Poštnim phSsn ▼ jjotovtaL
Leto XI.f št. 72 a
Ljubljana, četrtek П. marca I930
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Dia
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon
št. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te»
lefon št. 440. Celje: Kocenova ul 3 Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št 3122, 3123. 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon št. 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt ček. zavodib: Ljub* Ijana št. 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št 105.241.
Izboljšanje položaja na londonski konferenci
Američani pripravljeni nadaljevati razgovore o konzul-tativni varnostni pogodbi - Briand odpotoval v London
Pariz, 26. marca, s. Briand bo danes Po končani debati v senatu zopet od-potoval v London. V četrtek se mora zopet vrniti v Pariz, da se bo udeležil v zbornici debate o Youngovem načrtu.
Ameriška delegacija v Londonu jc po polnoči sporočila zastopnikom tiska, da je dobila od predsednika Hooverja navodila, naj prične zaradi rešitve pomorske konference razpravljati z ostalimi državami o zaključitvj konzultativne varnostne pogodbe. Ta pogodba naj bi (določala, da se sestanejo v primeru, če bi bila ena izmed petih v Londonu zastopanih držav ogrožena z vojno, ostale štiri veelsile, da nastopijo z vsemi sredstvi proti kršilcem miru. Ameriška delegacija si samo pridržuje, da se v pogodbi ne sme določiti izrecnih obveznosti za obvezno vojaško pomoč. Ta nevarnost obstoja ravno v sedanjem položaju, ko zahteva Francija kot pogoj za zmanjšanje svoje pomorske sile vojaško varnost.
London, 26. marca. AA. Položaj se je snoči na pomorski konferenci v toliko izpremenil, da je oživelo upanje v končni uspeh konference. Posebno ugoden vtis je napravil pomirljivi Briandov govor v francoskem senatu.
Včeraj zgodaj zjutraj je vodja ameriške delegacije Stimson pošetil ministrskega predsednika Macdonalda, dočim je francoski mornariški minister Dumesme pošetil člane ameriške delegacije v njihovih stanovanjih in iim zagotovil nadaljnjo sodelovanje Francije pri razpravah. Takoj na to so bili sklicani snoči vodje delegacij. Po seji je bil izdan komunike, ki pravi, da se bo-
do delegati ponovno sestali danes, ko prispe v London Briand in da bo plenarna seja konference prihodnji teden.
Nekaj luči je vrgla na te dogodke objava ameriškega komunikeja o polnoči z naslednjo vsebino:
»Zedinjene države ne bodo sklepale nikakega pakta, ki bi iih obvezal pomagati vojaško ali pa zajamčiti vojaško pomoč bodisi katerikoli državi. Zedinjene države so mnenja, da bi morale pomagati Franciji vojaško in jamčiti za njeno varnost, če bi podpisale garancijski pakt, ki naj bi omogočil Franciji znižati njene pomorske zahteve. Ce bi se Franciji zagotovila njena varnost lahko na kak drugi način in odstranila s tem nejasnost posredovalnega pakta, tedaj bi Zedinjene države razpravljale o tem vprašanju popolnoma z drugega stališča in proučile zadevo popolnoma odkrito.«
London, 26- marca s. Najnovejšo senzacijo na londonski konferenci je povzročil »Star«, ki poroča v večerni izdaji, da ie Anglija proti svojemu dosedanjemu stališču pripravljena udeležiti se Sredozemske pogodbe, pri čemer stavi kot edini pogoj, da naj se Amerika priključi konzultacijski pogodbi. V zvezi s tem se napeto pričakuje jutrišnja seja voditeljev delegacij, ki se je bo udeležil tudi Briand.
Kakor zatrjujejo bo Briand na tem sestanku še enkrat obrazložil francosko stališče glede vseh problemov trn konferenci. Deloma že prevladuje naziranje, da je sprememba ameriškega stališča mnogo pripomogla, da je londonska konferenca preživela sedanjo krizo. Domneva se. da bi se Francija najbrže spustila v nadaljnja pogajanja o znižanju pomorske sile na podlagi konzultaoijske pogodbe.
Koncentracija sovjetskih čet ob Dnjestru
Alarmantne informacije rumunskega generalnega štaba - Obznana proti romunskim komunistom
Berlin, 26. marca. M. Ruski emigrantski list »Ruli« objavlja danes pod na' slovom »Na sovjetski rumunski meji« podrobne informacije o položaju na besarabski meji, ki jih je deloma dobil rumunski generalni štab.
Po teh informacijah se zadnji čas stalno vrši koncentracija sovjetske vojske vzhodno od Dnjestra. V smeri proti Dnjestru se kretala sovjetska konjenica in pehota, zlasti ie opažati tudi večje voino-tehnične oddelke. Močni oddelki z vojno munici jo se opažajo na železniški progi Kijev-Smerinka ter Smerinka-Odesa.
Rumunski generalni štab smatra za neobhodno potrebno, ukreniti kar naj' obsežnejše varnostne odredbe ob Dnjestru. Pripravljen je III. armadni zbor v Besarabiji. Vrhovna kontrola nad kre-tanjem čet se je poverila generalu Pe-tulu. Rumunski generalni štab je prejel informacije tudi o znatnem poiačenju sovjetskih avijonov na suhem in na morju, osobito na črti Kijev-Odesa-Sevastopol. V Bukarešto je bil pozvan komandant III. armadnega zbora general Dragu, da je poročal vrhovnemu vojnemu svetu o položaju v Besarabiji. Vrhovni vojni svet. ki ie bil te dni sklican, je razpravljal o vseh vpraša-
Bethlen odstopi?
Praga, 26. marca. h. »Prager Presse« prinaša iz Budimpešte vest. da se govori v kuloarjih poslanske zbornice o možnosti odstopa ministrskega predsednika grofa Bethlena. Demisija naj bi bila v zvezi s končnoveljavno rešitvijo agrarne reforme. Ministrsko predsedstvo naj bi prevzel bodisi honvedski minister Gömbös ali pa £rof Ivan Zichy. List pravi, da je treba te govorice sprejeti z največjo previdnostjo.
Pilsudskijev brat prevzel sestavo vlade
Varšava, 26. marca g. Državni predsednik fe danes popoMne poveril poslancu vladnega bloka Janu Pilsudskemu, bratu maršala Pilsudskega, sestavo nove vlade. Jan Pil-sudski je mandat sprejel.
Krvavo heimwehrovsko zborovanje
Gradec, 26. marca g. Heimwehrovci so priredili zvečer veliko zborovanje. V dvo-ranii se je zbralo več sto delavcev, med katerimi je kmalu po otvoritvi prišlo do burnih prizorov. Heimwehrovci so pričeM s-treljati, pri čemer sta bila dva delavca težje ranjena. Do sedaj so v celem našteli 20 ranjencev. Nemiri trajajo ob uri dalje.
Šalfapin hudo obolel
Pariz, 26 marca AA. Znani operni pevec Saliapin, ki bi moral nastopiti na milanski iScali«, je težko obolel.
njih glede poiačenja vojske v Besarabiji. Vzel je na znanje referat gene* rala Draguja. Rumunski vojni minister je poročal nato regentskemu svetu o položaju v Besarabiji.
