2. štev.
V Kranju, dne 9. januarja 1909.
X. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
Stane sa Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, no polti za celo za pol leta 8 K, za druge države stane 5*60 K. Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-niltvo je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi*.
OUU1S Ml
Izhaja vsako soboto ===== zvečer =====
Inserati se računajo sa celo stran 60 K, za pol strani 80 K, sa četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Tudi takti prav ...!
Po žalostnih septemberskih dogodkih se je postavila narodno-napredna stranka in tudi naš list na stališče sloge ter sprave in tudi morebitnega zedinjenja obeh slovenskih strank v naii deželi. Naša stranka kakor tudi naš list sta ostala zvesta temu stališču in delala z vsemi silami in z vso navdušenostjo na to, da se sloga z nasprotno nam slovensko stranko doseže.
Mi tudi dobro vemo, da smo imeli v tem ozira zelo veliko zaslombo v slovenskem ljudstvu in, če se ne motimo, tudi pri nekaterih vodilnih močeh klerikalne stranke. Hvala jim za to, ker bi se s takim nastopom hasnilo izključno le koristim skupnega naroda slovenskega.
Od 20. septembra se je cel slovenski položaj tako izpremeail, osobito v deželi kranjski, da nam ni kazalo drugega, nego z bistrim očesom in z resno mislijo delati na to, kako se otresemo nem-Skutarskega in vladnega jarma. Postavili smo se na zakone enakopravnosti vseh narodov v c. kr. Avstriji in spoštovali smo vseskozi te zakone do zadnje pičice; drugi pa ne. Spoštovali smo te zakone in jih bomo, zatorej pa zahtevamo, da jih spoštujejo tudi drugi, ki niso našega rodu.
Pisali smo in tudi večkrat povdarjali od leta 1848 naprej, da kri ni voda in izkazalo se je na slovenskem telesu, da je to istina. In ravno na podlagi tega smo nastopili pot sloge, da vrnemo svojim zatiralcem-Nemcem v kranjski deželi Silo za ognjilo. Z odprtima rokama smo pričakovali bratoljubnega objema — pa ga nismo naSli.
Res je, da je nas list pisal eno ali dve besedi ostrejše, bil pa je v to provociran od nasprotne stranke. Očitati se nam pa ne more, da bi ne bili storili svoje dolžnosti glede spravoljubja, katero smo oznanjevali in je hočemo Se oznanje-vati. Vendar se čutimo bridko prevaranim.
* * •
Včeraj — bil je petek — dan nesrečnega spomina : otvoril se je deželni zbor kranjski za L 1909. Vse je pričakovalo, da se izvrši moralično obeSenje barona Schwarza in s tem pospeši njegov odhod iz dežele; vsi smo tudi vedeli, da si je velemožni gospod Schwarz naročil za svojo osebo žandarjev, ki so bili pospravljeni v c. kr. realki, v nemSkutarski kazini, v neki privatni hiši Gospo"-kih ulic in najbrže tudi v deželnem dvorca samem.
No, in ta petek nesrečnega spomina nam je prinesel velikansko razočaranje. Zandarjem ni bilo treba stopiti v akcijo, ker je to službo opravilo vodstvo klerikalne stranke, dasi dobro vemo, da marsikateri član te stranke ni bil zadovoljen z vodstvenim nastopom.
VstopivSi deželni predsednik je bil ves prepaden, vendar pa je imel ciničen nasmeh na svojih ustnicah — je že moral imeti od dvorne kamarile navodilo, poslano knezoškofu in njegovemu adlatusu dr. SuSterSiču. Faktum je, da je častiti g. predsednik deželne vlade zadobil popolen mir, čeprav so narodno-napredni poslanci kričali: «Abzug, SchwanU ker je imel po našem mnenju zagotovilo klerikalnega vodstva v rokah, da je lahko pomirjen. In resi Ko so narodno-napredni poslanci kazali visoko-rodnemu gosp. Schwärm krvavo manSeto izza dne 20. septembra 1908 in ko so klicali: Proč ž njimi Ven ž njimi in potem ostentativno zapustili dvorano in treščili vrata za seboj, šli so naši ljubi klerikalni prijatelji v družbi Se bolj ljubih nemških prijateljev stresat roki različnim nemškim grofom in baronom, nemškutarju Egerju in — baronu Schwarzu.
Rez imposanten prizori Pogled za bogove! Cuje se z galerije klic: Tudi ljudstvo ima pravico govoriti! Ta klic je izšel iz ust nekega klerikalca. Drugo občinstvo je pritrjevalo. Nato zavpijejo nepoklicana usta dr. Ivana Sušteršiča proti galeriji, da bo dal izprazniti taisto. Čudimo se predrznosti tega moža, ki ni niti deželni glavar, niti njegov namestnik, pa hoče vzlic temu izpraznjevati galerijo.
No, galerija se ni izpraznila, klerikalno-nemSku-tarske roke so se pa vendar stiskale... Zakaj, vemo, povedati pa* ne maramo ...
Lepa perspektiva se odpira in narod bi imel pri tem veliko koristi Vendar moramo to pogledati jako skeptično, ker nas je včerajšnji dan naučil mnogo, mnogo. . . Sedaj vemo, kje iščimo dobro voljo v boljšo korist slovenskega naroda, ker smo popolnoma tega prepričanja, da pri nemških grofih in baronih ne, Se manj pa pri internacionalni rimski kliki. Slovenski narod, ti boš Se obžaloval, da si izbral za svoje prijatelje može, ki niso niti z mislijo, niti s srcem na tvoji strani.
