAJA • pivo /zaboj/ • KAVA /kg/ • PRALNI PRAŠEK • pAX /3 kg/ • SLADKOR /kg/ • OLJE /1 |/ • KUMARICE /700 g/ • RUM 1 | 750 SIT 399 SIT 495 SIT 68 SIT 104 SIT 75 SIT 215 SIT SSK„V vrednosti nad 3 000 SIT, ki ga naročito po Jnu, vam pripeljemo na dom. £»064/633-345 U LJUDSKA UNIVERZA Š K 0 F J A LOKA /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMU Glasovanje s figo v žepu Predsednik republiške skupščine dr. France Bučar bo razpisati volitve v parlament po starem sistemu, če sprejeta. Živahne razprave in ugibanja, kdo je "zamočil" sredino glasovanje o dveh temeljnih volilnih zakonih, o volitvah v državni zbor in državnem svetu, po sredini seji skupščine so bile brez koristi. Oba volilna zakona sta bila še zjutraj na pragu sprejema, opoldne pa so bile možnosti minimalne, saj normalen dogovor v parlamentu ni bil več mogoč. Krivda za sredin polom je na obeh straneh, na strani vladajoče koalicije oziroma pozicije, in na strani opozicije. Pozicija je pred glasovanjem o dopolnilu k zakonu o državnem svetu, po katerem Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije ne bi imeli pravice do petih svetnikov v imenu delodajalcev pristala na "mešano trgovino", da bo glasovala za dopolnilo, opozicija pa bo glasovala za zakon o volitvah v državni zbor. Potrebna dvotretjinska večina je bila na papirju zagotovljena, praktično pa je ni bilo. Amandma je padel, opozicija je obtožila pozicijo "verolom-nosti in podiranja zaupanja. no zaposleni. Pod mostom na Hrušici in ob Savi je zanesljivo tudi vsaj za »en rekle« hladneje kot na bližnjih Jesenicah. Kar na žalost tudi pomeni izjemne stroške, saj je v barakah kar 170 termoakumulacijskih peči. Približni izračun pove, da bi po gospodinjski tarifi samo za elektriko ali za ogrevanje v begunskem centru odšteli na mesec reci in piši milijon tolarjev mesečno. To pa je že verjetno prehuda in tudi zato bi bilo nujno treba begunce preseliti. Vprašanje je le - kam?a> D. Sedej Kandidatov za predsednika je vedno več Gneča za šefa države Kranj, II. septembra čeprav vse stranke še niso predstavile s\o|ih predsedniških kandidatov, se že na osnovi sedanjih kandidatur obeta zanimiv predsedniiki predvolilni boj. Prenovitelji in socialisti so se že odločili, da bodo tudi tokrat kot svojega predsedniškega kandidati podprl i sedanjega predsednika Milana Kučana. Liberalna stranka je poslala v ogenj inž. Vitomirja (nosi. Slovenska ljudska stranka dr. Stanka Buserja, Narodna demokratska ItTanka pa Alenko Žagar - Slana. Svoje adute so pred dnevi razkrili tudi Slovenski krščanski demokrati. Predsedniški kandidati so Ivo Biz-jak, Ivan Oman in dr. Andrej ( aptlder. O končnem kandidatu bodo odločali na osmih konvencijah. • .J. K. Zadnja vest iz skupščine Volilna zakona sprejeta Ljubljana, 10. septembra - Po neuspelem sredinem glasovanju so poslanci republiškega parlamenta danes sprejeli oba temeljna volilna zakona: za državni zbor in državni svet. Tako bomo volitve lahko speljali v ustavnem roku do 23. decembra. Pri zakonu o volitvah v državni svet je šel na glasovanje kompromisni predlog, predlog Liberalne stranke, da bi tudi v ta zakon uvedli udbovski amandma, pa je bil zavrnjen. Z veliko večino, 186 glasovi za, je bil sprejet tudi zakon o volitvah državnega zbora. Za sprejem bi bilo potrebnih 160 glasov. Sprva je slabo kazalo, saj udeležba na začetku ni bila zadostna. Zoper zakon so se izrekli le Narodni demokrati. • J. Košnjek moral skladno z zakonom volilna zakonodaja ne bo zvalila krivdo na drugo stran, čeprav natančno nihče ne ve (glasovanje je bilo tajno), kdo je bil proti. Pri zakonu o državnem zboru je bil udarec vrnjen. Ker trije amandmaji, med njimi tudi najpomembnejši "udbovski", niso bili sprejeti, je del Demosovih poslancev zapustil dvorano, poskusi, da bi nekaj le naredili še v sredo, so propadli. Tako se je včeraj (v četrtek) volilna zgodba začela znova ... Ob teh parlamentarnih zdrahah, ki vedno bolj presedajo državljanom, ki se zanimajo za politiko, in si želijo čimprejšnjih volitev in parlamenta z novimi ljudmi, se je upravičeno vprašati, ali je res vsem iskreno do volitev. Kako si je mogoče drugače razlagati predloge, da bi tej sestavi parlamenta enostavno kar podaljšali mandat še za dve leti, da bi spremenili ustavni zakon in podaljšali rok za izvedbo volitev, skratka poskrbeli, da bi ostal parlament še naprej takšen kot je. čeprav ni več sposoben sprejemati najenostavnejših odločitev. Funkcija poslanca je odgovorna. Za nas, ki smo sredino sejo spremljali s skupščinskega balkona, je bilo edino koristno in zanimivo to, da smo petkrat slišali imena vseh poslancev in je bilo med njimi kar nekaj takih, ki so na vseh dosedanjih sejah v dobrih dveh letih molčali ali pa jih na seje sploh ni bilo! • J, Košnjek Teden športa na Gorenjskem - V vseh gorenjskih občinah so pripravili in uresničujejo programe Tedna športa v Sloveniji. Na Bledu so omogočili brezplačno drsanje, od koder je tudi posnetek. Več na športni strani. J.K., slika G. Slstik Problem je rešen Avtomobili vsem veslačem Bled, 11. julija - "Moralni dolg do slovenskih športnikov, ki so v Barceloni osvojili kolajne, je poplačan," so dejali na seji Slovenskega olimpijskega komiteja, ko so rešili problem avtomobilov za nagrade dobitnikom kolajn. Pivovarna Union je za dvojec Cop in Zvegelj kupila clia, ker pa se vozila ne da razrezati, je Petrol kupil še nissan sunny. Da pa četverec Mujkič, Janša, Klemenčič in Mirjanič, ki je bil prav tako bronast, ne bi bil prikrajšan, je Pivovarna Laško veslačem kupila štiri nissane sunny. Avtomobile bodo veslačem slovesno izročili v torek, 15. septembra, ob 17. uri v Kegatnem centru Zaka na Bledu.t! • J. K. PONUDITE SVOJEMU OTROKU NEKAJ VEČ. GLEJ STR. 12 (Iz Šolskih klopi) NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Kako z leve na desno? Predvolilna kampanja je bila od nekdaj ena najbolj zanimivih stvari v državah zahodne demokracije. Marksistični teoretiki, ki so skrbeli za politiko v Jugoslaviji, so nas seveda ves čas strokovno poučevali o tem, kako gre pri njej v bistvu za navadno fasado, saj naj bi bili volilci popolnoma ločeni od vplivanja na volilni proces. Glavno in skorajda izključno vlogo naj bi po teh teorijah imel le kapital. Vse to je sicer precej res. vendar nas zgodovina uči. da so se ljudje najprej uprli v tistem sistemu, ki jim je s samoupravljanjem »zagotavljal« neposreden vpliv na potek volitev. Samoupravni strokovnjaki so nas neprestano proučevali o tem. kako so volitve nekaj povsem nepomembnega, češ da je bistvo volilnega sistema v evidentiranju in kandidiranju. Evidentirali in kandidirali pa so tako ali tako vedno iste ljudi. Spomnimo se le hude reakcije, ko je pred leti mladinska organizacija (ZSMS) za člana predsedstva ZSMS hotela znova evidentirati sedanjega obrambnega ministra Janeza Janšo. Mladina pa v bistvu tedaj ni hotela nič drugega, kot le v praksi preveriti teorijo. Tedaj se je na Slovenskem več kot očitno pokazalo, da je celoten sistem samoupravljanja navadna krinka za prevlado komunistov in njihove stranke. ZSMS pa je doživela najbolj konkretno lekcijo, v kateri ji je bilo jasno dano vedeti, katere družbenopolitične organizacije (SZDL. ZK) so starejše in s tem tudi »odgovornejše« za potek volilnega procesa. Višek je volilni proces bivšega sistema dosegel na volitveni dan. ko smo morali obkrožiti »deset od desetih kandidatov« in s tem legalizirati volilno kuhinjo komunizma. Po teh dolgih letih miru pa so se Slovenci čez noč znašli v sistemu, kjer je predvolilni boj eden najbolj zanimivih teatrov, kar si jih lahko zamislimo. V njem so za diskreditiranje političnih nasprotnikov dovoljena vsa sredstva, posebej občutljivo področje pa zadeva sredstva javnega obveščanja. Zaradi tega ni naključje, da hočejo nekateri na vsak način v zakon o volilni kampanji vnesti tudi člen. po katerem bi morala javna glasila v delno javni ali družbeni lastnini del prostora brezplačno nameniti za potrebe volilne kampanje. V državah, kjer se natančno ve. katera stranka drži roko nad posameznim medijem, bitka za medije ni tako huda kot v tistih, kjer si stranke šele skušajo izborili vpliv na obstoječe medije ali pa ustanoviti nove. Če pomislimo še to. da imamo danes v Sloveniji kar pet dnevnikov, potem je očitno, da bodo sredstva javnega obveščanja tudi pri nas v prihodnje izredno mikavna za pritiske političnih strank. Toda če je na primer za Slovenca znano, kakšno politiko zastopa (njegov novi primer, kar je popolnoma normalno), je zanimivo vprašanje, kkao se bodo v predvolilnem času profilirali vsi tisti časopisi, ki so v novo dobo prišli iz stare. Doslej je dnevniški položaj na Slovenskem pač tak. da imamo en konservativen časopis in štiri »neodvisne«. kar je seveda spet absurdno, saj pozoren bralec lahko že iz imen objavljenih komentatorjev hitro razbere, kateri politiki je posamezen časopis bližji. Po prvotni evforiji so dnevniki začeli vsaj opuščati napise »neodvisen«. vendar jih še vedno niso nadomestili s tistimi, ki bi bralcem točno povedali, kakšni so sedaj. Ključ za razkritje te skrivnosti je dokaj enostaven. Po propadu komunizma nikomur ni všeč. da bi se opredelil za levičarja, čeprav v bistvu zagovarja ravno takšne ideje. Levičarstvo je na Slovenskem še vedno sinonim za komunizem, tako kot si pod desni-čarstvom predstavljamo nekaj nazadnjaškega, če ne celo prepovedanega in sovražnega. Vse skupaj je posledica več kot štiridesetletnega življenja na levici - med avantgardo, ki pa je (kot se je v končni fazi pokazalo) napredovala v napačno smer. Zaradi takšne miselnosti imamo tudi na političnem področju gnečo na »nevtralni« sredini. Ta gneča je očitna tudi pri medijih Z.anje bi bilo nasploh bolje, da najprej sami ugotovijo, kakšno pozicijo zavzemajo, kajti če bodo s tem predolgo oklevali, se zna kaj hitro zgoditi, da jih bodo zavzele kar stranke same. M TOKOS TRŽIČ po tržiška tovarna kos in srpov - tržič OBVEŠČA cenjene kupce, da ima v tovarniški trgovini v Trgovskem centru DETELJICA v Bistrici pri Tržiču NOV DELOVNI ČAS: od 9. -11. ure in od 14. -18. ure, sobota od 9. -12. ure Po ugodnih cenah vam je na voljo dober izbor kvalitetnega ročnega orodja za kmetijstvo, obrt in storitve ter rezilnih delov za kmetijske stroje in izdelkov iz uvoženega programa ADLUS! I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Poslanci so v sredo veliko glasovali, pa ničesar sprejeli Stranke se niso držale dogovora Čeprav so se stranke pred sredinim začetkom tridnevne seje dogovorile, da bodo podprle opozicijski predlog dopolnila k zakonu o državnem svetu, kar naj bi omogočilo oziroma vzpostavilo zaupanje pred glasovanjem 0 zakonu o volitvah v državni zbor, dopolnilo ni bilo sprejeto. Odločanje o obeh zakonih je bilo prestavljeno na včeraj. Ljubljana, 11. septembra - Od težko pričakovane odločilne srede, 9. septembra, ko naj bi bila v skupščini sprejeta temeljna volilna zakona o volitvah državnega zbora in državnega sveta, ni bilo nič. Zakona nista bila sprejeta in vodstva skupščine, strank in poslanskih klubov so se dogovorila, da bodo zakona poskušali sprejeti v četrtek (včeraj). Najprej se je zapletlo pri zakonu o državnem svetu. Opozicija je predlagala dopolnili, po katerem Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica ne bi imeli pravice do petih sedežev v državnem svetu. Sprejem tega dopolnila je bil medstrankarsko dogovorjen, na glasovanju pa je padel, kar je dodatno zaostrilo razmere. Predvsem Danijel Starman (Demos) in Franc Colja in Vitomir Gros (Liberal- na stranka) so poslance prepričevali, da obe zbornici nista edini zastopnici delodajalcev, da sta ostalini preteklosti in da zbornice kot strokovne organizacije ne sodijo v parlament. O dopolnilih k zakonu o volitvah v državni zbor so glasovali poimensko. Dve dopolnili, da volilni okraj lahko obsega območje ene, dveh ali več občin ali območje dela občine in da se mora pri oblikovanju volilnih enot upoštevati geografska zaokroženost ter skupne kulturne in ostale značilnosti, sta bili sprejeti. Zavrnjena pa sta bila "domicilna" amandmaja, ki sta določala, da mora imeti kandidat stalno prebivališče v volilnem okraju ali enoti. Sprejet tudi ni bil najbolj sporni udbovski amandma", ki je predvidel, da mora kandidat za poslanca v državni zbor ob sprejemu kandidature predložiti tudi pisno izjavo, s katero odgovori na vprašanje: ali ste v času do volitev sodelovali s Službo državne varnosti, ali ste kdaj sodelovali s katero drugo, tudi tujo obveščevalno službo, in če ste, s katero in kdaj. Za sodelovanje se šteje agentura ali položaj rednega ali občasnega obveščevalca. Izjava se deponira pri republiški volilni komisiji. Zagovorniki dopolnila so menili, da bodo na osnovi tega dopolnila novi poslanci neomadeževani, da bomo lahko v novem mandatu delovali v parlamentu tvorno in pošteno, da bo to pomagalo pri odkrivanju resnice o preteklosti, ne bo pa šlo za kazenski pregon (Polajnar -SKD), da bomo na ta način prišli do večjega političnega zdravja parlamenta (Peterle -SKD), ki je obžaloval, da to dopolnilo ni bilo sprejeto tud1 za kandidate za državni svet i" predsednika republike, in dj naj se sodelovanje z Udbo 1(1 podobnimi dopolni tudi z izja' vo o nekršenju zakonov (Gros' LS). Slišali pa smo tudi mnenj" priti, da bi dopolnilo povzroč'j0 nove diskvalifikacije in da r»r rehabilitirajmo in pomagaj"''! družinam in posameznikom," so trpeli zaradi terorja (LavtU* - socialisti in Lovšin - SDSS) Ker v sredo, na koncu tU* zaradi nesklepčnosti in odhod nekaterih Demosovih poslancev iz dvorane, ni bilo mog°c sklepanje, so ga prestavili J včeraj (četrtek). Poslanci bo" dobili v sprejem nov predlog li kona o državnem svetu z obe"1 v sredo zavrnjenima dopolni' ma, potem pa naj bi P°n0*B, glasovali o zakonu o volit**'1 državni svet. • J. Košnjek < o*T\r A V TO ŠOLA Begunjska 10, Kranj TEČAJ-VSAK PONEDELJEK _u ® 216-245 Poslanci za Gorenjski glas Volitve so nujne BRANKO GRIMS iz Kranja, poslanec Socialdemokratske stranke v družbenopolitičnem zboru: "Naša stranka se je odločila, da volilno zakonodajo podpre. Podprla bo kompromisni predlog zakona. Podpreti nameravamo tudi tako imenovani udbovski amandma. Tudi sicer bomo od kandidatov naše stranke zahtevali, da se o morebitnem sodelovanju s tajnimi službami javno izjasnijo, ne glede, ali bo ta amandma v končni fazi sprejet ali ne. Doslej sta že padla dva amandmaja, ki bi omogočila bolj demokratične volitve v državni svet. Sem razočaran, ker je šlo za soglasno dogovorjen predlog med strankami, pa ta dogovor ni obveljal in sedaj se sprašujem, kaj se bo naprej dogajalo s celotno volilno zakonodajo. Osebno mislim, da so zakoni, ki so predlagani, dokaj slabi. Nekateri so celo nekonsistentni. Vendar me prav to, kako slabi STRANKARSKE NOVICE Slovenski krščanski demokrati Kranj Oktobra Krekov shod na Joštu Kranj, 8. septembra - Na redni seji občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov Kranj, ki je bila v ponedeljek, 7. septembra, so predsedniki krajevnih odborov poročali o pripravah na volitve. Predsednik občinskega odbora dr. Peter Vencelj je povedal, da bo Kranj organizator ene od predsedniških konvencij in Peterletovega dneva. Skupaj z občestvom krščanskih izobražencev iz Kranja in medškofijskim odborom krščanskih izobražencev bo občinski odbor SKD Kranj 4. oktobra na Joštu organiziral 3. Krekov shod, tradicionalno prireditev Slovenskih krščanskih demokratov. Na seji so se dogovorili tudi o udeležbi kranjskih krščanskih demokratov na 3. taboru SKD 16. oktobra v Ljubljani. UM.Kleč Slovenske krščanske demokrate so obiskali predstavniki Slovenske skupnosti iz Furlanije in Julijske Krajine. Na srečanju so ugotovili, da prizadevanja po uveljavitvi slovenskega koncepta zaščite manjšin v Italiji ni rodil sadov. Slovenska vlada naj bo odločnejša pri tem, Slovenci v Italiji pa nameravajo,svoj problem internacionalizirati. Predstavniki slovenskih krščanskih demokratov so zadnje čase izrekli precej kritik na račun dela Drnovškove vlade. Pozitivna je samo zaustavitev inflacije, kar pa naj bi bila tudi posledica dela prejšnje Peterletove vlade. Predsednik stranke Lojze Petere-le pa je v četrtek odšel na daljši obisk v Avstralijo in Švico. • J. K. Stranka demokratične prenove Volilni shod v Ljubljani Ljubljana, II. septembra - V ljubljanskih Križankah je bila v četrtek volilna prireditev Stranke demokratične prenove. SDP je stranka, ki si volitev želi in se jih ne boji, ki je zagovornica trdne demokracije in v volitve ne gre s škandali in napadi na ljudi ter s pozivi k razkolu. Stranka je za povezovanje levice, ki obsega socialdemokratske stranke in izvcnparlamentarne stranke. Cilede polemik o pouku srbohrvaščine v osnovnih šolah pa SDP predlaga, naj ta predmet v prihodnje nadomesti izbirno učenje jezikov sosednjih držav italijanščine, hrvaščine, nemščine ali madžarščine. • J. K. so ti zakoni, prepričuje, kako potrebujemo volitve in nov par'3' ment, če sedanji ni bil sposoben pripraviti boljših zakonov." ZORAN THALER iz Škofje Loke, poslanec }> beralno-demokratske stranke v družbenopo'1'.1 čnem zboru: "Tako kot na poletnem zasedanj je tudi danes naša stranka absolutno za to, " se volilna zakonodaja sprejme in da se voli'* izvedejo čimprej, kajti le tako se Slovenija 'a ko izvije iz pat pozicije, v kateri se vse bolj fl . haja. Pred glasovanjem upam, da bo teh ' glasov zbranih, kar bo mogočilo normalno n daljevanje demokratične reforme in pa prehO Slovenije v normalno evropsko družbo. Sicer imamo tudi mi P11' pombe na zakon. Naš idealni koncept bi bil veliko drugače"' vendar se zavedamo, da dvotretjinska večina ni stvar, ki se enostavno doseže in je potrebnih veliko kompromisov in mi slT1,. pripravljeni na te kompromise in zato zakonodajo podpiramo TONE KRAMARIČ iz Tržiča, poslanec DjjJ kratske stranke v zboru občin: "Položaj je zn-g Predhodni dogovori med pozicijo in opoz,CJz so bili dogovorjeni, vendar se je naša pozr^'J , Drnovškom na čelu že v petek sestala in dok čno sprejela skupne usmeritve. Tudi Demo"^, ska stranka je zbrala svoje poslance in P°vec(1v la, kateri amandmaji so v končni fazi sP^^o Ijivi in kateri ne. Za nas je sprejemljiv ^ jC eden, ostali pa so bolj opisni. Cilede teh P • stranka sklenila, naj se vsak odloča po svoji vesti. Smo za *P jem zakonodaje, ker je to nujno zaradi volilcev in tujine. PETER STARC iz Kranja, poslanec Stranke ^ mokratične prenove v zboru združeneg* hi "Mislim, da bi morali biti toliko pametni. ^ to zakonodajo sprejeli, da ne bi gledali s**[ ^ stranke, ampak kaj je sedaj dejansko t n ^ Slovenci. To moramo sprejeti. Sedaj se i ,^ krivci, vendar bo znal slovenski narod oc y kdo bo kriv, če zakonodaja ne bo sPreAj: d* naši stranki ni take komande, kot se s h- ■ ^ moraš glasovati tako kot ukažejo. Vsak nfci glasuje po svoji presoji, vendar mislim, da bomo v naši s j vse naredili, da bo zakonodaja sprejeta. Probleme delajo I (J. vsem manjše stranke, za katere vemo, katere so. Vendar jm . ^ mem, saj hočejo v parlament. Srčika problema je, ne samo P^r lilni zakonodaji, pretirano strankarstvo. V parlamentu srno jeli veliko dobrih stvari, lahko pa bi jih še več." Jal FRANC ERCE, poslanec Slovenskih kršČ«"^ demokratov v zboru združenega dela: "Upa J^-bomo kljub vsem tem problemom našh P.j(V£. ten dogovor, tako da bomo lovili rok za v ,0-ki ga predpisuje ustava. Osebno nisem ?a ^ Ijen, da je padel peti udbovski amandma■ ^ ram pa še malo premisliti, kakšna bo odločitev." • J. Košnjek, slike G. Šinik Slovesnost na Lipniški planini Predvčerajšnjim, v sredo, je bila na Lipniški planini sP.^! ska svečanost ob 50-letnici spopada Selške čete z Nemci je padlo 27 partizanov, med njimi narodni heroj Joža Greg Gorenje. ]sj(?v Spominsko svečanost je pripravilo Združenje r,or.CCnCCv. Jesenice, prišlo pa je presenetljivo veliko število udeleže ^ $t Borci - udeleženci te svečanosti so enoglasno potrdi :.~$T bodo dopustili blatenja, omalovaževanja in zaničevanja,. fJJ» in rezultatov narodnoosvobodilnega boja v letih l°4l - jjjH prvem mestu je bil tedaj boj /oper okupatorja za osvo slovenske domovine In tO Ottail V veljavi tudi danes ^ Albin GLAS Ustanovitelj in Izdajatelj: Časopisno podjetje GORbNJSKI GLAS KRANJ I rrdmtka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Ooreniskem Odgovorna urednica: [.eopoldina Bogataj / Novinarji ia uredniki: Helena Jelovcan, Jože KoJnjek, Lea Mencinger, Si.m.m Saje, Dannka Sedcj, Vilma Andrej 7alar, Štefan ?.argi / Oblikovanje: Igor Pokom Tehnično urejanje: Ivo Scknc. Mirjana Drakslcr, Nada Prevc / lektoriranje: Maijeta Vo/Iic, botograflja CaaOpitOV m rCVIj, I juhljana / Uredništvo: Mosc Pijadeja I. telefon 211-860, 211 815. telefa« 113*163 Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Hleivveisova 16 telefon. 217-960 sprejemamo neprekinjeno 24 mi dnevno na avtomatskem od/ivniku. uradne ure vsakdan 1 I MK1 {""asopis i/liaia ob torkih in petkih naročniki imujo 20% popusta, /a tujino: letna naročnina 140 1)1 M Oglasne storitve po ceniku Prometni davek po stopnji J odstotkov, (mnenje RM1 23/27-92) Predaednlk faaopiaaeta nHi: Ivan Hi/|.ik Direktor In glavni urednik: M"k' vl, /l<> a Stanovnik. Marija VoU-i.ik ( veto /aplotnik. I'\C*.j Ija: Gota/d Sin.k Tlak: Podjetie DEL" „ . telefon 218 461. teleta*: (0M) 21V »**• ■ 7,h.^U NaiiH'nin.i lin" Z GORENJSKIH PARLAMENTOV Radovljiška skupščina sprejela smernice turizma Turizem naj razvijajo le domačini Radovljica, 9. septembra - Na današnji seji občinske skupščine so obravnavali in sprejeli programska izhodišča in smernice razvoja turizma v občini Radovljica, ki poudarjajo postopnejši turistični razvoj predvsem v skladu z interesi in zmožnostmi domačinov. Ocena in potrebni zaključki letošnje "burne" turistične sezone v tem delu Gorenjske pa ostajajo naloga za v prihodnje. Pravzaprav je bilo današnje zasedanje občinske skupščine Radovljice le nadaljevanje zasedanja 1. julija, ki je bilo zaradi nesklepčnosti prekinjeno, in so bili torej obravnavani dokumenti pripravljeni še pred poletjem. To poudarjamo tudi zato, ker se razmere prav v turizmu živahno spreminjajo, saj je iztekajoča se poletna sezona v te kraje privabila za 40 odstotkov več ljudi, kot leto poprej. Tak položaj - po nekaterih mnenjih je bil komaj obvladljiv - pa zagotovo zahteva drugačne priprave, pa tudi ravnanje, ki ga obravnavani program razvoja turizma, še ne predvideva. Na predložena programska izhodišča in smernice razvoja turizma pa je bilo tudi sicer kar nekaj pomislekov, najradikal-nejši so bili zagotovo tisti, ki so trdili, da je to pač le eden v vrsti programov in občinskih dokumentov, ki bodo ostali zgolj na papirju. Osnovni poudarek - poleg očitane obravnave le velikih turističnih centrov, kot H* Bled in Bohinj - je bil v prekinitvi dosedanjega ekstenziv-ne8a (hitrega, množičnega) razsoja turizma. Sklicujoč se na A1Psko konvencijo, naj bo nosilec razvoja turizma avtohtono Prebivalstvo, je začrtan počasnejši, postopnejši razvoj, ki naj Dl zagotavljal rast turističnih zmogljivosti le v manjših eno-tar> v skladu / interesi in materialnimi zmožnostmi domači-n°v. Definicija domačina je si-Cer ostala nedorečena, zelo očitna pa je težnja, da se na vsak način prepreči vlaganja tujegaJcapitala. Tudi večje turistične zmogljivosti, ki naj bi se postopoma obnavljale, zlasti za dvig namestitvenega standarda, naj bi to počele, po mnenju nekaterih, le v soglasju s krajem in občino, kar se je dalo jasno sklepati iz nastopa proti adaptaciji hotela Jelovica, ki da razmišlja celo o zmogljivostih po sistemu časovnega zakupa, kar da je za Bled popolnoma nesprejemljivo. Informacijska blokada Pod točko delegatske pobude in vprašanja se je razvnela živahna razprava o odnosu medijev do občine Radovljica in zlasti do njenega vodstva. Poudarjeno je bilo, da k težnjam republiških organov in posameznih odgovornih predstavnikov, ki da odrivajo, v znanih težnjah po popolni centralizaciji oblasti in pristojnosti, občinske predstavnike, veliko pripomorejo tudi mediji, ki da takim ciljem sledijo. Primer poročanja na TV o sprejemu blejskih olimpijcev brez prikaza nastopa radovljiškega župana, to potrjuje. Mnoge je tudi zmotila reakcija nekaterih medijev na tiskovno konferenco izvršnega sveta, na kateri so želeli opozoriti na tak odnos. V razpravi so se strasti kar dobro razvnele: od zmerjanja novinarjev z družbenopolitičnimi delavci (seveda bivšega režima) do kontroverznega predloga, da jih ne potrebujejo in da jih je potrebno postaviti pred vrata. Šele trezno opozorilo, da je za različne medije zagotovo boleče posploševanje in način komuniciranja z njimi, je duhove v določeni meri pomirilo, mi pa dodajamo, da se je dobrega odnosa do medijev v politiki potrebno predvsem naučiti! Gospodarjenje z občinskim premoženjem poslej drugače Občinska skupščina Radovljice se je tudi odločila, da se gospodarjenje z občinskim premoženjem prenese na družbo z omejeno odgovornostjo Alternativa. Po zahtevnem, vendar izčrpnem prikazu zamisli, ki ga je s pomočjo grafoskopskih prikazov podal podpredsednik izvršnega sveta Srečo Vernik, so se odločili, da na Alternativo, kije v lasti občine, prenesejo vse občinske nepremičnine, razen objektov zavodov in KS. profitna stanovanja kupljena iz proračuna, zemljišča (razen tistih, ki bodo prenesena po zakonu na sklade) ter naložbe v podjetja in v plasmaje. Osnovni namen takega pristopa je kapitalsko aktiviranje teh premoženj, ki naj bi z drugačnim upravljanjem ustvarjali tudi sredstva za pokrivanje obveznosti proračuna. Kljub trditvam predlagatelja, da so programska izhodišča zasnovana na najmodernejših spoznanjih o razvoju turizma v Evropi, so nekateri opozarjali na možnost "domačinskega monopola", ki utegne razvoj turizma v teh krajih blokirati. *-°ški parlament na popravnem izpitu Zdaj tudi skupno zasedanje Poč"t ■ ''°k.a' septembra - Skupna seja, sklicana pred poletnimi Pis ,|l ^ Je D''a prekinjena po slabe pol ure prerekanj, ali M /a ali > PreJ*nJt,Ka skupnega zasedanja lahko potrdi na skupni seji Pod^L ^ dobrodošel izgovor za prekinitev seje je bil pasji lajež jtvj| °*m občinske dvorane, ko so člani loškega kinološkega dru-sta *>ro**s,'raM proti nameravanemu sprejetju odloka, po katerem i; "OValt' v blokih praktično ne bi mogli imeti v stanovanjih malih Zly*K tudi psov. Skoljeloški župan Peter Havvlina je prekinjeno skupno sejo vr?| na september. V ponedeljek bo torej parlament opra-Jal popravni izpit. Najprej bodo odborniki na skupnem zaseda-* , P°,rjevali "sporni" zapisnik z zasedanja 1. junija, po volitvah EruV za prekrške in vodje enote temeljnega sodišča v Skofji ►J 1 pa hod,, isti odborniki nadaljevali delo še na skupni seji. a n(jyn' rt'd je istoveten s prejšnjim sklicem. Tako bodo pretresali ni ' 1/0 ma'e8a gospodarstva, probleme urejanja prostora, depo-einT" *unm"u,nitl odpadkov, dosedanje delo predsedstva ob- sk^ skupščine in tudi "oblajani" odlok o reji in registraciji Kov ter drugih živali. le tal? h° ^kone sPet živahna. Ne le zaradi psov, vroče zna biti nja nI!' na za^et'cu' on potrjevanju zapisnika skupnega zaseda-kom j ',1S^' 'zvršni svet se namreč ne more sprijazniti I postop-- st-, asovania 0 zaupnici, čeprav je - kot smo neuradno zvedeli piat* utarno pravna, komisija jasno povedala, da je bil po pravni lanic ^USt°'H ^ f-'l'^o\,ui|.i pravilen Kot kaže, nameravajo v par VoritntUina'r>rci d° kr;M>> razCistiti to vprašanje m šele potem go mi o kakšnem nove zadnji skups, pojasnila o tem, koliko utegnejo ta programska izhodišča vplivati na lastninjenje in motnosti tujega kapitala, pa ni bilo. V razpravi je bila tudi poudarjena vloga izobraževanja za poklice v turizmu (srednja go-stinsko-turistična šola naj bi našla svoje mesto v Radovljici, za kar potekajo intenzivne priprave), opozorjeno pa je bilo tudi na potrebo po izobraževanju na višji in visoki stopnji, kar naj bi se prav tako organiziralo na Bledu. Ta predlog je bil po razpravi tudi v sklepih upoštevan, sklenili pa so tudi, S seje kranjske vlade V da se do konca leta pripravijo konkretizacije in operacionalizacije programa z vidika posegov v prostor ter potrebnih okoljevarstvenih ukrepov. V tem času naj bi se pripravila tudi ocena letošnje turistične sezone, v kateri se je potrebno opredeliti tudi do raznovrstnih prireditev in potrebnih režimov ob tem, saj so predvsem te na Bledu spodbudile veliko pritožb gostov in razprav med krajani. Veliko "gorkih" je bilo izrečenih tudi na račun Triglavskega narodnega parka, ki ima do prizadetih občin povsem nesprejemljiv odnos. Nesprejemljivo je, so ocenili, da ta institucija deluje, načrtuje in celo ukrepa mimo občine, kljub zakonsko, torej državno utemeljeni pristojnosti, čas je, smo slišali, "da nam gospodje iz TNP prenehajo delati po svoje". Programska izhodišča in smernice se s težnjami TNP sicer ujemajo, zato je nujno, da se prične tudi skupno delo. • Julijana še naprej teče v - Savo! Ministrica za delo grozi s tožbo Jesenice, 10. septembra - Zasebniki, ki so vložili marke v projekt karavanške vode Julijane in zasebni obrtniki, ki so opremljali polnilnico, še danes nimajo svojih mark in ne plačila za delo. Ministrica za delo Jožica Puharjeva je zagrozila, da bo firmo Perne Ministrstvo za delo tožilo, če takoj ne vrne denarja, ki ga je firma dobila za predvidenih 90 novih delovnih mest. Tako obetavni jeseniški naj - projekt karavanške vode Julijane je še danes ena sama ljuba improvizacija, kajti podjetje Perne, ki se je polnjenja kvalitetne vode iz karavanškega predora lotilo, je - če nič drugega - krepko precenjevalo svoje finančne sposobnosti. Dejstva so naslednja: za polnilnico, ki stoji na haldi jeseniške Železarne, še do danes ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, kar nikakor ni krivda jeseniške občine, ampak podjetja samega. Če ni gradbenega dovoljenja, ni tudi uporabnega in ostalih dovoljenj, zato je prav zanimivo, kako morejo pristojne inšpekcije dovoljevati, da se v nekaterih slovenskih trgovinah le pojavljajo steklenice Julijane. Med jeseniškim Vodovodom in podjetjem Perne kljub nekaterim optimističnim medsebojnim dogovorom sploh ni pogodbe, kakšne količine in po kakšni ceni Vodovod prodaja vodo firmi Perne. Predstavniki obeh podjetij so se sicer sestali, vendar je firma Perne spet ubrala isto pesem kot vedno doslej: da bi bilo dobro poiskati finančnega strokovnjaka, ki bi ugotovil dejansko stanje, da sta partnerja načelno zainteresirana za sodelovanje, da mora priti do deblokade žiro računa firme Perne - žiro račun je še vedno krepko zablokiran - da se bo treba dogovoriti o investiciji sami. o raziskavi tržišča in prodaji in da bi prišlo do nove pogodbe ter to, da bi poiskali možnosti za pridobitev novega partnerja... In celo to, da se je medsebojnih sestankov na vsak način treba udeleževati! Nakar na naslednji sestanek predstavnika firme Perne spet ni bilo! Jeseniški Vodovod v tem projektu zdaj ni partner nikomur in v ničemer, že zdavnaj so od nameravanega družabništva odstopili Železarna in drugi. Verjetno so pravi čas zaslutili, da projekt hudo visi v zraku in so zato rekli odločni NE. Žal pa to ne velja za nekatere zasebnike in tudi za nekatere obrtnike, ki so v tako »perspektivni« projekt vložili na tisoče mark, zdaj pa nimajo ne vode in ne mark! So zasebniki, ki so napeljali vso linijo, pa niso dobili niti tolarja; so pa tudi zasebniki, ki so nasedli lepim obljubam in zastavili lastne hiše ali pa firmi na roko odšteli toliko mark, da bi jih bilo za krasen uvožen avtomobil! Hudo se je ob nedavnem obisku razjezila tudi ministrica za delo Jožica Puharjeva. kije zagrozila, da bo jirmo Perne tožila, če takoj ne vrne denarja, ki ga je Zavod za zaposlovanje namenil iz sklada za nova delovna mesta. Firma Perne je namreč za novih 90 delovnih mest že pred časom »pokasirala« približno 60 tisoč tolarjev za eno samo delovno mesto! In tudi tu ni ne delovnih mest, kaj šele vrnjenih tolarjev! V obratu dela le nekaj delavcev po pogodbi. Skratka: anarhija je popolna. Na Jesenicah stoji lepa polnilnica, na firmo grmijo stalne tožbe in obtožbe, nedolžna Julijana pa teče - v Savo! Koliko rompa in pompa in lažnih obljub in dolga, ko pa bi lahko samo malce pokukali v Evropo: v Švici, denimo, se take ali podobne polnilnice sploh ne odpirajo s kakšnim hvalospevnim govorom ministra za industrijo, kajti polnilnico z ustreznimi dovoljenji lahko v malo večji garaži odpre vsak obrtnik, ki ima nekaj malega pod palcem. Takega pa tudi na Jesenicah ne bi bilo treba iskati z lučjo pri belem dnevu...• D. Sedej Ne vračajo tisti, ki so jemali Kranj, 9. septembra - Uresničevanje zakona o denacionalizaciji je zagotovo ena od strokovno najzahtevnejših nalog, ki so v tem času naložene občinskim upravnim organom, hkrati pa tudi izredno politično občutljive. Kranjska vlada to delo spremlja in ugotavlja, da temeljite priprave že dajejo rezultate. Manjkajoča zakonodaja pa je ovira za dokončanje številnih postopkov. m mandatarju, čeprav je odbortnik iz I DS Lini napovedal, da bodo na septembrsko prinesli H. Jelovcan Že druga informacija izvršnemu svetu o uresničevanju zakona o denacionalizaciji v občini Kranj kaže, da so delo in postopki na tem področju v polnem zamahu, število izdanih odločb - nekatere so postale tudi že pravnomočne - pa ka že, da vloženo delo daje tudi zahtevane rezultate. Ker je za nami čas dopustov, poročilo posebej navaja, da to ni vplivalo na to delo, saj so se prav v tem smislu posebej organizirali, le število vlog pri zahtevanem vračanju kmetijskih zem- ljišč kaže na to, da bo potrebno za hitrejše reševanje teh vlog imenovati še eno komisijo. Številčni podatki kažejo naslednje stanje: za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč je bilo vloženih 451 vlog (doslej 123 popolnih), komisija je obravnavala 45 vlog, s katerimi se vrača več kot 3.000 hektarjev zemljišč. Doslej je bilo izdanih 6 odločb za 300 ha zemljišč. Problemi nastajajo pri vračanju zemljišč iz funkcionalnih kompleksov, kjer so problemi ugotavljanja deležev, vloženih na- Gorenjska na Bavarskem ^»dov|ijca m n'k sku "x septombra - Konec minulega tedna sta se predsed-skupšciJ„ ob.čine Radovljica Vladimir Cerne in predsednik . predsednik v»rskem V°N, .•,esenkt' m,'idar Bnidar v mestu I andshut na Ba-^orani m • /"!!•'' "deležila otvoritve zanimive razstave v v»rskeKa ml"1 ,>obuda za ra/stavo je pravzaprav prišla veliki ba- r,k«» ter k.u \ " 1 a,ldsh"»a predstavili • a. /.SOdelova"K dveh gorenjskih občin z tudi slovensko kulina-Havarci še poglobili. Podražitev najemnin za stanovanja in poslovne prostore Na današnji teji kranjski vlade to se odločiti, da sprejmejo predlog za povišan/e na/emnin za občinska neprofitna in socialna stanovanja, ki bodo od 1. septembra višje za 10,1 odstotka. S leni bodo dosfglt višino 2.9 odstotka vrednosti stanovanj izračunane po veljavni višini točke za ugotavtianjt vrednosti slano vanj Izvršni \vet se /e tudi odločil, da podraži najemnin* za poslovne prosion' in sicer od I. septembra za .i,6 odstotka. Povečanji /<■ tnakiO rosu cen industrijskih izdelkov od meseca /urina, ko so se te na/emnine zadniič povečale ložb v ta zemljišča ter ureditev dostopnih poti, ponekod pa celo ugotavljajo potrebo po ponovni komasaciji. Za denacionalizacijo podjetij je bilo vloženih 71 vlog in v postopku je 58 zadev. V upravnem organu za gospodarstvo ugotavljajo, da ti postopki zadevajo praktično vsa večja kranjska podjetja, kar je le dokaz, da so v večini le-ta nastala na osnovi predvojnih podjetij. Opozorjeno je bilo, da pri teh zadevah predvsem spodbujajo dialog s temi podjetji - kar povsem, razen v primeru Elite, tudi uspeva - nesprejetje zakonov, ki so povezani s privatizacijo podjetij (zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, zakon o odškodninskem skladu ter zakon o agenciji za privatizacijo) pa postopke omejuje le na ugotavljanje dejanskega stanja in možnega deleža. Na področju denacionalizacije stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov, poslovnih stavb in stavbnih zemljišč je bilo vloženih 199 zahtevkov za denacionalizacijo, pri čemer je pristojni sekretariat izdal 9 odločb o vrnitvi premoženja (4 so že pravnomočne), 17 zahtevkov je bilo zavrženih, v dveh primerih pa je bil izdan sklep o prenosu nepremi- čnine v začasno rabo upravičencu. Tudi tu je glavna ovira v tem, da še ni odškodninskega sklada, iz katerega bi bilo moč, v primerih, ko se premoženje ne more vrniti v naravi, poravnati odškodnine. V 13 primerih gre tudi za kulturne spomenike, zato so bile te vloge odstopljene ministrstvu za kulturo. Na seji sta bila omenjena tudi dva večja kompleksa: zemljišča, kjer je bilo zgrajeno letališče Ljubljana na Brniku - razlaščenci so oblikovali svoje združenje za vrnitev teh zemljišč, vendar je bil z republike dan odgovor, da letališče ostaja državni objekt, zemljišča pa se zato ne vračajo - ter vprašanje kompleksa na Brdu. Znana vloga kraljevih potomcev Ka-radordevičev je bila prav tako poslana republiki, zadnje mnenje pa kaže, da naj bi Brdo (vsaj del) ostalo v protokolarni in turistični funkciji. Ob poročanju je bilo tudi poudarjeno, da pristojni upravni organi dobro sodelujejo z društvom razlaščencev, na dela v zvezi z denacionalizacijo pa so razporedili najsposobnejše mlade upravne delavce (povprečna delovna doba 10 let), zato trditev, da na tem (počasi) delajo tisti, ki so jemali, nima osnove. Temeljito delo v skladu z zakonom pa je najkrajša pot. • Š. 1. 