V zvezi s temi dogodki predloži rumunska vlada parlamentu predlog zakona proti komunistom. Po tem zakonu bodo vsa društva komunističnega značaja takoj likvidirana. Projekt nove ga zakona je bil izdelan v sporazumu z vsemi političnimi strankami.
Berlin, 26. marca, d. Zadnje čase so agenti GPU aretirali celo vrsto vse-učiliških profesorjev v Kijevu in Har-kovu, ki so osumljeni, da so pripravljali protiboliševiško revolucijo. Aretiranih je bilo tudi šest profesorjev moskovskega vseučilišča, ker so osumljeni, da so vzdrževali tajne zveze s protiboljše" viškimi zaupniki, ki so se prikradli v komisarijat za promet in pripravljali veliko delavsko stavko. Imena aretiranih profesorjev še niso znana.
Po zgledu nemških kolomstov so se pričeli pripravljati tudi švicarski kolonisti. ki so se naselili v Rusiji, da za' puste sovjetsko ozemlje in se izselijo v Kanado. Dosedai je naprosilo za potne liste že več sto švicarskih kolonistov, ki so naseljeni po Kavkazu
Nove madžarske zahteve
Pariz, 26. marca. č. Po tukajšnjih političnih krogih se doznava. da so sklenile vlade Velike Britanije. Francije in Italije povabiti v Pariz češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, da razpravljajo z njim o spornih vprašanjih, ki obstojajo med Madžarsko in državami Male antante, ker je madžarska vlada zavzela novo stališče zahtevajoč modifikacije v vprašanju kako naj funkcijonira fond. ki je osnovan s haaškim sporazumom o vzhodnih reparacijah.
Letalska nesreča
Praga, 26. marca. g. Dopoldne se je zrušilo v bližini Prosnic vojaško letalo z dvema vojakoma Ker je prenehal delovati motor in je zašlo letalo v vrtinec, je padlo iz višine 100 metrov na zemljo. En vojak je bil ubit na mestu, četovodja pilot pa je zadobil tako težke poškodbe, da je kmalu po prevozu v bolnico umrl.
Na današnji seji obrambnega odbora je bilo sporočeno, da je bilo od leta 1928. ubitih na Češkoslovaškem 60 vojaških in 12 civilnih letalcev. Celokupno število letalcev znaša 500.
Švedska kraljica v agoniji
Rim, 26. marca d. .Švedska kraljica, ki je že dal'je časa zelo bolna, je v agoniji in je vsak čas pričakovati katastrofe.
11 rudarjev zasutih
Morgantown (Zapadna Virgmiia). 26. marca, s. Pri eksploziji, ki se je pripetila davi v nekem rudniku v bližini Fairmonta jc bMo zasutih 11 rudarjev. Boje se, da žrtev ne bodo mogli spraviti živih na dan.
GROZEČA KRIZA NEMŠKE VLADE
Nenadna poostritev notranjepolitičnega položaja zaradi odpora proti nameravanim finančnim reformam — Odločitev ima Hindenburg
Berlin, 26. marca, d. s. Politična atmosfera v nemški zbornici se je poslednje dni dokaj izpremenila ter je bilo opažati na vsej črti popuščanje napetosti. ki je vladala poslednje čase ter grozila vsak hip z izbruhom vladne krize. To pomirjenje se je predvsem pripisovalo kongresu nemške ljudske stranke v Mannheimu, kiei se je pokazalo, da so imeli zmerni krogi v nemški ljudski stranki prevelik strah pred reakcijonarnim krilom, ki ie hotel izzvati za vsako ceno krizo vlade in razbiti veliko koalicijo. Po sklepih tega kongresa je bilo pričakovati, da bo v kratkem rešeno vprašanje sprejema načrta finančne reforme, ki ga je izdelal dr. Moldenhauer in o katerem razpravlja sedai davčni odbor, kjer se izdeluje kompromisni načrt, ki upošteva zahteve in ugovore posameznih koaliranih strank.
Danes pa so se v berlinskih listih in političnih krogih zopet nenadoma razširile vesti, da se je notranje-poli-tični položaj zelo poostril In da ie mogoča v najkrajšem času kriza koalicijske vlade ter odstoo kabineta kance-larja Müllerja. Govori se že tudi o sestavi nove vlade, ki jo naj bi sestavil predsednik centruma dr. Brünig. Njegova vlada bi se upirala predvsem na meščanske stranke, to je na centrum, demokrate, nemško ljudsko stranko, nemško ljudsko konservativne zajedni-ce in krilo zmernih nemških nacionalcev ter krščansko nacionalno delavsko za-iednico. Ta vlada bi predstavljala izpolnitev programa potrebe koncentra-
cije meščanskih elementov proti levičarjem, ki ga je postavil na kongresu nemške ljudske stranke dr. Scholtz in ki ima mnogo pristašev v vseh krogih meščanskih strank. Program te vlade naj bi bil omejitev prisilnega vpliva države na razvoj gospodarskih socialnih in kulturnih prilik v Nemčiji, ki ga je opažati v vedno rastoči meri. odkar so na vladi nemški socialisti.
Iz krogov socialnih demokratov pa se širijo zopet vesti, da eventuelna nova vlada ne bo imela meščanskega obeležja, temveč da bo vlada weimarske koalicije sestavljena iz socialnih demokratov, demokratov in centruma ter morebiti tudi še bavarske ljudske stranke. To vlado bi sestavil sedanji nadžupan v Essnu dr. Brecht, ki bi prevzel kancelarsko mesto.
Iz krogov sedanje vlade pa se zopet zatrjuje, da vlada nikakor ne misli podati ostake, kljub temu, da so voditelji centruma na današnji nočni konferenci pri državnem kancelarju Müllerin grozili z odpoklicom svojih članov iz kabineta, ker ima zagotovljeno podporo s strani predsednika republike Hin-denburga, ki je pripravljen uporabiti tako zvani diktaturni paragraf 48. državne ustave, ki dopušča uzakonitev nui-nih zakonov z zasilnimi odredbami.
Berlin, 26. marca, s. V državnem zboru ie prevladovalo danes ves dan kritično razpoloženje, ker so ostala nočna posvetovanja z državnim kanceiar-jem Miillerjem brez uspeha. Frakcije koalicijskih strank so se danes posvetovale o tem. da-li bi mogle pristati
Muslimani pozdravljajo Gandhijevo akcijo
Pred uvel ja vi jen jem Sardovega zakona proti ženitvi mladoletnih -Angleži čakajo primernega trenutka
Broah. 26. marca s. Gandhi ie prispel na svojeir pohodu v сBroah V kraju Trasi je imel zborovanje, ki pa je bilo razmeroma slabo obiskano. Vzrok za to ie najbrže v tem, da so tamošnji prebivalci trenutno preveč zaposleni z ženitvami otrok ker bo dne 1. aprila t. 1. uveljavljen takozvani Sardov zakon, ki prepoveduje poroke deklicam pod 14- in dečkom pod 18. leti.
Gandhi je v svojem nagovoru izjavil med drugim, da ljudje ne razumejo, kaj namerava doseči Sardov zakon in kljub temu pridno pospešujejo ženitve med svojimi majhnimi otroci. Na vprašanje nekaterih muslimanov, zakaj nj korakal tudi skozi
njihove vasi, je odgovoril, da bi bil to rad storil, če bi ga bili ;>ozvali. Muslimani oči-vidno z veseljem spremljajo glavno deio, ki stremi za tem. da bi propadel monopol na sol. V kraju Daludu bo Gandhi stanoval pri nekem muslimanu.