Narodno-napredno stranko so eni kakor drugi polagali že večkrat v grob, tudi svoječasna tro-peresna deteljica, So kij a et konsortes, je to delala pred desetletji. Zagrebu* je pa niso. In če je tisti« krat niso mogli uničiti, jo danes bodo toliko manj, ker je naSa stranka, čeravno osamljena, dosti močnejša kakor pred napovedano smrtjo. Položena Je bila fiktivno v grob, pa ni zlezla t tisti grob, temveč stoji danes jačja kakor si to mislijo nemški ali pa klerikalni nasprotniki.
Istina pa je, da je narodno-napredna stranka vsikdar in vedno nesebično delovala za prospeh slovenskega naroda ne glede na desno ali na levo, ker jej je bila edinole narodova korist pri srcu in v mislih. Na podlagi tega dejstva lahko rečemo: ¥ Tvojem tabora je bodočnost Slovenstva!
Le vstani, vborni narod moj, do danes v prah teptan; pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan t
-f- et
Staro Je danes še vedno deželni predsednik na Kranjskem!
PObUSTEK.
Kakftnl ste bili Gorenjci pred dvesto leti?
Po Valvasorju*).
Ko pride tujec v nase kraje in vidi nase sedanje ljudi, bo marsikateri tudi vprašal, kakšni so bili ti ljudje v starih časih.
Zaradi tega prinesemo danes iz Valvasorja nekaj izbranih vrstic, ki opisujejo šege 'n navade naših Gorenjcev pred 200 leti.
Ta opis bo na prvi pogled marsikogar zabaval in ga silil v smeh, vendar se pa pri tem ne sme pozabiti, da je bil pisan v robatem slogu
*) Ivan Vajkard baron Valvasor, leta 1441 v Ljubljani rojen, poznejši lastnik grajščine Bogeniperk pri Litiji, je posvetil vse svoje življenje temu, da opiše Kranjsko in jo se* znani z ostalim svetom. Rekli bi, da je bil prvi, ki je delal reklamo za Kranjsko. V svojem znamenitem delu <Die Ehre des Herzogtums Krain> (Slava Vojvodine Kranjske) je opisal Kranjsko za tedanje čase prav natančno. To Salo je izšlo leta 1689 in je zanj Valvazor žrtvoval vse svoje premoženje, tako da je leta 1698 umrl v Krškem kot ubožec.
Iz šeste knjige, in sicer drugega poglavja pod naslovom «0 jeziku, veri, šegah in navadah na Oorenjskem* so posneti tudi naši odlomki.
V trajen spomin na Valvasorja stoji pred deželnim mu-sejam V LjubljanJ njegov spomenik.
XVII. stoletja, za katerim pa tiči zelo dosti resnice in tudi dosti odkritosrčnega in pravega zanimanja za naS narod. Ko sledimo črticam našega zgodovinarja Valvazorja o Gorenjcih, v katerih jih semtertja tudi graja, se vendar vidi, da so mu bili Gorenjci zelo priljubljeni in iz vseh njegovih člankov se vidi, ako se odstranijo nekatere pomanjkljivosti, da je imel Valvasor naie Gorenjce za korenjake in junake, kakor so v resnici Se danes. —
Med drugim poroča Valvasor glede Gorenjcev sledeče t
•Gorenjci imajo čedne in lepe hišo. pogostoma lepo zidane, ponekod z deskami krite, sploSno pa lesene s slamnatimi strehami. Vendar so pft tudi te čedne ,..»
«Oblačijo se večinoma enako ...»
«V rokah nosijo navadno gorjače, na potovanju posebno debele in grčave, zlasti aosači, ki prenašajo na hrbtu blago v tuje dežele.»
Gorjače izdelujejo sledeče: Zberejo si prav trd les kakor drenovino, največkrat pa glogovino, kadar Se raste. Nsjprej jo okljujejo z ostrim kave-Ijem in spravijo notri trd pesek. To se zgodi spomladi. Prihodnje ali tretje, včasih pa tudi že prvo leto jih porežejo, puste posušiti in potem ostrgajo lubje. Nato jih vtegnejo s Spehom, drže
čez ogenj in nekoliko ožgo, da postanejo črne, nekateri puste pa gorjače bele. Te gorjače so zgoraj tako debele kakor sploh morejo biti, spodaj so pa dva ali celo tri palce. Zato prav lahko ž njo človeka ubijejo z enim samim udarcem, kar se tudi včasih zgodi.. .»
cženske nosijo na glavi bele peče ...»
Tu opisuje Valvazor podrobno ženske noše, na kar preide na ženitovanjske šege hi običaje. Nato se bavi s plesom, giede katerega sledeče pripoveduje :
•Gorenjci plešejo čez leto in dan toliko, da jim noge skoraj nič ne počijejo. Neporočeni obeh spolov, fantje in dekleta imajo v nekaterih krajih navado, da plešejo vsako nedeljo popoldne od novega leta do posta, včasih celo na pepelnično sredo. Enako je od Št Mihela do adventa. Včasih je skedenj tako spoln, da se plesalci komaj morejo sukati. Plešejo namreč vsi naenkrat, vendar pa paroma drug za drugim. Godci sede v kotu, včasih pa tudi zgoraj na petru. Kdor hoče plesati, mora vsako nedeljo, kadar pleše, plačati en sold. S tem denarjem se plačajo godci in lastnik skednja. Kar preostane, se posveti kozarcu in sa« pije. Plesu so tako udani, da jim Se tako ostra in mrzla zima ne prežene veselja do njega.. .»
Poučni listek.
Nekaj o pijači.