0wu GAULOISES BLONDES PO GORENJSKEM UREJA: ANDREJ ŽALAR Volja pobud Če smo bili kar lepo obdobje na Gorenjskem po krajih oziroma krajevnih skupnostih priča volji, pripravljenosti... ljudi, da s prispevki, delom postavijo temelj, da si na ta način pridobijo tudi "pravico" do odmerjene širše pomoči za neko akcijo, potem tako rekoč ni primera, da bi tako množično razmišljali in oživljali nekdanje stare običaje, kot se to dogaja zadnje čase. Morda so bile še najbolj podobne nekdanjim tiste prave gasilske veselice, pa še te so se odvijale brez zdaj oživljenega sv. Florijana. ki je kar nekako evforično izstopil v njihovo ospredje. Pravzaprav so v nekem trenutku celo za kratek čas zamrle nekdaj živahne etnografske in okolju domače prireditve, kot so na primer dan teric, čipkarski in drugi podobni prazniki. Vendar so bile te še najmanj "pozabljene" in so zdaj nenadoma hitro spet oživele. Še najbolj pa že nekaj časa izstopajo iz pozabe običaji, navade, dogajanja ob različnih letnih časih, delih, opravilih in prazničnih trenutkih. Gorenjska je pri tem. kakor je velika, tako majhna, da so pobudniki in prireditelji že skoraj v zadregi, kako jih imenovati, saj vsaka res ne more biti Kmečki praznik. Res je. da ima ime prireditve in potem tudi sama prireditev največkrat poudarek s povsem drugim namenom: dobiti kakšen tolar za preživetje ali uresničitev nekega programa tega ali onega društva oziroma kraja. Pa nič zato. kot je pred nedavnim rekel eden od predsednikov KS na Gorenjskem. Ne moremo samo trkati na vrata in ljudi spraševati, ali so pripravljeni za delo in prispevek. Naj bo še nekaj veselja in dobre volje ob oživljeni preteklosti. Tudi tovrstne pobude pomagajo pri cestah, vodi. urejanju skupnih objektov in ciljev. • A. Zalar KRATKE GORENJSKE Pestra nedelja na Pristavi Jesenice Izletniška točka v Javor-niškem Rovtu tudi ta mesec privablja obiskovalce. Da se počutijo prijetneje, v Planinskem domu Pristava poskrbijo za različne prireditve. V nedeljo, 13. septembra, bo spet veselo. Najprej bo že od 11. ure dalje igral harmonikar Brane Gradišnik, od 14. ure dalje se bo predstavila skupina harmonikark Zupan iz Mengša, zaplesala pa bo tudi folklorna skupina Društva upokojencev Javornik - Koroška Bela. # J. Rabič Tekmovanje gasilskih voznikov Gasilsko društvo Preddvor bo v soboto, 12. septembra, organizator tekmovanja voznikov gasilskih vozil za prehodni pokal občinske gasilske zveze Kranj. Prve tri ekipe pa bodo dobile tudi pokale organizatorja v trajno last. Tekmovanje v različnih spretnostnih "veščinah" z gasilskimi vozili bo na platoju obrata Jelovice v Preddvoru, začelo pa se bo ob 14. uri. Gasilska društva lahko prijavijo svoje ekipe na naslov GD Preddvor, 64205 Preddvor 44 ali po telefonu (zvečer) na številko (064) 45-022. Pokrovitelj tekmovanja bo Penzion Zaplata Tupaliče. • (až) Memorial ustanovnih članov - Že več kot deset let gasilsko društvo Kokrica pri Kranju, ki ima 54 aktivnih, 50 mladincev in več kot 400 podpornih članov (predsednik društva je Stane Kolar, poveljnik pa Jakob Likozar), v začetku septembra prireja med-društveno in medobčinsko tekmovanje. Zadnja leta je to tekmovanje za memorial ustanovnih članov društva, ki je lani praznovalo 70-letnico. V soboto popoldne so takšno tekmovanje organizirali na igrišču v Bobovku, udeležile pa so se ga dve ekipi iz G D Šmarje pri Jelšah in po ena iz G D Planika Kranj, Prebačevo -11 rastje, Kokrice in GD Sinkov turn. Na tekmovanju so podelili pokale za prvo, drugo in tretje mesto, pokal presenečenja in prehodni pokal. - A. 2. FRAMAT ELEKTROMAT KAMNIK, Kidričeva 64 3-FAZNI DV0TARIFNI ŠTEVEC STIKALNA URA BREZ PROMETNEGA DAVKA 18.171,40 SIT 11.106,30 SIT S PROMETNIM DAVKOM 19.988,50 SIT 12.216.90 SIT CENEJŠI OD KONKURENCE! KAR IMAMO DANES. VAM ZAGOTOVIMO JUTRI! 061/812-546 cm vabi v jezikovne tečaje • angleščine (zač. m nadaij.) t NEMŠČINE (zač m nadali.) • ITALIJANŠČINE (zač) Tečaji so 40 urni in so namenjeni otrokom starostnih skupin od 6 do 12 let CENA DEM 195 (SIT protivrednost) Možnost plačila na 4 čeke! Ob takojšnjem gotovinskem plačilu 5 % popusta! Vabi tudi v tečaje PLETENJA IN KVAČKANJA (od 8 do 15 let) Vpis bo v avli hotela CREINA vsak dan od 15. do 18 septembra 1992 med 16 30 in 19 00 in 19 septembra med 10 in 12 uro Krajevna skupnost Šenturska gora Vsi pogoji za turizem Letošnje tekmovanje harmonikarjev zadnji teden avgusta na Šenturski gori je vzbudilo razmišljanja o turizmu. Šenturska gora, 10. septembra - Prireditev, ki jo je avgusta pripravilo Gasilsko društvo Šenturska gora, bi bila lahko tudi čisto navadna veselica, vendar so v kraju takrat razmišljali drugače. Pod pokroviteljstvom Ludvika Pavlina, mlajšega in ob podpori sponzorjev so pripravili tekmovanje harmonikarjev in poleg tega še različne igre. Velika udeležba nastopajočih in presenetljiv obisk na prireditvi sta bila potom povod za razmišljanje, ko sta obiskala krajevno skupnost predsedujoči v izvršnem svetu občine Kranj Peter Orehar in podpredsednik IS Stane Vreček, da ima KS Šenturska gora pravzaprav vse pogoje za turizem. Da so v zadnjih letih v krajevni skupnosti dobili cesto, telefone in še prej elektriko in vodo, in imajo tako danes urejene osnovne infrastrukturne pogoje, so ob pomoči širše skupnosti veliko prispevali krajani sami. Prireditev Tekmova- nje harmonikarjev je potem nenadoma odkrila eno od pomembnih razvojnih možnosti v tem delu občine - turizem. "Če bi se enotno in tako zavzeto, kot ste se lotevali reševanja komunalnih problemov v preteklosti in zadnjem času, Projekt dopolnilnih dejavnosti Tržič, 9. septembra - Od začetka leta deluje v tržiški občini posebna delovna skupina, ki se ukvarja z razvojem podeželja. Le-ta skupaj s koroškim studiom NOVNA pripravlja projekt razvoja dopolnilnih dejavnosti v krajevnih skupnostih Lom in Jelendol - Dolina. Idej na pretek, denarja za uresničitev zamisli pa malo. Že lani sprejeti zakon o demografsko ogroženih območjih je tudi tržiški občini naložil izdelavo razvojnih programov za nekatera naselja. Obenem so prebivalci Loma izrazili željo, da bi v občini pripravili razvojni načrt za turizem. Glede na to so se v Tržiču odločili za oblikovanje programa za podeželje s posebnim poudarkom na turizmu. »Povečini imajo ljudje čudne predstave o turizmu,« razmišlja Slavka Zupan, ki vodi delovno skupino za razvoj podeželja, »zato smo skušali izkušnje od drugod prenesti na naša tla. Povezali smo se s studiom za razvoj podeželja NOVNA z Raven na Koroškem, ki se je ukvarjal s temi vprašanji tudi v kamniški in škofjeloški občini. Na osnovi spomladanskih ugotovitev o interesu prebivalcev jelendolske in lomske doline za dopolnilne dejavnosti smo se lotili pogovorov z njimi. Osnovna ugotovitev je bila, da so nosilci idej različno pripravljeni za začetek dejavnosti. S turizmom se nekateri že ukvarjajo, pa jim manjka obiskovalcev, drugi pa še gradijo hiše za ta namen. Zlasti slednji bi potrebovali finančno pomoč za uresničitev zamisli.« V prvi fazi uresničevanja razvojnega projekta so strokovnjaki le spodbujali prebivalce obeh dolin k sodelovanju pri razvoju domačega okolja, obenem pa preverjali možnosti za to. Med 24 prebivalci sta 2 izrazila interes za oddajo sob turistom, za turizem se ogrevajo tudi na dveh kmetijah, več posameznikov razmišlja o dodatni turistični ponudbi, kot je manjši športni center ali manjši kamping, obstaja pa tudi zamisel za skupno ureditev koč na planini Javornik. Ob tem je več ljudi izrazilo željo za drobne obrti in storitve ter dopolnilne dejavnosti na kmetijah. »Idej ne manjka,« ugotavlja Zupanova, »vendar je pri uresničitvi nekaterih ovira v zakonskih predpisih in drugod v zagotovitvi denarja. Vseeno si bomo prizadevali v naslednji fazi izvajanja projekta čimveč programov spraviti v življenje. V ta namen bomo povezali vse obstoječe dejavnosti v skupno ponudbo. Jeseni nameravamo predstaviti programe dopolnilnih dejavnosti Širši javnosti nekje izven Tržiča.« • Stojan Saje INFORMACIJE:® 06 4/311-463 Šenčurjani obujajo Stare Običaje - Šenčur V Šenčurju pripravljajo v nedeljo, 13. septembra, ob 14.30 zanimivo prireditev Obttjl nje starih kmečkih običajev. Ob 14.30 bo krenila povorka od doma krajanov do športnega parka, kjer bo tekmovanje gumivoz in zapravljivčkov, preizkušnja v žaganju z amerikanko, razstava konj, štehvanje in tekmovanje v skakanju na konja. Organizatorji vabijo na prireditev narodne noše, kosce, grabljiee in harmonikarje. • J. K. BlegOŠko popoldne - Škofja I oka Planinsko društv^Skofja Loka organizira jutri« 12. septembra, ob koči na Blegošu Blegoško popoldne. V prijetnem zabavnem programu bodo sodelovali basist Rok Lap, citraš Tomaž Plahutnik in harmonikarji. Organizator vabi harmonikarje iz bližnjih in daljnih podblegoških vasi, da se prireditve udeležijo. Nastope bo ocenjevala komisija in naj boljše nagradila. Program se bo začel ob 17. uri ob ognju ob koči, če pa bo slabo vreme, bo prireditev v koči. Obeta se torej prijetno srečanje. Za prevoz bo poskrbljeno. Zbor bo jutri ob 14. uri pred škofjeloško občino. V koči bodo na voljo prenočišča, poskrbeli pa bodo za znani blegoški golaž. # J. k Večer Z Jakom Čopom Gozd Martuljek Znani planinski loto graf Jaka Čop vedno s sliko in besedo razveseli ljubitelje planin skih lepot. V soboto, 12. septembra, pripravlja ob 20. uri v dvorani hotela špik v Gozd Martuljku večer z diapozitivi pod naslovom Naše gore. • J. Rabič zdaj lotili še turizma ob več kot 200 vikendaših na Šenturski gori in okoliških naseljih, bi najbrž že zelo kmalu lahko imeli prve rezultate," je v pogovoru s predsednikom KS Janezom Gradiškom in predsednikom GD ter podpredsednikom KS Ludvikom Pavlinom, starejšim razmišljal Peter Orehar. Pritrdil je tudi podpredsednik IS Stane Vreček, ki je pojasnil, da si kranjska občina, kar zadeva programe na turističnem področju, obeta še letos nekaj podpore iz republike. Ob načrtovanih srečanjih septembra in oktobra s predstavniki medna- rodnih ustanov pa jih bodo prav tako predstavili. Če bi na Šenturski gori usta* novili Turistično društvo, & kar imajo prav gotovo vse p0! goje, le krajani in vikendastj* se morali pogovoriti o tem, bi5 centrom v Kranju lahko že $ samem začetku precej ponudijj tudi v tem delu občine. V prio temu govorijo tudi nekater* pravkar zastavljena dela na s3; kralnih objektih na Šentursk1 gori in na Lenartu. ObtnočJe bo po končanih delih imelo s« lepšo in prijaznejšo, podobo-Nenazadnje bo dopolnitev ► urejenosti kraja tudi načrtov*' no dokončanje gasilskega dO' ma, ki so se ga lotili pred leti if so za dokončanje tudi pripravili avgustovsko prireditev. D*' nes je Šenturska gora nenazadnje tudi bolje opremljena z asfaltom, kot je bila še pred nekaj leti prenekatera krajevi skupnost v dolini. Skratka, P°/ goji za nadaljnji razvoj s turist'" čnim poudarkom so, le v kraj" se jih je treba lotiti.• A. Ža"r Pogoji za turizem so; od leve proti desni predsednik GD in podpredsednik KS Ludvik Pavlin, predsednik KS Janez Gradišek, predsedujoči v izvršnem svetu občine Kranj Peter Orehar in podpredsednik IS Stane Vreček. Prijaznih objektov v že lepo urejenem kraju na Šenturski gori & zdaj ne manjka. Planinci na Skuto - Jesenice - V okviru izletniške planinske dejav^' nosti so se pri PD Jesenice odločili, da za svoje člane in drUs planince V nedeljo, 13. septembra, organizirajo zahtevnejši Pjj hod na Skuto. Namenjen je predvsem planincem z dobro kof cijo, pohod pa bo vodil Janko Avsenik. • J. Rabič Urejen Sv. Jošt nad Kranjem Plod dobrega sodelovanja Kranj, 10. septembra - V soboto, 12. septembra, bo na v Joštu nad Kranjem slovesnost ob zaključku obnovitveni del na sakralnih in ostalih objektih. Hkrati bodo odkrili1 blagoslovili spominsko obeležje slovenskemu pisatelju flj? nu S. Finžgarju ter izročili svojemu namenu I dom, ki so ga pridobili z obnovo bivše mežnarije. INajpr^J '^J ob 16. uri zahvalna maša v cerkvi sv. Jošta, ki jo bo vod d*" ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij štar, nato pa bo kulturni program pred I iii/^arjcvim mom. Letos so bili na Sv. Joštu obnovljeni številni objekti. Najprej je bil obnovljen zunanji del Finžgarjevega doma, potem so Joštarji (obrtniki) s prostovoljnim delom obnovili kapelico v Puščavi (nasproti koče Tabornikov) in kapelo Marije Snežne na vrhu gore. Velika dela so bila opravljena pri obnovi notranjščine cerkve sv. Jošta, napeljana je bila električna napeljava in urejena osvetlitev cerkve. Celotno električno napeljavo so vgradili v zemljo, zgradili pa so tudi nov rezervoar za vodo in končali glavna dela na novi brunarici. Zdaj znaša vrednost vseh obnovitvenih del več kot 4 milijone tolarjev, veČino del pa sta opravila s svojimi sodelavci Jakob Pleste-njak, zidarska in Janez Jaklič, pleskarska dela. Pomembno je nenazadnje, da so vso te pridobitve M Sv Joštu nad Kranjem plod sode-lovant.i krajanov v krajevnih skupnostih Stražišče in Jošt ter drugih ljubiteljev Jošta, ki so veliko del opravili brezplačno. prispevali pa so tudi ma,e . in denar. Finančno P°m° te|j-so prispevali tudi iz Pr'Ja^ar-skega kluba kranjskih srnU-reskih skakalcev SK Triglav -ling WSV Reit im VVinkla. Sv. Jošt nad Kranjem je JJJ, zdaj lepo urejen in je v P° ^ kranjski občini. V soboto^, slovesnosti bodo odkrili '0.jje goslovili spominsko ob ^ Iranu S. Finžgarju, ^' ,e vi|l prehodu v 20. stoletje de' ^ in pisateljsko ustvarjal n'^H1 Joštu. Spomenik bo predsednik skupščine 0 ^ Kranj Vitomir Gros. b'afiJfj vil ga bo nadškof dr. A Šuštar, ki bo izročil »voU namenu ludi I•'inžgarjev "p slavnostna govornika Pa cf prof. Jože Sifrer, poznava «j S. Finžgarja, in predseoj^ izvršnega sveta skupSfii"^ ^1-nc Kranj Peter Orehar turnem programu bosta ^. pila moški pevski /bor N. urt ir i/V*' Smartin in kvintet Sava. ^ na dela F. S. Finžgarja \ .t. brali gledališka igralka B dl I talin. ,11. septembra 1992 5. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS Slovenija vino Pot v svet z dobro kapljico V vinu je resnica, pravi latinski pregovor. Ko govorimo o vinih Slovenijavina, ga lahko neko-liko predrugačimo. V vinu je tudi znanje - znanje tistih, ki ga pridelujejo, in je tradicija. Nekatere dežele slove po dobrih vinih in mednje sodi Republika Slovenija. Že od nekdaj so ljudje v tem delu Evrope, ki ga klimatsko oblikujejo vplivi sredozemskega, celinskega in alpskega podnebja gojili različne vinske trte in pridelovali različne sorte odličnih vin. Čez Slovenijo so tekle vinske poti, od Benetk do Dunaja, v Ljubljani pa je bilo več vinskih kleti, kjer so sprejemali vino iz sončnih regij in jih prodajali naprej po Evropi. Ta sloves pridelovalca dobrih vin je Slovenija ohranila in v zadnjem času še utrdila z novimi vinskimi znamkami. V eni takih vinskih kleti, ki je v letu 1897 začela poslovati na Franko-panski ulici v Ljubljani, ima zibelko podjetje Slovenijavino. Uspelo je stkati pomembne vezi med kupci in vinogradniki doma in po svetu in postati vodilno podjetje za negovanje in Prodajo naših vin na domačem in tujem trgu. Svojo dejavnost je načrtno razvijalo in širilo. p°leg lastnih kletnih in proizvodnih zmogljivosti ima razvejano mrežo dolgoročnih partnerjev doma in po svetu. V lanskem letu pa je °dprlo dve lastni firmi v tujini, eno v ZDA in eno v Nemčiji. V svetovnem merilu odpade na Slovenijavi-no velik delež vinske trgovine, vina Slovenijavina pa dobro poznajo in pijejo v vsaj 48 deže-'ah sveta. Dejavnost Slovenijavina je izjemno razvejana in raznolika, kot tudi ponudba. Po-le9 namiznih, kakovostnih in vrhunskih vin po-nuJa tudi brezalkoholne in žgane pijače. Ponudbo dopolnjujejo peneča vina, na katere so v Slovenijavinu posebej ponosni. Želje potrošnikov pa zadovoljujejo še s ponudbo uvoženih vin iz JAR, Argentine, Španije in Čila, uvažajo Pa tudi stoodstotne eksotične sokove Top Fru't 100 Iz JAR Dva od ciljev, ki so si jih zastavili v Slovenijavinu sta; doseči še intenzivnejše sodelovanje z domačimi pridelovalci in izvoziti še več slovenskih kakovostnih in vrhunskih stekleni-čenih vin. Prav zato želijo ponuditi slovenskim zasebnim vinarjem lastno enološko in komercialno znana je in ga združiti z njihovimi izkušnjami vzgoje vinske trte in predelave grozdja. Pot v svet so si že utrli z dobro kapljico, želeli pa bi je prodati čimveč. Kajti ni dovolj pridelati dobro vino, treba ga je znati tudi prodati. Večje sodelovanje Slovenijavina z zasebnimi vinarji obeta obojestransko korist - te povezave bi zagotavljale Slovenijavinu stalni vir nabave, slovenskim vinarjem pa redno prodajo in distribucijo ter prodor njihovih vin na tuje trge. Kosilo z Vincentom Med številnimi vini, ki jih nudi Slovenijavino kupcem, je Vincent. Blagovno znamko Vin-cent sestavljajo tri vinske zvrsti: belo štajersko ter belo in rdeče primorsko vino. Vina so kakovostna z geografskim poreklom in primerna za pitje k različnim vrstam jedi. Oblika steklenice asociira na geografsko poreklo vin, zato se med seboj razlikujejo. S svojo obliko »sporočajo«, da je v renski buteljki štajersko belo vino, v burgundski buteljki primorsko belo in v bordojski primorsko rdeče vino. Etikete so oblikovane enako z različnimi barvnimi poudarki za posamezne vinske zvrsti. Blagovna znamka Vincent je modna, sodobna, ne preveč prestižna, dosegljiva vsakomur. Je blagovna znamka, ki si jo lahko privoščijo tudi tisti, s sicer razvito vinsko kulturo in okusom, a z nekoliko plitkejšim ž.epom. Ne obljublja nič več in nič manj kot v resnici daje. Dobro se ujame z vsako prehrano in kulturo prehranjevanja, glede na to, izvrstno spremlja in dopolnjuje vsak obed. Odtod pobuda za »kosila z Vincentom«, na katera vabi Slovenijavino: Belo primorsko obodno vino VINCENT Suho kakovostno vino s kontroliranim geografskim poreklom. Je zvrst kakovostnega vina iz Goriških brd. Sestavljeno je iz kakovostnih vinskih sort briškega vinorodnega okoliša Burgundska steklenica 0.75 I. Karton s 6 steklenicami. Rdeče primorsko obodno vino VINCENT T INCENT Suho kakovostno vino s kontroliranim geografskim poreklom. Je zvrst kakovostnega vina iz Vipavske doline. Sestavljeno je iz kakovostnih vinskih sort vipavskega vinorodnega okoliša Bordojska steklenica 0,75 I. Karton s 6 steklenicami Belo štajersko obodno vino VlNCfiNt Suho kakovostno vino s kontroliranim geografskim poreklom Je zvrst kakovostnega vina iz Podrav/a Sestavljeno je iz kakovostnih vinskih sort ma-r'borskega vinorodnega rajona Renska steklenica 0.75 I. karton s 6 steklenicami 6 in sicer kot delniška dtu/ba Zanimivo je, da je že leta l°2s> v Barceloni /a svoje ključavničarske i/del ke prejel znak kvalitete. Titan je danes velika kamniška tovarna, zaposlenih je ! .300 ljudi, proizvodnjo lahko razdelimo na dva leta. Prvega predstavljajo cilindri, cilindrični vložki in ključavnice, drugega livarna, V kateri izdelujejo fitinge in opravljajo večja livarska dela po naročilu Titan količinsko kar X() odstotkov izdelkov proda na tuje, zato je razumljivo, da je na kranjskem seimu dobil največ znakov za SQ. Varnost postaja dandanes vse bolj pomembna,»zanjo bo še bolj poskrbela ključavnica I itan I onu. 2000, ki bo kmalu v proizvodnji, saj je prototip nared. (ire za originalni slo venski patent, ki je plod domačega znanja, pričakujejo, da bo v kratkem podeljen evropski patent. Prototip so razvili s pomočjo Inštituta Jožef Štefan iz Ljubljane, sodelovali so Janko Poljanec, dr. Pavle C ar in Aljo-ša Rode. Uporabljena je ideja luknjaste kartice, kjer kodo čita svetlobni žarek. Praktično pa je kod toliko, da bi lahko imel vsak zemljan svojo. Z drugimi besedami to pomeni, da bo lahko imel vsak kupec drugačen ključ, ki ga tako ne bo moč ponarediti. Pri ključavnici Titan Tronic 2000 bo tako preostala le možnost nasilnega vloma, zato nameravajo kupcem skupaj z njo ponuditi vrata, ki bodo izključila tudi to možnost. Potencialna kandidata za izdelavo vrat sta Liko Vrhnika in LIP Bled. e tri zvrsti Vincent to bile nagrajene na sejmu VINO '92 in so na sej-J SLOVENSKI PROIZVOD - SLOVENSKA KAKOVOST 92 v Kranju dobi-*odri znak SQ. Slovenijavino GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Kakovost ali kvaliteta Kranjski sejem SQ je že lani povzročil pravi vihar različnih ocen in nasprotovanj, letos so se ponovila, v nekoliko blažji obliki, saj je na obzorju nacionalni program kakovosti, ki naj bi ga javno predstavili novembra. Strokovnjaki se namreč ne prepirajo več med seboj, saj je posel na osnovi razpisa ministrstva za tehnologijo že dobil Inštitut za kakovost in metrolo-gijo. pri projektu pa sodeluje 150 strokovnjakov. Lani se je namreč zanj potegovalo več institucij, najbolj glasno Studio marketing, imel je najbolj razdelan koncept, kije zdaj obležal v predalu. Kranjski sejem SQ. ki bi mu bilo bolje reči pregledna razstava, bo torej kot vse kaže moral poiskati svoje mesto v nacionalnem programu kakovosti. Po drugi strani pa tudi nacionalni program ne bo morel obiti kranjskega sejma SQ, saj nihče ne more ovreči dejstva, da je ideja nastala v Kranju, kjer so jo po svoje tudi udejanili. Navsezadnje se ji ne bo mogel izogniti tudi zaradi dejstva, da so Kranjčani znak SQ zaščitili za deset let. Na letošnjem sejmu so podelili 161 modrih in 23 zlatih znakov SQ. podjetja, ki so jih prejela, jih bodo seveda pridno tržila. Mnoga s še svežimi znaki že hitijo na celjski sejem in kmalu bomo lahko na trgovskih policah opazili izdelke z znakom SQ. Kako se bo "prijel" na trgu, bomo lahko ocenjevali na prihodnjem sejmu. Nekaj podjetnikov je letos že dejalo, da jim je pomagalo že to, da so bili njihovi izdelki kandidati za znak SQ. Vlak je torej že odpeljal s postaje, morda bomo čez čas ugotavljali, da je njegova vožnja nerodna in počasna ter bi bilo dobro, če bi vagone priključili na močnejšo lokomotivo, ki ji ne bodo nagajali na vsakem ovinku. Potreben bo torej slovenski dogovor, kako bomo v novi državi spodbujali kakovost in se ne bomo več prepirali, da bolj evropsko zveni kvaliteta in balkansko kakovost. Prav ob tem prepiru, se piše kakovost ali kvaliteta, se nam v spominu nariše Prešernova kaša ali kasha... Tudi predsednik Kučan, ki je uradno odprl letošnji sejem SQ. je previdno okrcal vse po vrsti, ko je dejal, da smo se tudi te ambiciozne naloge lotili tipično slovensko, prestižno, s prepirom, kdo je pravzaprav pristojen za podeljevanje priznanj kakovosti, preden so izdelana merila zanjo. I IZ GOSPODARSKEGA SVETA Na tisoč delavcev osem brez dela (STA) V slovenski industriji in rudarstvu je julija glede na junij brez dela ostalo osem delavcev na tisoč zaposlenih. Julija letos pa je glede na lanski julij brez dela ostal vsak deseti delavec. V letošnjih sedmih mesecih je v primejavi z enakim lanskim razdobjem brez dela ostal 10,5 odstotka vseh zaposlenih v industriji in rudarstvu. 500 milijonov dolarjev deviz od turizma Po nedokončnih podatkih je bilo v Sloveniji v letošnjih prvih osmih mesecih 4,5 milijona turističnih nočitev, kat je približno 60 odstotkov normalne sezone. Uresničile so se torej napovedi slovenskega ministra za turizem Janeza Siršeta, ki je napovedoval 60- do 65-odstotno zasedenost zmogljivosti. Avgusta so bile zmogljivosti marsikje zasedene celo 100-odstot-no, kar je nedvomno velik uspeh. Približno 35 odstotkov nočitev so imeli tuji gostje, glavnino so torej predstavljali slovenski. Po.neuradnih finančnih podatkih je devizni priliv od turizma v letošnjih prvih osmih mesecih znašal približno 500 mili jonov dolarjev. Obseg proizvodnje še naprej pada Po podatkih Zavoda za statistiko, ki nam jih je posredovala Območna zbornica Kranj, se je industrijska proizvodnja na Gorenjskem v prvih sedmih mesecih v primerjavi z enakim lanskim razdobjem zmanjšala za 11,1 odstotka, julija je bila glede na predhodni mesec manjša za 16 odstotkov, v primerjavi z lanskim julijem pa je bila manjša za 5,9 odstotka. V desetih panogah, ki predstavljajo dobrih 90 odstotkov obsega industrijske proizvodnje na Gorenjskem, seje v letošnjih prvih sedmih mesecih v primerjavi z enakim lanskim razdobjem proizvodnja povečala le v črni metalurgiji in sicer za 10 odstotkov in v predelavi kavčuka za 0,5 odstotka. Najbolj se je zmanjšala v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov in sicer kar za 31,5 odstotka, v kovinsko predelovalni dejavnosti za 22,9 odstotka, v živilski proizvodnji prav tako za 22,9 odstotka, v predelavi končnih lesnih izdelkov za 19,8 odstotka, v proizvodnji električnih strojev in aparatov za 17,4 odstotka, v proizvodnji tekstilne preje in tkanin za 16,2 odstotka, v predelavi kemičnih izdelkov za 12,3 odstotka, v proizvodnji obutve pa za I odstotek. JELOVICA CEUE 11,—20. 9. 1992 Drugi specializirani sejem Slovenski proizvod - slovenska kakovost Podelili 161 modrih in 23 zlatih znakov SQ Kranj, 10. septembra - Drugega sejma Slovenski proizvod - slovenska kakovost se je udeležilo 73 slovenskih podjetij iz vseh koncev Slovenije. Po pričakovanju je bila večina njihovih izdelkov nagrajena z modrim znakom SQ, saj jih je za 161 izdelkov prejelo 59 podjetij. Za zlati znak je kandidiralo 12 podjetij s 23 izdelki, vsi so imeli potrdila mednarodnih laboratorijev o kakovosti, zato so prejela zlati znak SQ. Za zeleni znak SQ pa kandidatov ni bilo. Sejem, ki bi mu morali pravzaprav reči razstava, je minil v razčiščevanju dilem, kdo je pravzaprav pristojen za podeljevanja priznanj kakovosti. Kot vse kaže, jih bo razčistil nacionalni program kakovosti, ki je končno v pripravi. Udejanjanje zanimive in pomembne ideje spremlja vrsta težav, različnih razmišljanj, kakšna naj bodo merila za merjenje slovenskosti v proizvodu, za merjenje kakovosti izdelka ali storitve. Vsega se preprosto ne da izmeriti, človek ima preveč razsežnosti, da bi bil izmerljiv in tako nam pogosto ob vseh dogovorjenih merilih. mnogokrat tudi pri najpomembnejših odločitvah, ostane le merilo proste presoje poštenih ljudi, ki jim zaupamo. V kranjskem Združenju slovenska kakovost si prizadevamo, da bi ta ideja dobila najširšo podporo v slovenski javnosti, pa ne samo v javnosti, temveč tudi v ustreznih vladnih in državnih ustanovah, je na slove- 146 modrih znakov SO so podelili že na otvoritveni slovesnosti, še 15 ter 23 zlatih znakov SQ pa v četrtek. Foto: G. Sinik Razplet za tržiško predilnico Danes prisilna poravnava Tržič, 11. septembra - Pred dobrim letom dni, 4. septembra 1991, poizkus prisilne poravnave z upniki HPT Tržič ni uspel. Minulo sredo so ob drugem naroku na kranjskem sodišču opravili preizkus terjatev, prisilna poravnava pa je napovedana za danes ob °. uri. Čeprav se zdi, da se stečajni postopek v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič že dolgo vleče, sedanji stečajni upravitelj Matija Koblek - Majcen ocenjuje, da poteka normalno. Proces dogovarjanja z upniki je namreč zapleten in zahteven Zato je v sredo, 9. septembra, prišlo na kranjskem sodišču le do preizkusa terjatev. V drugem naroku se jih je nabralo za okrog 30 milijonov tolarjev. Nekatere terjatve je stečajni upravitelj prerekal. Glede na to si je sodišče vzelo čas za ugotovitev možnosti za soglasje, obenem pa tudi za podelitev pravice glasovanja glede na višino deležev kapitala. Danes so torej odloča, kakšna ho nadaljnja usoda tržiške tekstilne tovarne, ki je znana po kvaliteti svojih izdelkov. Kot na poveduje Matija Roblek - Majcen, je veliko možnosti za uspeh prisilne poravnave.© S. Saje Gorenjska blagovna menjava s tujino Za 114 milijonov dolarjev presežka Kranj, septembra - Gorenjsko gospodarstvo je v letošnjih prvih sedmih mesecih v blagovni menjavi s tujino ustvarilo za 113,63 milijona dolarjev konvertibilnega presežka, saj je pokritost uvoza z izvozom bistveno boljša kot v celotni Sloveniji. Po podatkih Hanke Slovenije, ki nam jih je posredovala Območna zbornica Kranj, je gorenjsko gospodarstvo v prvih sedmih mesecih letošnjega leta izvozilo za 323,9 milijona dolarjev blaga, skoraj v celoti na konvertibilno območje V primerjavi / enakim lanskim razdobjem je bil celotni gorenjski izvo/ večji za 1^,8 od stotka (v Sloveniji za 4 odstotke), konvertibilni izvoz pa je bil večji za 21,8 odstotka (v Sloveniji za 7,2 odstotka). V letošnjih sedmih mesecih je gorenjsko gospodarstvo uvo žilo za 210,85 milijona dolarjev blaga, v celoti s konvertibilnega območja; repromaterial je imel 86,8-odstotni delež, oprema 6 od stolnega in blago za široko potrošnjo 7,? odstotnega Konvertibilni uvoz je bil tako s konvertibilnim izvozom na Gorenjskem pokrit 154-odstotno, v Sloveniji 105,5 odstotno Okrogla miza je pokazala, da dileme še niso razčiščene, nanje n»J bi odgovoril nacionalni program kakovosti, ki bo novembra ja¥0° predstavljen. logiji, odvisna je od motivih nosti zaposlenih in dežele v Pf loti. Prepričan sem, da Slove«1; ci lahko pridobimo ugled svetu tudi s kvaliteto dela 1 ustvarjanjem nasloh, je dej e gt^ no, ki daje povprečno 100 kilovatov energije na uro. ^ s°.. neMlir oddaja v omrežje. Med poskusnim obratovanjem je uK0,0V'.aj tf*^ re pomanjkljivosti pri odvzemu vode iz Mošenika. Zato ••jjj'tjf*' čistilno napravo /a prod in druge naplavine, obenem Ptt „pi^'1 služil /a umirjanje vode. Kot zatrjuje lastnik, je pri grad'0' v |iH' val zahtevo po zagotavljanju biološkega minimuma v P , terega vrača vodo i/ elektrarne le okrog KO metrov ni/j*" ° . ^ Nekdanji avtomehunik v ZLI I I ržii se je zavzeto lotil n°*l^j| l»r saj bi brez lastnega truda in pomoči prijateljev težko "pj^g m ložbo, katere vrednost ocenjujejo na 600 tisoč DEM- ' ^§9 načrtuje še izdelavo strehe in fasade na strojnici ter uredil* ce. S. S. - Loto: S. Saje KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Muzej Tomaža Godca v Bohinju HISA MORA ŽIVETI Muzej v Bohinjski Bistrici je pravzaprav že predolgo znan le zaradi svoje t.i. politično-zgodovinske vrednosti, le malo ljudi pa ve, da se za spominskim obeležjem, postavljenim v čast bivše jugoslovanske komunistične partije, skriva še zanimiv usnjarski muzej in še skrbneje urejeni Mali muzej soške in alpske fronte. Hiša Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je bila leta 1979 Preurejena v muzej s kar tremi stalnimi razstavami in rekonstruirano usnjarno Tomaža Godca. Seveda je bil poudarek na delu, posvečemem konstituiranju centralnega komiteja KPJ leta 1939 ter "naprednemu 8'banju in narodnoosvobodilnemu boju" v Buhinju. Prav zaradi tega je obisk muzeja v zadnjih letih neprestano upadal, zaradi česar sta samevala tudi Usnjarski muzej in Mali vojni muzej. "Le malo obiskovalcev ve," Pravi oskrbnica muzeja g. Str-garjeva, "da Tomaž Godec ni bjl le borec in politik. Bil je tu-fP priden gospodar na domači-*» ki se je ukvarjala z usnjarstvom in eden tistih, ki je ponesel ime Bohinj v svet." Takole je zapisal v svoj življenjepis, ki ga je pisal v svo-Wj partizanskih časih, leto pre-je bil ustreljen v Begunjah: Spravili smo mnogo največjih Prireditev v Bohinj. Obnovila £ Je mala prva jugosfovenska skakalnica pod Ravhami. Zače- 1 smo se pogajati v Ljubljani Za gradnjo nove, večje, kmalu ?e Je posrečilo pridobiti faktorje za gradnjo. Poklicali so Nor- ,ezana Hansena, ki so ga po- a'i k meni za proučitev tere-!!a--- izbral je prostor na Polj?"— Bohinj je s tem dobil ve- 'ko na propagandi. Pod vod- v°rn kluba smo organizirali jp srnuških tekem v teritoriju S, mJ* v teku, tako sem si leta l> . v januarju ponovno v Bo- }nju izvojeval Prvenstvo." Ostanki preteklosti, ki niti ni tako daleč... Kdo ve, koliko takšnih predmetov se še skriva na podstrešjih starih hiš; marsikaj so zbiratelji rešili propada in tako je, predvsem zaradi požrtvovalnega dela ljubiteljev, nastal Mali vojni muzej. Strojenje usnja je v preteklosti trajalo tudi do štiri leta, kasneje štirinajst dni, celoten postopek pa je moč videti v Godčevi hiši. Pričevanja o življenju Tomaža Godca je v Bohinjski Bistrici še moč videti. Muzej NOB v zgornjih prostorih pa je začasno zaprt. Obiskovalci, ki jih zanima vojna tematika, kljub temu ne bodo razočarani. Namesto bolj ali manj dolgočasnih listin in fotografij iz že tako preopevane druge svetovne vojne si lahko ogledajo pričevanja o borcih nemške in italijanske vojske na slovenskih tleh. Soška fronta, začela se je 24. maja 1915, dan za tem, ko je Italija Avstro-ogrski napovedala vojno, se je raztezala od Devina, preko Doberdobske planote, Gorice, Banjščice, Tolmina, Mrzlega vrha in Krna ter Bovca do Rombona. V njej so si stale nasproti kar štiri armade s približno milijon možmi. Do konca oktobra 1917 se je tam zvrstilo kar 12 ofenziv, v katerih je izgubilo življenje več kot 160 tisoč vojakov. Pričevanja o tej veliki človeški tragediji, v obliki orožja, predmetov, dokumentov in slik iz teh bitk, so še ne tako dolgo na voljo vsem, ki jih zanima preteklost, in ne le preteklost, v izredno lično urejenem Malem vojnem muzeju v Bohinjski Bistrici. Žal obiskovalcev letos ni bilo veliko. Nekatere, pravijo, motijo ostanki starega, političnega v njem, drugi spet sploh ne vedo zanj. Pa vendar je tudi domačija Tomaža Godca del slovenske zgodovine in ne bi bilo prav, da bi nanjo pozabili. • Marjana Ahačič, foto: Katja Premru Novi ročk '92 HOVVITZER IN NICK CAVE SO BLESTELI 2 ^e gre zgubljati besed o roc?0vini prireditve Novi rv*' saj ima že dolgo brado. ci-Rajanje letošnje manifesta-V|j rock godbe je bilo prepolo- je oh°- kajti v Prvem de'u- ki se pi|0dv>l 5. septembra, so nasto- skn m'ade' uveljavljajoče se sla!/'"6 z območja bivše Jugo-vti IJC> V dru8em pa je dober /Prireditve dodat no začinil Nick Cave s spremljajo-Cl* bandom Bad Seeds. ^a Gorenjce, Kranjčane je Vzn r°clc do8°dek predvsem nern,rljiv in hkrati tudi zani- miv, ker je nastopila skupina Hovvitzer. Po zadnjem nastopu Frakcije užaloščenih klovnov na Novem rocku '82 je kranjski rock ponovno po desetih letih v središču pozornosti. Hovvit-zerji ne samo, da so postali ljubljenčki očeta Novega ročka Igorja Vidmarja, marveč so publiko s kvalitetno šopancijo spravili na kolena. Zanimivo je, da Hovvitzerji doslej v Kra nju še niso koncertirali. Skratka, kranjski rock je prešel iz garažnih prostorov v ofenzivo. Nick Cave je v Ljubljani PEVKAM IN PEVCEM Kr in eSauni Pcvski z°or Iskra Krani ' pevke 1,1 Pevce iz Pridn.*-'" oko,ice. da se mu '"zijo v sezoni 1992/93. •»attftrS ° ,eto vsa* desetkrat *etr-,Hlmo V Javn°«i. Od tega V0 nku,cl0nalno pred Prešerno- nasreč.n a,nju' 7-februarja, Grijah nj" JO na> ''udJe<< v skih ,k oru slovenskih pev-ćn.