Angleške oblasti še vedno pasivno opazujejo delovanje in agitacijo Gandhija in tovarišev in se zadovoljujejo s tem, da spremlja Gandhijevo mučeniško karavano nekaj avtomobilov s policisti, ki skrbe za red ter pazno zasledujejo vse izjave in govore. Kljub temu pa prevladuje prepri-čajne. da bo v kratkem času izvršen odločilni korak ter izvedena aretacija Gandhija in tovarišev.
Silni snežni viharji v Zedinjenih državah
Med Nebrasco in Pensilvanijo je zapadel visok sneg in prekinil ves promet — Veliko število človeških žrtev
Chicago, 26. marca. s. Močan snežni vihar je zelo oviral promet med državo Illinois in sosednimi državami. Nevarni orkan je zahteval tudi tri človeške žrtve. Zaradi tega je bilo ranjenih mnogo ljudi na cestah.
Chicago. 26. marca g. Silni snežni viharji so prekinili skoraj ves promet od Nebraske do Pensilvanije. Velike množine snega pokrivajo ceste, ki so skoraj nepre-
hodne. Do sedaj so viharii zahtevali 46 človeških žrtev. Veliko število oseb je bilo lažje in težje ranjenih. Ker strojevodje niso videli pred seboj, sta tudi dva vlaka trčila. pri čemer je bila ena oseba ubita, 5 pa ranjenih._ Istočasno ie povsod pritisnil hud mraz. Železniški promet ie bil na številnih progah popolnoma prekinjen. V posameznih krajih ie bilo treba zaradi mraza in prevelikega snega zapreti vse šole.
Zakon o ureditvi poljedelskega ministrstva
Tudi uradništvo tega resora dobi posebne doklade v znesku 200 do
3100 Din mesečno
Beograd. 26. marca AÄ. Ni. Vel. kralj ie
na predlog ministra poljedelstva predpisal in proglasil zakon o ureditvi ministrstva poljedelstva. Zakon določa med drugim: Ministrstvo poljedelstva je vrhovna oblast za posle poljedelstva, veterinarstva in agrarne reforme, a vodi ga minister Poljedelstva.
Glede poslov poljedelstva, veterinarstva in agrarne reforme, ki spadajo v pristojnost kr. banskih uprav in sreskih načel-stev, obstojajo po zakonu o banski upravi posebna odelenia pri kr. banskih upravah, a pri sreskih načelstvih potrebni organi (veterinarski, agrarni referenti).
Pripravniki poljedelske in veterinarske službe kakor tudi agrarne reforme ne morejo pridobiti stalnosti dokler ne polože predpisanega strokovnega izpita. Ako tega izpita ne opravijo v 4 letih od dneva imenovanja. se odpuste iz službe.
Olede državnih uradnikov iz resora ministrstva poljedelstva pri banskih upravah, razen načelnikov kakor tudi obmejnih veterinarjev. veljajo glede niihovih zvanj.' plač in napredovanj določbe § 47 zakona o banski upravi.
Glede položajev, prejemkov, službe in napredovanja geometrov in geodetov ministrstva poljedelstva veliajo določbe, ki so merodaine za geometre in geodete ministrstva financ. Postavitve napredovanja po stopnjah osnovne plače gredo po določbah zakona o uradnikih.
Zaradi značaja službe uradnikov L kategorije iim gre posebna doklada in to mesečno: v ?a skupini 31П0 Din. v 2 skupini 2700, v За skupini 2120. v 3 skupini 1720.
I v 4a skupini 1320. v 4, 5. 6 skupini 920, v 7. 8 skupini 520 iti 9 skupini 200 Din. Službene doklade se računaio v pokojnino s 50 % po 20 letih. 60 % po 25. 70 % po 30 in 100 odstotkov po 35 letih, ki iih uradnik efektivno prebije v državni službi.
Uradniki v smislu tega zakona prejemajo plače in stanarino in vse doklade po zakonu o uradnikih. Oni, ki imajo stanovanje v naravi, nimajo pravice na stanarino.
Glede njihove pristojnosti in organizacije veliajo v vsem določbe zakona o banski upravi.
Položajne plače znašajo za 2a skupino 45.000 Din letno, za За skupino 39.000 Din letno, za 4a skupino 18.000 Din letno.
Uradnik, ki ie prejel letno slabo oceno, ne more prihodnje leto napredovati. Cas, ki ga ie prebil v službi s tako oceno, se mu ne računa za napredovanje. Ako ima 2 zaporedni leti oceno »slabo«, izgubi 20 % svojih preiemkov za vse leto. po 3 zaporednih letih s slabo oceno pa se odpusti iz službe, če pa ima pravico na pokoinino. se mu v pokojnin:) ne šteje doklada po tem zakonu
Uradniki, ki so na dan uveljavi jen ia tega zakona v I. kategoriii. a nimajo potrebne šolske izobrazbe. ki io zakon zahteva, ostanejo v skupini in kategoriii. Ako ie tak uradnik v 4a/I. lahko napreduje samo še v neposredno višio skupino. Če pa ie v 5. ali 6. skupini, lahko napreduje rednim potom do 4. skimine vključno, po 5 letih v 5, odnosno 6 skupino.
Prejemki po tem zakonu gredo od 1. aprila 1930.
na davčni program državne vlade z znižanji davkov za leto 1931. Vse frakcije so dale za današnje popoldanske razgovore z državnim kancelariem svojim voditeljem še proste roke. Socialni demokratje so nove reformne načrte državnega finančnega ministra dr. Moldenhauerja glede zavarovanja brezposelnih že odločno odklonili. Strankino načelstvo je z ozirom na kritičen pobožaj v odboru sklicalo za petek v Berlin posvetovanje o po-litični situaciji. Težave povzroča predvsem centrum s svojim voditeljem Brünigom, ki je izjavil tudi predsedniku Hindenburgu. da bo umaknil svoje tri ministre iz vlade, če med vladnimi strankami ne bo prišlo pravočasno do sporazuma.
Tudi popoldanski razgovori frakcii-skih voditeljev z državnim kancelar-jem Miillerjem niso imeli uspeha. Razbili so se zaradi tega, ker meščanske stranke niso hotele pristati na zahtevo socialnih demokratov, da je treba Dar-lingovo dolžnost države napram blagajni za zavarovanje brezposelnih načeloma določiti za trajno. Ostati deii posredovalnega predloga fin-ničnega ministra dr. Moldenhauerja so biii odobreni od vseli vladnih strank razen nemške ljudske stranke. Za jutri ie določen sestanek državnega Kancelar ja s strankinimi voditelji v navzočnosti resornih ministrov, kjer naj se do oči ali se bo finančni program izvedel parlamentarnim ali naredbenim potom. Državni predsednik bo poveril pooblastilo za uporabo paragrafa 48 samo popolni MiiMerjevi vladi.
Imenovanje v diplomaciji
Beograd, 36. татса. AA. Z ukazom Na'. VeJ. kralja in na predlog namestnika ministra zunanjih za-dev so postavljeni iz 4. skupine v 3-1: za generalnega konzula pri kr. generalnem konzulatu v Genovi Ivan Bukovič; za svetnika pri kr. poslaništvu v Pragi Milodrag Lazarevič; za generalnega konzula pri kr. konzulatu v Hamburgu Franio Svc-tiša; za generalnega konzula pri generalnem konzulatu v Newyorku Rado je Jankovič; za generalnega konzula na Reki dr. Vasilije Protic; v 6-1 za tajnika poslaništva na Dunaju Luka Lupovič, dosedanji tajnik stalne delegacije v Ženevi.