«Notranjec> pile: Predavanje o alkoholizmu v Zireh dne 18. oktobra, je dobro napelo. Gosp. prcf. dr. Bevk je snov predavanja «o alkoholizmu in njega pogubonosnem vplivu* zares mojstrsko obdelal. Razložil je popolnoma jasno lastnosti alkohola na zunaj, njega barvo, okus, gorenje, kakor lastnost, da vsrkava vlago ter zamori v sebi vsako življenje ter onemogočuje trohnobo in gnitje tvarin, ki so v njem. Razložil je dalje natanko, kako vpliva požirek alkohola v ustih, požiralniku in želodcu ter dalje v žilah In mišicah. Dokazal je popolnoma jasno, da alkohol ne le, da nima nikake hra-i lne vrednosti, da na noben način ne vpliva ugodno na človeški organizem, ampak ravno na-sprono:   njegov vpliv je skoziinskozi Škodljiv. V želodcu vsrkava vlago vase (zato je pijanec vedno žejen) ter brani, da se zavžita jedila slabeje ali nepopolnoma prenavljajo, in tudi pozneje, mesto da bi dovajal telesu novih porabljivih snovi, mu jih se odvzema. Kdor torej uživa redno danna-dan alkoholne pijače, ta se polagoma, pa gotovo zastruplja. Oni navidezni dobrodejni vpliv, da človeka »pogreje*, «okrepi in poživi*, mu »vzbuja veselost* itd., je vse le hipna prevara in omama živčevja. Akohol je torej potuhnjen sovražnik človeštva, njihov navidezni dobrodejni upliv je le samo golaeprevara. Kdor išče torej v pijačah moči in razvedrila, se prebritko vara. Alkohol zavžit v večji meri vpliva na možgansko delavnost, slabi zavest tako dolgo, da je človek popolnoma izgubi, ako si ne jenja »prilivati*, večkrat se konča to še celo s smrtjo (tudi pri nas se je že letos pripetil tak slučaj). Na vsak način pa redno vživanje alkoholnih pijač slabi človeka ter mu pije moč, to pač vsakdo lahko sprevidi, da alkoholu udan človek postane nekaka «Sleva», pešajo mu telesne in duševne moči tako dolgo, da ga napadejo razne bolezni, ki končajo s smrtjo, ako se poprej, dokler je še čas, ne odvadi pijanček uživati tega «Olimpijskega nektarja*. Da pijančevanje neugodno vpliva na družinsko življenje, je občeznano. Pijancev! otroci in ženske so največji revčki. Za vse drugo se dozdeva alkoholiku škoda izdajati denarja, samo za alkohol ne. Da so pijančevi otroci tudi telesno in duševno slabejši, je dokazano. In s tem degenerira, propada narod; alkohol ga uničuje denarno in duševno. Alkoholizem je tudi vzrok premnogim hudodelstvom, pretepom, ubojem, tatvinam, ropom itd. Statistika iz Švice nam razjasnuje naslednje: Od 100 umorov, ubojev ter nasilstev s smrtnimi posledicami, jih povzroči alkohol do 65. Od 100 nenravnih dejanj jih povzroči alkohol 77. Od 100 požigov jih alkohol zakrivi 56. Od 100 potepuhov se jih obsodi 80, katere je zapeljala pijača. Od 100 slučajev, kjer se je naselil v hišo prepir in težko življenje, jih je 56 pripisati zopet neumnemu popivanju alkoholnih pijač. Med 100 blaznimi je 30 onih, katerim je povzročil alkohol blaznost. Med 100 bedastimi, slaboumnimi otroki je polovica takih, katerim je alkohol vir nesreče, tudi velik odstotek ljudi si vzame življenje vsled alkohola. In vsak deveti človek umre vsed alkohola. Te žalostne številke, katerih bi se dalo navesti Se vse polno, govore dovolj jasno, kakšen blagoslov je alkohol za človeštvo. Koliko bolje bi bilo, da bi nihče ne pokusil pijače, kakor da povzroči toliko nesreč in gorja. O da bi se le en del tiste moči, ki jo požre alkohol, obrnilo v napredne in dobrodelne
namene, kaj vse bi se dalo napraviti 11 Marsikdo si pač ne more predstavljati vesele družbe brez pijače, dasiravno je skoto vsaka zabava plemeni tejSa in tudi cenejša. Žalostno je torej zreti ljudi katerim doma primanjkuje dobre hrane, ki imajo skrbi čez glavo, pa potem Se iščejo zabave v ko zarčku strupene pijače. Neumno je tudi žejo ga siti z alkoholnimi pijačami, kajti alkohol Žejo še poveča, gasi jo samo voda, ki je v pivu ali vinu Več je v pijači alkohola, manj pogasi žejo, poprečno je v pivu krog 5*/o> v dobrem vinu krog 10%, v žganju do 30% alkohola, najbolj nedolžno je pivo, pa je vendar predrago. Največji vzrok, da se toliko pije, je pa neumna moda, včasih so iskali v tem časti, in jo nekateri Se sedaj, kdor za pijačo da, ta je mož; toraj zopet blažena neved nost.
Dopisi.