^bor0v v Šentvidu pri Sti-društv, . l koĆO Planinskega Ui »SrJ 'a M Sv Jak<>hu in '^enom njU trdl dcieI«. ki Je ^HkemT V F^laniji. na Ko- tos bi r"l na Gorenjskem. Le- slavili 2?! ,udl Primerno prodal e_n,-co r°Js,va p«ra *bn,;j.a_'JPogojnega k ranjskega ob 18.30 v glasbeni sobi osnovne šole France Prešeren na Zlatem polju v Kranju, ali pa prej pokličete po telefonu predsednika zbora Francija Perčiča (214-400) ali dirigenta Dušana Bavdka (325-520) je v novi sezoni se začnejo septembra. Odbor Mešanega pevskega zbora Iskra Va-14. divjal že tretjič. Nabito polne Križanke so bile priča energični predstavi vokalnih sposobnosti slovitega Avstralca. V repertoarju je dajal prednost predstavitvi zadnjega albuma, razočaral pa ni niti starejših fa-nov. Če primerjamo ponedeljkov koncert Cavea s prejšnjima dvema, lahko zatrdimo, da se je fant pokazal v luči starih, emocionalno nabitih predstav. Tak koncert je leta 1986 uprizoril na Kodeljevem, pred dvema letoma pa je po zdravljenju zaradi uživanja mamil, deloval vse preveč izčrpano in prazno, kakor bi izgubil dušo. Vzemimo pod drobnogled še organizacijo: Redarji so dobro opravili svoj posel, saj je marsikaterega oboževalca koncertov motil osebni pregled ob vstopu in prepoved nošenja pijače na prizorišče dogodka. Izgredov ni bilo, čestitati pa je treba tudi Ičotu Vidmarju, ki mu je po dolgem času, zaradi vojne paranoje glasbenikov pred bivšimi jugoslovanskimi republikami, uspelo pripeljati izvajalca svetovnega kalibra. Menda je bil ravno zaradi tega obisk tako množičen. Tomaž Kukovica ;» '» Bl£ »»Pedagoga. ^im.Z?,k" l3nSke SC" DuSan i'm adl In priljubljeni 'J" iz Kranja. Po4£Cvlah,kok^« redne 'Jkove «!' četrtkove vaje TUDI ŠKOFJELOČANI SO REŠEVALI Iako kot večina drugih je tudi knjižnica Ivana Tavčarja v Skofji Loki organizirala reševanje mednarodnega kviza Kolumb in doba odkritij, le da so se tega lotili v sodelovanju s petimi občinski mi šolskimi knjižnicami. Tako so otroci kviz lahko reševali v šolah, lahko pa tudi neposredno v knjižnici. Dopisnice z rešitvami je poslalo 86 otrok, i/med 83 pravilnih so izžrebali devet knjižnih nagrad in glavno - raziskovanje Slovenije že konec avgusta na Loškem gradu, kjer so imeli tudi zanimiv kulturni program s " delovanjem pesnice Neže Maurer in pianista Janeza Trilerja. vo nagrado je OfVOJill Darja Lavtižar iz Železnikov. • M. A. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled izbor baročnih in poznobaročnih slik(\l. do 19. stol.) iz umetnostno zgodovinske zbirke Gorenjskega muzeja. V galeriji Prešernove hiše so na ogled dela nastala v likovni koloniji Premantura 92. V galeriji bara Kavka je odprta prodajna razstava jedkanic akad. slikarke Melite Vovk, JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava grafičnih listov grafičnega muzeja Zdravilišča Rogaška Slatina z naslovom Albrecht Diirer (faksimilirani bakrorezi in originalni odtisi). V razstavnem salonu DOLIK je na ogled razstava slik člana Dolika .'Branka Črnina. V pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani razstavlja fotografije Izidor Trojar. V pizzeriji Ajdna so na ogled fotografije Miha Kersnika. V bistroju Želva razstavlja akrile Marko Rolc. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej in Mali vojni muzej (prva sv. vojna) sta odprta ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. KRANJSKA GORA - V okrepčevalnici Rožle je odprta prodajna razstava akvarelov akademskega slikarja Seada Čerkeza iz Sarajeva. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava panjskih končnic in podob na steklo. V galeriji Časa Brigita v Lancovem so na ogled najnovejša likovna dela akad. slikarke Brigite Poiegar - Mulej. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava slik akad. slikarja Ganija /V. Llalloshija. V galeriji Fara so na ogled slike Marjana Jesenovca. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava slikarsko-kiparskih del članov prvega slikarsko-kiparskega tabora Pokljuka 92. V okroglem stolpu je na ogled razstava slik na steklo. V Mini galeriji občine Škofja Loka je na ogled prodajna razstava z naslovom Begunci so med nami. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Slovenski kraji in mesta v XIX. stoletju iz zbirke muzeja grafik iz Rogaške Slatine. V galeriji Kurnikove hiše je odprta prodajna razstava Idrijska čipka. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: JAKA ČOP - V torek, 15. septembra, ob 18. uri v prostorih foto kluba v Kranju (Delavski dom) projekcija diapozitivov Jaka Čopa JULIJSKE ALPE. BLED: JESENSKE SERENADE - V gradu GRIMŠČE na Bledu bo danes ob 17. uri spet koncert v okviru Jesenskih sere-nad. Tokrat bo to Tartinijev večer, na katerem nastopajo: violinistki Barbara Zalaznik, in Monika Redenšek, violončelistka Barbara Žorč in pianistka Darja Mlakar. Vstop je prost. BLED: PROMENADNI KONCERT - V Zdraviliškem parku na Bledu bo v nedeljo, 13. septembra, ob 17. uri promenadni koncert Pihalnega orkestra Občine Kranj. BLED: KONCERT - V farni cerkvi bo v nedeljo, 13. septembra, ob 18. uri, koncert moškega pevskega zbora iz koroškega Finkensteina. M ZALOŽBA MIHELAĆ, Kongresni Irg 1, Ljubljona telefon 061 213-267 CIRIL Z10BEC: LEPO JE BITI SLOVENEC, NI PA LAHKO ♦ Knjiga, ki osvetljuje za Slovence pomembne zgodovinske dogodke Iosamosvojitev, vojna ild) iz drugega zornega kola in na drugačen način, ;ot smo že brali. ♦ Knjiga izide v drugi polovici septembra ♦ Večji format, trda vezava, več kot 200 strani vznemirljivega branja ♦ Prednaročniska cena (z davkom) samo 1.890,00 SIT ♦ Naročila sprejemamo tudi po telefonu (061) 332-020 24 ur na dan NAROČILNICA Nepreklicno naročam knjigo Cirila Zlobca: LEPO JE BITI SLOVENEC, NI PA LAHKO po prednaročniški ceni 1.890,00SIT. Predračun bom poravnal v enkratnem znesku. Ime in priimek_..._._ Naslov Pošta Datum Naročilnica zavezuje kupca in založbo. ______ Podpis_ so-Pr- Založba Mihelač, Kongresni trg 1, Ljubljana telefon: (061) 213-267 trgovski centar Črnuče T. .VTOMARKE TRCOVINA-UVOZ-IZVOZ Tel.: 371-176, 374-543 Dunajska 421 fax: 374-693 Ljubljana - Črnuče Avtomobili LADA: SAMARA 1,3, 3v 498.300 SIT SAMARA 1.3, 5v 566.300 SIT SAMARA 1.5, 3v 526.600 SIT SAMARA 1.5, 5v 594.500 SIT KARAVAN 1.5, 5v 460.000 SIT NIVA 1.6 571.000 SIT Cene so brez prometnega davka. Avtomobili FIAT po starih cenah: PANDA4x4 1.097.000 SIT UN0 45S 907.500 SIT UNO60S 1.088:640 SIT CINO.UECENTO 930.000 SIT Cene so do registracije (s prometnim davkom) NOVO V PONUDBI! ŠPORTNA ALFA ROMEO 1.7 SOV, 16V, 98 KW, 137 KS Cena do registracije 1.680.000 SIT Rabljeni avtomobili: LADA RIVA 1.5, 5v, letnik 1988 3.700 DEM LADA KARAVAN 1.3, 5v, 1988 3.600 DEM LADA SAMARA 1.3, 3v, 1989 6.400 DEM Cene so v DEM - plačljivo v tolarski protivrednosti. Možen odkup rabljenega avtomobila! NOVO NOVO NOVO Lahek tovornjak za težka dela! OMAI BRADO 4x4 Ugodna ponudba in kratek dobavni rok! VELIKA IZBIRA ORIGINALNIH NADOMESTNIH DELOV FIAT! Posek in spravilo lesa Prevozi lesa in materiala Popravila mehanizacije in motornih žag Izobraževanje in svetovanje Gojitvena in varstvena dela Vsa načrtovanja v prostoru Odkup lesa Prodaja gozdnih sortimentov Gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic in objektov Minerska dela Ostala zemeljska dela STE LASTNIK VEČJIH GOZDNIH POVRŠIN? Nudimo inženiring organizacije in izvajanja del Pogodbene usluge I za kompleksna dela KONKURENČNE CENE IN KVALITETA OPRAVLJENIH STORITEV POKLIČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE Od 1. septembra 1992 veljajo za lesne sortimente iz zasebnih gozdov sledeče odkupne cene SORTIMENT ODKUPNA CENA SORTIMENT TRŽI*"" ODKUPNA CENA Sit/mJ ODKUPNA CENA Sit/m' 1 Hlodovina smreke I. nad 30 cm II III I. II. III. 2 Hlodovina jelke 6012,00 4 812,00 3.675,00 5 400,00 4.320,00 3.150,00 3. Preležana in rjava hlodovina s/j 2 917,00 OPOMBA Cene veljajo fco kamionska cesta, pn obračunu plačila lesa se odbije od odkupne cene 10 % prometnega davka Rok plačila za IGLAVCE je 15 dni, za LISTAVCE pa 30 dni. 4 Celulozni les s/j I /II. 5 Tehnični les smreke #13-19 cm p8 - 13 cm 6 Hlodovina bukve I. II. 1.800,00 3.500.00 2800 5 724,00 4 320,00 2 100,00 GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ GG KRANJ, Staneta Žagarja 27, tel.: 064/21 1986, 21 1987, ing. Hafner fax: 064/211947 ŠTUDENTI! NE ZAPRAVITE ZA PREVOZ VEČ, KOT JE RES POTREBNO! Novo študijsko leto je pred Vami in ponovno se boste morali odločiti za vrsto prevoza in prevoznika, s katerim boste preživeli nemalo časa na poti. Naše podjetje Vam v letošniem študijskem letu ponuja naslednje vrste nakupa vozovnic: • mesečna vozovnica • polletna vozovnica plačana v enkratnem znesku • polletna vozovnica plačana v dvakratnem znesku • celoletna vozovnica plačana v enkratnem znesku t celoletna vozovnica plačana v dvakratnem znesku § celoletna vozovnica plačana v trikratnem znesku 4 t kuponske vozovnice v bloku 10 kuponov Pri nakupu katerekoli vozovnice Vam ponujamo ugodni komercialni popust. Popusti so različni glede na vrsto vozovnice, za katero se boste odločili Vozovnice lahko kupite: na avtobusni postaji v KRANJU KIOSK LOTO, na avtobusni postaji v TRŽIČU, na avtobusni postaji v LJUBLJANI, v turistični poslovalnici INTEGRAL V LJUBLJANI (nad Kora barom). PRED NAKUPOM VOZOVNICE ZAHTEVAJTE PONUDBO NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH IN SE PREPRIČAJTE 0 ZARES UGODNI PONUDBI. V letošnjem študijskem letu Vam želimo uspešen študij in srečno vožnjo. Kolektiv Integral Tržič kaj pa jutri ? OHRANIMO NJIHOV NASMEH! I )l ,1^111 TI lil Ml I lil ,1(1,1 /I V l|(ll|.l, ll.NI V<'tl|l' II.IS tli c/..skl IIIII II.IMIlell III l.l/igl ,11 UI si ll.l.slll OlrOKi H U PA JI Ud :> \r more h.lin lilli \MTiio, k.ikn v.lin,i |p |l|HlOVII |Ullmillin.sl lil k.i| \.sr l.lliko |>llll<'M-/<■ |I|I|InI1|.I |l(il \ Milo, lili /sklllll.l Igri) / M.slmkl .lil llliillll.l IIC|l,l/l|IMisl /. m v^.mIiiiiii /,n,iiii\,iii|iiii |H('il.siil.ski(i.i Otrokll, tu tih ,i .iIi liijllkll |in.ski lunin, da boda v primeru nr/pulc VNlJ (Icii.irnc škilil imIvit. I.llt)š\.ir /ai nun \ \.ll< PRINAŠA \1N(X2Ei GODNOSTli •doMopne premije in vutokt zavarovalne vsote ob velikem obsegu z 1111111 mlin lii.irii n lrliisii|ili |i..;'M|ih ni'/^(i(lll('H,l /,l\ill(i\.lll|.i, ki |lll lin V.l.š Otrok U' lllll |ll IIHM'1 ilninov. [NVESTTRA.nVl< > \ VARNt) /IVI JEN JE, I) \ N \s B<) () TR( >ŠK1 NASME11 it \/.\ i -si i ji :\ ai ii f] n u i ki i. zavarovalnica tnglavd.i JANEZ PEL K O, Foto klub Škofja Loka: Vertikale VSEBINA 40 TOMAŽ KUKOVICA: Tržni versus planski kulturni management CENE AVGUŠTIN: Gorenjska mesta PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ: Sezona 1992/93 LITERARNA SNOVANJA Beseda urednice Poletje in poletne kulturne prireditve, kijih je bilo letos povsod nenavadno veliko, minevajo. Refleksijo na poletne dogodke je v uvodnem prispevku zapisal Tomaž Kukovica. Dr. Cene A vguštin je iz obsežne študije o razvoju gorenjskih mest napisal krajši izvleček. Na tretji strani Snovanj je predstavljen repertoarni načrt nove gledališke sezone Prešernovega gledališča Kranj, zaključek priloge pa je namenjen Literarnim snovanjem. t.ca Mencinger Tomaž Kukovica Tržni versus planski kulturni management šolski zvonec je definitivno potrdil, da je letošnje poletje formalno ugasnilo. Imamo le še •renutek časa na voljo, da pestro Poletno dogajanje analiziramo, Utržimo še zadnje kapljice spoznanj, preden se potopi v morju sPominov. Nepozabnost poletja so nedvomno pričarali kulturniki- V enormno velikem številu so Prilivali olje na peklensko vročino: kruh je pač vreden preliva nja potu poči žarometi. A vendar, če odkritosrčno prelijemo kanček črnila, kultura, ki je vsa frnetnost, kakor pravi urednik ^aših razgledov Marko C rnko-vič, ne sije od radosti. Recimo še b°l.i kruto, bolj cinično: Odvisno, na kateri strani brega si. Potemtakem ne bo odvečna ugotovitev, da so ustvarjalci vseh Vrst - glasbeniki, dramski umetniki, plesalci, pevci - na tistem Jregu, kjer se cedi med in m le ko. Preprosto vedo, koliko je ^eden njihov nastop, ri/ik, da b° investicija rentabilna, tega mačka v žaklpi pa prepustno Kulturnim managetjem. Podje trnki so povedano v ekonom skem besednjaku, posredniki "**d ponudbo m povpraleva n)°rn. Njihov osebm standard, l°rej uspešnost pri poslovanju, P* je, k.u je znano vsakemu sla Ranemu studentu, celo sredine s°'eu, odvisna od sposobnosti ^•klajevanja omenjenih Faktor je v. Dei 'c,,,nsk»ic ponudb., celorazfi bana. Publika je vsaj številčno, če že ne finančno neizčrpna, drznežev, ki poskušajo iznajti magično enačbo povezave obeh bregov, tudi ne manjka. Stvar pa se zatika pri izgradnji prehoda. Most je, metaforično rečeno, enačba, ki zahteva analize, predračune, stroko ter seveda zavezanost profitabilni poslovni miselnosti. Žal, ne samo kulturnim podjetnikom, temveč vsakemu človeku, preudarno izračunavanje tržnih faktorjev pri gradnji kakrš-nihkoližebodi mostov garantira-nega uspeha, dela neskončno večje preglavice, kakor sanjarjenje o kupih še ne zasluženega denarja. Bujna domišljija in smisel za fantastiko, kulturne podjetnike, ki živijo od imaginarnega prejemanja visokih državnih odlikovanj, oplaja kakor pleve med žitom. A žal je publika neusmiljena. Tudi zobje krize in tržna logika v kulturi ne izbirata žrte\ m \s,ik dan hudič vzame k sebi v naročje tudi kakšnega kulturnega podjetnika s socialističnimi, planskogospodarskimi nazori trženja <) kiutosti tržnega rivalstva ter o znojnih m nehvaležnih podjetjih kulturnih managerjev obenem, pripovedujejo V anekdotah redni ali \s,i| občasni obisko\alci kulturnih rajanj, /godilo se mi ie. nemalo tega, da sem bil v Cerkljah, na koncertu Miladoj-ke vouneed in Hovvitzer, priča nasilnega obračunavanja z nastopajočimi. Štrene poteka koncerta je zmešal do ročka netoleranten državljan, ki seje nekako izmuznil očem organizatorjev ter vrgel z odra fingiranega pevca Hovvitzer, kitarista, oznojene-ga od ostrega koncertiranja, pa porinil med zvočnike. Koncert je bil končan. Tukidid bi dejal, da je bila posredi sreča, ker se je incident zgodil med zadnjo koncertno skladbo in ker je publika videla spontanost dogodka. Organizator, sicer nekoliko razhu-den, ker mu je prosti strelec, kljub vsem pridobljenim dokumentom, pokvaril večer, je ostal relativno miren. Zdel se mi je finančni in moralni zmagovalec. Podatek je, da možakar pozna svoj posel, saj je vedel, kako malo oboževalcev ročka /in mladih nasploh/ je v krajih izven mesta. Neprofitno promocijo rock skupin, ki je pomembna investicija za prihodnost, ker se publika se znanjuje z novim valom glasbe, pokrivajo veliki, dobro obiskani koncerti že uveljavljenih popularnih glasbenikov, ki privabijo ljudi srednjih let, ljudi z denarjem. Drugače rečeno: Dejstvo, da je rockovski koncert Hovvil zei |c\ slabo obiskan in finančno nedonosen, pred rdečimi številkami celotne prireditve varuje uspešen, profitabilen koncert Don Juaha. Kar je pri zgodbi najpresenetljiveje je podatek, da je kulturni manager tržno uspel brez posebno velikega medijskega pompa, se pravi, tiskovnih konferenc in plačanih svetohlin-skih pisunov. Podobno uspešno so raziskovali trg tudi prireditelji etno glasbenih koncertov na Bledu. V gorenjski metropoli smo bili priča, kako se je zaradi neraziskane konfiguracije terena porušil most med bregoma ponudbe in povpraševanja. Prireditev »Ki-selštajn kulturi« je doživela finančni infarkt iz vprašljivih tarnanj po medijih, so bili za izgube krivi vsi drugi kot kulturni zaslužkarji, ki enostavno podjetju po tržni plati niso bili dorasli. V Mladini se je vihravi komentator zarekel, pljuvajoč po sedanjem IS Kranj, da je za pridobitev finančne podpore potrebna desetletna prednajava prireditve. Na tiskovni konferenci kiselštajnske narodne rešitve je bilo celo rečeno, da je vzrok neobiska mladih, ki so jim bili koncerti posvečeni, v društvu CjLG, preko žiro računa, na katerega so prireditelji prejemali finančne dotacije sponzorjev, ker ni delovalo nekaj let. Po vseh izrečenih nesmislih se zdijo vsi argumenti človeku, ki situacijo in razmere podjetništva pozna, kakor debele, pretočene solze za prejšnjim sistemom, kjer se ni vedelo, kot sočno pravijo Srbi, »ko pije, a ko plati«. Kako kratka je logika natolcevanja krivcev po kroju kiselštajn-skih managerjev, je razvidno (skoraj) vsakemu, če bi hoteli organizatorji dobiti finančno dotacijo občine Kranj, bi morali prireditev prijaviti pri OO ZKS. ( e prireditev kljub temu ne bi uspela, se bi krivda prevesila na društvo GLG, privesek ZSMS, ene od frontnih organizacij preživelega, pogorelega sistema. Preklemansko me jezi slovenska lizunska dvoličnost, saj se za izgubljeno floskulo, sanjah o vstopu v Evropo, skriva srednjeveška mračnjaška miselnost planskega gospodarjenja. Očitno je, da je Slovenija že od pamtiveka v Evropi, kar ni vprašljivo, toda način mišljenja, ki ga je treba spremeniti za vstop na trg, je še vedno isti, kot je bil nekoč. Na Zahodu je kulturni management del tržne logike. Če je dobiček vodilo, pogoj za preživetje, potem morajo biti tržni pogoji, publika, reklama, prostor, čas dogodka premerjeni do milimetra. Kdor na izpitu pade, bo napravil prostor drugemu, podjetnej-šemu. Publika ga bo hipoma pozabila, država pa na račun stečaja napolnila svojo blagajno. Ko-neekoncev je projektov s področja kulture, ki jih neposredno podpira denar iz državne blagajne, malo. In še ti so nacionalnega ali večnacionalnega pomena in večjega kalibra. Male ribice za svoj obed nabirajo drobtinice pri sponzorjih... Kulturi je letošnje poletje priso-lilo temeljito lekcijo o tržnem kulturnem managementu, kar vsekakor ne pomeni, da trg odreka narodu kulturo. Nikakor. Narodu pripada takšna kultura, kakršno uspejo kulturni podjetniki novačiti, glede na čas, prostor, kupno moč, pogostnost prireditev. Ali si bomo ogledovali Slake, etno glasbenike, noreli ob zvokih Nicka Ca-vea ali zadrževali dih v gledališču, odloča konzument sam. Kulturni manager pa naj nas prepriča in vpliva na našo odločitev. Kdor nas bo privabil v velikem številu na svojo prireditev, se mu ne bo potrebno bati rdečih cifer in stradeža. Dr. Cene Avguštin Gorenjska mesta Oris zgodovinsko-urbanističnega in arhitekturnega razvoja v srednjem veku in v dobi renesanse. Sklenjenost naselbinske zasnove sega pri večini gorenjskih mest daleč nazaj - v zgodovinsko, predzgodo-vinsko ali celo prazgodovinsko dobo. Tako moremo npr. naselitev na skalnatem pomolu, na katerem stoji današnji Kranj, zasledovati v ilirsko in rimsko obdobje. Tudi prazgodovinske in antične najdbe na območju Kamnika govorijo o zgodnji poselitvi tega prostora. Iz starega patrocinija cerkve v Radovljici (sv. Peter) in najdb v bližnjem Predtrgu bi mogli sklepati na obstoj nekega naselja v današnjem mestnem okolišu že v antični dobi. Prvotni sedež freisinške posesti na škofjeloškem ozemlju je bila Stara Loka, vendar smemo domnevati, da se je že kmalu po darovnici iz leta 973 pojavila na vzpetini Krancelj freisin-ška utrdba, ki je s*prva varovala pot skozi Poljansko dolino proti Italiji, kasneje pa tudi mesto, ki je zraslo ob tej pomembni komunikaciji. Tudi srednjeveški Kamnik se je začel razvijati okrog leta 1000 ob vznožju Starega oziroma Malega gradu na križišču poti, ki so vodile čez Černivec na Koroško oz. skozi Tuhinjsko dolino na Štajersko. Tržič je naslednik starega tržnega naselja pod Ljubeljem (Forum in Lubelino), ki je bil v 13. stoletju v lasti samostana v Stični. Po izročilu naj bi ljubeljski trg zasul plaz, naselje pa naj bi prenesli v dolino, kjer se je ob sotočju Bistrice in Moščenika najkasneje v 14. stoletju ("Mercato nouo", 1337) začel razvijati današnji Tržič. Vsekakor so bile prometne poti, po katerih se je že od nekdaj razvijala trgovina na daljavo, važen pobudnik razvoja tržnih naselij. Tudi na Gorenjskem, razen za Radovljico, ugotavljamo za vsa ostala mesta izjemno ugoden prometni položaj. Kranj se razvije ob stičišču poti, ki se s karavanških prelazov usmerjajo preko Save, Škofja Loka ob stičišču dveh dolin oziroma ob cesti, ki vodi na Primorsko in v Italijo, Kamnik ob poteh, ki vezeta Gorenjsko s Koroško oziroma Štajersko, Tržič ob cesti, ki pelje preko prelaza Ljubelj na Koroško. Radovljica se je sicer naslonila na pot, ki je povezovala važno železarsko območje pod Jelovico z ostalo Gorenjsko, toda pri tem se je odmaknila od deželne ceste, ki je severo-zahodno od mesta prečila gorenjsko ravnino, kar je usodno vplivalo na kasnejši razvoj naselbine. Prometna lega gorenjskih mest se je v glavnem ujemala tudi z njihovim obrambnim položajem. O tem nam govori strateško izvrstno izbrana lokacija Kranja na skalnatem pomolu ob izlivu Kokre v Savo ali škofje Loke na kamniti ploščadi ob sotočju Selške in Poljanske Sore, Tržiča na ozkem jeziku zemlje nad reko Bistrico in potokom Moščenikom, Radovljice na peščenem pomolu med dolino Save in Suhe in končno Kamnika ob sotočju Nevljice in Kamniške Bistrice Tržni prostor Tržna dejavnost se je v teh naseljih začela razvijati še pred formalnim nastankom trgov in mest. Kot poudarja Fran Zvvit-ter (K predzgodovini mest in meščanstva na starokarantan-skih tleh, ZČ, VI, VII), dopuščajo viri možnost, da je v teh krajih, ki so postali kasneje pomembne meščanske naselbine, že v tem času poleg potujočih trgovcev živelo nekaj stalnih prebivalcev, ki so se preživljali z obrtjo in trgovino. Tako srednjeveško naselje je imelo navadno tudi tržni prostor, kjer so bili letni sejmi in kjer so trgovali oziroma zamenjavali blago. Vendar moramo poudariti, da se ta prvotna srednjeveška tržna naselja tako po svojem družbeno-pravnem kot po naselbinsko oblikovnem značaju še ne morejo primerjati s tržnimi oziroma meščanskimi naselbinami, ki so se razvile kasneje. Kar se tiče izbire prostora za trgovanje so se omenjene zgodnje oblike tržne dejavnosti naslonile na bližino cerkve ali gradu. Tako npr. v Kranju na župno cerkev, v Radovljici na cerkev in bližnji grad, v Škofji Loki na podnožje grajskega hriba, v Tržiču na grad Neuha-us in v Kamniku na Mali grad. Za Kamnik imamo celo sporočeno ime Stari trg, ki leži ob severovzhodnem vznožju malo-grajske vzpetine. Tudi cesarska ustanovna listina za trg v Tržiču iz leta 1492 omenja staro tržno tradicijo naselja. Meščanska kolonizacija je zajela mestne teritorije Kamnika, Kranja in Škofje Loke skoraj gotovo že konec 12. ali vsaj v zgodnjem 13. stoletju. Tako se Kamnik omenja kot trg že v listini, ki je mogla nastati med leti 1188 in 1204, meščani se omenjajo I. 1229, mesto pa I. 1267. O kranjskih meščanih nam govori listina iz leta 1221, s prvo omembo mesta pa se srečamo I. 1256. Ime trg (forum) nam je za Škofjo Loko sporočeno v listini iz. leta 1248, ime mesta (oppidum) pa I. 1274. Radovljica se kot trg pojavi v virih v I. četrtini 14. stoletja (1320), mestne pravice pa si pridobi med I. 1473 - 1478 (F. Gestrin). Tržna ustanovna listina Tržiča nosi letnico 1492. Prvotno podložniško zemljo je fevdalec oziroma ustanovitelj mesta razdelil med nove naseljence, obrtnike in trgovce na enakomerne zemljiške delce, ki so zagotavljali meščanom mož- nost gradnje njihovih stanovanjskih hiš, delavniških prostorov, gospodarskih poslopij in ureditve, vrtov. Del zemljišč je ostal prihranjen za potrebe mesta, njegove prometne mreže, obrambnih naprav, cerkve in plemstva. Hrbtenico urbanistične zasnove mesta je predstavljal tržni prostor, ki se je pri gorenjskih mestih navezoval na skozi naselje potekajočo pot. Tako npr. trg v Kamniku še danes spominja na razširjeno cesto. Tržni prostor v obliki razširjene ceste se je razvil že v 12. stoletju (npr. Beljak). Na podlagi te ugotovitve lahko uvrstimo Kamnik med mesta z najstarejšo tlorisno zasnovo tržnega prostora. Podobno, le v širino manj razvito tlorisno obliko tržnega prostora, kot jo pozna Kamnik, opažamo tudi v Tržiču, vendar le-ta ni rezultat starejšega izvora, temveč posebnih morfoloških predpogojev tamkajšnjega zemljišča. Po letu 1200 se v Srednji Evropi vedno bolj uveljavljajo pravilne pravokotne zasnove tržnega prostora. Nekakšen prehod med staro in novo obliko predstavljata trga v Škofji Loki in Radovljici, katerih pravokotni zasnovi se na enem koncu lijakasto zožujeta. Enega največjih in najbolj pravilno oblikovanih pravokotnih trgov na Slovenskem pa predstavlja Glavni trg v Kranju. Kljub nekaterim tlorisnim razlikam so tržni prostori gorenj- Glavni trg v Tržiču okrog l. 1923 čevali z zidanimi loki. Med gorenjskimi mesti je imel samo Kranj dovolj širok pomol, da sta se na njem lahko razvili dve gospodarski prometnici in tako skupaj s podolžno usmerjenim tržnim prostorom in vpadno ulico izoblikovali t.i. paralelni, vzporedni sistem komunikacij, ki se v tako čisti obliki ne pojavlja v nobenem mestu v Sloveniji. V Škofji Loki najdemo prometno vzporednico le ob vznožju gradu, v Tržiču ob potoku Moščenik in v Kamniku ob frančiškanski cerkvi. Vendar je Kamnik oblikoval svoj paralelni sistem komunikacij bo tuhinjski vpadnici, kjer je gosto mestno tkivo potrebovalo dovolj zmogljivo prometno mrežo. Radovljici ozek pomol ni dovoljeval, da bi ob tržni si-metrali nastala še gospodarska vzporednica. Da bi povezali dvoriščne dele hiš z osrednjo prometnico, so meščani v oste-nje trga na gosto posejali vrsto ožjih in širših prehodov, tako da sta običajno dve hiši imeli skupen dohod h gospodarskim poslopjem. Pri tem je meščanom dobro služila tudi obzidna pot, ki pa je seveda tako kot v drugih mestih, v prvi vrsti skrbela za nemoten dohod k obrambnim napravam. Spodnji trg - Lontrg v Škofji Loki pred prvo svetovno vojno Glavni trg v Kamniku pred pno svetovno vojno skih mest položeni v mestno tkivo na izrazito podolžen, longitudinalen način. Podolžnost mestne zasnove pa ni pogojena samo s smerjo osrednje komunikacije, temveč je odvisna tudi od podolžne oblike terena, t.j. pomola, na katerem so se ta mesta razvila. Izjema je Kani nik, kjer se je zaradi manj utesnjenih terenskih razmer in posebnih prometnih predpogojev začela oblikovati središčno koncipirana naselbinska forma. Nosilec te centralno orientirane tlorisne oblike je predvsem krak ceste, ki vodi v Tuhinjsko dolino in se skoraj v pravem kotu navezuje na glavno tržno komunikacijo. Urbanizacija tega kraka je preusnie rila prvotno longitudinalnost naselja v širino in tako ustvari la nov tip mestne aglomeracije, ki se po svoji tlorisni zasnovi približuje kvadratu in ki s svojo široko gmoto kot nekakšna pregrada zapira dolmo. Gospodarske poti Poseben člen v sistemu mestnega prometa so v srednjem veku predstavljale gospodarske poti, ki so se razvile vzporedno s tržnim prostorom oziroma vanj pritekajočimi vpadnimi ulicami. Skrbele so za povezavo med glavno tržno simetralo in gospodarskimi poslopji o/iro iiki dvorišči meščanskih hiš. Med obema komunikacijama so tekle prečne ulice pa tudi nekoliko ožji prehodi, ki so jih pogosto nadzidavali ali jih oja Naraščanje prebivalstva v mestih, še posebej v času turških vpadov, je vodila k postopni urbanizaciji gospodarskih poti in dohodov do njih. Ostenja teh prometnic so se polnila z novimi stavbami in tako so se rojevale nOve ulice. Ob vedno večji gostoti hiš in zazidavi vseh možnih prostih površin so se s pojavom veže kot nove hišne komunikacije začeli nekdanji dohodi h gospodarskim poslopjem preusmerjati tudi skozi pritličja stanovanjskih stavb Škofja Loka, ki razen nekoliko zakrnele paralele pod grajskim hribom ni imela na območju prvotnega srednjeveškega Zgornjega trga na voljo nobenih razpoložljivih zemljišč /a /graditev dodatnih stanovanjskih enot, je podobno kot npr. Ljubljana Novi trg ustvarila svoj Spodnji trg - Lontrg, ki je povsem novo, z zgornjim mestnim pomolom vzporedno položeno naselje. (' asa nastanka obrambnih naprav v gorenjskih mestih zaenkrat ni mogoče natančen je opredeliti. Skoraj gotovo so bi la mesta utrjena zelo zgodaj, saj je strateški pomen igral pri nastanku mestnih naselbin na Kranjskem pomembno vlogo. / ustanavljanjem mest so se po načelu, da je dobro utrjeno me sto najmočnejša trdnjava, skušali lako deželni kne/i kol ostali fevdalci utrditi oblasl v po krajini. Prav zato so bile obrambne naprave važen del privilegijev, ki so jih fevdalci podeljevali svojim mestnim naselbinam (Prim. B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda II, Ljubljana 1965). Od 14. stoletja dalje se vedno pogosteje srečujemo z omembami obrambnih naprav tudi v gorenjskih mestih. Pri tem moramo poudariti pomembno vlogo gradu pri oblikovanju mestne fortifikacije, še posebej v Škofji Loki, Kamniku in Radovljici. Pomembno vlogo pa je mestno obzidje odigralo tudi pri oblikovanju mestnih vedut gorenjskih mest, saj je skupaj z gradom, s cerkvenimi stolpi in gmoto meščanskih hiš veliko prispevalo k njihovi plastični podobi in kompozicijski dognanosti. Meščanska arhitektura Na enakomerne delce razdeljenem mestnem zemljišču so si novi meščanski prišleki - obrtniki in trgovci-postavili svoja domovanja in uredili vrtove. Nobenega dvoma ni, da so bile prvotne stanovanjske hiše v mestu lesene, s čeli obrnjene proti cesti in krite z dvokapno streho. Tudi tloris meščanskega doma je bil v zgodnji razvojni fazi zelo preprost. Enoten prostor, v katerem so se povezovali delavniški in skladiščni prostori, je zapolnjeval celo pritličje, vhod pa je bil v začetku običajno pomaknjen na sredo fasade. Lesene stopnice so vodile v prvo nadstropje, ki so ga izpolnjevali bivalni prostor, odprto ognjišče in shramba. Dokler so dvoriščem meščanskih stavb zagotavljale dostop gospodarske poti, ki so tekle v ozadju hiš, ali posebni dohodi oziroma prehodi, speljani med hišami, je bila veža bolj ali manj lahko pogrešljiv prostorski člen v arhitekturi hiše. Ko pa so se gospodarske poti zapolnile z novimi stavbami ali so prehode med hišami zaprle razširjene hišne fasade, je veža prevzela vlogo hišne komunikacije in po njej je pogosto tudi stekla zveza med cesto oziroma trgom in hišnimi dvorišči. Diferenciacija hišnega tlorisa v pritličju je vplivala tudi na prostorsko preureditev prvega nadstropja, Nad vežo se je pojavila mala soba ali kamra, s čimer je bil nekdanji enotni bivalni prostor razdeljen na dva dela. Razmerje med obema prostoroma je bilo tako kot v pritličju 1:3. Število oken se je zaradi dodatne prostorske celice povečalo na tri in iz dvoosne fasade se je na ta način razvila fasada na tri osi. Najkasneje v drugi polovici 15. stoletja seje iz veže v prvem nadstropju začel prostorsko osamosvajati tudi ognjiščni prostor in se razvil v kuhinjo. Z nastopom renesanse nastajajo velike spremembe tudi na zunanjščini meščanskih stavb. Hiše se s svojo širšo stranjo obrnejo proti cesti, pri čemer izginejo presledki, ki so nekdaj zaradi odtoka deževnice z dvo-kapnih streh delili posamezne hiše. Ta sprememba je v veliki meri vplivala na prostorski značaj ulic in trgov, še posebej ko se je dvignila višina posameznih hiš. Nekdanji strogo funkcionalni značaj meščanskih hiš se je v 16. stol. in 17. stoletju močno obogatil z dekorativnimi elementi. Zid je prevladal nad lesom, namesto nekdanjih skromnih vhodnih in okenskih odprtin so se pojavili kamnoseško obdelani, s pozno; gotskimi oziroma renesančnimi oblikovnimi elementi okrašen' portali in okna, lesene mostov-že so nadomestili po italijanskih vzorih zidani arkadni hodniki, ki so z loki in stebriči oklenili hišna dvorišča, fasade so razgibali nadstropni porno'' ali ogelni stolpiči oziroma jih poživile slikarske in plastične dekoracije. Spomeniki meščanske arhitekture in urbanizma na Gorenjskem po svoji ohranjenosti 'n kvaliteti daleč presegajo regionalni okvir in sodijo med najpomembnejše priče naše nacMO-nalne urbanske kulture. Pf! tem je treba poudariti skoraj neprekinjeno naselbinsko kontinuiteto posameznih mestnih aglomeracij ter ohranjenost nI1' hovih tlorisnih, prostorskih W vedutnih sestavov. ^ obrambne naprave gorenjskih mest so med najbolj ohranjeni; mi na Slovenskem. Nekateri elementi mestne utrditve sodijo med prave raritete, kot je npr-' hišami nadzidan mestni jarek v Radovljici itd. Tako kot na področju urbanrZ' ma so tudi k oblikovanju "n razvoju meščanske arhitektu^ na Slovenskem gorenjska rne sta prispevala pomemben d lež. Tako se v tem prostoru src Čamo z najstarejšimi Pr'nie^ razvoja meščanske hiše, dalje . odličnimi spomeniki renesa čne stanovanjske kulture m izrednim bogastvom dekOfS ' nih členov iz te dobe, kot kamniti portali, okenski okvi • slikane fasade, ogelni hi n^ stropni pomoli, arkadni dvor' čni hodniki, odlični interier' najrazličnejšimi oblikami kov, lesenih rezljanih stropo -opažev itd. . V vsej našteti raznolikosti ob|^ se lastna ustvarjalna sila "-n, pleta z vplivi severa in Ju^ kar daje tem spomenikom bolj bogat in slikovit značaj- obo- Ve( podatkov o naslovni temi vsebujejo naslednja dela Kamnik 0 i Ce\x, Kamniški mestni obrambni jarek. Kamniški 'bornih KZ/£• . Umetnostni vzponi In upadi kamniškega mesta, Kamnik 1229-1979. ** nik I9H5 2m 45. 1992, 3 Škofja l oku . /\C- C. Avguštin. Skotju Loka, Kulturni in naravni spomeniki Slovanu /ek 151, Ljubljana iš>ks . t^7? 1»Bla/mk. Okolja 1 oka m loško gospostvo ^71 |K(M . Skolja l-l ,«j72 i Planina. Skons Loka i Poljansko in Sellko dolino Škofja I ow /vt- H Reisp Školjeloški grad. Kulturni in naiavm spomeniki SlovcniJ /ek I M). I luMJana ll>K4 F. Slukl. Knjiga hiš \ Škofji Loki I. ll)K2. II \9H4 TriBi slo***!*' C Avguitin, Triič in okolica. Kulturni in naravni \pomeniht ■ zvezek 73. Ljubljana 1970 V, kragl. Zgodovinski drobci tupnije Triič, Triič / V »A PIZZA DELOVni ČAS: VSAK DAM OD 830 - 2200 NEDELJA OD U 00 - 2200 dNORanna tfALLo PIZZA DELOVNI CAS: VSAK DAM OD 850 - 2200 NEDELJA OD li00 - 2200 IZJAVA TEDNA Natezalnica in mučilnica Naš parlament je divota: o čemerkoli že razpravljajo, ob vsem se zatakne. Manevriranja ni ne konca ne kraja in tako ga ni bilo tudi ob slavnem sredinem zasedanju, prvem zasedanju po počitnicah, ki smo ga tako težko pričakovali. Napovedovalci radia so šli še tako daleč, da so ob napovedih sredine-'jj^SrS^^m g^K 9a zasedanju celo šteli ure kot: ...»dragi T^T /3 jBp poslušalci, do skupne seje vseh zborov II ^^l^^r ^ rePUD'iške skupščine je še natanko 16 Tresla se je gora in rodila - parlamentarna miš! Bilo je še slabše, kot so napovedovali pesimisti. Če vrlim poslancem ni bilo kaj prav, so kar hodili iz dvorane in zapuščali zasedanje. Predsednik skupščine dr. France Bučar je povedal svoje lastno mnenje: »Imam osebni vtis, da velik del opozicije sploh ne želi volitev. Če volilni zakon ne bo sprejet, bom razpisal volitve po starih predpisih. Je pa bilo zasedanje eno samo NATEZANJE IN MUČENJE...« • D. S. Kolektiv Radia Kranj o razmerah v Radiu MOČ POLITIKE IN POPOLNA NEMOČ KOLEKTIVA Kranj, 10. septembra - Zaposleni na kranjskem Radiu pravijo, da se zavedajo, da razkrivanje vseh nepravilnosti škodijo temu mediju, vendar so postale razmere nevzdržne. Nobenih aktov in ne organov upravljanja. Rešitev je v javnem razpisu in v soodločanju kolektiva. Na novinarski konferenci, naj bi ga sploh sklical. Kot je ki jo je slical kolektiv kranjskega Radia, so v. d. odgovornega in glavnega urednika Vine Bešter, predsednica sindikata Radia in predsednik zbora delavcev novinarje obvestili o številnih problemih radijskega kolektiva Na željo navzočih se le konference udeležil tudi v.d. direktor Radia Peter To-mazin Radio Kranj z desetimi zaposlenimi, med katerimi sta samo dva novinarja, oddaja enajst ur dnevno, ustanovila pa ga je občinska konferenca SZDL. Potem so bile ustanoviteljske pravice prenesene na skupščino občino Kranj, ki 'ma v lasti tudi prostore, v katerih oddaja Radio. Radio Kranj je še vedno v ustanavljanju in nima ne organa upravljanja in ne programskega sveta, kar bi po veljavnem zakonu o obveščanju na vsak način moral imeti. Druž benopolitični zbor občine se Je sicer dogovoril za program ski svet, vendar se ta sploh ni sestal, kajti nihče ne ve, kdo dejal Vine Bešter, razen »samoupravnega« statuta in pravilnika o delovnem času ni go vora o kakšnih drugih aktih v firmi. Zaposleni imajo samo začasne odločbe, ki se stalno spreminjajo. Radio je tri mesece oddajal brez glavnega in odgovornega urednika, saj se je vršilstvo dolžnosti, ki lahko traja le eno leto, že izteklo. Radio živi le od lastne komercialne dejavnosti: od izvršnega sveta so iz proračuna dobili 100 tisoč tolarjev, kar je v primerjavi s stroški zane marljiva vsota. »Finančno smo torej povsem neodvisni, kadrovsko pa očitno odvisni od vsakršne politike,« je dejal Vi ne Bešter. Radio nima ne poslovnega plana, ne raziskave tržišča; vsakršna resna konkurenca, ki bi se pojavila, bi bila lahko usodna. O vsem tem so zaposleni obvestili izvršni svet; med drugim so predstavnike izvršnega sveta tudi obvestili, da so v.d. direktorju Petru To mazinu izrekli nezaupnico. Kolektiv pravi, da s strani direk torja doživljajo pritiske, da imajo občutek, da si direktor sploh ne želi ustanovitve Ra dia in da je namenoma nasta vljal »dvojnike«, da bi z delovnega mesta »izrinil« redno za poslene, da ni nikomur zaupal, zdaj pa kolektiv njemu ne zaupa več... Tehnična oprema je poseben problem, saj jim ni od marca uspelo dobaviti re zervnih delov za tehniko, saj direktor ne odobri nobenega nakupa več. Kolektiv je poklical tudi inšpekcijo dela, ki je ugotovila, da sklep o ustanovitvi Radia ni v skladu z zakonom o javnem obveščanju, da programskega sveta ni, da bi bil direktor lahko zakoniti v.d. le do konca lanskega leta, da ni splošnih aktov, da ni sistemizacije delovnih mest, da se za izračun plač uporablja stalno se spreminjajoč točkovni sistem itd. • I). Sedej NOVO V KINU___,_ Mestni fantje, vestem komedija Meh, Phil in Ed so tri|e prijatelji v zgodnjih štiridesetih letih ki se spoprijemalo z resnico o življenju, ljubezni, zakonskih zvezah. Kane farni Ker so skupaj odrasli, so doživeli veliko skupnih letovanj m tu "stičnih avantur Ko spoznaio, da potrebujejo nove izkušnje, močnejše in realnejše od vseh dosedanjih, se odločilo za pot na rane v Novi Meksiko Tam morajo, skupai z ostalimi turisti avanturisti. Pospremiti čredo dvestotih govedi do ranča v Coloradu Skupino vodi Curtv, "zadnji kavboj starega kova" Turistično potovanie, po smrti Curlvja in odhoda ostalih dveh, preneha biti zabavno, ponudi Pa se priložnost trem mestnim fantom, da dokažejo sebi in ostalim, kako lahko preživijo surove življenjske izzive Mladost je nekaj, kar imajo samo mladi in kar cenijo samo starejši... (Agnar Nvkle) ŽUPANOV TENIŠKI KRST Predsednik velesovske krajevne skupnosti Franci Čebulj je "kriv", da je moral kranjski župan inž. Vitomir Gros v nedeljo prvič v življenju na teniško igrišče. Župana sicer nista odigrala dvoboja, ampak sta preko mreže udarila le nekaj žogic, čeprav je po ognjevitem slačenju suknjičev in od-vezovanju kravat zgledalo, da bo šlo za obračun na nož. Župan Gros je v opravičilo pove- politiki. Navdušena tenisača sta vsaj včasih bila dr. Ciril Ribičič in Emil Milan Pintar. V skrajni sili pa bi bil to lahko tudi premier dr. Janez Drno- dal, da bo prvič na teniškem igrišču Nič ne de. Če ga bo popadla teniška žilica, bo v splošni teniški evforiji lahko dobil učitelje. Tudi med kolegi všek, ki mu imata gospod Gros in Liberalna stranka mar sikaj povedati, na teniškem igrišču pa bi bil mogoče dialog lažji. • J. K., slike J. Ci-Kler ALPSKI KVINTET V 26. LETO Z NOVO PEVKO V soboto, 3 oktobra 1992, bo v Festivalni dvorani na Bledu na koncertu s posebnimi gosti sloviti ALPSKI KVINTET proslavil 25 obletnico Med pokrovitelji prireditve, za katero so že na vo Ijo vstopnice v turistični poslovalnici Kompasa na Bledu, so po leg Gorenjskega glasa še Slovenske novice, Radio Triglav Jese niče, Casino Bled in Kmetijska zadruga Goriška brda Dobrovo. Ob jubileju zastavlja Alpski kvintet bralcem Gorenjskega glasa naslednje vprašanje: Kdo je naša nova pevka? Izmed pravilnih odgovorov, ki jih pošljite na Gorenjski glas do 25. 