S sklepom namestnika ministra zunanjih zadev so postavljeni v 8-1 z-a p i sanj e: pri stakni delegaciji v Ženevi Dušan Bratkovič, dozdaj pri ministrstvu; pri generalnem konzulatu v Marseiile Vojislav Miriixmé, dozdaj ipr.i poslaništvu na Dunaju, v ministrstvu zunanjih zadev pa Ilio'a Jukič, dozdaj pri poslaništvu v Londonu.
Vrhovni inspektor prometa nevarno obolel
Beograd, 26. marca. p. Vrhovni inspektor prometnega ministrstva in celokupne prometne kontrole Ješa Popovic ie težko obolel. Temperatura •je visoka in se nahaja v agoniji. Njegovo stanje je kritično.
Premestitve v poštni službi
Beograd, 26. marca. p. Današnje »Službene novině« objavljajo ukaz gradbenega ministra, s katerim se premeščajo nekateri poštni uradniki ja sicer: Vendelin Šimenc iz Ljubljane k pošti Beograd II., Karlo P lise k iz Trbovelj v Zagreb, pošta ob Savi, Karl Kolbe iz Litije v Beograd, Marija Zor iz Domžal in Marija .Mrak iz Maribora I., obe v Ljubljano I., Marija Kalan iz Ljub-Ijsne I. na pošto Ljubljana II. in Franca Mabvič iz Čabra na Sušaik.
Krvava osveta za nezvestobo
Beograd, 26. marca. p. Iz Prizrena javljajo o strašni rodbinski tragediji, ki se je odigrala tamkaj tekom včerajšnjega dne. Poštni uradnik Mladěn Djukovič je bil zaročenec mlade, a lepe deklice Růžice Zo-rič. Postal ji je nezvest ter je deklico zapustil. Da se osveti nad nezvestim zaročencem, je njen 151etni brat Sava Zorió sklenil, da Djukoviča ustreli. Včeraj je čakal nanj te r ga napadel z revolverjem. Oddal je nanj samo en strel, ki ga je takoj smrtno pogodil, tako da je Djukovič na mestu obležal mrtev.
Italijansko-avstrijsko prijateljstvo v praksi
Beograd, 26. marca M. Celovške »Freie Stimmen« objavljajo zanimiv članek pod naslovom »Kaj je z nemško Južno Tirolsko? Nemški narod čaka.« V tem članku n emško-n aci j on a 1 n i list veli, da so odušev-Ijeno pisani članki italijanskega tiska povodom poseta dr. Schobra v Rimu že davno v arhivu. Prisrčne besede pa so že pozabljene. Nemški narod v Avstriji in Nemčiji že nekai dni prisluškuje ali bo našlo kak praktičen odmev novo ustvarjeno prijateljstvo z Mussolinijem- List dalje konstatira, da ni bilo ničesar storjenega, da se izboljša položaj Nemcev v Južno-Tirolskem. Italijanske oblasti še nadalie pritiskajo na narodne manjšine v Italiji in odstranjujejo celo nemška imena z nagrobnih spomenikov. List končno vprašuje, ali je tako postopanje italijanskih oblasti dostojno kulturnega naroda, ali je to z-nak prijateljstva in ali je to postopanje dostojno napram nemškemu plemenu.
PRORAČUN LJUBLJANSKE
OBČINE SPREJET
Po 29 letih je občinski svet prvič soglasno odobril proračune splošne
občinske uprave in vseh mestnih podjetij
Ljubljana, 26. marca.
Danes popoldne se je sestal ljubljanski občinski svet k proračunski seji ter je po več ko 20 letih prvič soglasno odobril predloženi proračun za leto 1930. Scie so se udeležili vsi občinski svetniki, a tudi publika, ki je zasedla galerijo, ie' z velikim zanimanjem sledila razpravi. Finančni odsek pod predsedstvom načelnika g. Ivana Tavčarja je po dolgomesečnem napornem delu sestavil pregleden proračun, ki so mu v obliki dveh debelih knjig priloženi referati in pojasnila, tako da si je mogel vsak občinski svetovalec že pred sejo •ustvariti točno sliko o občinskem gospodarstvu in finančnem položaju občine. To se je opažalo tudi v debati, ki ie bila mnogo stvarnejša, kakor često •prejšnja leta.
Poročila župana
Kmalu po 5. je župan dr. Dinko Puc itvoril sejo ter podal pred prehodom k dnevnemu redu kratko poročilo o važnejših dogodkih in zadevah zadnjega časa. Med drugim je izvajal:
Sožalje francoskim poplavljencem
Prijateljski francoski narod je zadela v zadnjem času velika nesreča. Velikanske poplave, posebno v južnozapadnem delu države, so povzročile milijonsko škodo in zahtevale mnogo človeških žrtev. Župan je smatral za svojo dolžnost, sporočiti predsedniku pariške občine sožalje ljubljanske občine, zakar je tudi prejel toplo zahvalo.
Počastitev jiraska in dr. Laginje
V vznesenih besedah se je nato župan spominjal preminulega velikega češkega pisatelja in glasnika Jiraska in očeta istrskih Hrvatov in Slovencev dr. Matka Laginje. Občinski svetniki, ki so stoje poslušali županove besede, so s trikratnim siava-klicem počastili spomin velikih pokojnikov.
Proračunska razprava
Po odobrenju zapisnika zadnje seje Je žup.uri prešel na dnevni red, to je na razpravo o mestnem proračunu za leto 1930. Prvotno je bilo nameravano razpravljati in sklepati obenem tudi o računskih zaključkih za leto 1929. Ker so se pa pojavili nekateri pomisleki in želja, da se o računskem zaključku sklepa posebej, je župan odstavil ta predmet z dnevnega reda
Istotako je poročal župan, da je bil у finančnem odseku sprejet čl. 11 mestne finančne uredbe, po kateiem naj bi mestna občina prevzela jamstvo za posojilo, ki ga ho najela splošna maloželezniška družba v Ljubljani v svrho razširjenja tramvajskega omrežja do najvišjega zneska 15 milijonov dinar jev. Ker pa so se tudi v tem oziru pojavil: razni pomisleki in ker ta člen ni v bistveni zvezi s proračunom, in se je le uvrstil na gotov-o željo v finančno odredbo, je župan odstavil tudi razpravljanje in sklepanje o tem členu iz dnevnega reda in določil, da se bo o tej zadevi sklepalo v posebni seji.
Nato je občinski svet prešel v razpravo o mestnem proračunu. Prvi jc ob splošni pozornosti povzel besedo načelnik finančnega odseka, občinski svetnik g. Ivsn Tavčar, ter podal obširen ekspoze, iz katerega na kratko posnemamo:
Ekspoze
k proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1930.
Proračun za leto 1930. je bil novembra 1929 dogotovljcn, predložen finančnemu odseku v pretres in stavljen občanom na upogled od 2. do 15. dcccmbra 1929 Zoper proračun so prijavili svoje pomisleke zadruga gostilničarjev, ljubljanski hotelirji, društvo hišnih posestnikov, zadruga avtobusnih podjetnikov in g. Oskar žužek.