I Jesenic. Za slovensko vseučilišče je manifestiral na novega leta dan ljudski shod v •Delavskem domu* na Savi. Med. Černič je živo opisal krivice, ki se gode slovenskim dijakom na nemških visokih šolah v Gradcu in na Dunaju in je jasno dokazal, da ima tudi slovenski narod pravico do svoje visoke šole. Protestiral je shod tudi zoper imenovanje nemškega šolskega nadzornika za Kranjsko in soglasno sprejel sledeče resolucije: Ljudski shod na Jesenicah dne 1. prosinca 1909 1. obsoja barbarsko početje nemškega burševstva na avstrijskih visokih šolah, obsoja pa tudi vlado in njene organe, ki nimajo poguma in moči, napraviti konec tem škandalom; 2. protestira odločno proti italijanskemu vseučilišču v Trstu in zahteva od vlade, da vsaj istočasno z italijanskim vseučiliščem ustanovi tudi slovensko v Ljubljani in tako ugodi zahtevi celega slovenskega naroda; 3. v ta namen poživlja vlado, da s štipendijami omogoči pridnim in talentiranim slovenskim dijakom, da se posvetijo izključno svojim študijam, da zamorejo potem prevzeti profesorska mesta na slovenski visoki šoli v Ljubljani; 4. tudi naj vlada prizna na univerzi v Zagrebu napravljene izpite za veljavne v tej državni polovici; 5. svari vlado pred tem, da bi ugodila predlogu dunajskega profesorskega zbora glede zasedanja dunajske slovanske stolice z Nemcem Bernekerjem, ki niti ni slovanski jezikoslovec, ter s tem izpolnila zahrbtno namero, odpraviti slovansko stolico z dunajskega vseučilišča; 6. poživlja in roti slovenske poslance v »Narodni zvezi*, da posežejo tudi po najhujših sredstvih in ne odnehajo prej, dokler ne izsilijo slovenske visoke Sole v Ljubljani ter tako rešijo slovenske dijake neznosnega pekla na Dunaju in v Gradcu in na ta način prineso slovenskemu narodu zadoščenje za dolgoletne krivice in sramotenja; 7. protestira končno kar najodločneje proti nepotrebnemu in nepostavnemu imenovanju tretjega šolskega nadzornika za Kranjsko in prosi slovenske poslance, da korenito obračunajo z onimi, ki so povzročili to zlo.
Is Bohinja. (Otvoritev sankališča.) Preteklo nedeljo je bilo dosti vrvenja na Bohinjski Bistrici; slavnostno se je namreč otvorilo novo sankališče. Dobro urejeno sankališče je bilo zaznamovana z velikimi zastavami, kar je delalo jako čeden vtisk. Pri paviljonu nad ciljem sankališča so se zbirali gledalci, dočim so šli sankači do stališča. Prišli so gostje iz Trsta, Gorice in Ljubljane, ki je
«Pri takih plesih pride večkrat do pretepov, da, tudi pobojev ...»
«Ker zaradi plesa nastane toliko zla, se ni samo duhovščina, temveč tudi gosposka večkrat trudila, da jih odpravi, pa zastonj. Kmetje ne opuste svojih starih Seg, ki jih imenujejo «staro pravico*, in bi preje «vzdignili rebeljon*, kakor jih pa opustili. Ni pa še dosti teh plesov, tudi pri cerkvenem blagoslavljaoju (žegnanju) imajo svoje plese, vendar v posameznih krajih različno.*
«Pri Kamnu in na več drugih krajih plačajo vaščani one vasi, kjer je žegnanje, deželnemu sodniku pristojbino za glavni ples in plešejo potem vsi vaščani v enem krogu. Najbližje poleg njih pleše v svojem lastnem krogu najbližnja sosednja vas in poleg teh zopet drugi, tako da je včasih po Sest do sedem krogov. Pri tem ne sme nihče vzeti dekleta iz drugega kroga v svojega, drugače je takoj dovolj pretepa. Potem se ples težko konča brez pretepa in krvi in pri tem eden ali dva pozabita vstati in sta krvavi žrtvi smrti. S seboj imajo namreč velike in debele gorjače, s katerimi Segečejo drug drugega tako kakor vola mesar, ko ga udriha s sekiro po glavi. Včasih se pa zatečejo tudi h kamenju in napravijo tako drug drugemu krvavo gostijo .. . Zato se pravi, da je bilo žegnanje dobro, če je ostalo eden ali več mrtvih na mestu, nasprotno pa, da je bil slab dan, če ni bil nobeden <okol' prinesen ...»
»Povsod na Gorenjskem je tudi navada, da pridejo pozimi vsak delavnik zvečer po večerji de-
kleta iz cele vasi skupaj v eno hišo, kjer v veliki sobi predejo. Zato odstranijo iz sobo vse mize in ostanejo tam čez polnoč. Katera sedi bližje kota, se jo bolj spoštuje kot druge. Kakor čebele kmalu zvohajo in prilete tja, kjer je veliko cvetk, tako tudi vaški milčeki po sv. Treh kraljih gredo na prejo. S seboj pripeljejo tudi godce. Vsak se prisede k «svoji*, ki se mu je zasadila v oči in srce. Ko pa ti gorenjski Aleksiji in Titiri s svojimi Ama-rilami ljubkujejo, jim dvorijo, jih ujskajo in se jim dobrikajo po svoje, vstane eden od njih, prime svojo sosedo in zapleše ž njo. Med tem prične plesati še drug s svojo punico in polagoma vedno več.
To se zgodi vsak teden enkrat, včasih pa tudi po dva- in večkrat To, kar sem prej rekel, da se zgodi vsak delavnik, je mišljeno tako, da dekleta vse dneve razven nedelj pridejo skupaj, njih oboževalci pa jim le nekatere dni dvorijo in jih kratkočasijo.*
«Po polnoči pa spremlja vsak svojo domov in jej nese kolovrat...»
Tako opisuje Valvazor naSe Gorenjce; komur je do tega, da se s temi opisi natančneje seznani, naj jih čita sam, ako razume nemško. Našel bo v njih mnogo zanimivega, a tudi mnogo zdravih dovtipov in šal.