9. 1992. bomo izžrebali 3 kasete Alpskega kvinteta. PREBERITE AKROBATSKO LETALO NA SKEDNJU REZBAR SAMEC PONUDIL SVOJE ZNANJE MLADIM NAŠ IZLET TV KRIŽANKA Vreme Vremenoslovci nam za konec tedna napovedujejo suho vreme, s temperaturami med 23 do 28 stopinjami Celzija. Polna Luna bo 12. septembra ob 13. uri in 17 minut. 11. septembra bo vzšlo Sonce ob 5.35 minut, zašlo pa ob 18. uri in 21 minut. Dan bo dolg 12 ur in 46 minut. Kadar se Luna spremeni med 2. in 4. uro, bo mrzlo in deževno vreme - pravi Herschlov vremenski ključ. Vsi ti časi so srednjeevropski, zato je treba do 27. septembra dodati še eno uro. ROŽE NAGELJNE KRADEJO, MAR NE? Pravijo, da moraš rožo ukrasti, da ti dobro uspeva. Prav, pravi Angelca Mulej iz Bodešč iz Bodešč pri Ribnem, toda ukrade naj vršiček, ne pa cele lončnice s posodo vred. Kar s kombijem so prišli ponoči in odpeljali enkrat fuksije, več kot meter visoke, krasne, letos pa gorenjske nageljne. Eden in isti je moral biti, razmišlja Angelca, čez dan si jih je ogledal, sredi noči pa prišel ponje. Saj ji ne manjka rož, prav nič se ne pozna, da bi bila kakšna manj, toda rože, ki jih leta in leta vzgajaš, spremljaš njihovo rast, ti prirastejo k srcu, malo drugače kot enoletnice. In Angelci se zdi, da ji od takrat, ko so ji odpeljali vse štiri zaboje fuksij, le-te ne uspevajo več. Kdo ve zakaj? "Rože moraš imeti rad, potem ti uspevajo," pove tudi Angelca, ki po rožah slovi daleč naokrog. Ko je vso hišo "oblekla" v rože, so se nekatere gospodinje v vasi obregale, češ kaj pa je to treba, toliko dela in časa ti vzame. Čez dve leti ni bilo v vasi hiše, ki bi bila brez rož. Lep zgled je dala in vesela je. Čisto drugačna vas je zdaj, kot bi imela drugo, lepšo dušo, se ji zdi. Pen-zion ima Angelca in gostje prihajajo od vsepovsod, skoraj nihče pa se ne vrača brez vršička kakšne njenih rož. Okna, balkoni so polni bršlink, pelargonij, gorenjskih nageljnov, veliki, košati asparagusi skoraj povsem zakrivajo vhode, lonček pri lončku je na tleh ob hiši. Ni malo dela z njimi, je pa zato večje veselje. Pa znati moraš! Angelca svoje rože gnoji s kurjim gnojem. Kurjeke da v sod, jih popari, potem pa pusti, da ta voda zavre. Z njo potem zaliva in s postano deževnico. Pa z ljubeznijo seveda. Angelca je je polna. Na vsakem koraku je to videti. • D. Dolenc Izžrebali smo kupone s čepic Gorenjskega glasa KDO IMA SREČNO ČEPICO Minulo nedeljo je Gorenjski glas v sodelovanju s Turističnim društvom Tržič popestril 25. jubilejno Šuštarsko nedeljo s priljubljenimi čepicami. Vsaka čepica je hkrati srečka - oštevilčene ku-pončke smo zavrteli v našem bobnu za žrebanje in kdor ima čepico, s katero od naslednjih številk, naj pohiti po nagrado: 08545; 02147; 00947 ; 07098: 10372; /nagrada: otroške kotalke/ 08801: 00464; 00953; 08953; 03079; 05917; /nagrada: avtomobilski modelček BBurago - modelčke Bburago sicer lahko kupite pri Podjetju HRIBAR & OTROCI d.o.o. Kranj, vsak kupec modelčka na Suštarskem semnju pa je brezplačno prejel tudi nagradno če picol/ 00442; 02099; 06189; 08273; 08934: 03087; 05894; 0845; 01093; 09998; /nagrada: bombažna kapa Gorenjskega glasa/ 02872; 06417; 08954; 01473; 02400; 08275; 05731; 09064; /nagrada: knjiga/ Najvažnejše: kako do nagrade, če imate čepice, s katere je bil iz žreban kupon z isto številko? S čepico se čimprej oglasite v tajništvu Gorenjskega glasa na Bleivveisovi 16 v Kranju - to še posebej velja, če je Vaša nagrada avtomobilski modelček ali kotalke, ker teh nagrad ne pošiljamo po pošti. Ostali nagrajenci pa lahko čepico s srečno številko pošljete na naš naslov (Gorenjski glas. 64000 Kranj) in skupaj s čepico Vam bomo poslali nagrado: bombažno kapo Gorenjskega glasa oziroma knjižno nagrado. Že na Suštarskem semnju v nedeljo pa smo nagradili vse lastnike čepic s številkami, ki se končujejo na 999, 000 in 001 - tudi s teh čepic so kupončki romali v boben za finalno žrebanje. IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVCAN PETEK, 11. septembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.45 Teletekst TV Slovenija 10.00 Video strani 10.10 Smrkci, ameriška risana serija 10.30 M Matičetov: Zverinice iz Rezije, ponovitev lutkovne igrice 10.50 Po sledeh napredka, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 14.15 Video strani 14.20 Umetniški večer, ponovitev: Na sledi besed 16.20 Made in Slovenija, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 18.15 Trnuljčica, lutkovna igrica 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Forum 20.26 EPP 20.30 J Mortimer: Odloženi raj, angleška nadaljevanka 21.10 EPP 21.25 Oči kritike 22.15 TV Dnevnik 22.45 Sova 22.45 Roseanne, ameriška nanizanka 23.15 Druga stran paradiža, avstralsko-britansko-novoze-landska nadaljevanka 0.10 Očim, francoski barvni film 2.10 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.25 Sova, ponovitev - Dragi John, ameriška nanizanka; Druga stran paradiža, avstralsko-britan-sko-novozelandska nadaljevanka 19.00 Jazz in blues 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Gozdarska koča Fal-kenau, nemška nadaljevanka 20.30 Slovenski magazin 21.00 Studio Ci-ty 22.30 Koncert Irene Grafenauer in Marie Graff 0.10 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Živeti kot ves svet, dokumentarna oddaja za mla de 10.00 Poročila 10.05 Dobro jutro. Hrvaška 12.00 Poročila 12.05 Murp-hy Brovvn, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 12.30 Jutro-fon 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poročila 13.50 Grad na soncu, ponovitev francoske nadaljevanke 1440 The big blue, oddaja za Un profor 15.05 Nonni in Manni, nemško-avstrijsko španska nadaljevan ka 16.00 Poročila 16.10 Poletni šol ski program 17.10 Bangkok Hilton, ameriško avstralska nadaljevanka 18.00 Poročila 18.05 Morje 18.35 Santa Barbara, ameriška nadalje vanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Predstavljamo vam finalistke za Miss Hrvaške 20.20 16 V 16 21.10 Poslovni klub 21.55 Ekran brez okvirja 23.00 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v nemščini 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Horo skop 0.10 Poročila 0.30 V družbi volkov, angleški film 2.00 Poročila 2 05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 18.20 Video strani 18.39 Pika in ti hotapci, ponovitev avstralskega animiranega filma 19.30 Dnevnik 20.00 Igra, niz in zmaga, angleška barvna nadaljevanka 21.05 Hiša na prodaj, humoristična nanizanka 21.35 Vox 22.10 V avtobusu, humo ristična nanizanka 22.35 Gardijada 2.35 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Dekle z naslovnice mo ra umreti, ponovitev ameriškega filma 12.05 A Shop 12.20 Video strani 18.45 A Shop 19.00 Napoved sporeda. Vreme 19.02 Kult ura, po novitev 19.45 A Shop 20.00 Risanke 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Vreme 20.32 Sante, ameriški film 22.10 Vreme 22.12 Po ročila v angleščini 22.30 Dnevno-in-formativni program 22.45 A Shop 23.00 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program čas v sliki 9.05 Heidi in Erni, ponovitev 9.30 Ruščina 10.00 Mi 10.30 Usoda Jac kie O , ponovitev ameriške nadalje vanke 12.10 Video razglednica 12.15 Domače reportaže 13.00 čas SLOVENIJA 1 Očim, francoski barvni film Remi si mora na pragu tridesetih priznati, da v življenju ni še ničesar dosegel Preživlja se kot pianist z igranjem v nočnem lokalu, edina svetla točka v njegovem življenju pa je lepa ljubica Martine. Ko se de kle smrtno ponesreči, se Remi jev svet sesuje kot hišica iz kart. Martinini hčerki Marion mora sporočiti žalostno novico in ji pomagati v hudih trenutkih, sočasno pa išče novo službo, saj ga je lastnik lokala postavil na cesto. Marion noče živeti pri svojem očetu, in Remi ji mora obljubiti, da bo zanjo skrbel. On njene prijateljice poučuje klavir, ona pa z varovanjem otrok zasluži nekaj dodatnega denarja Čeprav morata premagovati številne teža ve, sta srečna. Remi izkazuje Marion očetovsko ljubezen. MENJALNICA D-D Publikum KRANJ na Bleivveisovi 16 Informacije o menjalnih tečajih, rezervacije: (064) 217-960 218-463 v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja 13.35 Bosonoga v postelji, serija 14.30 Dirkači, ameriški film, i.: Kirk Douglas, Bella Darvi, Gilbert Ro-land, Cesar Romero 16.00 Jaz in ti 16.25 Sama skozi divjino 16.50 Jaz in ti - Počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Otok sanj: Dvoj čici na življenje in smrt 19.22 Zna nje danes 19.30 Čas v sliki 1953 Vreme 20.00 Šport 20.15 Primer za dva Kupljivi gospodje 21.25 Pogle di s strani 21.35 Vetrnjak, francoski film 23.20 šport 23.50 Alien - Osmi potnik, britanska grozljivka 1.40 Po ročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 6.30 Tenis US open 8.30 Vremen ska panorama 14.45 1000 mojstro vin 14.55 Leksikon umetnikov 15.00 Tenis: US Open 16.05 Branilec ima besedo, nemški film 17.30 Srečanje z naravo 18.00 Družinske vezi: Šah-mat 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lo kalni program 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Look, odda ja o modi 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Mojstrovine: Billv, how did you do it?, dokumentarna oddaja 0.00 American supermarket 0.25 Ljudje v nedeljo, nemški nemi film 1.40 Poročila/1000 mojstrovin 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, EPP 12.00 Glasba, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Kulturna dediščina, Obve stila 14.30 Novice, EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 - Obve stila 16.30 - Novice, EPP 17.00 Lestvica popularnih 40 do 22 ure - RADIO KRANJ 8.00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj da nes (regionalna poročila) 9.20 Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.55 - Pet za pet 12.15 Osmrtnice, zahvale 12 20 Črna kronika 12.55 Pet za pet 13.00 Pesem tedna 14.00 - Go renjska danes 15.30 - Dogodki in odmevi 18.00 - Gorenjska danes jutri 18.20 - Novinarski blok -18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 Nasvidenje RADIO TRŽIČ 16.00 Pozdravljeni 16.10 Obve stila 16.30 - Kaj se dogaja na da našnji petek 17.05 Glasbena de litacija - Eric Clapton 4 del 17.45 Prisluhnite izbrani glasbi 18.50 Kaj pripravljamo za jutri 19.00 -Slovo KINO 11. septembra CENTER amer psih thrill PREVARANA ob 18 in 20 uri STORŽIĆ ital trda erot MUNDIAL 90 ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer akcij kom MESTNI FANTJE ob 18 in 20 uri DUPLICA prem amer akcij film MAŠČEVANJE DVOJČKOV ob 18 in 20 uri KOMENDA amer znan fant grozlj GIMNAZIJCI ATOMSKIH RAVNIC ob 20 uri ĆEŠNJICA hongkon akcij film LOV NA NINJE ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer horror VAMPIRSKI MOTOCIKEL ob 20 uri RADOVUICA amer grozil V ZADNJEM TRENUTKU ob 20 uri Filmska nagradna uganka John Stamos je igral v humoristični seriji Polna hiša. Pravilnih odgovorov na zadnje nagradno vprašanje je bilo zajeten šop, žreb je po dve brezplačni vstopnici - darilo Kino podjetja Kranj - dodelil Mateji Jezeršek, Nova Oseli-ca 5, Sovodenj, in Mateji Zveršen, Srednja vas 59 a, Šenčur. Čestitamo. V ponedeljek prihaja na kranjsko filmsko platno akcijski film Maščevanje dvojčkov. Glavno vlogo v njem igra Belgijec Jean Claude Van Damme, ki se ga gotovo spominjate še iz filma Krvavi šport. V Maščevanju dvojčkov igra dvojno vlogo; enojajčna dvojčka so kmalu po rojstvu ločili, odpeljali na različna konca sveta, združita se spet, ko osvojita zadnji možni črni pas. Eden je "dober", drugi "slab" fant, na koncu, ki je seveda srečen, prevlada dobro. Van Damme je mojster borilne veščine, ki jo je v filmu doslej najboljše zastopal slavni Bruce Lee. Vprašanje za vas: kako se imenuje ta veščina? Odgovore pošljite do 23. septembra na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Mo-še Pijadeja 1 - filmska uganka. Z Domelom v Železnike Imamo že drugega^potnika za zaključni izlet v Železnike, kamor nas vabi podjetje Domel (nekdaj Iskra Elektromotorji). To je Anka NagliČ, ki seje "specializirala" predvsem za poročanje iz domačega kraja. Pridno sodelujte v naši rubriki, morda bo eden od sedežev tudi vaš! OUNI GORILNIKI IN KOTLI svetovno znane firme OERTLI iz ŠVICE že za 46.800 SIT V ceno je vključena tudi strokovna montaža gorilnika. Garancija 12 mesecev, servis zagotovljen. MOŽNOST NAKUPA NA 3 ČEKE. LUMA TRADINC, d.o.o.. naklo. pivka 8 tel./fax: 064/47-372 KMETJE, LASTNIKI GOZDOV! ODKUPUJEMO HLODOVINO IN CELULOZNI LES TER OSTALE GOZDNE S0RTIMENTE POGOJI UGODNI! Vse informacije dobite po tel.: (064) 620-749 ali (064) 621-849, vsak delavnik od 6. do 14. ure. Dobrodelna prireditev v Preddvoru Preddvorski cerkveni pevci so se že 22. avgusta trudili izpeljati dobrodelno prireditev, namenjeno restavraciji cerkvenih orgel. Vendar je dobri dve uri pred začetkom začelo deževati. Kljub dežju pa so se obiskovalci prireditve udeležili v precejšnjem številu. Vsi pokrovitelji pa so bili prireditev pripravljeni ponoviti. Tako so se v nedeljo, 5. septembra, ob 18. uri na šolskem igrišču v Preddvoru ponovno začeli zbirati obiskovalci od vsepovsod. Najprej so lahko prisluhnili ansamblu Gašperji s povezovalcem programa Kondijem Pižornom, ki se je predstavil v vlogi duhovnika, dojenčka in v drugih humorističnih predstavah. Prisluhnili smo tudi tamburaški skupini iz Reteč, pianistu Blažu Mavčiču in instrumentalni skupini Hribernik. Svoje plesno znanje je pokazala otroška folklorna skupina penziona Jagodic in folklorna skupina Sava Kranj. Prisluhnili pa smo tudi harmonikarju Andreju Ažmanu. Pripravili smo še bogat srečelov, srečke so kar puhtele v zrak. Ne samo, da so bile poceni, bile so tudi zelo bogate in lepe nagrade. Razen tega smo pripravili tudi kegljanje za odojka. Glavni pokrovitelj dobrodelne prireditve je bil Gorenjski glas. Omogočili pa sojo tudi: trgovina Vencelj, papirnica Karun, Zavarovalna družba Adriatic in drugi. • Anka Naglic, 7. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor INDIVIDUALNI POUK:kitare, flavte DELAVNICE likovna, lutkovna, plesna TEČAJI: angleščina, pletenje, oblikovanje gline, izkustvene delavnice ® 218-070 TALES V poletni šoli Letošnje počitnice so se zame začele zelo zanimivo. Takoj v začetku julija sem odšla v poletno šolo angleškega jezika v Skofjo Loko. Tu smo poglabljali znanje angleščine in veliko zvedeli tudi o Veliki Britaniji. S strahom in nelagodjem sem odhajala od doma. Nikogar od udeležencev nisem poznala. A moj strah se je razblinil, ko sem spoznala prijazne učitelje, vzgojitelje in novi prijateljici Mašo in Lenko. Skupaj smo bile v sobi, kjer smo v prostem času brale knjige, reševale križanke, pisale razglednice in igrale karte. Tudi pri pouku smo bile skupaj v isti skupini. Takoj na začetku so nas namreč razvrstili v skupine, glede na naše predznanje. Z nami sta bila dva domača in dva tuja učitelja angleščine. Pouk je pote kal dopoldne. Bil je zelo pester in zanimivejši kot v pravi šoli. Veliko smo se pogovarjali, gledali zabavne angleške filme in igrali razne angleške igre. V poseben delovni zvezek pa smo si zapisovali vse, kar smo si zapomnili iz filma. Popoldne je potekalo manj resno. Če je bilo lepo vreme, smo se ukvarjali s športom, če je deževalo, smo gledali filme o Londonu. Zadnji dan so nas peljali na pravi piknik v naravi z žarom in zabavnimi igrami. Se najbolj zabavno pa je bilo zvečer. Spat bi morali že ob desetih, toda ob nočnih urah smo si imeli povedati veliko več kot podnevi. Včasih nismo zaspali vse do treh zjutraj. Seveda smo potem težko vstajali in nemalokrat smo pritekli na zajtrk zadnjo minuto. Kot vsaka šola, se je tudi ta zaključila s pisanjem testov. Malo me je skrbelo, a se je vse izteklo najboljše, prav tako kot sem si želela. S pozdravi in dobrimi željami sem se poslovila od prijatelji"1 seveda z upanjem, da drugo leto spet obiščem poletno šolo v tem ali v kakem drugem kraju. • Katarina Bertoncelj, 7. b r. OS Pre' šernove brigade Železniki MUC Petek, 11. septembra 1992 ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC 13. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS Ta mesec na vrtu Belušna zelena je navadno v prvi polovici septembra toliko dorasla, da jo je potfebno beliti. Med beljenjem ne sme priti svetloba do pecljev belušne zelene, če hočemo, da bodo nežni in okusni. Zato jih* obdamo s primerno snovjo, ki ne prepušča svetlobe. Najbolj se za to obneseta močan ovojni papir (po potrebi v večih plasteh) in valovita lepenka. Rastline tesno povijemo, tako da svetloba tudi pri tleh ne more do zelenja. Na spodnji strani prisu-jemo nekoliko zemlje okoli omota, tako da je svetlobi popolnoma onemogočen dostop v notranjost. Omot spodaj in zgoraj čvrsto povežemo. Strešna lepenka ni uporabna za beljenje zelene, ker bi se zelenjava navzela vonja po karbolineji in bitumenu. Cvetača, ki ni še do konca septembra povsem razvila glav, ne sme biti izpostavljena nočnemu mrazu. V neugodnih letih, posebno v višinskih legah, lahko ponoči zdrsne živo srebro pod ničlo. Kadar pričakujemo tako mrzlo noč, zavarujmo cvetačo s papirnato odejo, s časopisom ali ne pretežko papirnato lepenko. Konec septembra začnemo beliti zimsko endivijo; tako jo bomo lahko oktobra pospravili ali sproti rabili. Belimo vedno le toliko rastlin, kolikor jih nameravamo v krajšem času porabiti. Belimo tako, da plosko po tleh razprostrte liste endivije pridvignemo in šop listov na koncu povežemo. V dveh tednih se notranji listi endivije dobro ubelijo in so izredno okusni ter krhki. Vezanje je odveč, če rastline pokrijemo z neprosojno prevleko, močnim temnim papirjem, gosto temno tkanino ali Čim podobnim. V tako zatemnjenem okolju traja beljenje skoraj manj časa kot pri vezanju. Kdor hoče podaljšati obiranje jajčevcev in paprike do oktobra, mora rastline najpozneje do srede septembra zavarovati pred nizkimi nočnimi temperaturami. Naredimo šotor ali tunel iz plastične folije ali pa rastline čez noč vsaj pokrijemo z jutovinastimi vrečami. Neposredno na rastlinah ležeča plastična folija ne varuje rastlin ped mrazom. Med rastlinami in folijo mora biti še plast zraka, ker je folija sorazmerno slab toploten izolator. Plodove kumar, ki smo jih namenili za seme, poberemo, ko so dozorele, toda še preden se na njih začno kazati znaki gnilobe. Mesnate stene kumar morajo biti še čvrste, toda kumare že popolnoma zrele. Pri vseh sortah kumar se ne moremo povsem zanašati samo na barvo, saj nekatere tudi zrele ohranijo zeleno skorjo. Semena pozorijo v plodovih, če jih shranimo na zavetrnem mestu m varne pred dežjem. Če hočemo, da bomo imeli lep por, mu moramo septembra vsak teden dognojevati. 2a spomladansko nabiranje namenjen motovileč moramo sejati vsaj do srede septembra. Tako bodo rastline še dovolj dorasle, da °°do spomladi hitro napredovale, po drugi strani pa motovileč ne bo prišel prevelik v zimo in je manj nevarnosti, da bi zaradi mraza utrpel kakšno občutnejšo škodo. Pa še to: motovileč ima raJe polsenco kot povsem sončno lego. imamo na vrtu še kakšen prazen postor, lahko te dni še seje-^o mesečno redkvico. Takoj ko listi rabarbare porumenijo, jo že lahko delimo in presajamo. Konec septembra posajena rabarbara bo dala nekaj pridel-1(3 že naslednjo pomlad. Seveda ne smemo mnogo pričakovati °d rastlin, dokler se pošteno ne razrastejo. Za sajenje vzamemo samo močne dele korenik, ki imajo najmanj en krepko razvit zao-~,'Jen končni brst. Izkopanih korenik ne imejmo predolgo na zra-*u._kcr se kmalu izsušijo. Posadimo jo v zemljo, ki smo jo prelo-Patili vsaj dve lopati globoko in dobro pognojili s hlevskim gno-Jem. Razen hlevskega gnoja je uporabna tudi šota; se sicer počasneje razkraja, zato pa dobro popravlja strukturo zemlje. Rabarbara uspeva v vsaki zemlji. V lažji zemlji rastline spomladi hitreje odženejo in imamo zaradi tega tudi bolj zgoden pridelek *ot na težki zemlji. Pri sajenju poštevajmo, da rabarbara rabi veliko prostora, da razrpsotre liste daleč vsaksebi. Iz stoletne pratike Pijača Vino razveseljuje človeka, ker ga nekoliko pogreje in poživi ter pospešuje prebavo; a le, če ga uživaš zmerno. Nekoliko vina mešanega z vodo ne škoduje. Samega vina, zlasti močnega, ne pij! Vino nima redilnih snovi, zato ne daje moči in vztrajnosti. Človek ga pogreša brez vse škode. Isto velja o pivu, ki pa je lahko nevarno zaradi prevelikega hlada, ali pa, če je že pokvarjeno. Nikomur ni svetovati, da bi pil mnogo piva. Kneipp pravi: "Redilne moči ima pivo prav malo. Zato ne pričakuj od piva, da te bo utrdilo in okrepčalo. Kdor mnogo piva pije, postane res debel, nabira se v njem maščoba, ali tak Človek ne živi dolgo. Moč je le tam, kjer je dosti krvi; kdor pa mnogo piva popije, ta dobi slabo kri; dokaz temu je, da take ljudi mrtvoud tako rad udari." - Ena sama žemlja ima več redilnih snovi v sebi, kakor 12 litrov piva. Poskusimo še me Mlečne dobrote Liptavski sir 175 g surovega masla ali margarine, 1 čebula, 1 žlica kaper, 1 žlička kumine, 1 žlička gorčice, sol, poper, 1 žlica sladke paprike, 500 g skute, 1 šopek drobnjaka. Zmehčano surovo maslo penasto umešamo skupaj z drobno sesekljano čebulo, kaprami in ostalimi začimbami. Primešamo skuto in mešamo, da dobimo kremasto maso. Nazadnje zamešamo vanjo zrezan drobnjak. Maso za dve uri postavimo v hladilnik, potem jo okrasimo z rezinami paradižnika in čebule. Najbolj vabljiv je s kmečkim kruhom. Ga. Marta Eržen, ki nam je recept poslala, dodaja, da ona liptavskemu siru doda še nekaj kapljic bučnega olja. Smetana - češpljeva, marelična, malinova, jagodova, borovničeva, breskvina, ribezova itd. 10 dag drobnih kokosovih poljubčkov, 2-3 žlice ruma, 45 dag sadja po okusu - koščičastemu odstrani koščice - 2 vrečki vanilina, 2 zvrhani žlici sladkorja, malo limonine lupinice in cimeta, 2,5 del sladke smetane, 1 vrečka kremfixa. Piškote poškropimo z rumom. Sadje zmiksamo, dodamo va-nilin, sladkor, naribano limonino lupinico in cimet. Stepeni smetani dodamo vanilin in kremfix. Pire in smetano rahlo skupaj zmešamo. Piškotke razdelimo po skodelicah, 4 do 6, nanje razdelimo sadje s smetano. Okrasimo s piškoti in z izbranim sadjem, narezanim na rezinice. Dobro ohladimo. Alkohol oziroma rum lahko nadomestimo s sadnim sokom. pri NOVO - NOVO - NOVO p o KRANJ LABORE tel.:221-031 MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČILA ZA: - servisiranje vozil Renault, Lada, Škoda in Zastava - rezervne dele in dodatno opremo - avtoplašče Sava Exact JJelovni čas: 6. - 19. ure, sobota 7. - 13 ure Dobrodelna kulturno zabavna prireditev "PRAV LEPA JE PREDDVORSKA FARA..." j« minulo soboto, 5 septembra, imenitno uspela Z izkupičkom bodo Preddvorčani zaključili obnovo orgel v farni cerkvi za sodelo vanje in pomoč se Prireditveni odbor ter Gorenjski glas kot pokrovi teli prisrčno zahvaljujeta vsem. ki so zagotovili prijetno prireditev Pfed prireditvijo (prvotno je bila predvidena 22 avgusta, ko jo je P'egnal hud naliv) smo v Gorenjem glasu objavljali nagradni kviz vprašanje o zavetniku preddvorske farne cerkve ni bilo težko nekaj sto pravilnih odgovorov |e prispelo, da je to Sv Peter Izmed njih so bili na prireditvi v Preddvoru izžrebani Marjan Markič, Ravne 1, Tržič (prejme ogromen zavitek papirja lotos natur) " Francka Štular. Kokra 80, Jezersko (prejme »paket presenečenja« Trgovskega podjetja VENCELJ Preddvor) Marjan Trškan, J Platile 3. Kranj (prejme »paket presenečenja« Marketa URŠKA, Primskovo pri Kranju) •9or Križnar. Sv Duh 137 Skof|a Loka (prejme stol za klavir Ml ZARSTVA ROBLEK Franc iz Preddvora) Mančka Mavec, šorliieva 31 Kranj (prejme kroparski umetno ko van izdelek) [vanka Tišler, Kokra 81, Jezersko in Mari Kropivnik, Planina 9, Kr»nj, prejmeta knjižni darili Gorenjskega glasa Posebno nagrado Gorenjskega glasa pa »mo poslali Polonci Toma *m iz Krania, J Puharja 7, ki je odgovor na nagradno vprašanje o Pj-eddvorski cerkvi zapisala v verzih »>-epo mi poje ta preddvorski zvon, »v. Peter je niegov patroni« MMMGLAS POSEBNA PONUDBA Samsung 55 cm, teletekst, stereo, raven ekran, 0SD, seort Plačilo na tri obroke 57.960 - 10 % za gotovino 52.165 - posebni 5 %| popust s tem oglasom V zalogi vse velikosti: TV, videorekorderji in HI-FI stolpi. S tem oglasom dobite 5 % popust na TV 55 cm. TV - HIFI - VIDEO od ponedeljka do petka 9 do 12 ure in od 15. do 19 ure C Talcev 3, Kranj (pri gostilni Blažun) tel.: 212-367 tki Ts BALT BIRO D O O Jesenice, tel./fax: 064/861-204 Delovni čas od 8.-15. ure, sobota 9.-12. ure VOZILA V ZALOGI! FIAT UN0 45 IE KAT (BELE BARVE)........................................................... 16.400 DEM FIAT UNO SIE KAT (MET SIVA) .............................................................. 19 300 DEM MERCEDES 200 diesel (DODATNA OPREMA)............................................ 60.800 DEM FIAT TIPO 2.0 S KAT (MET SIVA).............................................................. 27.200 DEM DAIHATSU CHARADE 1.0 LT (BELE BARVE)............................................... 16 400 DEM DAIHATSU APPLAUSE 1.6 4D (MET SIVA)................................................ 23 400 DEM Po zelo ugodni ceni dobavimo naslednja vozila: MITSUBISHI PAJER0 2,50 4WD............................................................... 52.900 DEM (SERVO VOLAN, AVTO RADIO, AIR CON ) MITSUBISHI EXP0 1,9 30 LRV................................................................ 35 800 DEM RENAULT CtlO 1.1 RL 3D........................................................................ 17 400 DEM RENAULT Cl 10 1,4 RT 3D KAT ................................................................ 24 300 DEM KOMBI NISSAN VANETTE 1.5 5D GL......................................................... 24 900 DEM Vse navedene cene so do registracije I TRGOVINA KRANJ Jaka platiše 17 • igrače <£arbie program • uvožene pijače in konditorski izdelki najpriznanejših firm • parfumerija • kozmetika fflfetitŽSSfgj in ostalih znanih firm • kompleten program CUlofte ,udl senzorski brivniki in vložki • šolski program • darilni program iz stekla in keramike Delovni čas: 9. - 12., 15. - 19., sobota 8. - 12. ure, tel.: 324-002 VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE - PRODAJA NA DEBELO SOBOTA, 12. septembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.45 Video strani 9.00 Izbor 9.00 Radovedni Taček: Ovca 9.15 Bratovščina Sinjega galeba, igrana serija 9.45 Modro poletje, ponovitev 21. in 22. dela španske nadaljevanke 10.50 Zgodbe iz školjke 11.40 Koledar: September 11.50 Novosti založb: Odprta knjiga - Atlas Slovenije 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 14.15 Video strani 1425 Napovednik 14.30 Tednik, ponovitev 15.20 Bes, ameriški film (ČB) 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Metode prepričevanja, ponovitev angleške dokumentarne oddaje 18.00 Prisluhnimo tišini 18.30 Dober tek! - Kuharski nasveti Paula Bocuseja, 1. del 18.55 EPP 19.00 Risanka 19.10 Napovednik 19.15 Žrebanje 3x3 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Utrip 20.26 EPP 20.30 Križkraž 21.30 EPP 21.35 J. McGinnes: Slepo zaupanje, ameriška nadaljevanka 22.25 TV Dnevnik, Vreme. Šport 22.50 Napovednik 22.53 EP, Video strani 22.55 Sova 22.55 Murphy Brown, ameriška nanizanka 23.20 Druga stran paradiža, angleška nadaljevanka 0.15 Zdaj in za vedno, avstralski film 1.40 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.05 Video strani 17.15 Sova, ponovitev - Roseanne, ameriška nanizanka; Druga stran paradiža, angleška nadaljevanka 18.30 Domači ansambli: ansambel Braneta Klavžarja 19.00 Šaljivec, slovaška humoristična serija 19.30 TV Dnevnik BiH 20.05 Japonske sanje, dokumentarna oddaja 21.00 Pi ran: Slavnostni koncert ob 300-le-tnici rojstva G. Tartinija, prenos 22.30 Zaključek filmskega festivala in podelitev nagrad, posnetek iz Benetk 23.30 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.10 Horoskop 8.15 Santa Barbara 9.00 Poročila 9.05 Koledar 9.15 Slika na sliko 10.00 Poročila 10.05 Poletni šolski program 11.05 Govorilnica, otroška serija 12.00 Poročila 12.05 Klicali ste, Milord?, ponovitev angleške barvne nadaljevanke 12.55 Igra, niz in zmaga, ponovitev angleške barvne nadaljevanke 13.45 Risanka 14.00 Poročila 14.35 I Pagliaci, zadnji del opere 15.05 Risanka 15.15 Prisrčno vaši: Ivo Fran-geš 16.00 Poročila 16.10 Čarovnica, ki to ni bila, kanadski mladinski film 17.35 Blufonci, risana serija 18.00 Poročila 18.05 TV razstava: Omer Mujadžić 18.20 Santa Barba ra 19.06 V začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Festival kajkavskih popevk "Krapina '92", prenos 21.55 Usode: Primer dr Šretera 22.30 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Festival kajkavskih popevk "Krapina '92" 0.25 Horoskop 0.30 Poročila 0.35 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.00 Tenis: Odprto prvenstvo ZDA - finale (Ž), prenos 19.30 Dnevnik 20.00 Dežela orla, dokumentarna serija 21.05 Dragi John, ameriška humoristična nanizanka 21.36 Te nis: Odprto prvenstvo ZDA, polfi nale (M), posnetek 23.00 Sovražni kov sovražnik, švedska nadaljevan ka 23.50 Hit depo 2.20 Video strani KANALA SLOVENIJA 1 Za vse večne čase, avstrijski barvni film Film je posnet po romanu ameriške pisateljice Danielle Steele. V filmu Za vse večne čase se pojavi neuravnovešena mlada ženska, ki skoraj uniči življenje zakonskega para, za katerega se zdi, da živi uglašeno in prijetno življenje. Mož je privlačen pisatelj, žena zapeljiva lastnika butika. Medtem ko je na službeni poti, se možu v lokalu približa neznanka, se spusti z njim v pogovor in ga povabi k sebi domov Tam ga skoraj nasilno pripravi do spolnega odnosa, kasneje pa ga obtoži posilstva. Kljub prizadevanju advokata, se pisatelj znajde v zaporu, kjer mu ne preostane drugega, kot da piše. Zdi se, da bo izgubil ženo, ki jo ljubi in to ga spravlja v obup. Pisanje kot terapija pa je dobra rešitev in nazadnje se mu celo posreči, da napiše uspešnico. Tako se še ena filmska zgodba dobro konča. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Angleščina 10.00 Francoščina 10.30 Ruščina 11.00 Bela skrivnost, ponovitev francoskega filma 12.30 Hello Avstrija, hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Iščem tebe, nemški film 15.15 Comedy capers -resnična strast 15.30 Jaz in ti 15.35 Najboljše zgodbe Jima Hensona: Manjkajoča zgodba 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Barbara Frischmuth: Otroštvo v Altauseeju 17.35 Nadaljevanje sledi! TV knjižna polica 18.00 čas v sliki 18.05 Nogomet 18.30 Otok sanj, serija 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Show Rudija Carella 21.50 Zlata dekleta 22.15 Gleaming heart, ameriška kriminalka 23.55 čas v sliki 0.00 Zmaj, ameriški film 1.35 Poročila/Ex libris 1.45 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 6.30 Tenis: US open 8.00 Vremenska panorama 13.35 1000 mojstrovin 13.45 Leksikon umetnikov 14.35 Allegro, glasbeni kviz 15.20 Visoka družba, ameriški film; i.: Grace Kel-ly, Bing Crosby, Frank Sinatra, Ce-leste Holm, John Lund 17.00 Tenis: US open 17.45 Kdo me hoče Živali iščejo dom 18.00 Družinske vezi: Gospod Izvijač 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Kot solza v oceanu, nemško avstrijska nadaljevanka 22.15 čas v sliki 22.25 Hit '92, prenos z Dunajskega jesenskega sejma 23.25 Šport/Tenis: US open/Poročila/Ex Libris/1000 mojstrovin 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, duhovni razgledi - 12.00 - Zabava vas Simona Vodopivec ali Megašok - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila 14.30 - Novice, EPP -15.00 - Učimo se angleščine - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obve stila 16.30 - Novice, EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP - 18.00 - Čestitke, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Sante, ponovitev amen škega filma 12.05 A Shop 12.20 Vi deo strani 19.02 Risanka 19.10 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevo informativni program 20.32 E. H. Milharčič Intervju 21.00 Točka na silja, ameriški film 22.36 Vreme 22.37 Dnevno-informativni program 22.50 Poročila v angleščni: Deutsche VVelle 23.10 Videogrom -Glasbena oddaja z Anjo Rupel 0.06 Erotična uspavanka 0.25 Program minus 1.00 MCM 2.00 Video strani 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj -danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.55 - Pet za pet 11.20 - Tečaj nemškega jezika - 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika 12.55 - Pet za pet 13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska od sobote do sobote - 14.30 - Velike ideje malih glav - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.00 - Glasbena lestvica 333 18.00 - Gorenjska danes - jutri 18.50 Radio Kranj jutri - 19.00 -Jutri nasvidenje - RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan 16.10 - Obvesti la 16.30 - Nekaj vam imamo pove dati - 17.20 - Kulturni Babilon -17.46 - Izvolite, vstopite prosim -18.40 - Izid žrebanja Mercator Preskrba 18.55 - Tudi jutri se sliši mo 19.00 - Na svidenje - KINO 12. septembra CENTER amer psih. thrill PREVARANA ob 17,19. in 21. uri STORŽIČ ital trda erot MUNDIAL 90 ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer akcij kom MESTNI FANTJE ob 17., 19. in 21 uri DUPLICA amer akcij, film MAŠČEVANJE DVOJČKOV ob 18. In 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. hor ror VAMPIRSKI MOTOCIKEL ob 20 uri RADOVLJICA amer grozlj. V ZADNJEM TRENUTKU ob 18 in 20 uri__ NEDELJA, 13. septembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.10 9.20 9.20 10.05 11.05 11.05 11.30 12.00 12.05 13.10 14 05 14.15 14.20 15.00 15.30 16.00 16.50 16.55 17.00 17.10 18.55 19.10 19.15 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.30 21.30 22.45 22.48 22.50 22.50 23.15 0.10 Video strani Program za otroke, ponovitev Živ, žav, ponovitev Priča, ponovitev norveške nadaljevanke Revija MPZ Slovenije, Zagor je 92 Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije Obzorja duha Poročila TV dnevnik BiH Video strani Video strani Napovednik Ljudje in zemlja Domači ansambli: Ansambel Braneta Klavžarja, ponovitev Šaljivec, ponovitev slovaške humoristične serije Splošna praksa, avstralska nanizanka EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik V prihodnost in nazaj, amen ški film TV mernik Risanka Napovednik Slovenski loto EPP TV Dnevnik, Vreme, šport. Zrcalo tedna EPP Zdravo EPP Svet narave EP, Video strani Napovednik Sova Ameriške video smešnice, ameriški varietejski program Druga stran paradiža* angle ška nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 12.35 Video strani 12.45 Napoved nik 12.50 Športna nedelja 12.50 Odprto prvenstvo ZDA v tenisu, posnetek iz New Yorka 14.20 5 kolo DP v nogometu SCT Olimpija -Maribor Branik, reportaža iz Ljubljane 14.50 Formula 1, prenos iz Monze 18.00 Sova, ponovitev -Murphv Brovvn, ameriška nanizan ka. Druga stran paradiža, angleška nanizanka 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Videogodba 20.30 TV prodaia nepremičnin 20.35 Vizionarji, angleška doku mentarna serija 21.25 Očetje in sinovi, koproducijska nadaljevanka 22.25 Mali koncert Juan Vasle, bas 22.40 športni pregled 23.10 Formu la 1, posnetek iz Monze 23.50 Odprto prvenstvo ZDA v tenisu, posnetek iz New Yorka 1.20 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko 9.30 Cobijeva četa, španska risana nanizanka 10.00 Po ročila 10.05 Nedeljski živec 10.50 Risani filmi 11.05 Smogovci, otroška serija 11.35 "Slavonijo, lijepo ti je ime", narodna glasba 12.00 Poro čila 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaia 13.00 Mir in dobrota 13.30 Hišni ljubljenčki, ameriška zabavna oddaja 14.00 Poročila 14.05 Mikser M 15.00 Daktari, ameriška nanizan ka 15.50 Risanka 16.00 Poročila 16.10 Opera Box 16.40 Dokumen tarna oddaja 17.06 Gledališka re stavractja, ameriški film (ČB) 18.55 Ovidij, risana serija 19.20 TV fortu na 19.30 TV dnevnik 20.05 Slikica 20.10 Ljubezen za Lidijo, angleška nadaljevanka 21.06 Glasbena odda ja 21.25 Preteklost v sedanjosti Istrski domovinski park 22.15 šport 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v anglešči ni 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVATSKA 13.00 Gillette šport 13.30 Tenis Odprto prvenstvo ZDA, polfinale (M) 14 55 Formula 1 za VN Italije, iz Monze 16.30 Tenis Prvenstvo Hr vaške, slovesna otvoritev 17.00 Te nis Odprto prvenstvo ZDA, finale (M) 19.30 Dnevnik 20.05 Murphy Brovvn, ameriška humoristična se nja 20.35 Galaktična odiseja, japon ska dokumentarna serija 21.25 Odletel bom, ameriška nadaljevan ka 22.10 črna luknja, francoski film 23.35 Velesejemski turnir v roko metu, finale, posnetek 0.40 Jazz 1.10 Video strani KANALA 9.00 Napoved sporeda/Marianne, risana serija 9.30 Soba z razgle Slovenija 2 Vizionarji, angleška dokumentarna serija Vizionarji je film o zamislih Bil la Mollisona, avstralskega oblikovalca in avtorja ideje o per-makulturi. Mollison verjame, da naš planet uničuje pred vsem moderno kmetijstvo, ki kvari prst, zastruplja vodo in proizvaja zastrupljeno hrano V zameno predlaga način pridelovanja hrane samo s pomočjo narave Na stotine rastlinskih in živalskih vrst je združil v rodoviten ekosistem, ki uravnava samega sebe. Svoj izum je prilagodil tako podeželju kot tudi mestom in vsem podnebnim pasovom. V takšnih vrtovih bi ljudje pridelali dovolj hrane za vso družino.. dom, ponovitev ameriškega barvnega filma 11.25 Krvna zaobljuba, ponovitev ameriškega filma 13.05 Video grom 14.05 Male živali 14.25 Video strani 19.00 Napoved sporeda, Vreme 19.02 Risanka 19.10 Marlboro music shovv 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.05 Težke telesne poškodbe, ameriški film 21.45 Intervju, ponovitev 22.10 Operna arija 22.15 Letalonosilka, ameriški film 23.45 Vreme 23.47 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.05 Pozor, kultura, ponovitev 9.30 Katoliška maša 10.15 Peter - Ribič in skala 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 12.30 Orientacija, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Družinske vezi, ponovitev 13.35 Renegade, italijanska akcijska komedija 15.05 Pa sta ali Italiana, Tivoli: olivni nasadi, tagliatelle 15.25 Če ti praviš, ljubi bog 15.30 Jaz in ti, otroški program 15.55 Sedemkrat jaz in ti, pregled programa za prihodnji teden 16.15 Ena. dva ali tri 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Velikih deset, TV hit lestvica 18.30 Hišnica, serija 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Krompir z omako, serija 21.10 Matere, pogovor z materami slavnih otrok 21.55 Vizije 22.00 Šport/Tenis: US open/Poro čila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 6.00 Tenis US open 8.00 Vremen ska panorama 9.00 čas v sliki 9.05 Heidi, risanka 9.30 Vesoljska ladja Enterprise, serija 10.15 Pan Opti kum 10.30 Zeleni ogenj, ameriški film 12.10 Raji živali: Vroči pesek in pisani ptiči 12.30 Pogledi s strani 13.00 Dober dan Koroška 13.30 Sli ke iz Avstrije 14.15 Športno popoldne l. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 Napoved, otroški porgam 9.00 - Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet 11.00 - Radijski sejem. EPP 12.00 - Prvi del čestitk, EPP 13.00 Razgovor, EPP 14.00 - Drugi del čestitk, EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 - Tretji del čestitk, EPP 17.00 Razgovor, EPP 18.30 - Resna glasba 19.00 Odpoved - RADIO KRANJ 8.00 Dobro |utro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov 10.00 - Poročila Radia Slo venije 10.05 - Na vrtiljaku z Roma no (otroška oddaja) 11.00 Po do mače na Kranjskem radiu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Kme tijska oddaja 13.00 - Dobrodošli med praznovalci 16.00 - Izbor pe srni tedna 17.20 - športna oddaja 18,30 - Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 Radio Kranj jutri 19.00 Nasvidenje jutri - RADIO TRŽIČ 10.30 Dober dan 10.36 - Nedelj ski pogovor 11.06 - Potuj z menoj 11.25 - Morda še ne veste 11.40 -Iz orumenelih zapisov 12.00 - Po gled v iztekajoči se teden 12.10 Nedeljska duhovna misel 12.25 Podrobnosti iz našega vsakdanjika 12.50 Obvestila 13.20 Iskrene čestitke, najlepše želje 14.00 Klepet v nedeljo popoldne 14.35 Glasbena lestvica Slovenca 15.20 Napoved sporeda za torek 15.30 Slovo KINO 13. septembra CENTER amer psih thrill PREVARAN ob 17 in 19 uri, prem amer akcij kom MESTNI FANTJE ob 21 uri STORŽIČ ital trda erot MUN DIAL 90 ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer akcij film MAŠČEVANJE DVOJČKOV ob 17 in 19 uri, amer trda erot SEKSUALNE DILEME ob 21 uri DUPLICA amer znan fant grozlj GIMNAZIJCI ATOMSKIH RAVNIC ob 18 in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer horror VAMPIRSKI MOTOCIKEL ob 18 in 20 uri ŽELEZNIKI amer glasb film KRALJI MAMBA ob 19 uri RADOVLJICA amer grozlj V ZADNJEM TRENUT KU ob 20 uri Če mi še enkrat kdo samo pisne, da naše strankarske predvolilne ceremonije niso več nobena predvolilna BITKA ali predvolilni BOJ, kot seje reklo v gnilem enoumju, češ da so izrazi kot BOJ in BITKE in ZMAGE pač verbalni relikti socrealizma, ga kresnem po betici. Če mi še enkrat kdorkoli namigne, da se temu reče predvolilna TEKMA, mu pokažem jezik. Kajti dandanašnja predvolilna kao - TEKMA na Slovenskem je v večini njenih pojavnih oblik natanko to, kar je zganjala Partija: čisto navadna BITKA ali BOj zase, za MOJO oblast in oblast MOJE stranke in interesov strankarskih prvakov. Kajti pri nas konsenza niti v najbolj elementarnih in dr-žavnonopomembnih rečeh ni več. Predvolilni čas res ni čas, ko bi si pošiljali poljubčke in se družno onegavili po veselih piknikih. To je za stranke daleč najbolj seriozni, edini čas, da izpulijo čimveč volilnih glasov, z vsemi sredstvi in vsemi metodami. To je čas, ko nas, volilce, gledajo naravnost z zaljubljenimi očmi, da bi ga lahko naslednja štiri leta kresali po svoje -štiri leta jim bo potem praktično eno figo mar, kaj javka njihova volilna baza. V tem času perje frči na vse strani in za vsako malenkost. Komur se kakšen perešček zapi-či v nos, se dere kot sraka in TEMA TEDNA Zbiralci perja idejnemu sovragu mrzlično pošilja grozljive kontre. Slovenija draga, ti pa potrpežljivo poslušaj vse to dretje in spakovanje, ki večinoma sloni na tako amaterski, katastrofalno nizki kulturi vojskujočih se, da se gnusi celo rumenemu tisku. Saj ni ne smešno ne zanimivo, ampak tako trapasto, da je res škoda papirja. Če nekdo za Kučana reče, da ob vsej medijski pozornosti pleza na Triglav samo zato, da si nabira volilne točke, je lahko seveda tudi res; da pa v isti sapi pripomni, da so mediji molčali tedaj, ko je predsednik NJEGOVE stranke splezal na Triglav SE PRED ZORO, je pa že »diskutabl«! Kajti v predvolilni kampanji je pod točko 1 treba vedeti, da noben prisebni slovenski novinar ne bo PONOČI lazil za predsednikom neke stranke in ga PRED ZORO poslika-val ob Aljaževem stolpu! Malo morgen! Mogoče bi šlo, če bi se podala na tak polnočni hribovski juriš kakšna seksi predsednica stranke, pa še ta bi morala biti v rahli oblekici ali najbolje v toplessu. Novinarji so zgage, kar je ugotovil že gospod Gros, ki je eksaktno napovedal, da je tej sodrgi v predvolilni bitki treba pristriči peruti. Tisti novinarji, ki to metaforo interpretirajo in - bognedaj - komentirajo, avtomatično letijo ali so za mesec dni suspendirani. A je imel dotični gospod dober namen: strankarsko perje bo že tako ali tako frčalo, da res ni treba, da se zraven sili še novinarska perjad. V kot in mir! V tem smislu te naše nore demokracije razprostira svoje peruti tudi zakon o predvolilni kampanji, ki narekuje, da morajo mediji BREZPLAČNO nameniti prostor strankarskim objavam! V Evropi bi dol padli in zarohneli: I.) strankam namenjajo denar davkoplačevalci, saj se financirajo tudi iz državnega proračuna in če ne morejo ustanoviti svojega gla-silčeca, so pač nesposobni. Pod drugo: ali naj brezperutni novinarji nabirajo naokoli komercialne oglase, da bodo stroškovno pokrili te velevažne strankarske coprnije v lastnem časo- pisu? Kjerkoli bodo fehtarili za oglas, se jim bodo smejali: »Kaj boš ti, revček, saj še peru-tničk nimaš!« In tretjič in zadnjič in sploh: le kdo bo pa sploh bral te večne strankarske lamentacije v smislu: Bili smo nič, bodimo vse... Mene taka predvolilna kampanja zanima toliko kot lanski sneg. Mene bi srčno interesirala zgolj in samo kampanja zahodnega tipa in metod. Kakšne fine MORALNE diskvalifika-cijske metode strankarskega sovraga, recimo. Da te vnete metalce in zbiralce kurjega ali kakšnega že perja zasačiš pri kakšnih narodnozavednih kra-soticah - v obojestransko eks-cesnih držah! Hja! In da na to izbruhnejo žolčne predvolilne polemike: je njegov skok čez plot zgolj akt dolgočasja v zakonu ali pa ima morda ljubkovanje z narodnozavedno kraso-tico globlje čustvene korenine? In bi se vesoljna Slovenija polarizirala, da bi bilo veselje! In če bi tak kandidat ali še bolje: strankarski veljak po kaj veš kakšni logiki pristal v parla; mentu, bi si puritanci zatiskali oči, drugim pa bi bil zanesljivo najljubši subjekt. Kjerkoli bi se pojavil, vsi bi ga nevoščljivo pogledovali: »Ta je pa kavelj-Pri teh letih! In s kakšno seksi teto! Bog ve, ali še ali nič več?« To je to - ne pa brezplačno oglaševanje, zbiranje perja in striženje perutničk!© D. Sedej KJE SI - AVTOKARTA SLOVENIJE? Slovenija je v primerjavi z drugimi državami res majčkena državica in če bi imeli cestni križ na zahodnoevropski ravni, bi Slovenijo od Alp do morja lahko prevozili v kakšnih dveh, treh urah. Slovenska majhnost ali pa še kaj drugega pa res ne more biti opravičilo za to, da moraš danes avtokar-to Slovenije iskati z baterijo pri belem dnevu. Dejstvo namreč je, da v vsem Kranju in v vsej Škofji Loki danes ne morete dobiti ene navadne Avtokarte Slovenije. Kajpak je bilo od nekdaj normalno, da smo tako karto iskali v knjigarnah Mladinske knjige ali Državne založbe, a danda nes jim je ta material absolutno umanjkal. Marsikdo, ki se kam odpravlja, pa bi si vendarle zaželel imeti pri sebi prav slovensko avtokarto, še posebej zdaj, ko nekako na novo turistično spoznavamo svojo deželico na sončni strani Alp. Morda bi jo našli v kakšni agenciji ali v turističnem društvu. Vendar - mar bomo zdaj drveli po turističnih društvih in agencijah za eno samo samcato avtokarto? • D.S. BOGAT ULOV OS IN SRŠENOV JAZBINŠEK JE ZA VICE ■•MS*** >*:.>r Hit .y Minister za varstvo okolja in urejanje prostora, član stran ke Zelenih, Miha Jazbinšek, je vsestranski. Znan je po tem, da je pripravil in »spravil skozi« enega prvih zakonov še kar do ber stanovanjski zakon včasih pa se v prijateljski družbi prika že tudi v veseli in zabavni drži V taki družbi rad kaj zapoje - v jazzu je imeniten. Slišali smo, da pove tudi kakšen fleten vic. Recimo: Izletniški avtobus je nabito poln, a vsi potniki bi želeli sedeti spredaj, čimbolj pri šoferju. Zato prosijo voznika: »Veste, mi smo »tardeči«; pustite nas no, da sedimo spredaj.« Ne mine pol minute, ko spet nekdo nadleguje voznika: »Veste, mi smo »tačrni«; pustite nas no sedeti spredaj!« Vozniku je dovolj in zavpije: »Vsi nazajl Jaz obrajtam samo zelene!« Ne mine pet minut, ko vozniku spet nekdo zašepeta na uho: »Pustite nas no sedeti spredaj! Veste, mi smo svetlo-zeleni, oni drugi so pa temnozeleni!« • D.S. VOZNEGA REDA PA NIKJER Največje avtobusno postajališče na Jesenicah je nedvom no postaja pred supermarketom in železniško postajo. V teh jesenskih dneh prihaja z vlakom ali avtobusom veliko pla nincev, ki izstopajo prav pred Supermarketom Namenjeni so na razne izletniške točke in bi seveda radi na kraju samem informacijo o tem, kdaj odpeljejo naprej avtobusi. Pred železniško postajo je sicer skromna tabla z voznim redom avtobusov, ki pa jo običajno komaj kdo opazi. Pred supermarketom pa ni prav nobenega voznega reda, tako da potnikom - izletnikom ostane samo to, da pobarajo kakšne ga dobrohotnega domačina, če morda sluti, kdaj naj bi odpe Ijal naslednji avtobus v dolino ali v Planino pod Golico. Informacijska tabla pred supermarketom verjetno ne bi bila kakšen poseben strošek. Ali pač? • D.S. Letos je nenavadno veliko os in sršenov če naj verjame mo starim rekom, smemo pričakovati ostro, mrzlo zimo Nad1 žne žuželke pa jezijo tudi sadjarje, saj obžirajo mlado sadje n drevju in zažirajo koristne čebele Janez Murnik iz Velesovefl^ je tako osam in sršenom napovedal pravo "vojno". Lovil jih ji deratizacijskim lepilom biotol, nalepljenim na steklene p'°sC ' in z narobe obrnjenimi steklenicami, v katere jih je mam1 sladka tekočina Za nameček je poiskal še osja in sršenja 9ne, da Žuželk, ki so se ujele na limanice, sicer ni štel, pravi pa. 0 jih je več kot pet tisoč. # H. J., foto: J. Cigler ČAS OZIMNICE PRIHAJA Na koledarju je sicer še pole tje, a misliti je treba na zimo Cene ozimnice so kar rahlo šokantne: krompir po okoli 20 - tolarjev za kilogram, paprika po 100 tolarjev in več... V soboto so udeleženke izleta z Gorenjskim glasom v naku povalne vozičke množično na lagale vreče s čebulo Pri špa rovcu je bila po 30 ATS za 10 kilogramsko vrečo oziroma po 3 ATS (ok 25 SIT) za ki logram O tem, kako je z uvo zom čebule iz Avstrije na slo venski carini, pa rajši vprašaj te prej, preden jo kupite! WILFAN d.o.o. • MENJALNICA • FOTOKOPIRANJE • PAPIRNICA DELAVSKI DOM, vhod nasproti Globusa TEL : 211-387 9 GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ 11.801 0 Prodajamo drva za kurjavo vgoleh po konkurenčnih cenah. Informacije po tel. 212-041 • g. Aleš Blasutto REPORTAŽA Konjiček le za korajžne Akrobatsko letalo na skednju Tisti voznik ali potnik, ki se na vožnji med Kranjem in Žabnico vsaj malo ozira na okoli, si oo v Srednjih Bitnjah kar pomel oči. Sem prav videl? Pred skednjem ene od kmetij stoji živobarvno dvokrilno letalo, bolj majhno, tako med veliko igračo in "tapravim". Večjim Poznavalcem, ali tistim, ki občasno zaidejo tudi na letališče v Lescah, je kmalu jasno: gre za ultra lahko letalo, ki je oblikovano po v Ameriki tako popularnih akrobatskih letalih, ki leti, leti za vešče in korajžne. Za vas smo povprašali. V bližnji steklarski delavnici odkrijemo fanta, Iztoka Av-blja, ki nam pove, da sta s Tomom Poljancem, oba sta doma iz Orehka pri Kranju, to letalo tipa Renegade Špirit kupila v Kanadi pri firmi Murphv za kar 45.000 nemških mark (naj pripomnimo, da je to približno dvakrat več, kot stanejo "običajna" ultra lahka letala) v tako imenovani kit izvedbi. To Pomeni letalo v delih, nakar je Potrebno še veliko vztrajnega in odgovorno natančnega dela, da dobi svojo pravo obliko, nekatere dele, n. pr. sedeže pa so morali izdelati kar sami. Letalo ima motor Rotax s 70 konjskimi močmi, za sestavljanje pa sta porabila okoli 2.000 ur. Za učinkovito hlajenje motorja, sta vdelala kar hladilnik od golfa, pred prvim poletom pa sta dala najvitalnejše dele strokovno pregledati. Doseže višino do 4.000 m, potovalna hitrost je okrog 120 km/uro, največja dovoljena (akrobacije!) Pa 280 km/uro. Dovoljene so Vse akrobacije, saj prenese obremenitve od -t- 10 G do - 6 9 (1 G je obremenitev, ki jo Povzroča zemeljska teža) le črpanje goriva v hrbtnem letu morata urediti s posebno membransko črpalko. Letalo je dvo-Sedežno in porabi 15 litrov su-Per bencina na uro. Ko smo povprašali, kako je z Ucenjem in usposobljenostjo za letenje, smo zvedeli, da je za enkrat to področje popolnoma neurejeno, kar pomeni, da letijo brez posebnih dovoljenj, saj za to ni predpisov. Iztok nam je povedal, da pričakujejo kmalu sprejem zakona, ki bo Ko kmetici "zrastejo krila" Žal ta opis zanimivosti ni nastal brez "kaplje pelina ". Ko sem se podpisani odpravil na ogled "letališča", se za mano pripodi na mopedu fante zgodnjih najstniških let in mi osorno pove, da so mama rekli, da tu nimam kaj iskati in še zlasti ne fotografirati. Kljub začudenju nad takim nastopom, sem mu vljudno pojasnil, da dovoljenja za fotografiranje ne potrebujem in pritisnil na fotografski sprožilec. Mladi neotesanec se je kričaje zakadil vame z namenom, da mi izbije fotoaparat in šele ko je opazil, da se to utegne slabo končati, je to namero opustil in se z mopedom enako hitro umaknil. S tem pa se ta neprijetnost še ni končala: na poti proti glavni cesti je bil med tem postavljen povprek osebni avto, ki mi je onemogočal vrnitev. Ko sem povprašal pri hiši, za katero sem slutil, da je lastnikova, kaj naj to pomeni, sem spoznal, da je mladi srboritež le jabolko, ki ni padlo daleč od drevesa. Dobil sem nauk o tem, da bi se moral predstaviti in izkazati ter vprašati za dovoljenje za vstop na njihovo posest. Kljub pojasnilu o mojem namenu, da zabeležim le zanimivost, zato pa ni potrebno nikakršno dovoljenje, je arogantna lastnica še naprej trmoglavila in se šele po grožnji s klicem na policijo blagovolila umakniti. Komentar res ni potreben, le bonton (zlasti za sina, za katerega morda še ni prepozno) in poznavanje nekaterih predpisov, bi priporočili. tudi za letenje z ultra lahkimi letali zahteval usposobljenost za motornega pilota in Tomo se že šola s tem ciljem. Letenje jima je v veliko veselje - to je bil tudi edini motiv za nakup in izgradnjo - žal pa delo ne dopušča veliko časa za tega "konjička" (ptiča). Glede varnosti je povedal, da pri tem ni strahu, sicer pa sta nedavno tega na gornje krilo (vidno je tudi na sliki) motirala v posebni dozi padalo z nosilnostjo 400 kg, kar zadošča, da letalo, v primeru okvare ali celo zloma, varno pristane skupaj s svojimi potniki. Najdaljši polet je Tomo opravil do Ribnice, pri, čemer je polet prijavil kontroli letenja. Letalo nima posebej omejene svoje življenjske dobe, pač pa je potrebno po natančno predpisanem protokolu na vsakih 100 letenja opraviti servis motorja. Vzletajo in pristajajo na bližnjem travniku, ki je dolg približno 250 metrov, saj potrebuje letalo za vzlet (kljub temu da nima zakrile) le 160 metrov. Na bližnji kozolec so postavili smerokaz vetra - med piloti tej vreči iz blaga na vrtljivem podnožju pravijo kar klobasa. Ob slovesu smo jih zaželeli, da bi kazala v vedro nebo in tako označevala nekaj tistih zagotovo nadvse veselih uric letenja. • S.Ž. V Škofji Loki rezbarska šola Rezbar Bogomir Samec ponudil svoje znanje mladim Pred leti sem imel operacijo glave, imel sem tumor, ne vem, kako dolgo še lahko živim. Škoda, svojega znanja ne bi prenesel na mlade, posebno ker jih je toliko brezposelnih..." škofja Loka, 10. septembra - Prek Zavoda /a zaposlovanje v Kra-"]V je z julijem v škofjeloški lesarski šoli stekel program usposabljanja /a rezbarje«Je. Za učitelja se je ponudil Bogomir Samec, ki Je žal brezposelne mladine in znanja, ki ga je kot samouk osva-1*1 dolga leta. Njegovi izdelki domaČe obrti - zlasti znan je po mi-m* /nanje m l|ubosu-men. Rad dela / mladimi, ki »maj,, veselio in hum dojema jO. Pridnost m dovolj, še dodaja. Imeti moral smisel in ogromno potrpljenja. V torek popoldne, ko sem obiskala njihovo "šolo", so sc rezljali in sestavljali golobčke, v kratkem začnejo / jaslicami. Delajo i/ mehkega lesa, topola Kako dolgo bo rezbarska šola trajala, še no Vedo, Zavod /a zaposlovanje financira progra me za brezposelne največ šest mesecev. Morda bo tokrat le iz jema, upa Bogomir Samec, saj sc umetnosti rezbarjenja ne da naučiti v tako kratkem času. Polog dveh fantov sodi \ rez barski soli tudi deklo, Monika Klemenčič i/ BeSflice, po poklicu trgovka »Pripravništvo sem končala, službe ne dobim, tri mesece sem kot brezposelna že prijavljena na Zavodu za zaposlovanje. V rezharsko šolo sem prišla pred mesecem, navdušil me je prijatelj, ki hodi že od začetka, všeč mi je, vztrajala bom do konca. Vadim tudi doma, saj bi se v par mesecih rada čim več naučila.« Jože Jagodic i/ ( erkel| pa je končal lesarsko tehnično šolo, nato šo pripravništvo, zdaj ic PRIJAVLJAM SE ZA SODELOVANJE V KVIZU ekipa: (priimek in ime. naalov. podatki o vodji ekipe) kot posamezni tekmovalec: (priimek in ime. naslov, telefon ska številka) 15. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS PONEDELJEK, 14. septembra 1992 L PROGRAM TV SLOVENIJA 9.15 Video strani 9.25 Program za otroke 9.25 J. Strada: Pravljičarske pravljice: Rdeča kapica, lutkovna igrica 9.45 Srečanje s slikarjem 10.00 J. Mortimer: Odloženi raj, ponovitev angleške nadaljevanke 10.50 TV mernik, ponovitev 11.05 Forum, ponovitev 11.25 Utrip, ponovitev 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 15.35 Video strani 15.45 Napovednik 15.50 Slovenski magazin, ponovitev 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Radovedni Taček: Rak 17.25 Bratovščina Sinjega galeba, TV nadaljevanka 17.55 Norčije v živalskem vrtu 18.10 Obzorja duha, ponovitev 18.40 EP, Video strani 18.45 VV. Fend: Moja knjiga o džungli, nemška poljudnoznanstvena serija 19.05 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 20.00 EPP 20.05 Žarišče 20.30 EPP 20.35 Dosje 21.15 EPP 21.20 D. Korič: Časovna stiska, drama TV BiH 22.20 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.45 Napovednik 22.48 EP. Video strani 22.50 Sova 22.50 Brooklvnski most, ameriška nanizanka 23.35 Policajski rock, ameriška nadaljevanka 0.25 Ameriška kronika, ameriška dokumentarna serija 0.50 Video strani ZADETEK V PETEK Prijave za drugo serijo kviza, ki ga pripravljata Gorenjski glas in Radio Žiri, kar dežujejo v uredništvo žirovske radijske postaje Kviz se začne 2 oktobra tokrat na terenu Vse oddaje bomo vsak drugi petek od oktobra do 1 januarja 1993 pripravljali izven studia šli pa bomo tja, kamor nas bodo povabili m kjer se zbirajo poslušalci kviza Ker bo v drugi seriji poudarek na sodelovanju ekip, boste sodelujoče lahko ob petkih popoldne spremljali v neposrednih prenosih iz PRIJETNIH IN DOBRIH GOSTILN, kjer bodo ekipam lahko pomagali tudi navijači Pravilo kviza smo rahlo dopolnili: ekipa bo odgovarjala na tri vprašanja v serijah A, B in C ter s pravilnim odgovorom v finalu »vse ali nič« lahko potrojila nagrado Pravilni odgovori bodo vred ni 1 000, 1 500 in 2 000 tolarjev Seveda pa bomo dali možnost ti stim, ki najbolj zaupajo sami vase (in leksikone doma pri roki) ter v kvizu ZADETEK V PETEK sodelujejo po telefonu Njim bodo pra vilni odgovori prinesli 500, 1 000 oziroma 1 500 tolarjev, z »vse ali nič« pa bodo nagrado lahko podvojili Za te tekmovalce bodo se rije A, B in C izločilne Za bralce Gorenjskega glasa in poslušalce Radia Žiri pa bomo zastavljali tudi nagradna vprašanja na kupo nih v časopisu kajti ZADETEK V PETEK izobražuje, nagrajuje in predvsem navdušuje. Slovenija 2 20.00 Gozdarska koča Falkenau, nemška nadaljevanka V osamelo staro, gozdarsko kočo se vseli družina Rom-bach. Martin Rombach je vdovec, skrbeti pa mora za tri otroke: osemnajstletno Andrejo, sedemnajstletnega Marcu-sa in osemletno Rico. Z njimi se preseli tudi babica. Za druži no, navajeno velemestnega življenja, je samota sredi bavarskega gozda velika sprememba. Prebivalci Kublacha pa Martinu ne zaupajo povsem, zato si poskuša pridobiti njihovo naklonjenost z različnimi zvijačami... N0V0iSWATCH_TCLEFpNI in veliko novosti iz pisarniške tehnike in telekomunikacije 12.20 Video strani 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 A Shop 19.15 MCM 19.45 A Shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno-informativni program 20.32 Teden na borzi 20.45 Poslovni dosje, ameriška dokumentarna serija 21.15 Razvpita, ameriški barvni film 22.55 Vreme 22.57 Dnevno-informativni program 23.10 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 23.30 Compakt -Tedenski pregled zunanjepolitičnih dogodkov 23.50 A Shop 0.05 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA 1 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 13.10 Video strani 13.20 Odprto pr venstvo ZDA v tenisu, posnetek iz New Yorka 15.20 Oči kritike, ponovitev 16.10 Sova, ponovitev - Ameriške video smešnice, ameriški va-netejski program, Druga stran paradiža angleška nadaljevanka 17.30 Športni pregled 18.00 Regio nalni programi - Ljubljana: Slovenska kronika 19.00 Videošpon 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 20.30 Gospodarska oddaja 10 000 obratov 21.00 Sedma steza 21.30 Ciklus filmov znanih režiserjev - Miklos Jancso: Horoskop Jezusa Kristusa, madžarski film (ČB) 23.00 Kriminal 23.30 Video strani 9.00 Jutranji program 9.05 Heidi in Erni, ponovitev 9.30 Slika Avstrije, ponovitev 10.00 Zakladnica Avstrije, ponovitev 10.20 Sport Spots, Jet skiing 10.30 Ifigenija, grški film 12.35 Kratki film 13.00 Čas v sliki 13.10 Sporna vprašanja 13.35 Sinha Moha. brazilska telenovela 14.40 Bosonoga v postelji, serija 15.00 Jaz in ti 15.30 Am, dam, des 15.50 Sommersee. Kmečka pojedina in deževniki 16.15 Strelovod 16.30 Ding dong: Otroci se pogovarjajo s slavnimi ljudmi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Hišnica, serija 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Športna arena 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogle di s strani 21.25 Miami Vice: Slepo ogledalo 22.10 Cestni velikani, francoski film 0.25 Čas v sliki 0.30 Svoboden kot veter, ameriški film 1.55 Poročila/1000 mojstrovin 1, PROGRAM TV HRVAŠKA TV AVSTRIJA 2 7.30 Pregled sporeda 7.35 TV Kole dar 7.45 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 8.30 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila 10.00 Poro čila 10.05 TV Šola 11.30 Jaz, lutkar: Dr Zlatko Bastaši 11.45 Mala kino teka: Čudna ptica 12.00 Poročila 12.05 Dragi John, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 14.40 The big blue 15.05 Cirkus, otroška serija 15.30 Joey in rdeči sokol, otroška serija 16.00 Poročila 16.10 Učimo se hrvaško 16.40 Rakuni, otroška risana serija 17.00 Ča, kaj, što 17.10 Bangkok Hilton, ponovitev ameri ško-avstralske nanizanke 18.00 Poročila 18.05 Podvigi in usede, dokumentarna oddaja 18.25 TV razstava 18.35 Santa Barbara, ameriška na daljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.06 Hrvaška v svetu 20.35 7/7 20.55 Lisinski, hrvaški film 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sli ko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horo skop 0.00 Poročila 0.10 Video strani 6.00 Tenis US open 8.00 Vremen ska panorama 16.45 1000 mojstrovin 16.55 Leksikon umetnikov 17.00 Evropske železniške postaje, 1. del: London 17.30 Lipova ulica 18.00 Družinske vezi: Profesor Alex Kea-ton 18.30 Ljubezen na prvi pogled 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Boter, nemška serija 21.15 Teleskop: Nova Evropa 22.00 Čas v sliki 22.30 V viharju nad morjem: Pavel m pospešeno življenje l, RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horo skop 12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP 14.00 - Obvestila 14.30 - Novice, EPP 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila 16.30 - Novice, EPP 17.00 - Osrednja tema, EPP 18.00 Čestitke 18.30 - Informati vna oddaja BBC, EPP - 2. PROGRAM TV HRVAŠKA RADIO KRANJ Prijavnico n« kuponu iz Gorenjskega glasa (drugih prijav ne bomo upoštevali!) pošljite čimprej na RADIO ŽIRI, 64226 ŽIRI 17.20 Avtošport Mednarodno tek movanje, Zabok Buzet, reportaža 17.40 Solze v dežju, ponovitev angleškega filma 19.30 Dnevnik 20.05 Svet športa 20.56 Grad na soncu, francoska nadaljevanka 21.50 Brez žensk menda ne gre, angleška hu monstična nanizanka 22.20 Profe sionalci in zaporniki, ameriška na daljevanka 23.10 Brez elektrike 23.40 Video strani KANALA 9 45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Točka nasilja, ponovitev ameriškega filma 12.05 A Shop 8.00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včerja da nes (regionalna poročila) 9.20 Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.55 Pet za pet 12.15 Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet 13.00 Pesem tedna 14.00 Go renjska danes (regionalna poroči la) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) 15.30 - Dogodki in odmevi radio Slovenija - 16.20 -Skriti reporter - 17.20 - Novinarski blok 18.00 - Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) - 18.20 Na Gorenjskem Parnasi 18.50 Radio Kranj jutri 19.00 Nasvide nje jutri KINO 14. septembra CENTER prem amer akcij filma MAŠČEVANJE DVOJČKOV ob 16., 18 in 20 uri _. TOREK, 15. septembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.20 Video strani 9.30 Program za otroke 9.30 Zgodbe iz školjke 10.30 Nekoč je bilo., življenje: Popravilo in prenova 11.00 Sedma steza, ponovitev 11.30 Prisluhnimo tišini, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 15.05 Video strani 15.15 Napovednik 15.20 Horoskop Jezusa Kristusa, ponovitev madžarskega filma 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Lonček, kuhaj: Ocvrta zelenjava 17.25 Biskvitki. ameriška risana se rija 17.45 Popotovanje ob reki Zali, 2 oddaja 18.35 EP, Video strani 18.40 Alpe Donava Jadran 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 20.00 EPP 20.05 Žarišče 20.30 EPP 20.35 Osmi dan 21.25 Novosti založb: Prelistajmo skupaj 21.35 EPP 21.40 Ambasadorkin mož, franco ska nadaljevanka 22.35 Grajske stavbe na Sloven skem 22.40 TV dnevnik, Vreme, šport. Žarišče Poslovna borza 23.15 Kronika, kanadska dokumen tarna oddaja 23.40 Napovednik 23.43 EP, Video strani 23.45 Sova 23.45 Svež veter v starem gradu, angleška nanizanka 0.10 Policajski rock, ameriška na daljevanka 1.00 Glasbeni utrinek G Rossi ni: Viljem Teli 1.15 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.20 Video strani 14.30 Dosje, po novitev 15.10 Sova, ponovitev -Brooklvnski most, ameriška nanizanka; Policajski rock, angleška na daljevanka. Ameriška kronika, ameriška dokumentarna serija 17.20 Svet poroča 18.00 Regionalni programi Koper: Slovenska kroni ka 19.00 Orion 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Gozdarska hiša Falkenau. nemška nanizanka 20.30 Glasba, show in cirkus. Shirlev Bassey 21.20 Omizje 23.20 Svet po roča, ponovitev 0.00 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.30 Pregled sporeda 7.35 TV Kole dar 7.46 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 8.30 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 TV šola Cela števila. Kemija, Umetnost skrivanja, TV leksikon. Nemščina 11.30 Mali svet 12.00 Po ročila 12.06 Brez žensk menda ne gre, ponovitev angleške humoristične nanizanke 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Grad na soncu, ponovitev franco ske nadaljevanke 14.40 The big Blue, oddaja za Unprofor 15.05 Daktan, ameriška nadaljevanka 16.00 Poročila 16.10 Učimo se hrva ško 16.40 Rakuni, otroška risana serija 17.10 Polnočni klici, ponovi tev ameriške nanizanke 18.00 Poro čila 18.06 Naredi prihrani! 18.36 Santa Barbara, ameriška nadalje vanka 19.16 Risanka 19.30 Dnevnik 20 06 Begunci, 1/4 del dokumentar ne serije 21.06 V velikem planu 22.40 Dnevnik 23.06 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.66 Po ročila v angleščini 0.00 Horoskop 0.05 Poročila 0.15 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.56 Zelo podoben kitu, ponovitev angleškega barvnega filma 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.06 Državnik novega kova. angleška barvna hu moristična nanizanka 20.30 Velese jamski TV biro 20.40 Grad na son cu, francoska nadaljevanka 21.30 Glasbena oddaja 22.05 Tri ljubezni, 1/6 del švedske nadaljevanke 22.56 G Rossini, nadaljevanka 23.45 Vi deo strani KANAL A 9.45 A Shop 10.00 RIS. risanke in spoti 10.15 Teden na borzi 10.30 Razvpita, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.10 A Shop 12 25 Video strani 19.00 Napoved spore da/Vreme 19.02 A Shop 1915 Slovenija 2 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka Gozdar potrebuje lovskega psa Rombach na neki kmetiji, kjer šolajo lovske pse, najde primerno psico "Aiko" takoj sprejme in razvaja vsa družina. Ostrim očem Rombachove tašče Herte Stolze ne uide, da se očitno nekaj plete med Silvo von Bernried in gozdarjem. Herta Stolze tega nikakor ne odobrava. Za družino in otroke Silva po njenem mnenju ne bi bila primerna Po drugi strani pa nov zakon Martinu Rom-bachu ne bi škodil Hanna Rit ter, Rombachova prijateljica iz mladosti, se ji zdi bolj primerna za Rombachovo drugo ženo. Torej mora Herta Hanno in Martina Rombacha spraviti skupaj. Tako se odloči, da bo šla v zdravilišče, in pregovorila Hanno Ritter, da bo medtem pazila na družino v gozdarski hiši. MCM 19.46 A Shop 20.00 Risanka 20.06 Dnevno-informativni program 20.30 Vreme 20.32 Dokumen tarec tedna 21.06 Nočni klub, ameriški film 23.05 Vreme 23.20 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 23.40 A Shop 23.56 MCM 1.00 Vi deo strani TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.05 Družin ske vezi, ponovitev 9.30 Angleščina 10.00 Miti ljudstev, 1 del: Rečeno je bilo, da je to tako 10.30 Colum-bo: Smrtonosna ljubezen, ponovi tev ameriškega filma 12.05 športna arena 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Sinha Moča, telenovela 14.00 Bosonoga v postelji, serija 15.00 Jaz in ti 15.05 Korax, oddaja o živa hh 15.30 Am, dam, des 15.50 Som mersee 16.15 Detektivi za varstvo okolja 16.30 Nagradna igra 17.00 Mini čas v sliki 1710 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Hiš niča, serija 19.22 Znanje danes 19 30 čas v sliki 19.53 Vreme 20 00 Šport 20.15 Univerzum Podzem ske palače 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi s strani 21.15 Nasta nek legende: V vrtincu, ameriški dokumentarec 23.20 VValkabout, avstralski film; i : Jennv Agutter, Lucien John, David Gumpilil, John Meillon 0.50 Čas v sliki/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 17.00 1000 mojstrovin 17.10 Leksikon umetnikov 17.15 Srečanje po mad žarsko, tečaj iz madžarskega jezika 17.30 Orientacija 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Gaudimax 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Da ali ne 21.00 Naredi si sam 21.07 Re portaže iz tujine 22.00 čas v sliki 22.30 Klub 2/Klub 2/Poroćila/IOOO mojstrovin 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, EPP 13.00 - Danes do trinaj stih, EPP 14.00 Obvestila 14.30 - Novice, EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 - Obvestila 16 30 Dogodki in odmevi 17.00 - Zabava vas Braco Koren 18.00 - čestitke 18.30 - Informativna oddaja BBC. EPP 19.00 - Odpoved programa RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj - danas (regionalna poročila) 9.20 -Novinarski blok 10.00 Poročila Radia Slovenija 10.56 Pet za pet 12.15 Osmrtnice, zahvale 12.20 - črna kronika 12.66 Pet za pet 13.00 Pesem tedna 14.00 - Go ranjska danes - 14.20 - Novinarski blok 15.30 - Dogodki in odmevi 17.20 Novinarski blok 18.00 Go renjska danas - jutri 18.20 - Tečaj nemškega jezika 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvidenje |utri RADIO TRŽIČ 16 00 Dober dan 16.10 Obvesti la 16.20 Aktualne informacije 16 30 športni obzornik 17.20 Gost torkovega programa 18.15 -Klepet s poslušalci 19.00 - V četr tek na svidenja - KINO 15. septembra CENTER amer akcij film MAŠČEVANJE DVOJČKOV ob 18.. 