Redni promet
izkazuje Din 48,442.398 potrebščin in Din 47,303.230 pokritja, tako da znaša primanjkljaj 1,139.169 Din. Pri
izrednem prometu
jc podano kritje v že odobrenih, toda doslej še ne docela izčrpanih posojilih za 2°,997.810 Din, za dela v znesku 7,025.567 Din pa bi bilo najeti novo posojilo. Izredni promet nodaja nekak program onih del, ki jih namerava občina izvršiti v mejah danega kritja, bodisi iz posojil, bodisi iz drugih virov.
Porast redne potrebščine
v okroglem znesku 5 milijonov, je v prvi vrsti posledica čisto mehanično okrnjenega proračuna za leto 1929.. v drugi vrsti pa naravna tendenca navzgor, ki je v izvest-nih skromnih mejab znak zdravega razvoja.
Za bodoči proračun
ie predvidena stroga ločitev osebnih in stvarnih izdatkov in pri slednjih tudi stro-ffa ločitev mezd od ostalih stvarnih izdatkov. Potrebna je tudi
modernizacija knjigovodstva.
Sistem kameralistike bomo prilagodili češkim reformam, ki so so v praksi sijajno obnesle. Za podjetja pa ostane slej ko prej dopični sistem. Te reforme se bodo uvedle s 1. januarjem 1931. Že letos pa se bo iz-vedla pregrupacija dela v knjigovodstvu tako, da se formirajo naslednje skupine: personalija in šolstvo, hiše. davščine, zgradbe, občinska posojila, zdravstvo in socialno skrbstvo, podjetja in ostalo. Vsako skupino bo vodil po en uradnik.
Mestni uslužbenci in uprava.
Prehajajoč na personalno vprašanje navaja ekspoze. da ima mestna občina 367 pragmatičnih in 71 pogodbenih uslužbencev ter da plačuje pokojnine in vdovnipe 164 osebam, to je 21.68 odstotkov celokupnih izdatkov, četrtina personalnih izdatkov gre za pokojnine. Dejstvo, da ima 56.13 odstotkov uslužbencev vštetih poleg efektivnih službenih let še druga leta (vojna, iz
državne ali iz privatne službe itd.) vzbuja upravičeno bojazen, da se bo razmerje med pokojninami in prejemki aktivnih uslužbencev v bodoče še bolj spreminjalo v ne-prilog mestnemu zakladu. Nič manj važno pa je vprašanje
regulacije prejemkov aktivnih uslužbencev,
ker je razmerje med fiksnimi (32.14 %) in labilnimi prejemki (67.86 %) nenaravno. To nezdravo razmerje bo treba odpraviti. Po
novi službeni pragmatiki
ki je v osnutku že gotova, bodo odnošaii med mestno občino in mestnimi uslužbenci jasno začrtani in bodo omogočili smotreno porazdelitev poslov in pa ustanovitev sta-leža uradništva, ki ie za izvrševanje občinskih poslov neobhodno potrebno. V logični zvezi s službeno pragmatiko je
reorganizacijski načrt mestne administracije
ki je v osnutku gotov in temelji na načelu decentralizacije poslov. Dosedanjih 20 referatov (brez podjetij) se reducira na S relativno samostojnih administrativnih oddelkov.
Mestna poslopja
Mestna občina ie vsled raznih razmer morala posvetiti tudi stanovanjskemu vprašanju pažnjo. Jasno pa je. da se občina kot javna institucija ni mogla postaviti na eks-kluzivno stališče zasebnega podjetnika, ki gradi le tedaj, če se mu izplača, marveč se je morala lotiti dela z izključno socialnega stališča. Rentabiliteta mestnih stanovanjskih hiš ne dosega one višine, ki jo dosežejo zasebniki, da pa se spraviti v sklad z investirano glavnico. če se upošteva. da bo postala občina v doglednem času lastnica dragocenih objektov. Obrestovanje se giblje nied minimom 3.36 odstotkov in maksimom 7.3 odstotkov ali povprečno 5.33 odstotkov. Največji del stroškov (5.793.996 Din, t. j. 88 odstotkov) odpade na amortizacijo glavnice. Kolik ie bil efekt stanovanjske akcije, je razvidno iz dejstva, da stanuje vsak enajsti prebivalec Ljubljane pod mestnim krovom. V Ljubljani je še vedno pomanjkanje stanovanj. Pri mestnem stanovanjskem uradu ie stalno Po 2.200 prošenj za stanovanje. Celokupen Primanjkljaj stanovanj. v kolikor se da ugotoviti, znaša v Ljubljani 1.378. Zavedamo se. da je občina za stanovanjsko akcijo mnogo storila in da z lastnima sredstvi ne bo mogla več. Pospeševati na bo morala stanovanjsko akcijo s tem. da ga-r.®riira kredite, posreduje pri nakupu zemljišč. nudi stavbne ugodnosti kakor dela to že v neki mer; s 5-milijonsko kreditno akcijo za zgradbo malih stanovanjskih hiš.
Občinske davščine
Uvodoma slika ekspoze težave, ki so nastale vsled novih določb o občinskih davščinah. Baza za konstrukcijo občinskih davščin ie podana po naslednjih načelih:
1.	Trošarina in uVoz"ina se regulirata po beograjskem, odnosno zagrebškem vzorcu (razen ostalih postavk vino 1.50 Din in pivo 1 Din za liter). Od 1.50 Din za liter vina se rezervira za obligacijsko posojilo 50 para. Obremenitev konzumentov z uvoz-ni.no znaša za konzumenta z družino povprečno 10 do 20 Din na mesec. Ce pa bi se pokazale kvarne posledice, ie tudi že tekom proračunskega léta mogoča in izvedljiva revizija.
2.	Doklade na dniavne direktne davke se diferencirajo in odmerijo za leto 1930. takole: za zemljarino 135 odstotkov (napram letu 1929 10 % mani), za zgradarino 35 % 10 % mani), za rentnino 135 % (10 % mani), za nridobnilio 50 % (70 % manj), za družbeni davek 175 % (10 % več).
3.	Gostasči»a za stare hiše se гЩга od 8 «a 6 %. Hišni posestniki so kliub temu obremenjeni z državnimi davki in dokla-dami z okroglo 42 %. kar jc zelo mnogo.
4.	Zviša se tržni"a po novi tarifi.
5.	Odpravi se davek na nočni obisk go" stiln in kavarn in davek na igre v kavarnah in gostilnah. Če bo ministrstvo odobrilo naredbo o sanitarno-obrtno-kontrolni taksi.
6.	Ostale davščine in takse ostaneio.
Pripraviti oa ie treba za prihodnji proračun revizi i o občinskih taks in vodarine.
7.	Klav"iške pr>st°ibine se primerno zvi-šaio.
Ne sme se pri vsem tem prezreti, da izgubi občina pri nekaterih davščinah (trošarini. uvoznim, tržnini itd.) v najugodnejšem primeru efekt celih treh meseceh. Jasno je dvoje:
1.	Da občina preko sedanje višine proračuna ne bo mogla več iti. da torej predstavlja ta proračun maksimum tega, kar ie še. — četudi s težkimi žrtvami. — znos-ljivo.