Morda prinesemo tudi mi še kak odlomek iz Valvazorja. Iz čas. »Promet in gost*
bila s Športnim klubom jako častno zastopana. Sankališče se je otvorilo ob zvokih vojaške godbe iz Gorice in med pokanjem strelov so privozili sankači z nenavadno hitrostjo mimo čudečega se občinstva, ki se je zlasti čudilo spretnosti ljubljanskih sankačev. Pri paviljonu, v katerem je bil tudi bufet, se je razvilo živahno življenje. Popoldne se je otvorilo tudi zgornje strogo špotno sankališče, ki so ga člani ljubljanskega športnega kluba z izredno spretnostjo in brez vsake neprilike prevozili in s tem pokazali, da dobro goje ta velezanimivi šport. Izrazili so se tudi jako laskavo o športni vrednosti tega sankališča. Ker so se še s popoldanskimi vlaki pripeljali nadaljni gostje, je bilo življenja na in ob sankališču jako živahno. Zvečer je bilo zlasti v hotelu »Triglav* jako živahno, kjer se je ob zvokih godbe razvilo pravo neprisiljeno sankarsko življenje; ko se je pričelo še plesati, je bilo življenje prav izborno. Pred odhodom Ljubljančanov se je izreklo od več strani zahvala ljubljanskemu športnemu  klubu, predvsem njegovemu predsedniku gosp. nadinžinerju Maksu Prelovšku. Nato je sledilo še nebroj napitnic, med katerimi omenjamo napitnico deželni zvezi za njeno plodo-nosno delovanje. S tem je prvi led prebit in nadejati se smemo, da v naši gorenjski Švici prav v kratkem nastane tudi švicarsko zimsko življenje in to zlasti v Bohinju, kjer deželna zveza namerava napraviti še druge prireditve za zimski šport, kakor šport s kiji, drsališča, kegljanja na ledu, vožnje s sanmi i. t. d. ter razne slavnosti in zabave. Športnim krogom je s tem gotovo mnogo ustreženo in ravno sankališče, na katerem se že letos vrši tekma, bo dalo našim sankačem priliko, di se izurijo za mednarodne tekme. — Proga je dolga 2100 metrov. Misel, da se napravi ta proga, je sprožil znameniti sankač dr. Riba, trasiral pa je progo nadinženir Prelovšek. Proga je nad vse imenitna. Kar je umetna, narejena je — kolikor se je je dalo iz terena napraviti — kar najbolj ugodna in ima malo ter le rahlih ovinkov. Tu je proga pač nekoliko strma, a je dobro zavarovana, ker je ob straneh mnogo snega. Vrhni del proge se je moral izpeljati po obstoječih potih in je bolj strm ter ima ostrejše ovinke. Kakor se je v nedeljo konstatiralo, je ta del proge le za bolj izurjene vozače, dočim je spodnji del vporabljiv tudi za začetnike. Ta spodnji del se more namreč popolnoma pregledati, ker gre v ravni smeri.
Loške novice.
— Slovo staremu letu smo dali na Silvestrov večer v naši stari »Narodni čitalnici". Čitalnični odbor je priredil ta večer, kakor običajno, v zabavo vsem svojim članom in članicam in po njih vpeljanim gostom. Žalibog, da smo ta večer pogrešali zopet marsikaterega člana. Vendar je bila udeležba izmed članov in gostov taka, da smemo že biti zadovoljni. Duša tej prireditvi je bil g. Oskar Dev. Spretno je vodil vso zabavo in v svojem nagovoru nakratko načrtal pomen in delovanje čitalnice in z njo spojene Ljudske knjižnice, ki je neprecenljive važnosti za izobrazbo našega ljudstva. Uveljavili so se „kri-ževački statuti, po katerih se je pilo, pelo in govorilo. V raznih govorih smo se tudi spominjali, koliko je moral naš narod v minulem letu pretrpeti od Nemcev in nemčurjev ter njih zaščitnikov. Naši diletantje so nam vprizorili enode-jansko burko »Eno uro doktor". Igrica je splošno ugajala. Videti je bilo, da so se vsi igralci in igralke dobro pripravili. Posebno všeč nam je bil smešni burkež sluga Škrjanec. O polnoči se e prikazala čarobna »živa slika": sedeča mala deklica, na obeh njenih straneh pa sloneče krasne, zapeljive vile. Čitalnični predsednik gosp. Andrej Perko je med splošnim odobravanjem v šaljivem govoru dajal razne, prav umestne nasvete zakonskim boljšim in slabšim polovicam, možaželjnim deklicam in pa v zakonski jarem silečim fantom. Vsem vkup pa je voščil prav srečno in veselo novo leto. Zatem se je pričel ples, ki ga je mladina že celi večer prav nestrpno čakala.
— Tako smo pričakali novo leto. Mi le želimo, da bi se z novim letom tudi iznova oživelo v naši precej zaspani Loki pravo družabno življenje. Saj si nismo tujci; zatorej ne bodimo preobčutljivi, zlasti ne, kadar nam je nastopiti za našo narodno stvar. Tudi ne smemo nikakor dopustiti, da bi se uresničile pobožne želje nekaterih, da se uniči tako velevažno družbo, kakor je naša čitalnica, ki že skoro pol stoletja klubuje vsem neprijaznim napadom njenih sovražnikov.
— Telovadno društvo »Sokol" v našem mestu krepko napreduje. To se je zopet videlo na drugem občnem zboru v nedeljo, dne 3. t. m. zvečer v čitalnici. Zborovalo je skoro 60 Sokolov, med njimi tudi lepo število Sokolic. Starosta, brat dr. Zakrajšček je z veseljem pozdravil zbrane udeležence in omenjal, da se je zopet povečalo število Sokolov. Žalibog, da moramo zborovati brez našega vrlega blagajnika, brata Karlina, ki leži bolan. Mi želimo, da bi zopet kmalu čil in zdrav deloval za naše sokolsko društvo z isto vnemo, kakor doslej. Poročilo tajnika brata Zahrastnika in blagajnikovega namestnika brata Oabra sta bila z odobrenjem in zahvalo sprejeta. Odstopajočemu odboru se je po-