18. in 20 Nagrade na 23. festivalu domače glasbe Odlični gorenjski ansambli Na 23. ptujskem festivalu domače glasbe so se tudi gorenjski ansambli zelo dobro izkazali. Objavljamo vse rezultate tega zanimivega in odmevnega festivala. Strokovna komisija je takole odločila: Bronasto Orfejevo značko so dobili ansambli: Jožeta Ekarja, Sedmi raj, Mladi prijatelji, ansambel Roberta Praprotnika in Slovenski odmev. Srebrno Orfejevo značko Fantje izpod Rogle, Štajerski vrelec, Dan in noč, ansambel Borisa Razpotnika, Glas Slovenije iz Škofje Loke, Obzorje iz Železnikov, Primorski fantje. Zlato Orfejevo značko pa: ansambel As iz Cerkelj, Podkra-jinski fantje, ansambel Simona Leg na rja. Bratje Poljanšek iz Kamnika, ansambel Petra Finka, Tržaški narodni ansambel. Najboljši debitant je bil ansambel Petra Finka, najboljši kvintet je bil spet ansambel As, najboljši trio Bratje Poljanšek in najbolj priljubljeni pri občinstvu so spet Bratje Poljanšek. SEDEMNAJSTA LESTVICA »TRŽIŠKI HIT« TAKO, DRAGI MOJI, ČE STE ŽE KDAJ POSLUŠALI RADIO TRŽIČ, STE LAHKO SLIŠALI, DA JE VČERAJ POTEKALA LESTVICA V ŽIVO. REZULTATOV TOKRAT NE MORETE VIDETI, KER JE BILA REDAKCIJA ZAKLJUČENA PRED ZAKLJUČKOM LESTVICE. VSE, KAR MORATE VEDETI, BOSTE IZVEDELI NASLEDNJI PETEK, TOKRAT PA OBJAVLJAMO LE KUPON. LEP POZDRAV JERNEJ IN JEKICA! Sončkov kot Ja, da, jes, jawohl... ... ali pa "ne" (v grščini) je bil pravilni odgovor na nagradno vprašanje, ki ste ga imeli zapaziti v prejšnjete-denskem "Sončkovem kotu". V moje roke je prišlo cirka dost dopisnic in moram reči, da ste nekateri ravnali zelo "lukavo", kot bi rekel Zabit Memedovski iz Donjeg Sremca. Namreč, poslati dve dopisnici, na eno napisat ne in na drugo ja, je že stara fora. Cist' t'ko. Je pa seveda uredu. Še enkrat cist' t'ko. Še neki. Najboljša kaseta do sedaj pa je na sceni "Fuk je Kranjcem v kratek čas", poje jo obalni oktet Izola, Čao Bao Guta Full (vse tole, napisano od "še neki" pa do "tuli" je zraslo na zeljniku enega ti-posa iz Sv. Duha, da ne bo kdo name kričVu). Gremo žrebat (a veste, kako je to zajeban', če kdo žre bat), no tukaj se sedaj ne bo jedlo bata, ampak bomo žrebali (tisti Bali od Gorenjke, ma tista ri-žova čokolada - nasekana, je pa že boljši), zato bomo se-dajle jedli Bali. Stroga tišina, k't svina. Žre-bali-mo. Božiča Čulibrk, ali slučajno kdai Kopapcate kakšen Baaaali r o, doma ste v ulici T. Dež-mana 8 v Kranju in drugi teden se boste oglasili v trgovino Sonček po obljubljeno nagrado. Fertik žreb - anja. Čist' t'ko! TOP 3 1. Henry's Dream - Nick Cave & The Bad Seeds 2. Zaspi pri meni nocoj - Pop Design 3. Zbrana dela 77 - 88 - Pan-krti NOVOSTI Ena Sendi je izdala svojo kaseto (Debela Špela, pa to), Modra kronika tudi (Gospod kaplan, pa to), ta zadnje Fa-ith No More tudi dobite na kaseti, seveda. Psihomodo Pop (to so tisti, ki se ponavadi na koncertu slečejo, do lulčka, jasno), ki jih seveda priporočamo, imajo novo kaseto 'Tko je ubio Mickey Mousea?M, B 52' z "Good Stuff" (teme iz Štoparskega vodnika) in Tracy Chapman z "Matters Of The HearT pa v Sončku ponujajo na Lp - ju. Trash, Hevy, Špeed, Death in podobni Metalci pa lahko kupite novo čist' metal revijo, prvo v slovenščini IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 60: Skupino Bijelo Dugme poznate. Seveda jo. Bregovič je trenutno v Beogradu, za ostale čalne banda se "ne zna" Iz katerega jugomesta (če se temu še reče mesto) sicer izhaja ta kultna jugorock sku pina? Dopisnice se pričakuje do srede, 16 septembra, v uredništvo Gorenjskega glasa za rubriko "Vvalter brani Sončka". Nagrade so d'best. Čist' t'ko. Čav. MEGAMILK KUPON ST. 16 rad MMMMi 2 3. Predloga: Tuji Domači Naslov OPTIKA KRANJ, Bleivveisova 18, tel.:212-196 Velika izbira uvoženih okvirjev POSEBNI POPUSTI NA RECEPT! Recept dobite tudi ob pregledu vida v naši ordinaciji v kleti servisa: v ponedeljek in sredo od 1345 do 1445, v torek od 15. do 17. in v četrtek od 8. do 10. ure. NOVO: F0T0 FILMI IN BLISKAVICE! Odprto: 8. sobota: 8. 18. ure 12. ure NAR0DN0ZABAVNA LESTVICA RADIA ŽIRI Piše: Drago Papler V torek, 15. septembra, ob 18.30 uri se začne nova serija glasbenih oddaj na valovih Radia Žiri namenjena ljubiteljem narodnozabavne glasbe. V ritmu valčka in polke z Narodnozabavno lestvico Radia Žiri s petimi uvrstitvami najpriljubljenejših viž in petimi predlog' najnovejše produkcije. UVRSTITVE PETIH NAJ VIŽ: 1 Vse življenje same žel)e - Ansambel bratov Avsenik 2 Polka za mlade - Štajerskih 7 3 Po drugi poti - Ansambel Jevšek 4 Vračam se pod Golico - Alpski kvintet 5 Marjan vam zaigra - Koroški ekspress PREDLOGI NOVIH PETIH VIŽ: 6 Srečno, mlada Slovenija - Ansambel Lojzeta Slaka 7 Nazdravimo še enkrat - Ansambel Franca Miheliča 8 Obletnica poroke - Brane Drvarič band 9 Sinu na pot - Podkrajski fantje 10 Veselje na vasi - Bratje iz Oplotnice Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah in razglednica^ smo izžrebali Maričko Mavec, Sorlijeva 31, Kranj, 64000. ki bo preje" glasbeno kaseto. Tudi sedaj vas vabim k sodelovanju - izpolnitvi kupona Sodelujte1 Objavljeni kupon pošljte na naslov Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Žlri, 64226. ___ KUPON: I mc in priimek_________*f Naslov Glasujem ai skladbo: Novi predlog skladbo: M no nje 0 oddaji /a glasbenega gosta 2v. °. predlagam: drugačna pot do znanja_ izobraževanje na daljavo CV TEMELJNI TEČAJ NEMŠČINE NA DALJAVO nudi: • učenje doma po lastnem urniku, • lastnega učitelja, ki vas vodi skozi lekcije, • možnost občasnih tečajev »v živo«, je primeren za: vse, ki ste nemško že znali, pa bi radi znanje obnovili ali uredili, popolne začetnike pravtako kot za »neprave« začetnike, učence srednjih šol kot dopolnilno gradivo, vse, ki z učenjem mislijo zares. Informacije: Gospodarski vestnik, tel 061/12-20-20 ali Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič, tel: 064/52-155. Mercator - Oljarica Kranj Štirikrat priznanje za kakovost Mercator - Oljarica Kranj na letošnjem sejmu SQ - Slovenska kakovost predstavlja štiri vrste olja, ki so prejele znak SQ. Kranjski oljarji so tako edini v Sloveniji, ki so dobili priznanja za slovensko kvaliteto, njihova olja pa so bila že v preteklosti nagrajena s priznanji za kvaliteto. [ I 1 1 I ("O* Iti i 1 i 1 tPi [ -i AVTO SOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov V GASILSKEM DOMU NA TRATI začetek 15. 9. 1992, praktična vožnja na vozilih OPEL CORSA IN GOLF Posebna ugodnost: prevoz kandidatov na tečaj CCP iz smeri: Reteč, Bitenj, Podlubnika, Žabnice INFORMACIJE: telefon 631-729 Tudi po prodanih količinah °'ia v zadniem času se vidi, da slovenske gospodinj prepono kvalitetno ol|e in so z n|im tudi zadovoline. Vse vrste olja iz Omarice so brez holesterola, na et|ketah posameznih vrst pa so navedeni tudi ostali pomembni Podatki, česar pri izdelkih dru-9lh ol|arn na slovenskem trgu ni' je pa takšen pristop neka) ob|ča|nega v Zahodni Evropi. Mercator - Omarica Krani Predstavlja štiri vrste ol|a Ce-*in. Cekin special, Konzum in Fdvlta. Cekin in Konzum sta rastlinski olji nareieni iz sončnic in olj-ne repice Cekin |e pretežno iz sončnic, Konzum pa pol iz son-^nic ,r> pol iz ol|ne repice Obe ^rs'' olia sta primerni za razne .rs,e solat, pa tudi za cvrtie, pe-Cenie m ostalo Vse vrste olja Oljarice Kranj so na voljo v litrskih steklenicah in plastenkah (izjema je Frivita, samo v plastenkah, v dvolitrskih plastenkah ali pa v 10- in 25-litrskih ročkah, ki so primerne za večje potrošnike. stabilno, kar pomeni, da tudi po večkratni uporabi obdrži vse dobre lastnosti. Ima prijeten okus po arašidih, še posebej priporočljivo pa je za cvrenje, fntira-nje in tudi za razne vrste solat. Cekin special je čisto sončnično olje, izredno kvaliteno predvsem zaradi uporabljenih surovin, priporočajo ga za vse vrste solat, cvrtje m pečenje in ostale postopke, kjer se olje segreva, Frivita je povsem nova vrsta olja, letos prvič na trgu, sicer pa že dolgo znano na zahodnih trgih. Izdelano je iz arašidov, je izredno kvalitetno in izredno okusno, vendar ga gospodinje še slabo poznajo To olje je zelo Vse vrste olj so znak kakovosti SO prejele že na lanskem sejmu, letos pa tudi nova vrsta olja Frivita. Tehnologija v Mercator - Oljarici v Kranju omogoča stalno kvaliteto olja, v proizvodnjo pa uvajajo tudi vsa nova svetovna spoznanja na področju oljarstva. Olja so tako resnično kvalitetna, v Oljarici pa si želijo, da bi se za njihove izdelke odločilo še več potrošnikov. AVTO ŠOLA ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja bo v ponedeljek 14. 9. 1992 ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA ©311-035 Mercator Meso izdelki d.o.o. Mestni trg 20, Škofja Loka tel.: 064/622 171 Dotrditev dol kvalitete Mercator - Meso - Izdelki iz Škofje Loke ima pri klanju živali in izdelovanju mesnih izdelkov že skoraj tisočletno tradicijo. V novi sodobni Ravnici v Škofji Loki, mesni Predelavi v Kranju in v Stični ter pri prodaji mesa in besnih izdelkov je zaposlenih okrog 400 delavcev. Poleg močno razširjene trgovce mreže imajo tudi številne lastne poslovalnice, v katerih prodajajo 73 razli- enih mesnih izdelkov. Neprestano skrbijo za kvaliteto SvO]ih izdelkov, hkiati pa skušajo slediti željam in zahtevam svojih kupcev. Na sejmu SQ 92 predstavljajo pet izdelkov, ki imajo vsak v svoji skupini izjemno kvalitetne lastnosti Dva izmed njih sta oila nagrajena z znakom SQ tudi na letošnjem sejmu. . Delikates kranjska šunka, Id )e za svojo kvaliteto letos prejela Priznanje, je izdelana iz svinjske- ga mesa, blago začinjena, ima svojstven okus, ki ga bodo sladokusci zlahka spoznali Šunka je v naravnem ovitku, že ime pa pove, da je narejena po lastni tehnologiji. Loški čebriček je drugi izdelek, ki bo letos nosil sejemsko priznanje. V ličnem lesenem če-bnčku je gorenjska zaseka s suho stisko klobaso. Izdelek je že v minulih letih zaradi svoje kvalitetne vsebine in izvirnega pakiranja prejel številna visoka priznanja, kar je najboljši dokaz, da gre za resnično dober izdelek. Med ostalimi kvalitetnimi izdelki Meso Izdelkov iz Škofje Loke je treba omeniti še izredno priljubljeno stisko salamo, in dva nova izdelka, kranjsko klobaso in dietno šunko Stiska salama je znak SQ prejela na lanskem sejmu, izdelana je iz svinjskega mesa po stari re-cepturi stiskih menihov, dozoreva pa v starodavnih samostanskih stolpih. Letos je prodaja sti ške salame tako dobra, da v Meso - Izdelkih komaj uspejo zadostiti vsem potrebam. Kranjska klobasa se po tehnologiji in surovinah ponovno približuje pravi kranjski klobasi, ki smo jo poznali pred šestdesetimi leti in je bila v Sloveniji in tudi preko meja zelo cenjena. Tudi kranjska klobasa je bila kandidat za priznanje SQ, ker še ni dovolj pogosto na prodajnih policah, vendar pa ii prihodnje leto priznanje nikakor ne bi smelo uiti. Dietna šunka je povsem nov izdelek, narejena je iz najkvalitetnejših kosov govejega mesa in je blago začinjena. Izredno primerna je za prehrano diabetikov in otrok, saj vsebuje vsega šest odstotkov maščob Sunka je zelo kvalitetna v kratkem pa bodo zmanjšali njen premer iz 120 na 90 milimetrov, kar bo kupcem verjetno bolj ustrezalo in povečalo prodajo, ki je za zdaj kljub kvaliteti in primernosti tega izdelka še sorazmerno majhna. SREDA, 16. septembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.55 10.05 10.05 10.25 10.55 11.50 12.00 12.05 12.55 14.30 14.40 14.45 16.50 16.55 17.00 17.10 17.10 17.55 19.15 19.10 19.15 19.20 19.25 19.30 20.00 20.05 20.30 20.35 22.05 22.10 22.35 22.38 22.40 22.40 23.05 23.55 Video strani Program za otroke Biskvitki, ponovitev Bratovščina Sinjega galeba, ponovitev nadaljevanke F. Hebrard - L. Velle: Amba-sadorkin soprog, ponovitev francoske nadaljevanke Poslovna borza, ponovitev Poročila TV Dnevnik BiH, ponovitev Video strani Video strani Napovednik Omizje, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke Živ žav Klub Klobuk v Čateških Toplicah, ponovitev EP, Video strani Risanka EPP Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport EPP Žarišče EPP Film tedna: Svetlikajoča se koža, angleški film EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče Napovednik EP, Video strani Sova Nenadni uspehi, ameriška nadaljevanka Policajski rock, ameriška nadaljevanka Video strani Slovenija 1 Svetlikajoča koža, angleško-kanad-ski barvni film Zgodba je postavljena v petdeseta leta, v farmarsko okolje Idaha. Sedemletni Seth se druži s prijateljema Ebenom in Kimom. Seth ujame veliko žabo. S prijateljema jo napihnejo, postavijo sredi poti in čakajo, kako bo reagirala Delfin Blue, skrivnostna ženska zgodnjih srednjih let, ki se približuje po poti. Ko se le-ta približa in skloni nad napihnjeno žabo, Seth s fračo ustreli v žabo, ki eksplodira in s krvjo obrizga zgroženo in prestrašeno Delp-hin. Po tej "zgledni" predstavitvi otroške krutosti spoznamo še nenavadne Sethove starše: očitno vsaj neuravnovešeno, če ne kar noro mamo in čudaškega očeta, slabiča, ki stalno bere najrajši pogrošne knjige o vampirjih. Bencinska črpalka sredi polja ob slabi makadamski cesti jim daje kaj boren zaslužek. 20.00 Risanka 20.05 Dnevo-infor-mativni program 20.30 Vreme 20.32 Kult - Ura 21.05 Pogumni zmagajo, angleški barvni film 23.05 Vreme 23.07 Dnevno-informativni program 23.20 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 23.40 A Shop 23.55 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA l 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 13.20 Video strani 13.30 Osmi dan, ponovitev 14.20 Sova, ponovitev -Svež veter v starem gradu, angleška nanizanka, Policajski rock, ameriška nadaljevanka; Glasbeni utrinek - G Rossini: Viljem Teli 15.55 Maribor: PPZ v nogometu -Maribor Branik - Atletico Madrid, prenos 18.00 Regionalni programi -Maribor: Slovenska kronika 19.00 Psiho 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Športna sreda 22.30 Godalni kvartet Tartini - M. Ravel: Kvartet v F-duru 23.00 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.30 Pregled sporeda 7.35 TV Kole dar 7.45 Santa Barbara 8.30 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 TV Šola: Hrvaščina, Knjižnica in ar- 9.00 Jutranji program 9.05 Družinske vezi 9.30 Francoščina 10.00 Miti ljudstev 10.30 Zmaj, ponovitev ameriškega filma 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sinha Moča, tele-novela 14.00 Dom za živali, serija 14.45 Connv je kos vsemu 14.55 Stan in Olio, risanka 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Niklaas - deček iz Flandrije 15.30 Pes Dagi, lutkovna igrica 15.50 Sommersee 16.15 Helmi, otroški prometni klub 16.20 Nekoč je bilo ... 16.30 Hevre-ka! mini leksikon 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Hišnica, serija 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sli-kt/Vreme 20.00 Šport 20.15 To ne more našega Wilitja omajati, avstrijski film 21.35 Pogledi s strani 22.00 Manekenka in vohljač 22.30 Bitka za Midvvav, ameriški vojni film 0.35 čas v sliki 0.40 Molčeča usta, francoski film 2.10 1000 mojstrovin/Poročila SIEMENS - SLUŠNI APARATI - K nam pridete naglušni - v pol ure odidete z več življenjske radosti - s slušnim aparatom SIEMENS (z receptom povračilo ZZZS). Vsak četrtek od 13. do 16. ure v ART OPTIKI, Bleivveisova 18, Kranj. GAT-TON INT., d.o.o. Informacije po tel.: 064/73-313, od 19.30 do 20.30 ure. Po dogovoru pridemo tudi na dom. hiv Brličevih v Slavonskem Brodu, TV Leksikon. Nemščina 11.30-Lo kvanjčki, risana serija 11.45 Bolek in Lolek, poljska risana serija 12.00 Poročila 12.05 Državnik novega kova, ponovitev angleške humoristične nanizanke 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Grad na soncu, ponovitev francoske nadaljevanke 14.40 The big blue 15.05 1001 Amerika, animirana serija 15.30 Busove zgodbe 16.00 Poročila 16.10 Učimo hrvaško 16.40 Rakuni, otroška risana serija 17.00 Ca, kaj. šta 17.10 Polnočni klici, ponovitev ameriške nanizanke 18.00 Poročila 18.05 Videoboom 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Zadnji nadebudnež. ameriški barvni film 22.00 Obnova Hrvaške 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Po ročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Video strani TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.45 Čas v sliki 16.55 Leksikon umetnikov 17.00 Napredek z razumom 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Družinske vezi: Zaljubljen v Elvse 18.30 Zarjovi, lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultu ra 20.15 Solza v oceanu, nadaljevanka 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport: Nogomet/Poročila/1000 mojstrovin 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 18.20 Pika in tihotapci, ponovitev avstralskega animiranega filma 19.30 Dnevnik 20.05 Do neba, doku mentarna serija 21.00 Maldivi narava tisočerih otokov, dokumentarna serija 21.25 Življenje po Henrvju, angleška humoristična nanizanka 21.55 Nepoštena igra, angleška nanizanka 22.45 Metal mama 23.45 Vi deo strani 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP 12.00 - Novice v narod nozabavni glasbi, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Obvestila 14.30 Novice, EPP 15.00 - Nasvet iz zdravnikove torbe -15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 -Obvestila 16.30 - Novice, EPP 17 00 Osrednja tema, EPP 18.00 -Čestitke 18.30 - Informativna od daja BBC, EPP 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ KANALA 9.45 A shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Nočni klub, ponovitev ameriške grozljivke 12.05 A shop 12.15 Video strani 18.46 A Shop 19 00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 Male živali 19.46 A Shop 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj - da nes 9.20 Novinarski blok 10.00 Poročila Radia Slovenija 10.05 Naj viža 10.55 - Pet za pet -11.20 Halo 92 12.15 - Osmrtnice, zahva le - 12.20 - črna kronika 12.56 Pet za pet 13.00 Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi 17.20 - Novi narski blok 18.00 Gorenjska da nes jutri 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvidenje jutri - KINO 16. septembra CENTER amer akcij film MAŠČEVANJE DVOJČKOV ob 16., 18 in 20 url ŽELEZAR amer psih thrill KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 17 45 in 20 uri ČETRTEK, 17. septembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.05 Video strani 10.15 Program za otroke 10.15 Dimnikarček se potepa po svetu, slovaška risana serija 10.25 Prigode Toma Savvverja, ponovitev ruske nadaljevanke 11.30 Nekoč je bilo... življenje: Življenje odhaja 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 14.50 Video strani 15.00 Napovednik 15.05 športna sreda, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Priča, norveška nadaljevanka 17.35 Program za otroke: M Mati-četov Zverinice iz Rezije 17.55 Na grad se je vrnilo življenje 18.20 EP, Video strani 18.25 Že veste .., svetovalno - izobraževalna oddaja 19.05 Risanka 19.15 EPP 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 2000 EPP 20.05 Žarišče 20 30 EPP 21.40 Tednik 22.30 Grajske stavbe na Sloven skem 22.35 TV Dnevnik 3, Vreme, Šport, Žarišče 23.00 Poslovna borza 23.10 Napovednik 23.13 EP. Video strani 23.15 Sova 23.15 Dragi John, ameriška nanizanka 23.40 Policajski rock, ameriška nadaljevanka 0.30 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.35 Video strani 16.45 Sova, ponovitev Nenadni uspehi, ameriška nanizanka, Policajski rock, amen ška nadaljevanka 18.00 Regionalni programi Koper Slovenska kroni ka 19.00 Videolestvica 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Goz darska hiša Falkenau. nemška nanizanka 20.30 Umetniški večer - Zakaj Havel7, kanadski dokumentarni film 22.10 Vernisaž, češka d^fama 23.00 PEP v košarki Smelt Olimpija - Žalgiris, posnetek iz Ljubljane 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.45 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 8.30 Dober dan, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 TV šola Hrvaška, Stare kulture Mezopotamije Sumersko kralje stvo. TV leksikon. Nemščina 11.30 Smogova, otroška serija 12.00 Po ročila 12.05 Življenje po Henrvju, ponovitev angleške humoristične nanizanke 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poroči la 13.50 Nepoštena igra, ponovitev angleške nanizanke 14.40 The big blue Oddaja za Unprofor 15.05 Daktan. ameriška barvna nanizan ka 15.55 Pregled sporeda 16.00 Po ročila 16.10 Učimo hrvaško 16.40 Rakuni, otroška risana serija 17.10 Polnočni klici, ponovitev ameriške nanizanke 18.00 Poročila 18.06 Raz stava znanstvenih knjig 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Da prijetno mine čas 21.00 In formativni spored 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročilo v nemščini 23.50 Poročila v anglešči ni 23.56 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17 30 Video strani 17.38 Gledališka restavracija, ponovitev ameriškega filma 19.30 Dnevnik 20.05 Svet živa li 20.40 Klicali ste, milord, angleška humoristična nanizanka 21.40 Ne poštena igra, angleška nanizanka 22.30 Eurogol 22.50 Pepsi DJ Mag 23.50 Poezija Širne Vučetič 0.20 Vi deo strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 RIS. risanke in spoti 10.30 Pogumni zmagajo, po novitev angleškega barvnega filma 12.30 A Shop 12.46 Video strani 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 A Shop 19.15 MCM 19.45 A shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Vreme 20.32 Kanalizator Shovv 21.06 Marl boro music Shovv 21.36 Ogenj v te mi. ameriški barvni film 23.10 Vre me 23.12 Dnevno informativni pro gram 23.20 Poročila v angleščini Deutsche vvelle 23.40 A Shop 23.55 MCM 1.00 Video strani Slovenija 2 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka Ves Kublach je razburjen: Potekajo še zadnje priprave za poroko Hanne Ritter in Reiner ja Mullerja Na gradu Bernned naj bi za slavje dokončali novo restavracijo Herta. Hanna in Andrea se odpeljejo v Munc hen nakupovat. Ob vrnitvi Andrea po naklučju spozna slav nega violinista Jonasa Scher manna, ki bo v njenem življenju igral še pomembno vlogo Iz bolnišnice odpustijo gozdnega delavca Breitkreuza. Nje gova hčerka Resi je žalostna, ker mora zapustiti gozdarsko hišo Njenega očeta pa skrbi služba v Rombachu, ker iz zdravstvenih razlogov ne sme več opravljati svojega poklica Martin Rombach mu poskuša najti novo delo. jrAi5 ciut) ft* TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.05 Družinske vezi 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Miti ljudstev Kovač je prišel z neba 10.30 Vražji fantje, ameriški film 12.15 Klub za senior je. ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sinha Moča, telenovela 14.00 Dom za živali 14.45 Narava 14.55 Focus earth 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Janoševa ura, risanke 15.30 Am, dam. des 15.50 Sommersee, otroška serija 16.15 Triangel, otroški kulturni klub 16.30 Nasveti, otroški servis 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Hišnica, serija 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.05 Šport 20.15 Shovv mix Pozor kamera! 21.20 Pogledi s strani 21.30 Griffin in Phoenix, ameriška melodrama 23.00 Frederic in prostitutka, francoski film 0.30 čas v sliki 1.10 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.45 1000 mojstrovin 15.55 Leksikon umetnikov 16.00 Šport 17.15 Šesta nek z živaljo in človekom 18.00 Dru žinske vezi, serija 18.30 Game shovv 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trai ler 21.30 Pozor, kultura 22.00 čas v .sliki 22.30 Klub 2 23.50 Poročila/ 1000 mojstrovin RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan 16.10 - Obvesti la 16.30 Kaj se dogaja okoli nas 16.46 Morda vas zanima 17.30 Novosti iz sveta glasbe 18.06 - Tr žiški hit glasbena lestvica 18.55 Pogled v jutrišnji Gorenjski glas 19.00 - Jutri na svidenje l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 Napoved, telegraf, horo skop, EPP 12.00 - Evergreeni, EPP 13.00 Danes do trinajstih, EPP 14.00 Na obisku. Obvestila 14.30 Novice, EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 - Obvestila 16.30 Novice, EPP 17.00 - Spoznajte se, EPP 18.00 Čestitke 18.30 .In formativna oddaja BBC ija, EPP 19.00 - Odpoved programa RADIO KRANJ 8.00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov 8.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj - danes 9.20 Novinarski blok 10.00 Poročila Radia Slovenija 1055 Pet za pet 12.15 - Osmrtnice, za hvale 12.20 - črna kronika 12.55 Pet za pet 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi 16.20 - Skriti reporter 18.00 Gorenjska danes jutri 18.20 Na Gorenjskem Par nas (kultura) 18.50 Radio Kranj jutri 19.00 Nasvidenje jutri KINO 17. septembra CENTER amer ZAR amer psih uri BLED amer. akcij thnl kom kom MESTNI FANTJE ob 16., 18 in 20 uri ŽELE KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 17 45 in 20 NE RECI MAMI. DA SMO SAMI NAŠ IZLET Kadar se bralke in bralci Gorenjskega glasa namenimo na izlet, je po tradiciji lepo vreme. Tudi minulo soboto je bilo tako, čeprav je bil prejšnji večer hud naliv po vsej Gorenjski in smo se v soboto čudili belo pobeljenim Karavankam in Julijcem tja do 1500 metrov. Ko smo se zjutraj zbrali pred Creino v Kranju in so natanko ob 8. uri štirje polni avtobusi izletnikov odpeljali proti Ljubelju, se je že pokazalo sonce. In v sončnem razpoloženju je potekal ves izlet Glasovcev po avstrijskem Koroškem - po Celovcu, do Gospe Svete, po Vrbskem jezeru in čez Korensko sedlo pozno zvečer proti domu. Celodnevni izlet za 700.- SIT Že junija smo Vas, spoštovane bralke in cenjeni bralci Gorenjskega glasa, povabili na izlet v Celovec in na Vrbsko jezero. Prvi izlet je bil izveden 4. julija, na prvo julijsko soboto, ko smo lahko izkoristili celodnevni poslovni čas celovških trgovin, ki so prvo soboto v mesecu odprte ves dan. Za omenjeni izlet je bilo ogromno interesentov, v avtobusih pa le malo prostora, kajti to je bil nagradni izlet za izžrebane naročnike, zraven pa smo povabili še tiste, ki niso imeli sreče pri žrebanju. Obljubili smo še en podoben izlet in zanj se je prijavilo kar 200 udeleženk in udeležencev -izvedli smo ga minulo soboto. 5. septembta, in bilo je res super. T> l S K O NT MARJAN SAJOVIC pod klamcem Tokrat so naš izlet pomagali realizirati: Diskont Pod klancem Kranj - Marjan Sajovic; Mesarija Anton Arvaj Britof pri Kranju; Avtobusno podjetje Integral Tržič d.o.o.; Hotel CREINA Kranj; Market Šparovec Struga/Strau Štirje moderni turistični avtobusi TAM tržiškega podjetja Integr*'. Janez. Stojan. Boštjan in Slavko za volani - ter 200 bralk in brale6 Gorenjskega glasa, ki pa so v času fotografiranja nakupovali. Naš Trio Andreja Ažmana je zaigral kar na pomolu celovškega pristanišča in za ples se je takoj odločilo nekaj parov, ki so čakali na ladjo za plovbo po Vrbskem jezeru. ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE JEANS KLUB PETRIČ Včeraj smo izmed prejetih 1228 kuponov nagradne križanke JEANS CLUB PETRIČ izžrebali 5 srečnežev, ki so pravilno napisali geslo križanke na kuponu: »TUDI V ŠOLO V OBLAČILIH JEANS CLUBA PETRIČ«. Bon za nakup v vrednosti 10000 SIT prejme Kristina Jurina, Gubčeva 3, Kranj, bon za nakup v vrednosti 5 000 SIT prejme Marjan Kopač, Zupanova 10, Šenčur, tolažilne knjižne nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Vlado Košir, Novi svet 4, Skof ja Loka; Nadja Svetlin, C. 1. maja 20, Jesenice in Helena Juvan, Hafnerjevo naselje 99, Škofja Loka. Nagrajencem čestitamo, vsem drugim pa želimo več sreče prihodnjič! Kapitan motorne ladje »Klagenfurt« s 390 potniškimi sedeži g -. 0, gang Maurer je v svoji kabini na ladji sprejel delegacijo izletm* Gorenjskega glasa. TV KRIŽANKA TUDI V GORENJSKEM GLASU Jutri, 12. septembra, se začenja nov ciklus 12 oddaj »KRIŽ-KRA^' na I, programu TV Slovenija. Tokrat bodo oddaje še posebej z^, mive, za kar bo poskrbela voditeljica Miša Molk. Prva oddaja J . zvečer bo posvečena ljubljanski Operi, ki letos praznuje časti jubilej stoto obletnico. Miša Molk bo v studiu seveda imela s*r ^ ga gosta za vse, ki boste ugibali o njem, lahko povemo, da i 0 predstave Krpanova kobila, ki jo bodo v ljubljanski Operi prem,e e uprizorili 3. oktobra, na stoti rojstni dan osrednje slovenska oP6 hiše. j Križanko za oddajo KRIŽ KRAŽ bomo redno objavljali vsak & \. petek tudi v Gorenjskem glasu, saj nam je ogromno bralk in Lj. cev sporočilo, da oddajo redno spremljajo in da si želijo lik y1 gf zanke v svojem časopisu. Veliko zabave in uspeha pri reševanj . seveda sreče pri žrebu za lepe nagrade, ki so tokrat: 1 nairr N3 55 000 SIT, 2. nagrada 38 500 SIT; 3 nagrada 16 500 S" grada tistemu, ki odkrije skritega gosta, pa je 32 000 SIT. TV, TV2 ■ ■ ■ Z E G TV4 O T R O B A N E TV6 TV7 1-- R O D 0 M l D ■ TV8 v A TV9 A A 1 N A N K N R A V N J KM 1 ? ANK A VINKO KO ME Ni TV„ TV3 VAŠ NASLOV 'oIMEIIGLAS REŠENO KRIŽANKO POŠLJITE NAJKASNEJE DO SRf£pA* SEPTEMBRA 1992, NA NASLOV: TV SLOVENIJA, K"1 p.p 380, 61001 LJUBLJANA REPERTOARNl NAČRT Prešernovo gledališče Kranj sezona 1992/93 Povabilo k vpisu Prešernovo gledališče Kranj omogoča abonmajski ogled šestih gledaliških predstav, in sicer tri predstave ansambla PG. Ray Coonej: ZBEŽI OD ŽENE, Henrik Ibsen: NORA, Barbara Hieng Samobor: HANA TIGER ter tri predstave gostujočih gledaliških ansamblov, ki jih bomo izbrali predvidoma med naslednjimi: Sam Shepard: POKOPANI OTROK - PDG Nova Gorica Carlo Goldoni: KAVARNICA - PDG Nova Gorica Luigi Pirandello: KAKOR ME HOČEŠ - SLG Celje JB.P. Moliere: NAMIŠLJENI BOLNIK - SLG Celje Georg Tabori: GOLDBERGOVE VARIACIJE - MGL Ljubljana Johann Nepomuk Nestrov: TALISMAN - MGL Ljubljana Max Frisch: DON JU AN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE - SNG Drama Ljubljana Brian Friel: PLES V AVGUSTU - SNG Drama Ljubljana Uprizoritve, ki ne bodo vključene v abonma, bodo gostovale v izvenabonmajski ponudbi Prešernovega gledališča. Gledališče se pridržuje pravico do sprememb v programu. Prešernovo gledališče na gostovanjih v tujini rj uprizoritvijo Hišnika Harolda Pinterja smo gostovali na 10. 8'edališkem festivalu Spectrum v Beljaku /Avstrija/ in na festivalu »Studi jntja kal jadi 91« v Minsku /Belorusija/, kjer je bila ^asa uprizoritev v mednairodni konkurenci razglašena za najboljšo uprizoritev festivala. jj| Varaždinu /Hrvaška/ pa smo v Narodnem kazalištu uspešno gostovali z uprizoritvijo Kdo se boji Virginije Woolf Edvvarda Albeeja. Z. Zupančič: NORČAVI STR I ČE K FRAK. Igralca Matjaž Viš-nar in Tine Oman. Sezona 1991/92. Foto: M. Fock Premiere v sezoni 1992/93 Ray Cooney: ZBEŽI OD ŽENE komedija slovenska praizvedba Angleški humor je v tej komediji pomešan s pridihom fejdo-Jevskih zapletov, ki so prignani do norih, a hkrati povsem verjetnih situacij (ne)spretnega taksista, ki si legalno privošči v Pravno urejeni družbi sodobne evropske civilizacije dve so-Pfogi. To je igra, ki se oplaja nad čistimi komedijskimi zapleti ter nevsiljivo smeši institucije za varovanje zakonitosti. Po tej komediji ne boste zbežali od svoje žene, še enkrat boste zbežali v gledališče. Režija: Zvone Sedlbauer (John: Psss! Usedla se je v moj taksi na kolodvoru Victoria. Vračala sc je z dopusta v VVorthmgu in sva tako klepetala od Victo-r'c do Streathama. k/er ima to stanovanje. Pomagal sem ji s KOVČki in sva kar klepetala in mi je ponudila ('ai... In sem rekel. Prosim, in sva klepetala, in je rekla, če pridem drugi dan spet na faj in \em rekel, pridem, in sva drugi dan spet klepetala R Co-oney: Zbeži od žene. prevod Milan Jesih) Henrik Ibsen: NORA tira ma pred stotimi leti so v Ljubljani prvič na Slovenskem uprizorili Ibsenovo dramsko besedilo Nora, ki je ob nastanku povzroci-'o veliko razburjenja in polemičnih spopadov, a se je SKOZI Poletje različnih uprizoritev na vseh gledaliških meridianih / vso silovitostjo uvrstilo med najbolj znana in priznana dela evropske dramatike. Ob vseh polemičnih razmišljanjih okrog N»re je dramatik ibsen trdil. Ja "tena iredi današnje družbe sploh ne more biti sama sobi /vcsia. kei |c naia družba izrazi •o moška" Vse kale, da |e resnica izpred stotih let tudi dana snja resnica Režija. Dušan Mlakar (Nora: Ko me nc bo več. boš imel proste roke Hclmer: Čakaj, nobenih fra: I udi tvoj oče /<• rad opletal s takimi besedami Kaj P" mi pomaga. cc /,• nc bo i.v. kako, pravii ' Od tega ne bom imel nit, malo korist, la človek kljub temu lahko razglasi »"><'"'. KOJj* bilo; n, kakor hitro to stori bržkone pade name sum. da »eni vedel <, tvoje hudodelsko ravnanje mogoče bodo celo mi-fnji, da tem hii i \aslombo m da tem te sc hu nagnA k temu' Vtej, za vse to sc motam zahvaliti tebi. tebi, ki sem tc ves ČOS n" l"icKa Zakona nOSil na rokah li /<■ zda/ fasno, ka/ si mi storila ' Ibsen: Nora. prevod Janko Mode, Barbara Hieng Samobor: HANA TIGER krstna uprizoritev Barbara Hieng Samobor podpisuje svoje dramsko besedilo z "gledališka igra", v kateri se brez predsodkov "mešajo" dramski žanri. Razkriva se nam nastajajoča ali pa morda že povsem vzpostavljena nova plast posameznikov na reliefu slovenske družbene različnosti. To je igra (ne)razumevanja (pod)tonov zunanje manifestiranega intimnega sveta, ki nežno vdira v brutalni svet grozljivke, pomešane s komičnimi preobrati. Kako se po osamosvojitvi znamo osvajati med seboj? Morda tudi s pridihom teroristične akcije? Kaj se zgodi, ko slovenski človek v eni noči sredi ljubeznivo široke Francije spremeni spol? "Hana Tiger" brezkompleksno in s silovitostjo različnih dogodkov razbija monopolno resnico posameznikovega prepričanja. Papirnatih tigrov je bilo dovolj, prihaja "Hana Tiger". Rezija: Barbara Hieng Samobor (HA NA: Ob poti s postaje so bile svetilke in drevesa še niso izgubila listja. Listje bi me bilo moglo še vedno skriti. A se nisem skrila za drevesa. Šla sem naravnost gor k tebi, namesto da bi krožila naokrog, da bi se poskušala izogniti pretresu občutka, kot sem sicer počela. A v resnici sem le svoje telo naučila zvijače. Znotraj, se nisem naučila: bojim se vas, sovražim vas, vas ljubim, vam zavidam in vas zaničujem, nikdar pa se vam ne pridružim z radostjo. Ko sem prihajala v postaje in nisem hotela sprejeti pomoči sence dreves in nabiralnikov, sem po vaših plaščih in dežnikih že od daleč zapazila, kako Stojite potopljeni v snov, ki je vsa iz skupaj zlitih ponovljenih trenutkov: kako ste zavezani, kako imate tvoj odnos do otrok, oblasti, narave, slave, ljubezni, družbe: jaz pa nimam nič. Jaz nimam obraza. (B. Hieng Samobor: Hana Tigar) Milan Dekleva: ROCK STORY - MI SE NE DAMO musical - krstna uprizoritev Šolski bend, učiteljica, ravnatelj, učenke in učenci v prostorih šolske (m)učilnice - mladost na stopnicah uveljavlja mladost na tribunah. To je zgodba vaše in naše mladosti, zgodba ro-kovske pomladi, ki |0 ob tušu bobnov in kitar mora priznati tudi le še gerontološko zanimiva populacija. Vsem, ki se s ta ko pomladjo pač ne morejo potolažiti, bodo igralci, pevci in plesalci posebej na njihovo željo pripravili tudi venček pravih slovenskih narodnih - za nočni serenadni nastop, če bo v okviru hora legalis sploh mogoč. "Rock story - mi se ne damo" - muiical na Slovenskem je mogoč. Rezija: Boris Kobal Preteklo ustvarjalno obdobje Prešernovega gledališča je bilo uspešno. To lahko poudarimo brez slabe vesti in možnih očitkov po samohvalisanju. Nekatere naše premiere smo ponovili več kot petdesetkrat, uveljavili smo se na mednarodnih gledaliških festivalih, gledališču zvesto občinstvo se širi in ne nazadnje smo po dolgoletnih "prepričevanjih" dobili mesto v t.i. nacionalnem programu slovenskega ministrstva za kulturo. Prihodnje obdobje Prešernovega gledališča temelji na bogati dediščini. Gledališki ustvarjalci se zavedamo razpetosti med prepričanjem o lastnem ustvarjalnem poslanstvu ter med upom in dvomom. Prepričanje o lastnem ustvarjalnem delu temelji v nujni samozavesti, upanje in dvom pa se porajata na začetku vsakokratnega vstopa v "prazen prostor". Vabljiv "prazen