2.	Da občina zaradi tega ne bo imela kritja za morebitna bremena, ki iih ji bo morda še naložila državna uprava, da je torej ureditev državnih financ (vštete so tu tudi banske finance') spraviti v sklad z občinskimi financami ali konkretno, da mora nuditi država v primeru nalaganja novih bremen občinam tudi primerno kritje. Skrajno nujen ie zakon o samoupravnih financah, k; bo baje v кгяН<-°т izdan.
Občinska posojila
Koncem 1. 1913. ie imela mestna občina dolgov 10.110.330 kron ali valorizirano 1 krona = 12 Din = 121.323.960 Din. Z 31. decembrom 1929 pa je znašalo stanje občinskih posojil 140,764.927 Din. Malocestna železnica obrestuje posojilo 16,204.500 Din. Vprašanje, kdaj in kako bo malocestna železnica^ vrnila to posojilo občini, je še od- i prto. Ce odbijemo teh 16 milijonov, vidimo. da znaša stanje občinskih posojil s koncem preteklega leta 124.560.427 Din ali Približno toliko kakor 1. 1913. Prezreti pa ne smemo, da so vrednote, ki jih je ustvarila občina z najetimi posojili, neprimerno višje nego so bile 1. 1913. Po drugi strani pa moramo uvaževati. da bo morala občina najeti v I. 1930. še naslednja posojila: Za dograditev elektrarne 5 milijonov (iz že dovoljenega docela izčrpanega Posojila 2 milijona), za obratni kapital elektrarne
4 milijone, za obratni kapital plinarne 1 milijon, za renovacijo magistratnega poslopja 700.000. za regulacijo svetckrižkega okraja 7 milijonov in za popravilo kanalov 3 jn pol milijona, to ie skupno 21.2 milijona dinarjev. Primerjava teh vsot nam kaže. da bodo znašala občinska posojila koncem 1. 1930 okroglo 160 milijonov Din brez amelioracijskega posojila za regulacijo Ljubljanice. (Kvota mestne občine 15 milijonov.) Dosegli smo torej eno zgornjo mejo. ki ie ne smemo in ne moremo prekoračiti. ne da bi resno ogražali proračunsko ravnovesje. Glede meliioracijskega posojila za
regulacijo Ljubljanice
je omeniti, da je zadeva stopila v aktualen stadij. Dela so preračunana na okroglo 40 milijonov. Kritje se bo razdelilo med občino. banovino in državo, tako da bo občina krila 34. država in banovina (z barjanskimi interesenti) pa vsaka po 33 V državni in banovinski proračun so za leto 1930. že vnešene primerne vsote, v ljubljanski proračun pa 100.000 Din za pisarno za regulacijo Ljubljanice in 700.000 Din za polletno anuiteto posojila okroglih 15 miliionov. kolikor bo približno odpadlo na občino. Občina je že stopila v stik z domačimi denarnimi zavodi, ker bi nairaie plasirala posojilo doma. Ponudba pa. ki ie bila pred kratkim stavbena, m ugodna in je za občino nesprejemljiva. Pogajanja se nadaljujejo in ie upati na povoljen uspeh.
Ceste, ulice, trgi in vodne zgradbe
Letošnji proračun skuša v mejah finančne možnosti ubrati pot. ki nai za začetek zasigura vsai delne vsote za vzdrževanje, popravilo in zgradbo cest. ulic. trgov, kanalov itd. iz rednih dohodkov. Zato so se povijali krediti v primeru z lanskim proračunom za ceste, ulice in trge za 1.511.305 Din. za javne nasade za 156.149 Din. za vodne zgradbe in mostove za 165.625 Din in za kanale in jarke za 324.978 Din. skupno za 2.158.057 Din. To nai bo skromen začetek.
Socialno skrbstvo
Občinski proračun predvideva za socialno skrbstvo 4.855.470 Din potrebščin. Ce se prištejeio k temu še potrebščine iz poglavja »zdravstvo«, ki služijo v pretežni večini za socialno-skrbstvene namene ;'Л ki znašajo okroglo 2.30.000 Din ter končno še primajkljaj iz potrebščine za stanovanjske hišo iz predvojne dobe v znesku 1.485.664 Din. dobimo skupno vsoto Din 6,571.134. ki jo izda mestna občina za socialno skrbstvo. Pogrebna ie trditev, da ie socialno skrbstvo neproduktivno in da ie zaradi tega treba te izdatke omejiti do skrajne meje. Taki nazori temeljijo na nerazumevanju socialno-političnega delovanja in njega pomen-j.
Zdravstvo
Izdatki za zdravstvo se gibljejo v mejah proračuna za leto 1929., vendar so se v proračunu za leto 1930. zvišale nekatere postavke, ker se je znižal kredit za kopališče v Mednem od .200.000 na 50.000 Din. Akcijo mestne občine za zgradbo kopališč na prostem je smatrati za enkrat kot zaključeno. Aktualno Pa j с postalo vprašanje
zgradbe infekcijske bolnice
z najmanj 60 posteljami, ki jo bo morala občina zgraditi do I. 1932. po zakonu z dne 4. oktobra 1927. Na anketi, ki se ie vršila o tem vprašanju, se je sklenilo, da se postavi v območju ljubljanske splošne bolnice velika skupna infekcijska bolnica. K stroškom bo morala ljubljanska občina prispevati primeren znesek. Prav tako aktualno ie vprašanje ustanovitve
tuberkuloznega dispanzerja
ki se bo ustanovil skupno z Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev in pa z?rad. ba nove mrtvašnice, oziroma mrtvaške veže
Šolstvo
Izdatki za šolstvo so v stal.iem porastu, nasprotno pa dohodki padajo. Leta 1928. so znašale potrebščine 2,778.025 Din, pokritje pa 011.376 Din; leta 1029. pa potrebščine 3,090.900 Din. pokritje pa samo 598.180 Din. Za proračunsko leto 1930. znaša porast potrebščin naprania lanskemu letu 1 íni-jon 84.243 Din.
Občina mora prevzeti po novih zakonih o šolstvu naslednja bremena: aa) stanarino «a učiteljstvo (letno 1,110.000. Din) za tri četrtletja S31.G00 Din; b) za regulacijo plač in dravinjskih doklad licejskenui osohjn 120.000 Din. Urediti bo treba od-nošaj licojskega o sob ja do občine. Gledati bo tudi na to, da ее
vprašanje liceja
zadovoljivo reši. Najugodnejše bi bilo. če bi hotela država prevzeti ustanovo, če treba. tudi proti primernim prispevkom mestne občine, morda na ta način, da dá občine državi na razpolago licejsko poslopje.
Znanost in umetnost
Narodni galeriji naj se poleg podpore v zneeku 25.500 Din votira iz kredita 200.000 Dia še 125.000 Din.
Prenesen delokrog
To je docela pasivna postavka brez vsakega kritja. Gledati bo treba, da izposluje občina od države primeren ekvivalent.
Nato razpravlja ekspoze o bolniškem zavarovanju mestnih delavcev ter ее med drugim bavi tudi z
reprezentacijskimi dolžnostmi Ljubljane.