I. priloga »Gortnku" if. 2 Iz 1.1909.
delil absolutorij. Nato so se volili sledeči bratje v odbor, ki se je naslednji dan v odborovi seji takole konstituiral: starosta Flis, podstarosta Dolenc, načelnik Pristav, tajnik Mandeljc, blagajnik Karlin, knjižničar in arhivar Blaznik, gospodar Gaber, odborniki Gašperin, Kalan in Zahrastnik, namestnika Nadilo in Plantarič, računskim preglednikom Birolla, Šmid in dr. Zakrajšek. V zve-zin odbor se izvolita starosta in podstarosta. Izvolil se je tudi posebni veselični odsek pod načelništvom brata Planteriča. Odposlancem k .Slovenski Sokolski Zvezi* je občni zbor izvolil brate: Flis, Dolenc, Pristav, Gaber, Gašperin in Jurman. Vseh debat na občnem zboru so se bratje Sokoli z živim zanimanjem udeležili. Po občnem zboru je bil kratek bratski sestanek v gostilni brata Lovrota Sušnika, kjer je Sokolom nazdravil brat Lavrič. Na zdar!
— Tudi ljudska knjižnica v ,Nar. čitalnici" izvrstno napreduje. V drugem svojem poslovnem letu je izposodila 3556 knjig. Vsekakor lepo število. Na zadnjem čitalničnem zborovanju dne 4. decembra 1908 je štela knjižnica 169 možkih in 155 ženskih čitateljev. Na vsaki poslovni dan se izposodi povprečno 31 knjig. Knjižnica razpolaga s 679 knjigami. Število novih knjig je v zadnjem letu naraslo za 196. Sestavil se je imenik knjig, ki ga je tiskala Lampretova tiskarna v Kranju. Vsak, kdor se zanima za knjižnico, naj seže po ta imenik, ki je dobiti pri knjižničarju za borih 20 vin.
— V Kranjski hranilnici v Ljubljani je še dosti slovenskega denarja iz našega okraja, dasi se ga je iz te nemške šparkase precej že vzelo in naložilo v domače slovenske zavode. Kmetje iz naše okolice pravijo, da ga bodo Še dvignili, ker nočejo, da bi 65 ljubljanskih nem-čurjev gospodarilo z novci, ki so si ga zaslužili s trdim delom. Tako je prav. Slovenski denar v slovenske zavode. Nemcev ne bomo več pitali in jih redili za to, da bi nas pobijali!
— Narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda je dobiti v Žigonovi trafiki na Glavnem trgu. Slovenci, poslužite se ga v obilni meril Tudi naj bi se rabile izključno le Ciril-Metodove razglednice mesto onih razglednic, na katerih so slike raznih nemških, globoko dekolti-ranih gledaliških igralk. Narod sebi t
— Velik silo vitez je na Godešiču neki Janez Svoljšak. Po celi okolici je o njem znano, da je bil že večkrat kaznovan zaradi pretepov in pobojev. Nekoč ga celo orožniki niso mogli ukrotiti, tako je mož divjal. Sedaj je že v letih, pa ga še ni pamet srečala. Pred nekaj dnevi je obdolžil svojo služkinjo Ivano Oblak, da mu je kradla denar. Zato jo je pretepel. Ko mu je ušla in se je zatekla v svojo rojstno hišo, je stekel za njo in po hiši razsajal, kakor norec. Lotil se je celo njenih staršev in žugal bratu, da ga bo zdrobil. Seveda se bo za to moral zagovarjati pred tukajšnjim c. kr. okrajnim sodiščem, kjer ga bo čakalo zasluženo plačilo. Pamet, Janez, pamet, je boljša kot žamet.
— O prostovoljnem gasilnem društvu na Godešiču ste svojčas poročali, da se je osnovalo. Za to prekoristno društvo so se nekateri možje in fanti zelo zavzemali, drugim pa .fajerber" ni bil po godu in tako je baje stvar popolnoma zaspala 1
Novice iz Cerklfan.
— V Cerkljah priredi gorenjska kmečka stranka jutri (nedeljo) popoldne javni ljudski shod proti usiljenemu imenovanju prof. Belarja za deželnega iolskega nadzornika. Govorilo se bode o Se več drugih, za kmeta važnih stvareh. Pričakovati je obilne udeležbe. Ponižno vprašamo: Ali ste drugod z vsem zadovoljni? Zakaj ne sklicujete shodov. Manifestirajte javno, odločno, kot se spodobi za može.
— O božičnih praznikih seje vršil občni zbor Ciril-Metodove podružnice, katera se letos nekoliko živahnejše giblje. Je prav, da so začeli gg. akademiki propagando zanjo, ker delo je treba deliti. Žalibog, da je prišel zastopnik glavne družbe prekasno. Rekel je v svojem govoru, da išče src, a srca so mu ušla, ker vendar ne bode nihče čakal v trdo noč, posebno če je iz bolj oddaljene vasi na »pridigo*, čeravno is duhovnikovih ust. Torej drugič je treba reda in točnosti, če se kdo napove, da se ne sklicuje ljudi, od katerih se čuje le ne-volja, če se jih posti na cedila.
— Zadni čas je bil občni zbor kmetijske podružnice, katera je ena najmočnejših na Gorenjskem. Iz nje je izšlo za člane že mnogo dobrega, a upamo, da se izvrši Se marsikateri predlog, kateri se sproži na teh zborovanjih. Posebno sedaj, ko je blagajna precej podprta.
— Prvi občni zbor Kmečke posojilnice in hranilnice se vrši prihodnjo nedeljo po zjutranji maši v posojilniškem lokalu. Poročilo, kakor je cutí, bode zanimivo in vspeh prvega leta zelo povoljen.
— Mlekarska zadruga ima svoj tretji občni zbor dne 17. januarja popoldne pri «Matevžu«.