prostor" je v ustvarjalcev! zavesti prostor miline in prostor krutosti. Gle-dališčnik se zaveda svojega prvega zavestnega koraka, zadnji korak skozi "prazen prostor" pa mu je neznan, morda ga samo sluti. Zato je gledališče prostor nenavadnosti, nevsakdanjosti. izjemnosti. Razum, hazard, polja tišine in valovanje smeha so oporni stebri gledališke hipnosti in medsebojnega hipnotičnega stanja avditorija in odra. Z načrtovanimi gledališkimi uprizoritvami se želimo ustvarjalci predstav skupaj z gledalci dotakniti bistvenih problemov človekovega javnega in zasebnega življenja. "Prazen prostor" se bo tako v polnosti odprl občinstvu. Matija Logar Milan Marinič umetiški vodja direktor A. Landsbergis: IDIOT. Na sliki igralca Bernarda Oman in Boris Ostan, sezona 1991/92. Foto: M. Fock V uprizoritvah PG bodo nastopili: Bernarda Oman, Judita Zidar, Tanja Dimitrievska, Jette Vejrup Ostan, Tine Oman, Pavel Rakovec, Matjaž Višnar, Dare Valič, Miran Kenda, Bine Matoh, Igor Samobor, pevca Romana Krajn-čar in Dušan Uršič in skupina koreografinje Mojce Horvat. M. Zupančič: SLASTNI MRLIČ. Igralci: Bernarda Oman, Jožef Ropoša, Aleš Valič, Milan Štefe. Sezona 1991/92. Foto: M. Fock Ponovitev uspešnic Gledališka sezona 1991/92 Prešernovega gledališča v številkah: 123 ponovitev predstav Prešernovega gledališča (90 v Prešernovem gledališču, 42 na gostovanjih doma in v tujini); 44 ponovitev različnih predstav so v kranjskem gledališču odigrala gostujoča gledališča; vseh 176 ponovitev predstav si je ogledalo 36.572 gledalcev. V sezoni 1992/93 bomo ponavljali naslednje uprizoritve Prešernovega gledališča: Fdward Albee. KDO SF BOJI VIRGINIJE VVOOLF /Ena noč za štiri posebneže - več usod za komedijske zaplete z grozljivimi spoznanji/ Algirdas Landsbergis: IDIOTOVA ZGODBA /Vse se podira, Dostojevski ostaja/ Ceorges Fevdeau: DO-RF-MI-FEY-DEAU Magična moč smeha na krilih bravuroznih smešnih zapletov/ Matjaž Zupančič: SLASTNI MRLIČ /Bioenergetsko polje med rajem in peklom je ring vseh čakajočih brez nasprotnika/ za najmlajše: MOJCA POKRAJC ULJA /Koroška ljudska pravljica je zasvojila tudi kranjsko/ Zdravk« Zupančič: NORČAVI STRIČEK FRAK xNa sončni strani Alp že leto dni osvaja Frak/ LITERARNA SNOVANJA Andrej Šušteršič - Sar Medvedje zasluge Nekaj časa sva modrovala o vremenu, nato pa me je prijelo, da bi ga povabil k sebi domov. Bil je medved, trenutno brez družine, osamljen kakor jaz. Tiste čase sem živel v prijetni hiši z velikansko verando in poraščenim vrtom, notranjost pa je bila razkošno urejena, saj nisem imel nikogar, ki bi razmetaval ali mazal. Medveda sem najprej napotil v dnevno sobo, kakor se pač spodobi, čeprav je njega bolj mikala shramba. Očitno je skozi dvakrat zaklenjena vrata zavohal njemu slastne vonjave. Ponudil sem mu fotelj in medico. Slednjo je rade volje nagnil, medtem ko fotelja ni razumel in ga je prevrnil. Prav, samo da mi česa ne razbije, na primer glavne steklene stene med verando in dnevno sobo. To bi pomenilo za to prihajajočo zimo konec mojega bivanja v njej. Medveda sem zato pustil z medico in ga nameraval zamotiti z besedami o denarju in denarnih težavah, a je on le zamahnil s šapo in tako razbil prazno vazo. Nič hudega. Saj ni več žene, da bi sitnarila. Bila je to oseba, ki me je imenovala kot opico, pračloveka, neandertalca, kot medveda... res mi ni žal vaze, sam bi jo razbil, če je medved ne bi. Potem je prevrnil mizo in se brž spravil (povsem nenamerno) nad televizijo, pri čemer sem mu še pomagal. Tako dobro se še nikoli nisva razumela, zato sem odprl naslednjo steklenico medice in da bi še v naprej tako plodno sodelovala, je on razdrobil vrata v shrambo, jaz pa sem se spravil nad omaro in jo raz- sekal na deščice. Pomislil sem že, da bi bile deščice primerno kurivo za podkuriti kar celo hišo, a sem muhasti domislek začasno odložil, saj je po napornem posekavanju nastopila žeja in zahtevala nov obrok medice. Prav, ampak se je usedel na tepih in kar sedel, sedel... če me ne bi tako simpatično pozorno ogledoval, bi mislil, da po medvedje meditira, v resnici pa mi je govoril, da kaj bova sedaj počela - takrat mi je nagonsko podzavestno po ojeklenelih navadah prišla na misel televizija in nočni program, še sreča... torej se je bilo treba za gosta kaj pikantnega izmisliti. Prav. Izmislil sem si nekaj, kar mi je že tako ali tako ležalo tik pred zdajci, prijel sem ohišje pokojnega televizorja in ga pri priči medvedji zagnal v stekleno steno, da je počila in sem tako v njej nehote ustvaril abstraktne razpoke... Torej bo potrebno vreči kaj težjega. Medo mi je že ploskal ali pa se mi je tako le zdelo? V šipo sem tako zagnal še hi-ft stolp po elementih in v stekleni steni je zazevala gostobesedna luknja. Bravo jaz! Medo mi je brundajoče čestital, tudi sam sem ga vzljubil in ga poprosil za ples, saj če so Ciganom plesali, bo tudi meni, z mano, vendar ni bilo glasbe. Vse sva razbila. Nekej na podstrešju sem poiskal staro mandolino in jo poskusil brenka-ti, zraven pa sem vokalno vibriral neke meni povsem neznane formule, čista inspiracija, gol navdih, še medved se je razvnel in v divjem plesu razbil kuhinjo, da je voda divje naravno brizgala navzgor in je hladil- nik dokončno crknil. Takole se živi! To je življenje, prijatelji! Diši mi po svobodi. Resnično sem nameraval zakuriti kres od hiše in da bi stopil še malo v sosedov kurnik in zajčnik, pa me je medved iz brezdanjega zadovoljstva nad mojo gostoljubnostjo začel snubiti na obisk v njegovo votlino, kamor se namerava vsak čas za vso zimo zateči. Iz oči mi govori, da je tudi tam shramba s hrano, da so tudi tam ekrani in stolpi, da so tudi tam prozorne stene in odsotna žena, odsotna vsaka družba. Prav, morala sva z mojim avtom vse do Kanonirja in od tam za Kanonirjem vodi gozdna pot, pol cesta še kakih 70 minut hoje do njegove na zunaj tako simpatično medvedje votline. Vstopila sva, on brundajoče, jaz prepevajoče in se nekam namestila. Kam sva se pravzaprav namestila? On me je usmerjal v neki vlažen kot, iz katerega stropa je curljalo in kapljalo, sam pa se je zavalil na najbrž medvedji fotelj, sestavljen iz nekdaj gnilega in sedaj že nekoliko posušenega listja. Takrat sem spregovoril: "Nimaš nič medici podobnega?" Medved se ni zasmejal. Ponudil mi je kapico in tolažeč pogled vsenaokrog, češ: Ljubo doma, kdor je doma. Tu ni bilo kaj razbiti, niti popraviti ali narediti ne. Še sam sem se zavalil na blatna tla in nekaj brundal, medved pa se je flegmatično praskal po kožuhu, ki sem ga sam moral nekje nekoč pozabiti, zato sem sedaj prezebal, strašno neko stanovanje, pravi brlog, a medved se ni dal; on je bil tisti, ki mi je pristopil, pricepetal in se stisnil k meni, da mi je postalo neznansko toplo in lepo in sem se odločil za hipec zaspati. I ODMEVI Poskakujoči cirkus Andreja Kokota (Odgovor na pismo g. A. Kokota Salto mortale D. Vukoviča, Gorenjski glas 7. avgusta 1992) Težko je bilo verjeti, da je možna takšna zmešnjava in zamenjava vsega povprek, dokler nisem prebral drugega pisma gospoda Kokota, tokrat namenjenega meni. Da se nt potrudil odgovoriti na zapisane trditve, da v /s// \api govori o dejstvih, o katerih naj bi imela nasprotno in enako mnenje, pri čemer seveda ne pojasni, katera so ta dejstva, je tovrstnemu pisarjen ju lastno samo po sebi. In če se je ob prvem pismu zdela polemika z zapisanimi trditvami že smiselna, je ob prebiranju zadnjega postalo jasno, da piscu pravzaprav ne gre za javno obravnavanje nekega problema, temveč za čisto navaden cirkus, v katerem je arena prepolna megle, da bi gledalci ne videli nerodnih in nesposobnih artistov. Skoki smrti in skoki preko Ro-dosa so točke, ostude, kukavice in prasci pa nastopajoči v tem cirkusu. katerega nespreten upravnik je g. Kokot. Ker v takšnem cirkusu ne želim biti niti gledalec na balkonu, kaj šele eden od sodelujočih, dopisovanje okoli delovanja gostinskih lokalov v Prešernovi ulici z g. Kokotom zaključujem. Pa ne zaradi tega, da ne bi utrujal bralcev, ampak zaradi tega, ker ne bi rad znova dokazoval, da je ob petkih pač petek. Če so zakoni, predpisi in dovoljenja za g. Kokota birokratska navlaka, če je uresničevanje pro/itnega interesa nekega zasebnika javni interes občine, če ne ve, kje in kako se /ovni interes oblikuje, če noče vedeti ka/ je v primeru Prešernove ulice javni interes in kaj zasebni, pri tem pa zapiše, da jaz podtikam reševanje svojega zasebnega problema v skupščino, potem se res nimava kaj pogovarjati. Kljub vsemu pa bi le kazalo opozoriti še na eno dimenzijo pisanje g. Kokota. Na tisto namreč, ki jo je hote ali nehote postavil na sam začetek svojih razpredanj. Kar nekaj teorij o genetskih prednostih ima svoje domovanje onstran Karavank, Čeprav je očitno, da tudi tostran ni nihče imun pred njimi. Lahko se jim seveda nasmehnemo in zamahnemo z roko, ker pa so takšni zamahljaji že prevečkrat pripeljali do krvavih tragedij, od katerih ena se ravnokar odvija na tleh bivše Jugoslavije, tega seveda ne bom storil. Le ugibam lahko, čemu nihče ni poslal g. Kokota na izobraževanje v tujino. Vendar pa je moč tudi to razumeti. Če jim je kvasil o logični in genetski prednosti polovice svoje, sicer mešane krvi. o spoznavanju sistema in funkcioniranja In memoriam Gordani Kunaver Kakšno čudno srečanje si nam pripravila, Gordana Kunaver! Saj veš, kako neradi hodimo na pogrebe. Prvič in zadnjič si nas tako zbrala okoli sebe! Vem, da je tudi tebi nerodno, ampak gotovo si nekoliko opravičujoče misliš: saj mi ne zamerite, ni se dalo drugače! Takole je to: naš poslednji pogovor bo nem. Zdaj se bomo pogovarjali samo še preko grobov. Se vse si imamo povedati, kot da seje šele zdaj naredil čas za vse. Kot da ga doslej ni bilo. Malo smo se pogovarjali, a tudi zdaj nas ni veliko. Tako smo vseskoz nezaupljivi. Komaj nekaj čez nič. Ti pa si že vsa bila. Pa ne da bi že vse prestala in ne da bi zdaj tebi ali komurkoli kaj odleglo. Človeško, ki ga nikoli ni preveč, se meri tudi s količino trpljenja, ki ga tudi nikoli ni preveč. Dlje ko traja, dlje je tudi človeško veličastno. To besedo poznaš: veličastno - to je tako bedno! Bila si, ampak na en drug način si še. Tvoje peto, tvoj leteti in tvoj peti je še. Tako je res, kar praviš v svojem Ars poetica: "Pesniki so... neomejena garancija življenja." Kako imajo včasih mrtvi prav! Tvoj pesniški prav je še ves pridušen. Še ni prav vzletel. Toliko časa rabi misel. Lena misel v lenih krajih-Da požene v življenje, kar se je že odmaknilo od njega. Si zato napisala parolet Kdo je ubil Prešerna? Da se zdaj čudimo in se podobno sprašujemo: Kdo je ubil Gordano Kunaver? Saj bo prišel čas, a ne?' ko te bojo spet upoštevali in spoštovali, bolj ko za življenja. Kakšna tvoja pf" sem bo pa ja v kras kakšni prihodnji slovenski antologiji. Enkrat se bojo ja pozanimali tudi za tvoje delo. Enkrat iz prepozne realitete zraseš v zamujeni mit. Enkrat bo ja kdo zapisal tudi Molitev h Gordani Kunaver, kot si ti zapisala Molitev k Prešernu. Zavest tako hudo caplja za naglim življenjem. Krivda in kes se plazita za življenjem kot potuljen pes. Nemara se slovenska književnost lahko kdaj ponaša s hčerjo tvoje žalostne makedonske matere. Nemara bo kdaj tudi tvoja makedonska Dežela ponosna na to, daje nekoč rodila slovensko književnico Gordano Kunaver. To je skoraj gotovo. Nemara si bila povsod bolj ali manj tuja. Povsod samo gostja. Nazadnje tudi na Hrvaškem. Z bivanjem v Zagrebu v svojih zadnjih letih. S svojo dvojezično radijsko kantato Freske in mehurčki. S svojo hrvaško pesniško zbirko Otoške etude, ki je še v rokopisu. In z drugimi svojimi hrvaškimi pesmimi, ki jih še ne poznamo. Samo prehodna gostja si tudi v tej slovenski zemljici. Ker nazadnje ti tako hočeš. Da gre nazadnje tvoj prah od tod na Kreto, ki je tud' tvoja Dežela. V eter, v veter. In tam še najbolj tujka in hkrati nemara najmanj. Kdo ve, kar ti veš?! Tamkaj bo tudi onkraj vse te literarne religije. Le spomin je končno prepuščen živim. In živi se tako, da smo zdaj vsi skupaj bolj nagnjeni k tvoji in vsak k svoji Kreti, ne vedoč natanko, kaj vse to pravzaprav pomeni. V Ljubljan'-kjer je nekaj ljudi, pomeni to, daje zdaj ljudi manj. Ne bo več živih srečanj s tabo, razen kdaj pomotoma, v bežnem dozdevanju. Bo pa vseskoznja bližina na srečanjih našega pomnjenja in tvojih pesmi. To je skoraj zanesljivo. To Je tudi tisto, kar nas presega v naši nebogljenosti. Tako veliki smo zato, ker se počutimo in optima majhni in brez moči-Skromni zato, ker s tabo tudi naše želje odhajajo in nas puščajo same. Mi samo odhajamo s tabo. Zato nas kar lepo priporoči svoji novi gospodarici na Kreti. Tako je to, da ljudje držimo skupaj, pa čeprav se vse bolj oddaljujcrn0 drug od drugega, pa čeprav tuji svetovi segajo med nas. Nasvidenje, nasvidenje, Gordana Kunaver! Franci ZagoriČ""' države namesto otroških iger, verjamem, da so debelo gledali Če bi to poprej vedel tudi jaz, ga seveda ne bi pošiljal v Beljak, zadostovala bi že dobra stara osnovna šola. Zaradi tega bi bilo morda koristno, če bi se g. Kokot najprej odločil za tak korak, preden začne korakati po Evropi. Nekaj malega bi slišal tudi o izkušnjah, ki jih je ta Evropa že imela s korakajočimi oznanjevalci genetskih teorij. Morda bi nam vsem skupaj pomagalo. Dušan Vukovič Radovljica ff Trgovina z živili TAJA'' Zlato polje 6. Kranj vas vabi, da jo obiščete in izkoristite ugodnosti, ki jih nudi: • čeki z odloženim plačilom 10-dnevno odloženo plačilo do 3.500 SIT nad 3.500 SIT 15-dnevno odloženo plačilo • KARTICA ZAUPANJA začetni nakup za 2.500 SIT. naslednjih t} nakupov vnesemo v kartico povprečje teh da devetega, ki je /ASTON)! Charles Wehb 47 DIPLOM IRANEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja "Ne." Nenadoma je plesalka en čopek ustavila ter ga zavrtela v nasprotno smer, tako da sta se sedaj čopka vrtela vsak v svojo stran. Gostje so ploskali. Ženska je počasi zakrožila z rokami pred seboj in se nekoliko nagnila naprej. Nato je šla do roba odra. Elaine je bila edina v publiki, ki stola ni obrnila proti odru. Plesalka je prišla do nje in se globoko sklonila, da sta se rožnata čopka vrtela prav pred Elaininim obrazom. Pomežiknila je Benjaminu. Nekaj moških v ozadju se je zasmejalo. Benjamin se je vzravnal in postavil kozarec na mizo. Zazrl se je v plesalkin obraz, nato pa v Elaine, ki je kot okamenela sedela ter gledala čez Benjaminovo glavo, vsakih par sekund pa sta ji čopka zakrožila pred obrazom. Jokala je. Benjamin je nenadoma vstal, iztegnil roko in ustavil čopka. Možak iz ozadja je glasno protestiral. Benjamin je prijel Elaine za roko in jo peljal skozi dvorano po plašč. "Elaine," je spregovoril, ko sta bila že na ulici. "Prosim, pel ji me domov!" "Oprosti mi, Elaine." * Z roko si je obrisala lice. "Prosim, najbolje bo, da grem domov!" "Ampak Elaine!" "Kje je avto?" je vprašala. Potisnila je obe roki v žepe plašča in se zazrla v pločnik. "Elaine, poslušaj me!" Hitela je pred njim po ulici navzdol. "Elaine!" "Prosim, pel ji me domov!" je prosila, pospešila korak in spet zajokala. "Počakaj, no!" je rekel Benjamin, ko jo je dohitel. "Oprosti, ker sem te pel|.ti t|.i "Hočem domov!" Spet mu je ušla za nekaj korakov. "Elaine!" je vzkliknil Benjamin. Zagrabil jo je za roko, da jo je ustavil. "Nekaj ti hočem povedati!" "Pelji me domov!" "Ali ti lahko samo nekaj povem?" "Kaj-" "Ta zamisel," je dejal in jo še vedno držal za roko. "Zamisel, naj te peljem ven in vse to. To je bila zamisel mojih staršev! Priti lila sta me v to!" "Ah!" je vzdihnila Elaine in si spet obrisala lice. "Lepo, da mi to poveš." obra/- "Zato se danes tako čudno obnašam. Drugače sploh nis tak. Ne maram biti tak!" "Prosim, ali greva lahko domov?" "No, kaj ne bi šla na večerjo ali kaj podobnega?" "Ne." "Se lahko kam usedeva in se pogovoriva?" "Hočem domov!" je ponovila in mu zrla naravnost v "Ampak najprej bi rad govoril s tabo!" "Benjamin, ljudje naju gledajo!" ^nj. Benjamin je pogledal naokoli in jo popeljal s sredine p1 ka k stavbi. "Bi lahko, prosim, nehala jokati?" je rekel. "Ne, ne bi!" "Bi vsaj poskusila?" "Nc!" . . n k sebi Za hip se je zazrl vanjo, nato pa jo je objel, jo stisnu in jo poljubil. Nekaj časa sta tako negibna stala, potem Pa Elaine odtegnila obraz in se odhrknila. "še vedno naju gledajo," je tiho rekla » Poskušal jo je še enkrat poljubiti, a je obrnila glavo Pr "Tega nočem počenjati v javnosti," je rekla. "Pa pojdiva v avto." "Bi lahko dobila kaj /a pod zob'" je vprašala ( sI.i Prijel jo je za roko in jo popeljal do restavracije. Dobi ^0 mizo bolj v ozadju. Ko sta se usedla, je Benjamin segel čez in spet prijel Elaine za roko "Elaine," je rekel. "Kaj- "Se sedaj dobro počutiš?" "Se lahko potmdiš m poskušaš razumeti, da nisem tak, šen sem bil prejle?" ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Teden športa se zaključuje Slovenci smo športni narod V prireditve v Tednu športa se vključujejo tako vrhunski športniki kot rekreativci in ljubitelji rekreacije. Akcija dokazuje, da smo Slovenci ljubitelji športa in rekreacije in v tem pogledu športni narod. Kranj, 11. julija - Po republiškem programu bo danes, 11. septembra, dan košarke, plesa in kolesarjenja, jutri, 12. septembra, se bo akcija preselila na tekališča, nedelja, 13. septembra, pa bo namenjena pohodništvu in gorništvu. Po gorenjskih občinah se odvijajo prireditve po programu. V jeseniški občini bo osrednja prireditev, ki po vsebini sodi v ta okvir, nedeljski tradicionalni pohod na Tromejo, sicer pa bodo Jesenice konec tedna živele v znamenju hokeja. V kranjski občini bo jutri na stadionu Co-operjev test za občane vseh starosti. Začel se bo ob 9. uri. Danes bo v dvorani na Planini košarkarsko tekmovanje v okviru delavskih športnih iger, v nedeljo, 13. septembra, ob 11. uri pa se bo pri Šport hotelu na Pokljuki začelo 3. tekmovanje z gorskimi kolesi za pokal Šport hotela Pokljuka. V nedeljo bodo na sporedu planinski izleti. Jutri, 12. septembra, pa bo Klub Galerija Dežman Kokri-ca v sodelovanju s ŠD Kokrica in pod pokroviteljstvom Gra-verstva Bruno Kosi priredila 4. športno turistično prireditev Pokal Abraham 92. Prijave sprejema Galerija Dežman še danes osebno ali po telefonu 218-956. Pokal 50-letnikov bo obsegal kolesarjenje na 5 kilometrov, tek na 3 kilometre in skok v daljino z mesta. V radovljiški občini ljubiteljem športa in rekreacije tudi ne bo dolgčas. Danes popoldne bo umetna plezalna stena v radovljiški osnovni šoli ali naravna v Bo-deščah dostopna vsem, ki bi se radi preizkusili v tej športni zvrsti. Jutri bodo kolesarski iz- leti. Zbirna mesta bodo pred osnovnimi šolami. V nedeljo pa bodo izleti v gore. Razen tega poteka v Bohinju triatlon novinarjev in politikov, v nedeljo pa bo turnir v golfu in 21 tekem občinske lige v malem nogometu. V škofjeloški občini so za konec tedna pripravili pester program prireditev. Jutri, 12. septembra, ob 10. uri (zbirališče je uro prej) bo start gorskega rekreacijskega tekmovanja Sorica. Po dirki bo ob 15. uri spretnostna vožnja po poligonu, nato pa družabno sreča- j A %*a«fla m i W to/ - > "iT & MAM i . /w " ...... : 1 ■ if V okviru Tedna športa so v Kranju organizirali turnir v malem nogometu /a delavske športne igre. Zmagala je Sava, ki je v finalu s 3 : 0 premagala Ikos. Tretja je bila Iskra Števci, četrti Gradbinec, peto Cestno podjetje in šesti Exoterm. - Foto G. Sinik Obeta se zanimiv nogometni konec tedna w Živila Naklo čakajo Rudarja Vabila, prireditve nje. V nedeljo, 13. septembra pa bo pohod na Porezen. Potekal bo po lovskih poteh, pt>-hodniki pa bodo krenili na pot ob 8. uri. V Železnikih poteka nogometni turnir med ekipami razredov osnovne šole, ki ga organizira Nogometni klub Železniki. Jutri bo na Blegošu Blegoški večer planinskih pesmi, v nedeljo pa bo tekmovanje z gorskimi kolesi od Zetine (Andrijon) do koče na Blegošu. Na teniških igriščih osnovne šole v Gorenji vasi se bo danes končalo občinsko teniško prvenstvo za dečke in deklice. Danes in jutri pa teniški klub Sipca organizira na teniških igriščih v Vincarjih zadnjega od štirih turnirjev za naslov občinskega prvaka. Tudi Tržičani uspešno zaključujejo teden športa. Danes bodo šolarji odšli na planinske pohode, jutri pa bo na igrišču v Bistrici rokometni turnir generacij, ki ga organizira Rokometni klub Peko. V nedeljo pa bosta Planinski društvi Tržič in Križe organizirali planinske pohode na področje Storžiča, Košute, Koro-šice, Košutice, Ljubelja, Zelenice in Begunjščice, Dobrče in Kriške gore. • J. Košnjek, foto G. Šinik Naklo, 11. septembra - V nedeljo, 13. septembra, se bodo nadaljevale slovenske članske 'n mladinske nogometne lige. V L slovenski ligi bo na sporedu 5. kolo, kar pomeni, da bo Za nogometaši kmalu tretjina Jesenskega dela prvenstva. Živila Naklo, ki so preteklo nedeljo dosegla pomembno zmago proti Muri v gosteh, igrajo v nedeljo ob 16.30 na kranjskem stadionu z Rudarjem iz Velenja, ki je dobro začel prvenstvo in je peti s točko več kot Na-klanci. Za nedeljsko tekmo v Kranju je delegirana sodniška trojka Durmič, tabar in Rasta-vac. V II. slovenski ligi odhaja kranjski Jelen Triglav v Med-v°de k Loki Medvode. Tekma bo v nedeljo ob 16.30. To bo derbi lige, saj so Medvodčani Prvi, Jelen Triglav pa drugi. Točka v Medvodah bi Jelenu nadomestila v nedeljo nesrečno zgubljeno točko doma s Sežano. V slovenski mladinski ligi igra Jelen Triglav v nedeljo °b 14.30 doma z Rudarjem iz Velenja. Preteklo nedeljo so mladinci Triglava gostovali v Jurski Soboti pri Muri in zgubili s 3 " - 2 : 0, Jelen je izenačil, nato pa v zadnjih minutah prejel gol. V območni mladinski ligi - zahod bo v nedeljo ob 14.30 Creina Dolnov gostovala v Domžalah, Jeseničani igrajo doma s Soli-narjem, Zarica Kranj pa gostuje pri Loki Medvode. V III. slovenski ligi zahod bodo igrali jutri ob 16.30. Creina Dolnov bo igrala z Jadranom, Jelovica LTH z Avtoprevozom, Zarica pa tudi doma z Adrio. In kako stojijo gorenjski klubi na lestvicah. V prvi slovenski ligi imata vodilna SCI Olimpi-ja in Nafta po 7 točk, Maribor Branik, Rudar Velenje in Ljubljana jih imajo po šest, Živila Naklo pa so na čelu štirih moštev s po 5 točkami. V II. slovenski ligi ima loka Medvode 6 točk, Jelen Triglav pa je drugi s 4 točkami, kolikor jih imajo še Istragas Jadran Dekani, Domžale, Gidos Turnišče, Dnu inja in Oria Rudar Velenje. V III. ligi zahod vodijo Bilje s 5 točkami, kolikor jih imajo tudi dru-gouvrščeni finali. Gorenjska moštva najdemo na 9., 10. in 11. mestu. Jelovica LTH ima 3 točke, Creina Dolnov in Zarica pa po dve. • J. Košnjek 2. Mura je vodila že z Srečanje balinarjev in rokometašev Škofja Loka, 11. septembra Balinarski klub Trata in Rokometni klub Šešir organizirata jutri, 12. septembra, ob 14. uri na balinišču za osnovno šolo na I rati zabavno in športno srečanje s tekmovanjem v streljanju in kegljanju ter srečelovom. Za zabavo bo poskrbel priznani ansambel s pevcem Miranom Rudanom, nihče pa tudi ne bo žejen in lačen • J. K. Tekmovanje v vlečenju vrvi Uprava Nogometnega kluba Živila Naklo bo popestrila srečanja "a kranjskem stadionu z žrebanji vstopnic za bogate nagrade. Pehanje bo tudi v nedeljo. Med polčasom nedeljske tekme bo tudi prvi dvoboj V vlečenju vrvi na dva dobljena potega Tokrat se bosta srečali ekipi desetih močnih mož Nakla in Šenčurja. C e bl želela sodelovati še kakšna vas, naj se prijavi NK Živila Naklo. • i k Teniški turnir TE.\TSKRA - Eno redkih množičnih srečanj, ki še povezuje delavce Iskrinih podjetij, je teniški turnir Teniskra. Letošnji 14. turnir bo jutri in v nedeljo, 12. in 13. septembra, na igriščih Teniškega kluba Triglav iz Kranja. Tenisači bodo razdeljeni v skupine: ženske, veterani nad 45 let, mlajši veterani od 35 do 45 let, člani do 35 let in tolažilna skupina. Turnir se bo začel jutri ob 8. uri, prijave pa sprejema še danes Davor Znidar po telefonu 221-344 in 221-321, interna 34-27. Najboljši bodo prejeli priznanja in praktične nagrade. • A. Boc Vabilo Športnega društva Vodovodni stolp - Športno društvo Vodovodni stolp Kranj obvešča člane, strelce z zračno puško, da se bodo začeli redni treningi v torek, 15. septembra, po enakem razporedu kot v pretekli sezoni. Krajani pa se lahko vključijo v katerokoli sekcijo društva med uradnimi urami v društveni pisarni v kleti vrtca Janija vsak ponedeljek med 17. in 18. uro. • J. K. V nedeljo pohod na Tromejo - Pohod na Tromejo je že od leta 1980 dalje eden najbolj priljubljenih in množičnih jesenskih pohodov in simbolizira sodelovanje in povezovanje Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske Krajine. Letošnji pohod bo v nedeljo, 13. septembra. Slovenski pristop bo od 8. ure dalje izpred gostilne Šurc v Ratečah. Vsak mora imeti s seboj veljavni potni list ali maloobmejno prepustnico. Do Tromeje je dobra ura prijetne hoje. Na srečanju bo živahen zabavni in kulturni program, na voljo pa bodo tudi izvirne jedi. Organizatorji pohoda so iz Trbiža, Podkloštra, Kranjske Gore in Rateč, ki delajo v skupnem organizacijskem odboru. • J. Rabič Smučarski skoki na Gorenji Savi - Smučarski klub Triglav Te-ling Kranj prireja jutri in v nedeljo v smučarskem skakalnem središču na Gorenji Savi troje tekmovanj. Jutri se bo začelo letno prvenstvo Slovenije za dečke do 13 let in mednarodna tekma v nordijski kombinaciji. Skoki bodo ob 10. uri, teki pa ob 14. uri. V nedeljo ob 10. uri pa bo prvenstvo Gorenjske za dečke do 15 let. • J.K. Odbojkarski turnir na Hrušici - Jutri, 12. septembra, ob 9. uri se bo pred domom Svobode na Hrušici začel odbojkarski turnir. Prijave bodo sprejemali pred začetkom tekmovanja. # J.R. Kegljaško tekmovanje v Tržiču - Tržiški kegljači so se že sredi avgusta začeli pripravljati na novo sezono, temeljito pa so modernizirali tudi kegljišče, kar se kaže tudi v izidih, ki so boljši od rekorda 915 kegljev. Jutri popoldne bo na kegljišču prvo veliko tekmovanje, ko bo izbirna tekma za sestavo gorenjske reprezentance, ki bo sodelovala na velikem turnirju v Kranju ob otvoritvi prenovljenega kegljišča. Prihodnjo soboto bodo v Tržiču kegljali šoferji in avtomehaniki, na sporedu pa bo druga tekma za sestavo gorenjske reprezentance. Rekreativno kegljanje poteka po urniku, ki je bil objavljen junija. • J.Kikel e SALONIT ANHOVO •ndustri|a gradbenega material«, anhovo IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA KUPCEV NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU izžrebana ROZMAN MILKA, Kalinškova 24, Kranj proizvodnja etiket in tiskarske storitve, p.o. Industrijska ulica 6, etiketa žiri 64226 žiri razpisuje prosto delovno mesto ORGANIZATORJA PRODAJE Pogoji: - višja izobrazba ekonomske smeri — najmanj 2 leti delovnih izkušenj v komerciali aktivno /nanje nemškega jezika Poskusno delo traja 3 mesece. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. s polnim delovnim časom. Pisne prijave z opisom dosedanjega dela ter z dokazili o izpolnjevanju zahteva nih pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh na naslov I tiketa, p.o.. Industrijska ul, 6, 64226 Žiri, kadrovsko splošna služba. Hokej na ledu Jeseničani startajo v alpski ligi Drevi prihaja na Jesenice avstrijski prvak VSV Beljak. I Jesenice, 11. septembra - Prav v času, ko je v Sloveniji šport v središču pozornosti zaradi akcije teden športa, starta tudi hokejska alpska liga. Devet najboljših italijanskih ekip, šest avstrijskih in državni prvak Slovenije Acroni Jesenice startajo v tekmovanju za naslov najboljšega moštva v alpski ligi. Vrhunsko tekmovanje, ki se je v lanski sezoni zelo uveljavilo, letos pa dobilo še dodatno težo, naj medsebojni dvoboji italijanskih moštev, ter medsebojni dvoboji avstrijskih moštev veljajo tudi za prvi del njihovih državnih prvenstev. Liga bo potekala dvokrožno, sprememba pa je edino ta, da so letos tudi neodločeni rezultati (prav zaradi državnih prvenstev sosednjih držav so ukinili proste strele). Točkovanje je običajno, torej dve točki za zmago, ena za neodločen izid. Prve štiri ekipe se uvrstijo na koncu lige v končnico za končnega zmagovalca lige. Slovenski državni prvaki Acroni Jesenice so že v lanski sezoni zelo uspešno nastopali v tem tekmovanju. Bili so najbolje uvrščena slovenska ekipa, zaključni turnir pa se jim je izmuznil praktično tik pred koncem, zaradi dveh nesrečnih porazov po prostih strelih. Tudi osvojitev prve slovenske zvezdice je pokazalo, da uspeh v alpski ligi ni bil naključje. Na letošnje tekmovanje se na Jesenicah pripravljajo že praktično od konca lanske sezone. Pravega počitka ni bilo. V klubu se zavedajo, da je to tekmovanje praktično rešilo jeseniški in slovenski hokej. Tako kvalitetnega tekmovanja (ligaške-ga) v tem trenutku nima nobena športna panoga v Sloveniji. To pomeni resničen vstop v Evropo. Čeprav se jeseniški hokej vse skozi srečuje s finančnimi težavami, pa optimistično startajo v novo sezono. Tekmovalni cilj so si zastavili dokaj visoko, poskušali se bodo uvrstiti nekje okrog šestega, sedmega mesta, kar bi bil velikanski uspeh. Zavedati se moramo, da je ligaški hokej v Avstriji in Italiji še močnejši od reprezentančnega, saj v vseh ekipah nastopajo zelo kvalitetni tujci. Ekipa naših državnih prvakov je razmeroma mlada, okrepitve iz Rusije, Kvartalnov, Malgin in Rahmatuljin bodo udarna trojka. Vse boljša napadalna formacija Mlinarec, Kopitar in Razinger, ter tretja trojka Šuvak, Smolej Marko, Crnovič ter branilci Kozar, Magazin, Murajica, Pajič, Jug, Kunčič in Bašlagič ob odličnem vratarju Cvetu Pretnarju bodo nosili glavno breme v alpski ligi. Mladi val jeseniških hokejistov, na čelu s Sašom Pretnarjem, Omerzelom, Varlom, Simonom in Juretom Smolejem ter ostalimi jeseniškimi upi, pa bo težko čakal na priložnost za uveljavitev, obenem pa nosil glavno breme v drugem zelo pomembnem tekmovanju-državnem prvenstvu Slovenije, katerega prvi del bo potekal istočasno z alpsko ligo. Med alpsko ligo (od 7. do 10. 10.) pa bodo Jeseničani nastopili še na četrtfinal-nem turnirju pokala evropskih državnih prvakov v Trentinu. Torej zares težka sezona za igralce in strokovno vodstvo naših državnih prvakov. Zaradi pričakovane gneče iz uprave kluba sporočajo, da bodo blagajne v dvorani Podmežaklja odprte že od 15. ure dalje. Tekma se bo začela ob običajni 18. uri. In še poziv navijačem! Jeseniški hokej slovi daleč po Evropi ne samo zaradi svoje kvalitete, temveč tudi zaradi zelo korektne in športne publike. V klubu si želijo, da bi ta sloves še utrdili. Zato prosijo in pozivajo vse navijače, da se v dvorani Podmežaklja izkažejo s športnim bodrenjem in obnašanjem. Tudi jeseniški hokejisti so deležni korektnih sprejemov pri vseh ekipah, ki sodelujejo v alpski ligi. Zanemariti pa ne kaže niti visokih denarnih kazni, ki jih lahko vodstvo tekmovanja izreče za kakršno ko' kršitev in izpad v dvoranah. Dobrodošli na vseh tekmah alpsk lige! • B. Jeršin Jutri se začne letošnja SBA liga Košarkarji Triglava vendarle v popolni postavi Kranj, 10. septembra - S prvimi tekmami se v soboto, 12. septembra, začenja letošnja SBA (Super Basketball Association) liga. V njej nastopajo po štiri ekipe iz Avstrije, Madžarske, Slovaške in Slovenije, med štirimi slovenskimi ekipami pa je tudi ekipa kranjskega Triglava, ki prvo tekmo igra v soboto (jutri) ob 20. uri v dvorani na Planini. Nasprotnik Triglava bo moštvo Mol-lersdorf iz Avstrije. Liga SBA je letos razdeljena na dve skupini. Po dve moštvi iz vsake države igrata v A skupini, po dve pa v B skupini. Triglav je skupaj s Smeli Olimpijo v B skupini. Igralo se bo po dvokrožnem sistemu, po končanem prvem delu pa bodo po štiri najboljše ekipe iz vsake skupine igrale za uvrstitev od prvega do osmega mesta, ostalih osem ekip pa od devetega do šestnajstega mesta. Finale najboljših bo 19. in 20. februarja. Kot je povedal direktor Triglava Rudi Hlebec pred prvo tekmo v ligi, so z igralci rešili probleme glede pogodb, ki so bile vzrok nei-granju nekaterih na četrtfinalnem turnirju za slovenski košarkarski pokal, v Kranj pa seje vrnil tudi najobelavnejši igralec. Marko Ttliek. Kot kaže bo v ekipi zaigral tudi Čeh Jan Zidek, vendar šele na drugi tekmi, ko bo Triglav naslednjo soboto igral na gostovanju z ekipo Anes Ostrava. Vstopnina na sobotno košarkarsko tekmo bo 200 tolarjev, otroci do 10. leta pa si bodo, prav gotovo zanimivo srečanje lahko ogledali brezplačno. # V. Stanovnik Veterani na Iliriji PK Ilirija prireja jutri ob 10.30 uri na letnem kopališču Ilirije veteransko plavalno in vaterpolsko prvenstvo. Plavali bodo petdeset metrske discipline, kravi pa tudi sto metrov. Plavalci bodo razdeljeni po starosti. »Prvenstva veteranov so drugod po svetu nekaj povsem običajnega, pri nas pa bo to prvenstvo prvo. Mislim, da se bomo že v soboto načelno domenili, da bi srečanje postalo tradicionalno in da se bomo sčasoma vključili tudi v mednarodna tekmovanja veteranov,« pravi najpomembnejši član letošnje organizacije Marko Bednarik. Darjan Petrič pa meni: »Odlična ideja, žal pa sam letos ne bom nastopil - za tekmovanje sem i/vedel prepozno in sem popolnoma nepripravljen« Koliko gorenjskih veterano\ bo nastopilo, za zdaj še nihče ne ve, vsekakor pa bo njihov nastop bistveno prispeval h kakovostni ravni lega tekmovanja Če bo slabo vreme, bo tekmovanje kasneje, in sicer v pokritem bazenu v Tivoliju • Ilija Bregar Kolesarski klub Bled pripravlja v soboto, jutri, 12. septembra, srečanje z ljubitelji tega športa. Predstavniki kluba bodo predstavljali ta šport in vpisovali v tekmovalno in rekreativno sekcijo ob 9. uri pred osnovno šolo v Radovljici, ob 11, uri pred osnovno šolo v Lescah in ob 13. uri v Regatnem centru na Bledu. • J.Rabič JO ljubljanska banka PREJELI SMO Pisma in odmeve bralk in bralcev objavljamo po presoji in izboru uredništva. Pisma naj ne bodo daljša od 60 tipkanih vrstic, daljša pisma bomo morali krajšati. Pisem brez podpisa ne objavljamo. Naš naslov: GORENJSKI GLAS. 64000 KRANJ. Protest gorenjskih konjerejcev V svojem protestu, kije bil objavljen v Gorenjskem glasu v petek, 14. avgusta 1992, se "gorenjski konjereja" obračajo neposredno na prof. dr. Jožeta Jur-koviča. Ker je ta trenutno zaradi bolezni odsoten, očitki pa se nanašajo predvsem na delo Republiške selekcijske službe v konjereji, posredujemo javnosti svoje pojasnilo in stališča. 1. Najprej o nameravani prestavitvi žrebca s plemenilne postaje na Rodinah. Republiška selekcijska služba v konjereji je po svoji funkciji Ministrstvu za KGP in pa formalnemu lastniku žrebcev -OZVŽ Ptuj zavezana nadzirati zdravstveno in rejno stanje žrebcev plemenjakov ter delo oskrbnikov žrebcev in po potrebi seveda tudi ustrezno ukrepati. V zadnjih letih se je izpad plemenskih žrebcev močno povečal. Vzroki so različni, največkrat pa so pogojeni z nepravilnostmi pri oskrbi. Prav zato je služba v razgovorih s predstavniki OZVŽ Ptuj, predstavniki drugih živinorejsko kmetijskih zavodov, ki sodelujejo pri izvajanju nalog v konjereji, in predstavnikom Ministrstva za KGP. že predlagala določena dopolnila pogodbe, ki jo oskrbni- ki žrebcev sklenejo ob prevzemu plemenjaka, z OZVŽ Ptuj. Vsi sogovorniki se strinjajo, da je potrebno zaostriti predvsem vprašanje odgovornosti rejcev za zdravstveno in rejno stanje žrebcev. Pri oskrbniku Janezu Čopu iz Rodin, kjer plemeni en haflinški in en originalni noriški žrebec, je v zadnjih nekaj letih prišlo do zdravstvenih problemov pri plemenskih žrebcih. Ker je oskrbnik zavračal kakršnokoli odgovornost za ugotovljene zdravstvene težave in ni upošteval navodil selekcijske službe, je seveda prišlo do nesporazumov. Da bi se izognili obravnavanju problematike na osebni in čustveni ravni, je selekcijska služba dne 18. septembra 1991 sklicala sestanek na ŽVZG Kranj, ki so se ga udeležili predstavniki občine Jesenice, ŽVZG Kranj, Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko in SKŽ-LS, podružnice Jesenice. Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da bo redni nadzor nad držanjem plemenjakov na plemenilni postaji na Rodinah opravljal predstavnik ZVŽG Kranj. Ob ogledu plemenilne postaje 26. maja 1992 - navzoč je bil tudi predstavnik ŽVZG Kranj, smo pri haflinškem žrebcu 45 Bohinj - 183 ugotovili distorzijo nadkopitnega sklepa zadnje desne noge. O izločitvi žrebca služba še ni sprejela nobene odločitve. Ker se je ob tem problemu ponovno izkazalo, da g. Janez Čop ni pripravljen upoštevati navodil in priporočil selekcijske službe, smo kmetijski referentki občine Jesenice ing. Torkarjevi priporočili, da na tem območju poišče novega oskrbnika za haf-linškega žrebca. O prestavitvi plemenskih žrebcev iz regije same v selekcijski službi seveda nismo nikoli razmišljali, zato je problem rejcev, ki naj bi ostali brez plemenskih žrebcev, namišljen. O komisijskem ogledu žrebca ni bila obveščena ne selekcijska služba in ne OZVŽ Ptuj. kije lastnik. Tudi na ŽVZG Kranj, ki zaposluje vse veterinarje z območja Gorenjske, o tem ogledu ne vedo ničesar. 