Ljubljana je zapadni center ne_ samo tujskega prometa, ampak tudi raznih prireditev (kongresov, zborovanj itd.), ki ne zasledujejo zgolj strokovnih, gospodarskih in drugih ciljev, ampak ustvarjajo poleg stvar, nega pomena važno bazo za razvoj tujskega prometa. Ljubljana kot tretja državna pre-stolica mora izpolnjevati nujno potrebne naloge mednarodne družabne kurtoazije in varovati priznani ugled svoje gostoljubnosti. To stane žrtve, ki so potrebne in skrbet' morami za to, da se reprezentaci jski kredit,' ki je vsled danih razmer skrajno
skromno odmerjen, po možnosti čim prej okrepi. Za letošnji veliki slovanski gasilski kongres bo mesto prispevalo 300.000
Din.
Izredni promet
Za letoe je predvideno tlakovanje nekaterih cest (Pražakove, Semeniške) tlakovanje cest ob tramvaju in manjša tlakoralna dela, gradba mostu čez Mali graben, ureditev Streliške ulice, podaljšanje vodovoda na Barju, popravila stranišč, obsežna kanali, lizacijska dela. delna regulacija Gradašři-ee. zgradba mo«tu pri Trnovski cerkvi, tb-kovaina dela iz kalderminskega fonda, gradnja carinarnice ter nakup sveta za regulacijo svetokrižkega okraja. Za ta obsežna dela so na razpolago krediti iz posojila v znesku 30 milijonov Din. Za ostala dela na podlagi raznih sklepov občinskega sveta pa je potrebno najetje posojila v znesku 7 milijonov Din. Ekspaze nato obširno govori o mestnih podjetjih ter zaključuje:
Celotna bilanca
Aspekt v tekoče proračunsko leto jc kljub tež/kočam. ki so se poiavile glede kritin primanjkljaja ugoden, kajti poleg normalnih del bomo predvideno začeli graditi carinarnico. regulirati Ljubljanico, tramvajska proga se bo razširila, na programu so obsežna cestna in kanalizacijska dela. ki bodo dala obilo zaslužka delaToljnim in poleg tegn bodo blagodejno vplivala na omiljeni« brezposelnosti. To bo gotovo tudi razbremenilo proračun za sociisdno skrbstvo. Tem delom se pridruži še reforma administracije. modernizacija knjigovodstva izvedba službene praginatike. — naloge skrajne važnosti, katerih ureditev bo omogočilo le skupno solidarno delo v korist občine in občanov.
Debata
Po ekspozeju načelnika finančnega odseka. ki ga je občineki svet sprejel z odo. bravanjem, je župan sporočil, da se je v fi. nančnem odseku črtala postavka za centralni šolski vrt v znesku 25.000 Din. zaradi česar je krajni šolski odbor sklenil, da ее bo proti temu pritožil.
V splošni debati o proračunu je prvi 20-voril občinski svet. Karel Ceč. ki je zahteval znižanje raznih proračunskih postavk, češ, da se mu zde previsoke. Nadalje graja, ker se je cena toka za mestno cestno železnico znižala. Prav mu tudi ni. da so se oddale vožnje za mestno elektrarno zasebni tvrdi. čeprav ima občina lastno pri-prego. Meslna priprega. ki je sicer potrebna, je istotako predraga. Govornik je nato navedel, da piše glasilo hišnih posestnikov »Mi; doni" o kopališču v Mednem, ki je stalo 150.000 Din, da občinski svet ni sklepal o zgradbi tega kopališča. Zato vprašuje. kdo je odgovoren za izdano vsota.
Obč. svet. Rupnik: Jaz vem. da sem tukaj glasoval za kopališče v Meďnu. Frelih je pozabil, da smo glasovali.
Zupan dr. Puc je nato podal k izvajanjem obč. svet. Ceča nekaj pojasnil. Kar se tiče vodarine, naglasa, da je bil njen efekt lani znatno nižji, kakor pa je bil preračunan. Enak slučai je tudi z veseličnim davkom. V predpisih se ni ničesar spremenilo, res pa je, da je tendenca padajoča. V proračun pa so se vnesle številke, ki odgovarjajo stvarnemu efektu. Dobava drv se plačuje po dnevnih cenah. Glede pogrebnega zavoda izjavlja, da nakup poslopja na Am-brožoveni trgu ni izvršil sedanji občinski svet. ampak prejšnji. O zgraditvi kopališča v Mednem je občinski svet dvakrat akleoa! L) ko je odklonil predlog obč. svet. Hribarja. naj se kopališče ne zgradi in 2.) ko je zavrnil pritožbo Freliha proti zgraditvi kopališča. Opozarja pa. da kopališča niso v splošnem nobena podjetja, ki bi se renti-rala. Kopališče ie treba smatrati kot soci-jalno - zdravstvene ustanove.
Obč. svet. dr. Ravnihar ima formalne pomisleke proti proračunu. Zahteva, da naj občinska uprava postopa v vsakem slučaju korektno, ker na ta način si lahko ohrani mnogo očitkov javnosti; predlaga, naj se sklepanje o proračunu odloži toliko časa, dokler ne bo ugodeno določbam občinskega zakona. Ni treba zato odližiti razprave, magari. če razpravljajo vseh štirinajst dni.
Obč. svet. Orehek ie naiprei kot član upravnega odbora mestne elektr."-"1 nekatera pojasnila obč. svetniku Ceču. Čudi se. da se ie obč. svet. Ceču zdela cena 1.80 za električni tok v enem primeru previsoka. z druge strani r>a ni zadovoljen, če se zniža cena za električni tok malocestni železnici, ki ic tako rekoč del m^tn-ve. Glede oddaie voženi mestnih podietij pojasnjuje, da je upravni odbor dotičnin podietij siklespal o teh oddaiah Ce zahteva obč. svet. Ceč. da se postavijo mestna podjetja na trgovsko stališče, ne more zahtevati da M se vsako tudi maniše vprašanje predlagalo v reševanje mestnemu svetu. Glede očitka, da mestna elektrarna oddaja Delniški tiskarni električni tok za pogon in za razsvetljavo po 3 Din ie pojasnil obč. svetnik Orehek, da ie ta dogovor pogodben in da se ie napravilo to koncesjio zato. da se je moglo tiskarno sploh pridobit-: ko-r odiemalca. ker i:na	elektrarno. Po
isti ceni pa daie elektrarna tok tudi »Unionu« in ie odipisala tudi Blaznikovi tiskarni in Učiteljski tiskarni ceno od 4 odnosno 5 na 3 Din.
Podžupan prof. Jarc. ki ie prevzel predsedstvo. ie nato podelil besedo prihodnjemu govorniku, obč. svet. Gregoriču, ki je razpravlial o modaliteti sestave proračuna in stavil tozadevno obširen predlog.
Prihoduii govornik obč- svet. Uratnik na-glaša. da 50% vseh dohodkov izvira od dela. 50% od kapitala. To razmerje bi se moralo obdržati tudi v občinskem proračunu. To pa ni tako ne pri nas. ne drugře. Od doklade na vino se ie črtalo nad 3 milijone. zato pa mora nad 1 milijon donašati voda, nad 500.000 mora donašati mleko, nad 500 000 moka in ravno toliko olje in kava Torej življenjske potrebščine na breme onih. ki imajo najmanjše dohodke Govornik izjavlja. da bo glasoval proti proračunu	,
Obč. svet. Rutar je izjavil, da bo glasoval za proračun, čeprav ni povsem zadovoljiv.