— Če smemo verjeti onim, ki pravijo, da se delovanje vsake zadruge sodi, kdaj se vrši njen občni zbor, kdaj spravi v red svoje knjige in računske zaključke, tedaj so cerkljanske kmečke gospodarske organizacije vzor zadrug na Kranjskem.
— Je pa tudi resnica, da so cerkljanski kmetje poleg onih v Dobračevi v naši deželi najbolje organizirani v kreditnih kakor gospodarskih (produktivnih) zadrugah. Posojilnica v občini je Se premale, organizacijo treba razviti tudi na druga polja. Posebno pri produktivnem zadružništvu treba mnogo več dela, naporov, treba tudi nekaj trgovske spretnosti, ima pa načelstvo tudi večjo odgovornost, da tako zadrugo ludi prav vodi.
— Dve posojilnici in dvoje mlekarn v eni vasi, ni karsibodi. Marsikak boj je bilo treba izvojevati, da so dobili ljudje zaupanje v zadružništvo. In čeprav se je vodila papirnata vojska po časopisju, čeprav se je izvršila popolna ločitev, je bolje, da je prišlo poprej nego pozneje. Se vsaj poznamo. Odkrit nasprotnik nam je vsaj ljub, zasluti spoštovanje, kateri se pa dvorezneiu ne more pripoznati.
— Do tako odločnega boja bimoralo priti v vsaki občini, če hočemo, da kmet kaj velja. Zato so pa najbolj žalostni možje, kot ostanki stare liberalne stranke, ki samo stokajo in jamrajo po starih Upih časih I Ja, prijatelji, kdor hoče imeti danes pozicijo, treba si jo priboriti z delom in pogumom. Stokanje starih ženic prav nič ne pomaga t
— Ni dolgo, ko smo govorili z neko tako «suho vejo*. Prigovarjali smo mu, naj se ojunači ter preskrbi lokal (prostor) za krajevni kmečki shod. Edino le to; govornika, agitacijo, sklicanje, naznanilo oblasti i. t. d. se že preskrbi. Toda lene, konservativne krvi ni bilo moč spraviti v cirkulacijo. Kar tresel se je mož pri tem pogovoru ter bi se dal mnogo lažje privesti, da bi molil rožni venec na glas, akoravno je zatrjeval, da je star naročnik 'Slovenskega Naroda*. S tako plašnim materijalom ni nič napraviti. Le žal, da je stara napredna stranka izgojila preveč takih »mevž*, a nič ljudi, ki bi se poglobili z umom in bi se dali porabiti za kako delo. Zato pa božični možat nastop učiteljstva pozdravljamo. Hvale vredno je, da se postavi na lastne noge. Veliko več ugleda pridobi s tem med kmeti.
Radovljiške novice.
— Naše društveno življenje se je prav dobro poživilo. Glavna zasluga tej prikazni bo pač krepko delujoče društvo »Sokol*. Na »Silvestrov o* je to druStvo priredilo prav bogat zabavni večer. Privlačna točka je pač bila burka, ki je bila kaj skrbno vprizorjena, namreč »Napoleonov samo v ar*. Nastopili so naši znani igralci, ki so vzbudili dokaj smeha, vendar bi pa želeni da se v bodoče vprizarjajo raje take igre, ki so^tzste iz Življenja našega naroda, kajti take igre imajo vselej ti dve vrlini, da nudijo obiskovalcem poleg zabave tudi kako zlato resnico, vplivajo vzgojevalno. — Redek užitek nam je podal g. I. Rožanc s svojim dovršenim goslanjem, ki ga je prav dobro spremljal g. Šuigovec. Upajmo, da ni bil to zadnji nastop imenovanih gospodov. Mnogo zadovoljnosti je vzbudila tombola, kjer je bilo na razpolago mnogo v resnici primernih daril. — Ob polnoči je spregovoril starosta »Sokola*, g. dr. J. Vilfan, pomenljivo novoletnico, kjer je slikal v krepkih potezah poslavljajoče se leto, a izražal obenem željo in upanje, da bodi novo leto, ki ga bo slovenski narod lahko slavil kakor leto narodne osamosvojitve — v vseh panogah narodnega življenja. — Večer je zavrSil živahen ples, ki je trajal »da se je delal dan, tja preti Ljubljan'*.
— Naš -Sokol* priredi na dan 23. t. m. svoj prvi ples, ki obeta biti po sedanjih pripravah posebno sijajen. -Želeti je, da Se prijatelji plesa udeleže v kostumih, a člani pa v krojih. Sviral bo oddelek vojaške godbe naSega peSpolka St. 17. iz Celovca.
— DruStvo »Zabavni klub* se je prostovoljno razSlo, in sicer radi edinega vzroka, da pomaga na trdnejše noge najstarejšemu društvu enak'ga pomena »Triglavu«, da se tako nekako osredotoči vse društveno življenje in sploh vse javno delovanje na dve društvi, na društvi »Sokol* in »Triglav*. — Kdor je zasledoval zgodovino društvenega življenja zadnje desetletje, ve dobro, da se je czabavni klub* rodil iz dejanske potrebe in da bi to druStvo Se lahko živelo, ko bi ne nastopil usodepolni dan 20. sept
—- 17. decembra 1908 je imela moška podružnic sv. Cirila in Metoda svoj redni občni zbor. Za tekoče leto se je volil nov odbor, ki obstoja sedaj iz sledečih gospodov: predsednik Franc Stiglic, namestnik Franc Sajovic, blagajnik L. Primožič, namestnik Jos. Ahlin, tajnik Iv. Sega, namestnik Fr. Jaklič. — Ženska podružnica pa vprizori dne 7. svečana igro: »Kaznovani škratelj*.