2. Preglede rodovniških kobil in naraščaja, ki se jih udeležujejo samo rejci rodovniških kobil, selekcijska služba vedno opravlja julija, avgusta in septembra. Ob ^pregledih se posvetujemo z rejci tudi o nadaljnjih terminih pregledov in njihove pripombe in želje, če je le mogoče, upoštevamo. Ob razgovorih z rejci iz omenjene regije je bila problematika dogonov živali na preglede v avgustu sicer izpostavljena, rejci sami pa so se strinjali, da termina ne spreminjamo, saj smo na teh pregledih odbirali žrebice za sejem elitnih plemenskih žrebičk v Gornji Radgoni, kije vsako leto konec meseca avgusta. Ker letos tega sejma ne bo, je služba že pri pripra vi razporeda pregledov, v začetku junija, upoštevala težave rejcev v zvezi z dogonom živali in pregled prestavila na kasnejši datum 16. septembra 1992, kar je skrajni termin, ki še omogoča odbiro žrebičk za plemenski sejem v Kranju, ki je vsako leto zadnji četrtek septembra in odbiro žrebčkov za odkup za zrejo v žrebetišču. 3. Sejem plemenskih žrebic v Kranju je v letu 1991 organiziralo Konjerejsko društvo Slovenije - Podružnica za Gorenjsko. Selekcijska služba je zagotovila društvu vso strokovno pomoč in podporo - odbira živali, priprava kataloga, navezovanje stikov s potencialnimi kupci. Društvu smo svetovali, naj se zaračunavanju privezovalnine v interesu rejcev odpove, vendar naš nasvet ni bil upoštevan. Strinjamo se z ugotovitvijo podpisnikov protesta, da je odkup konj. predvsem ko gre za klavne živali, neurejen. Ravno na tem področju lahko rejci s skupnimi, organiziranimi IZKORISTITE PRILOŽNOST —NAKUP— KURILNEGA OLJA ZA GOSPODINJSTVO STRDISCE POD -10"C • VSEBNOST ŽVEPLA NAJVEČ DO 0,3% • S STANDARDOM DOVOLJENO 1% UGODNI PLAČILNI POGOJI ZA KOLIČINE NAD 1000 LITROV PUČILO NA TRI OBROKE S ČEKI BREZ OBRESTI OB TAKOJŠNJEM PLAČILU 50% POPUSTA PRI PREVOZU KOLIČINE SO OMEJENE ZATO POHrnTE V NAJBLIŽJO PETROLOVO SKLADIŠČE akcijami, v okviru rejskih združenj, vplivajo na razmere. Prodajo plemenskih živali, predvsem 6-mesečnih žrebic, pa vsako leto organizira Konjerejsko društvo Slovenije. Doslej, razen za leto 1991, ni bilo pripomb na cene, ki so jih živali dosegale in sam postopek prodaje. Seveda je na plemenskih sejmih mogoče prodajati le rodovniške žrebice in kobile. Selekcijska služba ni nikoli ovirala ali celo preprečevala rejcem prodajo njihovih živali v tujino, nasprotno. Ravno v predstavitev naše reje v tujini je ob podpori Ministrstva za KGP vložila zelo velike napore - organizirala je udeležbo rodovniških živali in njih rejcev na razstavah konj v Italiji, A vstriji in Nemčiji, vzpostavila je kontakte z rejski-mi organizacijami in potencialnimi kupci v tujini. Rejcem, ki so bili zainteresirani za razstavljanje in prodajo svojih živali je zagotovila povračilo vseh stroškov in celo dnevnice za udeležbo na posameznih prireditvah. Organizacija prodaje seveda ne sodi med primarne naloge selekcijske službe in ravno zato smo se zelo aktivno vključili v ustanavljanje konjerejskih združenj. Z našo pomočjo - priprava pravilnikov, strokovno svetovanje, sta bili že ustanovljeni združenje rejcev lipicancev Slovenije in združenje rejcev konj slovenske toplokrvne pasme. Udeležujemo se vseh sestankov rejcev, na katere smo vabljeni, tako, da so rejci vedno dobili potrebna pojasnila in nasvete, tako strokovne kot organizacijske. Vse od ustanovitve podružnice Konjerejskega združenja za Gorenjsko, ki združuje rejce vseh gorenjskih občin, z le-to redno sodelujemo, seveda pa je selekcijska služba vedno pripravljena sodelovati z vsemi rejci, tudi oziroma predvsem s tistimi, ki zaenkrat še nimajo rodovniških kobil, saj je eden pomembnejših ciljev selekcijske službe, povečanje črede rodovniških kobil, kar bi omogočilo hitrejši rejski napredek. Upamo, da odgovor zadovoljivo pojasnjuje "nesporazum", ki smo mu priča. Prepričani smo, da bo sodelvoanje med selekcijsko službo in rejci, ki je bilo vseskozi obojestransko zadovoljivo, prav tako tudi ostalo. Republiška selekcijska služba v konjereji Ozadja Radia Kranj Zadnje tedne je kar nekaj pisem objavljenih v slovenskem tisku posredno ali neposredno obravnavalo aktualne razmere na kranjskem radiu. Posamezne zapise človek lahko mirno prezre, kajti v prvi vrsti govorijo predvsem o duhovni ravni avtorjev oziroma "odprtosti" urednikov pri kreiranju rubrik, v katerih se objavljajo stališča bralcev. Ker pa nekateri zapisi poskušajo tehtnejše in z argumetni razkrivati ozadje kranjskega radia, je mogoče le treba zapisati še eno plat zgodbe, ki se je začela udejanjati v preteklem sistemu in se dokaj nesrečno prenesla v sedanjost. Primer kranjskega radia je pravzaprav v določeni luči šolska demonstracija politične nespa-metnosti in :cl/c po doseganju "lastnega" medija praktično za vsako ceno. Če pa k temu doda mo še malce prislovičnega gorenjskega lokalizma v vsej njegovi širini, potem ne moremo priti prav daleč od "občinskega podzemlja" (prostori Radia so v kleti stavbe SO Kranj, op p.). Radio Kranj so pred približno štirimi leti preko ideje ZSMS spočeli pod okriljem komunistov v SZDL-jevski hiši. S pomočjo takrat še živečih SIS-ov seje našla ustrezna finančna baza in projekt so pripeljali do poskusne ga oddajanja, če preskočimo zaplete, za nekatere politični udar, ob odhodu takratnega direktor/a in odgovornega urednika, pridemo do aktualnih razmer, ki kranjski radio v marsičem vrača na izhodiščno točko. Radio Kranj je še vedno delovna organizacija v ustanavljanju, brez z zakonom (novega pač POTREBUJETE KREDIT ? Seznam namenov za katere v naši banki lahko najamete kredit je tako raznolik, da lahko rečemo: "KREDITIRAMO VSE /** Seveda je vsak primer nukaj svojega, zato vas vabimo, da konkretne informacije pridobite v eni od poslovnih enot naše banke. Na splošno pa velja: VIŠINA KREDITA: odvisna od predračunske vredno|ti, mesečna anuiteta ne sme presegati 1/3 plače. OBRESTNA MERA: se spreminja, preračunana za september 1992 znaša za kratkoročne kredite 2,93% in za dolgoročne 3,34%. ODPLAČILNA DOBA: odvisno od namena (gotovinski krediti do 12 mesecev, dokumentarni pa več). ZAVAROVANJE: poroki, plačilo zavarovalne premije, vknjžba,... KORIŠČENJE KREDITA: če gre za gotovinski kredit se lahko nakaže na hranilno knjižico ali tekoči račun, sicer pa banka poravna obveznost za katero je kredit odobren. še vedno ni) določenega organa upravljanja in s programskim svetom, ki pa je zaenkrat še vedno zgolj na papirju. Ob statutu, ki so ga sedanji občinski možje pripravili še po samoupravnem vzorcu in sedanji v.d. direktor praktično izsilil od zaposlenih, ni v hiši nobenega bistvenega splošnega akta. Odločbe o plačah, dopustih... so že dve leti označene kot začasne, se v letu dni večkrat spreminjajo in so očitno oprte zgolj na direktorjevo (ne)poznavanje pravne ureditve na tem področju. Radio Kranj je letos tri mesece pravno-formalno oddajal brez odgovornega urednika, obe vodilni mesti pa sta z istima osebama v vlogi v.d. zasedeni že več kot leto dni. Kranjski izvršni svet v odstopu je ob zadnjem šestmesečnem imenovanju v. d. direktorja mirno preslišal, da je le-ta dobil od kolektiva nezaupnico. Sveto prepričanje, kot se je izrazil eden od lokalnih političnih odličnikov. da bo kranjski parlament pred poletjem zanesljivo sprejel zakonsko določene organe, seje poptdnoma razletelo pri odbornikih v občinskem zboru združenega dela. Glede na izzide glasovanja jih ni malo. ki s(m)o prepričam, da je bil izgla sovam negativni rezultat predhodno politično dogovorjen. Zanimivo in zadnje čase vse bolj absurdno je v luči pričakovanja sprostitve moratorija na radijske /rekvence v Slovcm/i. skozi očala kranjskega radia :rcti v prihodnost. Ohran/an/c sedanjega slan/a v na si Hiši /< namreč ob obilici sprencvcdania pisano na kožo zgolj in samo ao našnji (jutrišnji) dnevni politiki Projekt ima v tej optiki seveda nujno vse manj skupnega s profesionalnim novinarstvom in vse bolj prehaja na področje, kjer se ■accniajo izrazi, ki so v slovarjih označeni z zvezdicami. Bo kranjska politika ob vsem priseganju na pravno državo zmogla stopiti preko vse širšega brezna in končno, sko:i dol.-no sti ustanovitelja, postaviti Radio v zakonske okvire in ustvariti vse GAULOISES BLONDES predpogoje za njegovo normaln0 rast ? Če bo odgovor na (retorično/ vprašanje negativen, potem Je pač treba že danes ugotoviti, da novinarski ceh s tem dokončno izgublja svojega člana, krepi)0 pa se vrste bolj ali manj poUr čno obarvanih propagandnih nt" slanosti in primitivizma. To po)e seveda točka, na kateri se marsikdo iz sedanje ekipe posl°~ vil od redakcijskih prostorov, ki so bdi svoj čas menda uporabiJe' ni tudi za zapor. Zgolj aluzijo Vine Bešter, v. d. gl. in odg; urednika Radia Km«) Gospe predsednici IS SO Jesenice Prav hvaležna sem g. Preše< nu za vso pozornost, ki mi jo na^ menja in pojasnilo, saj je Š4 totem povedal tisto, kar je W» poudariti v prvem pismu, "j™ odgovor je bil pač namenjen 0 tu njegovega javnega pisanja se dotika razlogov za pismo)<■'** ruskega Izvršnega sveta pred'' niku vlade Republike Slo*W ter popolnoma zgrešenim tjt vam in zakl/učkom. ki si I,n ' privoščil g. Prešeren Vseeno P^. /c lepo, če naslovl/cncc <>dgov0. Mimogrede, tudi metropolit . Alojzij Šuštar mi je pred dne prijazno odgovoril na moji' I Silio rj. Kaj pa imajo opra vit t l',re,a, na rdeča linija (blagor, da 'teK teri vedo. kakšne barve so >e jonske linije) m trditev 0 :rujnva. namenu "planiranega nja Z dr Drnovškom " V luCJ tev - z neusklajenostjo >' odgr ru predsednika vlade, ve » * Prešeren . 0. Ker menim, da sva s temi p lasnih izčrpala bistvo .se . novo motorno ŠKROPILNICO, *elo ugodno prodam « 83 933 P^OREDNI pletilni STROJ Pfaff (Passap duomatik 80) z elektro Motorjem in priključki, po ugodni SgT^Prodarrv « 633 837 12452 ^UNALNIK Atari 1040 STFM, ^ggapo dogovoru « 215 232 GATTER Osar, 56, prodam in ku-WN elektronsko TREHNICO, 8 kg W^MH5_ _12457 COMMODORE 64. disketna enota, tiskalnik, ČB TV Janša, ugodno Prodam A in ->rr----- prodam'«"79*755" 1246Z NAMIZNO krožno ŽAGO Felisati, "a 4 operacije, prodam « 422 444 12469 KOSA Stihi, za travo in grmičevje, novo, prodam 30% ceneje « 214_072_ 12471 TRAKTOR TV 320. zelo malo ra oljen, prodam « 872 519 12478 vTteu Z MIZO znamke Riko. trak" torski, tntonski ugodno prodam «J72 519 __12479 Prodam SILOKOMBAJN SK 80 S kurol Janez, Žabnica 39 12484 Prodam HITDROFOR « 241 660 Sprejmem delo na dom, možnost Postavitve stroja « *8 083 12522 KOSO stihi, novo. prodam »68 162 12530 Prodani Uirmonkumulaoi|sko l'l * 4,5 KvV 9 213 033, popoldne ____12649 Singer OVERLOOCK industrijski, stirngelni, ohranjen prodam «■325 678 12562 SATELITSKI SISTEMI BRAIN, 99-kanalni sprejemnik, GARANCIJA 12 MESECEV, ATESTIRANO, SERVIS ZAGOTOVLJEN, MOŽNOST NAKUPA NA 3 ČEKE tel./fax: 064/47-372 CENTRALNO PEČ Emo 20, etažno, ugodno prodam « 216-803, Pave._12576 CD PLAYER Tehnics SL PG 100, prodam.« 631-552 12590 Pletilni STROJ, dvoredni, prodam « 75-460 int.53, dopoldan 12599 ŽAGO za cirkular, 40 cm, prodam. Frelih, Posavec 64, Podnart 12601 Prodam HLADILNIK GORENJE -SKRINJA. «/ 622-710, po 16. uri KABINO za traktor IMT 533 ali 539, ugodno prodam Zalog 62, Cerklje, « 422-347 12608 GLASBILA PIANINO Avgust Ferster, malo rabljeno, prodam. ^ 620-437 12331 KLAVIR, star, dunajski, prodam. « 216-602 12370 GR. MATERIAL Izdelujemo in prodajamo suhe smrekove, borove in macesnove obloge - opaž, ter istovrstni ladijski pod in klasični parket. «64-103 11074 Prodam SMREKOVE PLOHE debe line 5 in 8 cm. «64-032 12239 400 kosov rabljenega strešnika Vinkovci, prodam U 312-259 _12271 VHODNA MECESNOVA vrata 80 x 200 cm z nadsvetlobnim oknom in 10 kvad.m keramičnih ploščic 10 x 20 cm « 216 206 12318 ŽIVO APNO, kvalitetno, negašeno, tudi manjše količine, prodam. « 328-514 12326 12 kosov BETOSNKIH STEBROV, prodam « 52 327 12341 Rabljeno OPEKO FOLC, prodam «218 151 _12353 CENTRALNO PEČ feroterem in su he smrekove deske, prodam « 70 416_12399 Rabljeno cementno strešno OPE KO "folc" 2500 kom, dve rabljeni OKNI 120 x120, vhodna VRATA in novo litoželezno KAD, ugodno prodam «241 835 12404 290 kvad.m. strešne KRITINE Te gola Canadesse, temno sive bar ve, ugodno prodam « 74 513 _12430 500 kosov cementne OPEKE (špi-čake) prodam po ugodni ceni Za letel, Srednje Bitnje 62, Žabnica _12440 Prodam 600 kosov MODELARCA Baje Bojan, Virmaše 42, Škofja lo ka 12491 Prodam nove salonitne PLOŠČE Sp Bela 11_12519 Prodam PARKET lamelni in klasi čni Koselj «47 193 12563 Umetni KAMEN, 50 kvad m , pro dam Cena 600 SIT/kvad.m « 68 055_12593 BOJLER, stoječ, 80 litrov, nov, pro dam za 15 000 SIT « 633 844 12610 IZOBRAŽEVANJE JEZIKOVNA ŠOLA MARK vabi k vpisu otroke, mladino in odrasle, v intezivne tečaje angleškega, nem škega in italijanskega jezika Nudi mo tudi individualni pouk « 213 983_12025 Instruiram MATEMATIKO in FIZIKO za osnovne in srednje šole Ši frar miha, Hafnerjevo nas 45, Šk loka_12487 Prodam KNJIGE za I letnik sred nje šole po polovični ceni «312 255 _12509 Učitelj u spešno INSTRUIRA mate matiko in fiziko« 311 471 12600 IZGUBLJENO Našli smo moško kolo Dobite ga lahko na naslov Draksler Martina, Drulovka 42 c, Kranj 12508 Viseče kuhinjske OMARE, bele, 2.40 m, kupim. « 064/218-823, zvečer 12287 Kupim gradbeni LES, PUNTE, BANKINE in DESKE. « 43-519 __12296 Kupim rabljeno počitniško PRIKOLICO (malo) « 622-631 12304 SADJE za namakanje, kupim. « 310-160 12310 KNJIGE za prvi letnik EF - visokošolski študij, kupim.« 620-560 _12342 Osebni avto VOLKSVVAGEN hrošč, letnik 1945-1955 kupi ljubi-telj« 325-757_12348 Kupim tri kubične metre suhih SMREKOVIH PLOHOV. «41-379 __12354 Kupim karamboliran AVTO, stare-ga do 7 let. « 061/841 -266 12360 NIHAJNE ROKE za Zastavo, ra-bljene, odkupujem.« 312-052 _12416 ODKUPUJEMO: endijvno, radič, rdepe korenje, prtršilj, peso. « 325-187_12417 Zelo karambolirano ZASTAVO 750, z nepoškodovanim motorjem, letnik 1984 ali mlajšo, registrirano vsaj še 6 mesecev, kupim. « 064/65-688, zvečer 12448 Dve TELICI za nadaljno rejo kupim. «065/88023, od 19. do 21. ure_12521 Kupim 4 usisne VENTILE za NSU 1200 C « 218-251_12535 LADO karavan, letnik 1987/88, kupim.« 41-662 12589 KUPIM Kupim registriran 126 P, letnik 1980 1983 « 061/627 194 12278 RABLJENE salonitne PLOŠČE ali drugo kritino, kupim « 59 103, /v«i DELO na domu nudim ŠIVILJI z kušnjami v serijskem šivanju ». 325 396__J*£>. GOSTILNA ALEŠ iz Brega'orTS8^ pri Kranju takoj zaposli v re .»/ delovno razmerje KV KUHAR-": ICO in DEKLE za pomoč v kuh^l Možnost stanovanja Informa^. osebno ali na » 401 138 Delo dobi POTNIK z pa'1 vozom za prodajo po trgov'' j »325-678_ Honorarno zaposlim s,mPai!^^ DEKLE z izkušnjami za strež&o ,. pizzeriji Informacije v OLIVA, Sv Duh 93/a, ŠkofjaLo^ ŠOFERJA z B,C,E kategorijo^, večletno prakso vožnie v tUJjJJiijA pošlim Šifra MEDNARO^ posl ŠPEDICIJA licem simpatično DEKLE za bo Informacije osebno v "0^96 Sejem v Kranju_________J|J DEKLE za pomoč v strežbi zaP^g i ,ostiln,i M,it|,i/ Krani » :VJJ Is, emo I'I M M A ,., ~.Ue/l"' vi',4 feju » 421 057__^J-^-f Zaposlimo več simpatični'' ^ KLET za strežb«) m dve l'oM', 5e KI Zaposlitev ie redna Lo"* ^ nahaja ob Karavanškem Pre ,6i3 » 83 933 1 INFRA (bivši Motomat), CELOVEC Siebenhiigelstr 15, tel 9943-463 23350 (Pred /ele/niškim podvozom levo - 800 metrov) MEHANIČNI DELI /a vsa vo/Ha Vsi deli /a generalno popravilo bencinskih in dieselskih motonev /a avtomobile. lovorri|ake traktori«? in gradbene stroje GOVORIMO SLOVENSKO1 ŽIVALI_ Prodam RJAVE JARKICE. Zagoša 47 a, Begunje 12242 TELIČKO. 14 dni staro, prodam. Rozman, Podreča 20_12259 MLADIČA lovski terier, ugodno prodam » 49-442_12267 Prodam dvomesečno SPRINGER ŠPANJELKO » 44-510 12277 BIKCA starega 12 dni, prodam. Koseze 15, Vodice_12283 Psa LABRADORJA barve starega šjgta, prodam, » 45-357 12284 BIKCA simentalca, 10 dni starega, kupim, » 65-342_12300 ENOLETNE KOKOŠI za nadaljno _ejo ali zakol, prodam. » 58-168 Prodam 6 mesecev brejo TELICO ln 150 kg težkega BIKCA, oba simentalca, cena po dogovoru » 51-097 _12308 TELIČKO simentalko, težko 130 kg, Prodam. » 65-698_12336 KOZLA, plemenskega, starega le-to^dni in pol, prodam. » 622-865 TELICO simentalko, 3 tedne staro, prodam. Platiša, Pungert 11, Škofja Loka 12339 TEUClČO" staro 10 dni prodam Srednje Bitnje 4 Žabnica 12361 Ugodno prodam ŽIČNO KLETKO in dvajset KOKOŠI, staro eno leto. ^46^025_ KRAVO brejo 9 mesecev prodam. ___sovče 15 Komenda_12364 KRAVI, breji, prodam. Jelovška 22, Bohinjska Bistrica,» 721-373 Ugodno prodam KOBILO, KRAVO toCOLARICE,»83-526 12372 TELICKOT simentalko, težko 120 ____prodam. » 49 444 12400 .PSlcTsČT istrijanski resasti gonič, Pjgdam » 691-523 12428 ___-—o,,i . __- uai-uio uh^o TELIČKI, težki 13 kg, prodam » gojjOj^. po 18. uri_12431 CELICO, simentalko, 9 mesecev Dreio in BIKCA simnetalca, 3 ted "e starega Ziherl, Anton, Srednje 5___je24_12456 ELIČKO, staro teden dni, proda g!Tlijubno 60_12459 K^AVO, v sedmem mesecu brejo--l^goša 4/a, Begunje 12460 •-'CKO, staro 14 dni simentalko, r^gdam. Burgar, Trboje 113 12463 Pr°dam "dve TELIČKI simentalki, stari 10 dni Križnar, Okroglo 14 j^odam čistokrvne mladiče PEKI NEZA brez rodovnika » 215 701 Mlade MUCKE oddam dobrim lju ___m_»45 202 12483 TELICO simentalko, težko 100 kg, Drodam Strahmj 79, » 48 590 ________12485 KOZO z mladičem in DOBERMA-JJr °rez rodovnika, prodam ^6J5J96, od 20 do 21 ure 12488 prodam BIKCA cca 150 kg težke" _. cena 280 SIT/kg Valjavec, »50 312 12495 ZAHVALA V 61. letu seje nepričakovano, za vedno, liho poslovil od nas naš dobri skrbni oče. dedek, tast. brat, svak in prijatelj JANEZ ŠTROS st. Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste ga imeli radi. sorodnikom, vaščanom. prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, mu darovali cvetje in ga spremili na zadnjo pot. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh. Zahvaljujemo se tudi zdravniškemu osebju Nevrološke klinike v Ljubljani za ves njihov trud. gospodu župniku za lepo opravljeni obred in besede tolažbe ter pevcem bratov Zupan za ganljivo petje. Iskrena hvala tudi prijateljm lovcem iz LD Storžič za spremstvo in podarjeni venec in izraženo sožalje. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Jani z družino Preddvor, 5. septembra 1992 Prodam enoletne KOKOŠ! ter 120 kg težkega BIKCA. »45 738 Prodam JALOVO KRAVO simen-talko z 8 I mleka in en teden starega črno-belega TELETA. Podbrez-je 160_12518 Prodam KOZO mlekarico srnaste pasme. Stare, Krašnova 5a, Kranj Prodam KRAVO simentalko po tretji telitvi, dobro mlekarico in BIKCA simentalca, starega 9 dni. » 57-376_12539 V 9 mesecu brejosti prodam KRA VO simentalko. Bled, Gregorčičeva 15,» 76-488 12540 KRAVE po 695-095 izbiri, prodam » 12552 Prodam 45-787 BIKCA simentalca » 12553 BIKCA simentalca in TELIČKO, težka po 300 kg, prodam Zg. Bes niča 14, » 403 106 12554 MUCKA črnega, prijaznega, stare ga dva meseca oddam. » 214-114 ZLATE PRINAŠALCE mladiče z rodovnikom prodam » 45 732 TELICO simentalko pet mesecev brejo prodam » 48 093 12572 PEKINEZA mladiča, čistokrven, brez rodovnika, prodam » 215 701 12580 Rjave JARKICE ter manjše in večje PRAŠIČE, prodam. Stanovnik, » 65 546_12584 VOLČJAKA starega 3 leta, zaradi sile, zastonj oddam » 242 764 Poceni prodam majhne sobne KUŽKE » 212 853 int 203, Roma na Brejo KRAVO ali telico po izbiri, prodam. » 696 064 12588 Nemškega OVČARJA kom, starega 3 leta 621590 z rodovni oddam » 12591 BIKCA črno belega, strega 1 te den, prodam Visoko 71 12597 Nemške OVČARJE z rodovnikom, odličnih staršev, prodam » 421 279 12605 ž žalostjo sporočamo, da nas je nenadoma zapustil naš dolgoletni sodelavec in sindikalni aktivist v pokoju FRANC STRAHAN Od njega se bomo poslovili danes, 11. septembra, ob ■5.30 uri na pokopališču v .Šenčurju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Delavci M - k/k Kmetijstvo Kranj ZAHVALA P*fo. skromnost POŠttnjt, t vonje bih življenje... Ob smrti naše mame in stare mame IVANE KALAN roj. Novak, po domače Kalunove mame i/ Zbilj 35 hemSkren° /anva,JuJcmo sorodnikom, sosedom, prijate-Žun 'i? /nancem 7a ''rečeno sožalje in darovano cvetje, g. Pn'ku Raiku Kial,u ,;, |Cp obred m vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je bilo slovo mani boleče. Vsi Kalannvi Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš mož, ata, ded in praded FRIDO ČERNIGOJ Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 11. septembra 1992, ob 16. uri na pokopališču v Stari Loki. Do pogreba leži v domači hiši, Stara Loka 20. Žalujoči: žena Ivanka, hčerke Frida, Mara in Jana z družinami OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz sektorja nabave BOGDAN FALE roj. 1927 Od njega smo se poslovili v soboto, 6. septembra, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, daje umrl JOŽE LOBOREC iz Tržiča, Pot na Zali Rovt 9, delavec Tovarne obutve PEKO Tržič Od pokojnika srno se poslovili v soboto, 29. avgusta 1992, ob 11. uri na pokopališču v Tržiču. TOVARNA OBUTVE »PEKO« TRŽIČ ZAHVALA Ob tragični izgubi moža, očeta, starega očeta in brata MILANA URŠIČA iz Žirov se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam kakor koli pomagali. Vsem hvala za podarjeno cvetje in sveče. Zahvala vsem /a ustno m pisno sožalje. Posebej se zahvaljujemo delavcem CP Kranj. Hvala govornikoma za lepe besede, pevcem MPZ Ziri, godbenikom za zaigrano Tišino, ter vsem praporščakom. Iskrena hvala ZSAM Ziri, ZŠAM K rani, ZŠAM Tržič, ZSAM Bled za častno stražo in spremstvo. ZŠAM Ziri hvala /a organizacijo poslovilnega obreda. Hvala tudi BŠl) Ziri in vsem, ki ste poskrbeli /a lepo opravljen poslovilni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala ŽALUJOČI: žena Kija, hčerke Urška, Nataša, Spela, štirje vnuki ter sestra Irena OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila sodelavka iz Lovskega materiala in embalaže MARIJA ŠILAR rojena 1927 Od nje smo sc poslovili v ponedeljek, 31. avgusta, ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame, tašče, sestre in tete ANE KRŽIŠNIK se iskreno zahvaljujemo družini Jesenovec in Žakelj, dr. Špeli Peternelj ter g. kaplanu Fonziju Žibertu. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem ABC Loka, Gorenjske predilnice in vsem ostalim za podarjeno cvetje, pevcem ter vsem, ki ste pospremili našo drago mamo k zadnjemu počitku. Žalujoči: hčerka Anka, sin Jure z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Z bolečino v srcu in spoznanjem, da nas je v 60. letu mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož, ati, star ata, tast, brat, svak, stric in bratranec MAKS KRUMPESTAR se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izražena sožalja in darovano cvetje. Hvala gospodu župniku Slabetu za lepo opravljen pogreb in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Srednja vas, Podbrezje, 15. avgusta 1992 ZAHVALA Naša zadnja luč je dali; vse je mračno, duh nam seva, k Bogu pota razodeva. Ob izgubi naše drage žene, mame, babice, sestre in tete ROZALIJE URH se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč. Lepa hvala za sočutne besede sožalja, za darove, cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo dr. Rav-niharjevi za dolgoletno zdravljenje na domu. Iz srca hvala tudi domačemu g. župniku, bolniškemu duhovniku g. Zupančiču za besede slovesa in lep pogrebni obred, ter pevcem za občuteno petje. Prijateljstvu bolnikov in invalidov, ter vsakemu posebej, ki ste bili z. nami v težkih trenutkih in jo spremili na zadnji poti, še enkrat lepa hvala! ŽALUJOČI: Vsi njeni Zg. Upnica, Kamna Gorica, Radovljica, Selo, Kočna, Ljubljana, 6. septembra 1992 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi najinega očeta FRANCA POTOČNIKA se iskreno zahvaljujeva Zdravstvenemu domu Bled, posebej dr. Zoniku in dr. Tancarju ter sestri Ljubi za nego na domu. Hvala Gasilskemu društvu Bled, g. Legatu za poslovilne besede, godbi in častni gasilski straži, sodelavcem OGP Grad Bled, pevcem, g. župniku za pogrebni obred ter vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala vsem za cvetje, sveče, izrečena in pisna sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: Irena in Franci ZAHVALA Draga mama v grobu spi, a v naših srcih pa še vedno živi. 6. septembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila v 93. letu starosti draga mama, stara mama in tega FRANČIŠKA KALAN iz Zaloga pri Goricah ŽALUJOČI: hčerka Marica in vnuk Zvone z ženo Simono ter ostalo sorodstvo Zalog, 11. septembra 1992 OD TORKA DO PETKA Koliko je vreden tolar Škofjeloško sodišče obsodilo tatinsko četverico V menjalnicah so bili v ponedeljek, 7. septembra, ob 13. uri tečaji naslednji: menjalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) 56,00 57,75 7,90 8,10 18/27 Aval Bled 56,60 57,70 7,90 8,20 20/30 D-D Publikum Kranj 56,75 57,70 7,97 8,17 22/28 Geoss Medvode 57,20 57,90 8,00 8,20 20/25 Hranilnica LON, d. d. Kranj 56,65 57,70 7,90 8,20 20/26 HIDA - tržnica Ljubljana 57,00 57,45 8,00 8,15 25/28 Hipotekama banka Jesenice 56,85 58,90 7,85 8,20 — INVEST Škofja Loka 56,60 5730 8,00 8,15 20/30 LB — Gorenjska banka Kranj 56,31 5830 8,22 8,27 — Lorema Bled — — — — — Merkur — Partner Kranj 56,10 57,60 7,97 8,18 — MIKEL Stražišče 57,05 57,55 8,02 8,12 26/29 Otok Bled 56,90 57,70 8,00 8,10 22/29 Poštna banka, d. d. (na poštah) 55,00 57,60 732 8,05 — SHP — Slov. pos. in hran. Kranj 56,60 57,70 7,90 8,15 •— SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 56,10 57,60 7,97 8,18 — Slovenijaturist (Jes., Boh. Bistrica) 56,50 57,70 7,92 8,05 25/28 W ilfan Kranj 56,90 57,70 7,90 8,30 — Ljubljanska borza: Na torkovi dražbi so tečaji padli, pri državni obveznici prve izdaje s 118 na 117,9 odstotka, pri državni obveznici druge izdaje z 89,5 na 86,6 odstotka, kar pomeni, da je pri prvi padel za 0,1 odstotka, pri drugi za 3,7 odstotka. Največji promet je ustvarila državna obveznica prve izdaje, saj je lastnike zamenjalo kar 12.700 lotov. Živahno je bilo trgovanje z delnicami, saj so v prometu sodelovale štiri od petih. Nekaj prometa je bilo z dvojčki BS, ni pa ga bilo z blagajniškimi zapisi v tuji valuti, zato je marka ostala vredna 57,8 tolarja. Zlata borza: Vrednost zlata je na torkovi dražbi z 991 padla na 985 tolarjev za gram, cena se je torej znižala za 6 tolarjev, vendar je v primerjavi s svetovno ceno še vedno nižja za 10 odstotkov. Na včerajšnji dražbi so tečaji še padli, pri državni obveznici prve izdaje s 117,9 na 117,4 odstotka, pri državni obveznici druge izdaje s 86,6 na 86,1 odstotka. Promet s prvimi je znašal 3.324 lotov, z drugimi 1.590 lotov. Še naprej, toda nekoliko manj, so trgovali z delnicami. Prometa ni bilo pri blagajniških zapisih BS v tuji valuti, trgovali pa so z dvojčki. MiKEL Menjalnica ODKUP IN PRODAJA DEVIZ Delavska 24, Stražišče tel. 310-057 NAJAVLJAMO Kravji bal v Bohinju Pojutrišnjem, v nedeljo, 13. septembra 1992, prireja Turistično društvo Bohinj tradicionalno turistično - etnografsko prireditev Kravji bal v Bohinju. Prireditev se začne ob 10. uri na prireditvenem prostoru v Ukancu. Po končanem kulturnem programu bo koncert ansambla Alpski kvintet, po koncertu pa bo za zabavo poskrbel ansambel Slovenski kvintet. V sklopu Kravjega bala bo potekalo na istem prireditvenem prostoru tudi tekmovanje gozdnih delavcev v žaganju z motornimi žagami Sach Dolmar. Na prireditvi bo poskrbljeno predvsem za domačo bohinjsko in lovsko kuhinjo. Vstopnina za prireditev bo 200.- SIT. Konji, "gepel" in še marsikaj Bašelj - Turistično društvo Bela - Bašelj prireja pojutrišnjem, v nedeljo, 13. septembra v Bašlju tradicionalni Kmečki praznik pod Storžičem. Prireditev se bo začela ob 13. uri, letos pa bo spet na Celarci. V osrednji točki bodo predstavili delovanje "gepla", konjske naprave za pogon slamoreznic, mlatilnic in drugih kmetijskih strojev. Konjerejci novoustanovljenega konjeniškega kluba Storžič bodo pripravili razstavo in prodajo konj, na sporedu pa bo še marsikaj zanimivega. Kmečki praznik bodo sklenili z Gašperji in s humoristom Kondijem Pižor-nom. Že v soboto (začetek ob 17. uri) bo v Bašlju Večer pod Storžičem.• C. Z. OBNOVA TRŽISKE DELAVSKE UNIVERZE - Konec avgusta so delavci SGP Tržič začeli prenavljati pritličje delavske univerze, kjer so tri učilnice in dve pisarni. V vseh prostorih bodo zamenjali okna in vrata ter napeljali centralno ogrevanje. Cevi zanj bodo napeljali do prvega nadstropja, ki bo v prihodnosti namenjeno tržiški glasbeni šoli. Zaenkrat je občina zagotovila denar le za dela v pritličju, ki bodo končana predvidoma sredi oktobra. Razen prenove prvega nadstropja bo pozneje potrebna še zamenjava strehe na stavbi. S. S. - Foto: S. Saje Mile kazni predvsem zaradi mladosti Škofja Loka, 10. septembra - Senat temeljnega sodišča v Škofji Loki je po večdnevni glavni obravnavi v sredo ob enajstih razglasilo sodbo vlomilski skupini štirih mladih tatičev. Franc Bizjan je bil obsojen na enotno kazen tri leta zapora, Bernard Šubic na enotno kazen dve leti zapora, Rajko Oblak na enotno kazen dve leti in tri mesece zapora ter Boštjan Sečnik pogojno na osem mesecev zapora, če v štirih letih ne zagreši nobenega novega kaznivega dejanja. Četverica je dve leti vlamlja- najnižje mogoče kazni, čeprav la in kradla predvsem na ob- je četverica skupaj, v troje, v močju škofjeloške občine, zasa- parih, včasih pa vsak sam, za- čili pa so jih v začetku letošnje grešila na desetine kaznivih de- pomladi, po vlomu v HKS janj. Zapisnik opisa teh dejanj, kmetijske zadruge v Tolminu, denimo, je dolg kar 20 strani, od koder so odnesli okroglo Njihovi pohodi so bili načrto- 471.000 tolarjev. Franc Bizjan, vani, premišljeni, vlomilci so Bernard Šubic in Rajko Oblak za seboj puščali prava razdeja- so od 2. aprila v priporu, pri- nja, sodišče v njihovo prištev- por se jim všteje v zaporno kazen, medtem ko je bil Boštjan Sečnik v priporu od 23. aprila do 27. maja. Kot je v obrazložitvi sodbe dejala predsednica sodnega senata, se je sodišče odločilo za nost ne dvomi. Kot olajševalne okoliščine pri izreku kazni je upoštevalo njihove osebnostne oziroma družinske razmere, predvsem pa njihovo mladost (trije so stari okrog dvajset let, le eden je štiri leta starejši) in Nov primer spolne zlorabe otroka Kranj - Spolno nasilje nad otroki je še vedno tabu tema, čeprav vsi, ki se s to vrsto hudega kriminala (kriminalisti, socialni delavci, pedagogi idr.) srečujejo, hočejo od novinarjev, naj o tem čim več pišemo in na ta način spodbudimo žrtve, da bi o svojem trpljenju, nemoči, spregovorile. Janez Ri-har iz urada kriminalistične službe UNZ Kranj je povedal za nov primer (letos na Gorenjskem že najmanj peti odkriti) spolne zlorabe otroka. Gre za deklico, ki jo je oče vrsto let spolno zlorabljal. Ko je za to zvedela mati dekletca, ji je prekipelo in je moža prijavila. Kje se je to dogajalo, kdo je nasilnež, pa naj javnosti ne zanima, pravijo dušebrižniki žrtve. Ce je tudi na tako "skrivnosten", neverodostojen način mogoče razkrivati črne lise tovrstnega kriminala, prav. Česar se Janezek nauči... Radovljica - Kriminalisti in radovljiški policisti so trdo prijeli v roke 33-letnega specialnega povratnika Rolanda M. iz Lesc, ki je od marca sem zagre- Prva polovica tega tedna je bila na gorenjskih cestah dokaj mirna. Hujših prometnih nezgod ni bilo, tudi v močno razdejani ka-trci z našega posnetka na srečo voznica ni bilo huje ranjenih. Nezgoda je bila v sredo 20 minut pred poldnevom v semafori-ziranem križišču na Zlatem polju v Kranju. Justina 1'erko, doma iz Bistrice pri Tržiču, je s katrco pripeljala po Koroški cesti ter v križišču zavijala levo na obvoznico. Pri tem je izsilila prednost vozniku BX Antonu Serianzu i/ Moravč, ki je iz smeri Naklega peljal naravnost proti mestu. Voznica je bila v trčenju lažje ranjena. Oba voznika bodo policisti predlagali v postopek sodniku za prekrške, Perkovo zaradi izsiljevanja prednosti, Serian/a pa zaradi prehitre vožnje. H. J., foto: J. Cigler šil sedem vlomov v stanovanja oziroma stanovanjske hiše na območju Radovljice in Bleda. Odnašal je vse, kar se je dalo prodati, v nekatere hiše celo po dvakrat. Zasačili so ga, ko je prodal ukradeno plinsko jeklenko. Kraja v begunjskem muzeju Begunje - Bolj ali manj izurjenim nepridipravom, ki so zlasti poleti dodobra izkoriščali odsotnost stanovalcev od doma, očitno pride vse prav. Tako je neznanec "obiskal" celo muzej talcev v Begunjah. Iz celice številka 6. ki ni bila dobro zaprta, je odnesel avtomatsko puško, lisice, verige za vklepanje, bič, kovinsko palico, boksar, nemško čelado. Je tat tako strasten zbiralec muzejskih eksponatov ali pa rabi oborožitev za naslednje roparske podvige? upanje, da jih bo zaporna kazen spreobrnila, ter da bodo potem "normalno" zaživeli. Sodišče je obsojencem tudi naložilo, da morajo povrniti škodo, ki so jo z vlomi oziroma tatvinami povzročili oškodovancem. Kdaj bodo ti denar videli, pa je seveda drugo, resno vprašanje. Najhitreje ga bo dobila HKS v Tolminu, ker ga tatovom še ni uspelo zapraviti. Vsi trije obsojenci, ki jim je sodišče podaljšalo pripor do pravnomočnosti sodbe, so v sredo izrazili željo, da bi jih takoj poslali na prestajanje kazni v zavod. Sodišče jim je ugodilo. Franc Bizjan je bil obsojen zaradi trinajstih kaznivih dejanj velike tatvine, kaznivega dejanja poskusa velike tatvine in dveh kaznivih dejanj tatvine, Bernard Šubic zaradi dvanajstih velikih tatvin, enega poskusa in kaznivega dejanja zatajitve, Rajko Oblak zaradi trinajstih velikih tatvin, enega poskusa in ene tatvine, Boštjan Sečnik pa zaradi dveh velikih in dveh malih tatvin. Mladeniči so bili, kot rečeno, zelo pogosto na vlomilskih pohodih. Razen nazadnje v Tolminu, ko jih je policija iz- sledila, so med drugim vlomili v prostore KZ Bukovica in odnesli za 249.000 tolarjev, dvakrat v delavnice SGP Tehnik, v gradbeno barako Škofjeločana B. Š., iz katere so odnesli za 59.000 tolarjev različnega orodja in opreme, v spodnjo postajo žičnice Cerkno, kjer so nabrali za dobrih 23 tisočakov, v KZ na Trati so pobrali več kot 31 tisočakov gotovine, iz skladišča Alpetourove Avtomeha-nike orodij za skoraj 33 tisočakov, iz Marmorja na Hotavljah za več kot 14 tisočakov materiala, iz bifeja Krpin v Begunjah in bifeja pri Tončki v Poljanah so odnesli precej pijače, cigaret, sladkarij, mladinski aktiv v Dolenji vasi so olajšali za glasbene naprave, "ploden* je bil tudi vlom v gasilski dom v Virmašah. Kar štirikrat so družno ali posamič "obiskali hišo A. A. na Gabrški gori, še posebno dolg pa je spisek njihovih vlomov in kraj v parkirana osebna vozila. Iz njih so jemali, kar je bilo vrednega, celo bencin so pretakali iz rezervoarjev. Skratka, delali so na veliko in lahko samo upamo, da jih bodo (mile) kazni res spametovale. • H. Jelovcan Policisti na Triglav Kranj, 10. septembra - Mladi gorenjski klub svetovnega policijskega stanovskega združenja I PA ima že 130 članov, četrtino vseh, kolikor jih je zaposlenih v UNZ Kranj. Glede na moto I PA, ki poudarja predvsem prijateljsko druženje policistov, bodo v klubu 17. in 18. septembra organizirali pohod članov slovenske I PA na Triglav. Nanj bodo povabili tudi kolege iz Beljaka in Trbiža. Pričakujejo blizu sto pohodnikov. Konec avgusta pa so bili predstavniki gorenjskega kluba gostje sekcije I PA Zgornje Koroške v Avstriji, na zaključku ")'* hovega planinskega tedna. Na tem srečanju, ki se ga bodo g0' renjski policisti udeleževali tudi v prihodnje, je padla pobuda, da bi bili Gorenjci 1994. leta organizatorji podobnega planinskega tedna v okviru dežel Alpe-Jadran. • H. J. Z MERKURJEM hitreje do cilja! izbor izdelkov v Merkurjevih prodajalnah 10 do 25% ceneje z Merkurjevo kartico zaupanja 15 do 30% ceneje. ■ ELEKTROMATERIAL in SVETILA ■ MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE (kotli, bojlerji, gorilci, ventili, ^00^^000 ^OV^^--^ Popust velja za takojšnja plačila nad 3.000,00 SIT. Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih. termostati, črpalke, cevi, armature...)