Obč. svet. Zupančič ie odobraval, ker so se občinskim odbornikom nudili pri oro-ибеvanju proračuna vsi' podatki- V letošnjem proračunu so izdatki mnogo večji, kakor lani. Vzrok so nameravana nova iavna dela, pa tudi prevali'te v novih bremen od osrednje državne uprave na občine Dobro voljo so imeli vsi. napraviti so tud: prej precei dobrega, če pa so bil' kakšni oogreški. je pač treba upoštevati, da smo vsi In" udie.	.
Obč. svet. dr. Fettich je predvsem zavra-
čal tezo, da ie občinski statut nekaj tako vzvišenega, da bi se pred njegovo svetostio moralo absolutno kapitulirati i tudi takrat kadar bi zdrava pamet ukazovala drugače
Unč. svet. Mohorič ie poudarjal, da je doba. v kateri se nahajamo, čas dalekoscž-nih administrativnih reform, ki ima tudi na občinske finarce svoj vpliv, in sicer v neugodnem smislu. Ta faza javnega življenja še ni zaključena, ker je šele dobro v leku in je treba z njo računati še za prihodnja leta". Zato je treba že danes misliti na stališče, ki ga naj zavzame občina. Županstvo je napravilo potrebne korak?, svojo besedo pa m )ra reči tudi občinski svet. Glede na uvozni no odobrava stališče finančnega odseka naj za trošarino ostane status quo. Omogočili pa se тоцр tudi snovanje novih prosiih skladišč in industriji naj se priznajo gotove ugodnosti. Govornik je končno predlagal gotove spremembe glede na občinsko uvoznino ter je priporočal, naj se pooblasti župana, ria pi zaslišanju finančnega odseka, ravnatelja dohodarstvenega urada in Zbornice za TOI lahko zniža posamezne postavke uvoza i ne. ako bi se izkazalo, da imajo škodljiv vpliv. Priporoča reorganizacijo vsega administrativnega aparata, kakor tudi, da bi glede na višino mestnih dolgov poseben odsek, morda finančni, izdelal za daljšo dobo investicijski in sanacijski program.
Obč. «vet. Muser je priporočal, naj bi se ne zviševale pristojbine v klavnici. Obr'likom naj bi omogočila tudi dobava cenejšega električnega toka.
Govorilo ie še več govornikov- med temi obč. svet. Jeglič ki zahteva, naj se pasu davek strožje iztirja in naj se izplačajo primerne nagrade šestim katehetom. Nadalje naj se 7. ozirom na veliki gasilski kongres. ki bo na Kongresnem trgu, popravi fasada nunskega samostana Obč. svet. Mi-lielčič prosi, da se uvoznimi glede elektrotehničnega materiiala primerno zniža; obč. svet. Loyía zahteva, naj se zniža tržnina. Nadaljnji govornik obč. svet. Rupnik omenja. da ni bilo omembe vredne kritike proti proračunu. Kar je graje vredno, bazira še na starem sistemu, ki ga je treba revidirati.
Župan dr. Pne je nato zaključil generalno debato o proračunu. Poročevalec obč. svet. Tavčar je v zaključni besedi zavzel svoje stališče k stavljenim predlogom, odklonil predlog dr. Ravniharja, da se preloži sklepanje o proračunu, ter pristal na znižanje vodarine cd tO na 9 %.
Poročevalec je sprejel tudi spreniinjeval-ne predloge obč. svet. Mohorica gled^ tarife o uvozni ni. istotako se bodo upoštevali predlogi glede znižanja uvoznlne na elektrotehnični materija! in glede znižanja tržr
linie.
Glasovanje
Nato je župan dal najprej na glasovanje najširši predlog dr. Raviiharja, naj se odloži sklepanje o proračunu. Za predi rg so gl ase \-ali razen predlagatelja le obč. svet. Ceč Knez in Šarabon, lako da je bil odklonjen, nakar je bil r-plošni proračun mestnega zaklada
soglasno sprejet.
Istotako predlog obč. svet. Čeča za /.nižanje vodarine cd 10 na 9 % in spremljevalni predlogi obč. svet. Mohorica.
Predlogi in resohiciic
Predlog krajnega šolskega sveta, da s; votira za centralni šolski vrt znesek 25.8'0 Din, dočim je finančni ">dsek to-postavko črtal, je bil odklonjen in ostane pri predlogu finančnega odseka. Predlogi dr. Gre-goriča glerle mestnega gospodarstva so od-kažéjo finančnemu odseku. Soglasno sprejeta ie bila tudi resolucija obč. svet. Mohorica, ki se glasi:
V bodočem zakonu o samouprav, financah, ki se ima donesti v najkrajšem ča-u. nai se upošteva težak finančni položaj občin, ki ne razpolagajo vsled maksimiranja trošarine na alkohol s primernimi razpoložljivimi sreds(\i, da bi mogle, kriti potrebščine. ki se jim nalagajo z nekaterimi полј-mi zakoni (zakon o Šolstvu), ne da bi se. jim prepustile tudi odgovarjajoče tangente iz državnega proračuna.
S tem je bilo sklepanje o splošnem proračunu končano nakar ie sledila razpra-va e
mestnih podjetím
Po poročilu direktorja Mestne klavnice (poročevalec podžupan prof. Jarc) je bil proračun Mestne klavnice za leto 1900. brez debate sprejet. Nato je poročal član upravnega odbora mestne elektrarne in mestnega vodovoda, obč. svet. Orehek o proračunu mestnega vodovoda in mestne elektrarne. ki je bil soglasno sprejet.
Sledila jé raprava o proračunih ostalih mestnih podjetij. Obširno ie je razpravljalo o mestni plinarni glede razširjenja omrežja in pocenitve plina. Vsi proračuni podjetij so bili soglasno sprejeti, tako -a je bil po končnem glasovanju
celotni proračun soglasno sprejet,
kar so ni zgodilo v ljubljanskem občinskem svetu že nad 20 let. S tem je bila proračunska debata zaključena.
Priključitev elektrarne k velenjski elektrarni
Končno je še župan dr. Puc naznanil, da je ban inž. Sernec poslal dopis, v katerem svetuje občinskemu svetu, naj izvoli posebni oelsek, ki bi se pogajal z banovbisko upravo za priključitev mestne elektrarne na velenjsko kalorično elektrarno. V ta odsek so bili na predlog podžupana jarca izvoljeni: dr. Fettich, Rado Hribar, inž. Dietrich. Orehek in Mohorič. kot namestnika pa Saša Knez in dr. Ravnihar. Pooblaščen je, da sklene z banovinsko upravo pogodbo po naknadni odobritvi po občinskem svetu.
Ob 23.30 je župan dr. Puc zaključil sejo.
V Ljubljanico je padel
Snoči okoli 21.45 so se na Poljanskem nasipu pri Rcichovi tovarni začuli obupni kiici iz Ljubljanice. Prihitela je rešilna postaja, ki je izvlekla iz vode nekega moškega, starega okoli 30 let. Bil je ves přepaden in moker. Na posta ji jc poveda' d г se zove V. Matičič, stanujoč na Sv. Petra nasipu. Sam ne ve. kako jc zabredel v Ljubljanico. Šel je po Sv. Petra nasipu proti domu. V bližini Zmajskega mostu je padel v Ljubljanico ter potem kobacal na drugo stran Ljubljanice Hlače je v vodi izgubil...