HLF* Vabimo vse dobronrfsleče Gorenjce in Gorenjke, da se naroče na naš list. ki stane na leto 4 K, za pol leta pa 2 K* Somišljeniki, pridno agi-
tirajte za list!
— Odhodnica. V sredo, dne 6. t m., nas je zapustil c. kr. finančni komisar g. V. Zun. V torek so mu priredili prijatelji odhodnico, ki je pokazala, kako priljubljen je bil ravno gosp. Zun v vseh slojih radovljiškega prebivalstva, kajti brez posebnega vabila se je zbralo do 50 znancev in prijateljev njegovih, da mu v slovo še enkrat stisnejo roko. Izmed raznih govorov omenjamo le govor g. župana dr. J. Vilfana, ki se je v ginljivem govoru poslavljal od dragega prijatelja, povdarjajoč, kako mnogo koristnega je storil ravno za Radovljico, kak mož je bil odhajajoči, v svojem uradu uradnik v najstrožjem pomenu, ki mu tudi najstrožji nasprotnik ni mogel očitati najmanjše ne-postavnosti, a izven urada prost državljan, ki se je zavedel svojih pravic in dolžnosti kakor kremen-narodnjak. Vsa čast mnl Logatčanom je pa čestitati, ko so dobili v svojo sredo takega vrlega uradnika in narodnjaka.
— Po 20. septembru se je pri nas v narodnem oziru premenilo marsikaj. Skoro vse trgovine imajo v zalogi narodne koleke in razno blago, ki se prodaja v prid družbi sv. C rila in Metoda. Želeli bi edino Se to, da si nabavijo te trgovine Se razno milo domačih tvrdk mesto tujih. Svoji k svojim do skrajnosti.
— Popolnoma nemški pečat ima postajališče v Radovljici. To je menda enakopravnost avstrijske c. kr. državne železnice. Ne vemo, čemu se trpi tako izzivanje na popolnoma slovenskih tleh, ko ima vendar že južna železnica po vseh postajah slovenskega ozemlja dvojezične pečate. Občinski zastop, na nogel
— V torek popoldne se je vrSil pogreb nekdanjega radovljiškega nadučitelja J. Thume. Pokojnik je zapustil najboljši spomin v srcih svojih nekdanjih učencev in je dosegel lepo starost 70 let. Počivaj v miru I
— Otvoritev petega razreda na radovljiški Soli se vleče v večnost. Čudom se čudimo, čemu se ta zadeva tako zavlačuje, ko sta se vendar obe stranki izrekli soglasno za razširjavo in ne nosi dežela niti vinarja troškov. Cuje, se, da ima ves akt v svoji miznici prvi pedagog slovenski in predsednik »Slomškove zveze* namestnik deželnega odbornika dr. I. ŠušterSiča, Franc Jaklič, hoteč s tem pokazati svojo moč in veljavo. Radovedni smo, koliko časa si bo dovoljeval uganjati namestnik Franc Jaklič, ki je obenem tudi učitelj, ta šport na račun dr. ŠušterSiča. (Opomba uredništva: Ob sklepu lista smo izvedeli, da je peti razred že dovoljen.)
— V c kr. pletarski Soli se je z novim letom pričel učni tečaj za ženske. Obisk je prav povo|jen; obiskuje ga 10 učenk, ki so prišle se učit brez posebne reklame, a upanje je, da Število obiskovalk poskoči v najkrajšem času.
— V nedeljo, 10. t. m., se vrši popoldne ob 3. uri čebelarski shod v tukajšnji šoli, kjer se bo razpravljalo o jako važnih zadevah, v prvi vrsti o združitvi vseh gorenjskih čebelarskih podružnic v eno celoto. Čebelarji, prihitite polno« Številno 1 — Pri tej priliki omenjamo samo tole: Pravijo, da imamo tu v Radovljici tudi podružnico c. kr. kmetijske družbe. Spi pa menda spanje pravičnega. Bi se ne mogla malce prebuditi iz svojega dolgotrajnega spanja in sklicati občni zbor. Predsednik, na noge! Dela je mnogo.
XIV. redni občni iber .Sokola" z ženskim oddelkom v Kranja.*
Dne 5. t. m. se je vršil v gostilniških prostorih g. Mavrjeve XIV. redni občni zbor slov. telovadnega društva »Sokol* z ženskim oddelkom ob navzočnosti 54 članov. Občni zbor je otvoril brat starosta Janko Sajovic ter je imenoval zapisnikarjem br. Jos. Cvara in overovateljem zapisnika br. dr. Jos. Kušarja in Antona Formandla. V svojem nagovora se spominja važnejših prireditev v pretočenem letu, zlasti izlet gorenjskih društev v Kranj, dne 15. avgusta, udeležbo pri pogrebu nedolžnih žrtev dne 22. oktobra, ter bodri člane, zlasti telovadce, k vztrajnemu delu, kajti v nastopajočem letu pokazati bode treba na več krajih zlasti pa dne 15. avgusta v Celju, česar smo se naučili v telovadnici.
Na predlog br. dr. Kušarja dvignejo se navzoči v znak sožalja nad padlimi žrtvami dne 20. septembra raz sedežev.
Tajnik br. Makso Fock poroča, da sta nmrla med letom častni član br. Peter Mayr in br. Ivan Majdič, ter se na poziv br. staroste dvignejo navzoči v znak sožalja raz sedežev. Dae 29. februarja se je vršila društvena maSkarada pod naslovom: «Od severa do Juga*, ki ae je jako povoljno obnesla. DruStvo je štelo koncem leta 128 rednih in 2 častna člana, ter 54 članic ženskega oddelka. Poročilo o raznih društvenih prireditvah pa prepušča br. načelniku.
Blagajnik br. Ivan Jagodic poroča, da je imelo društvo v 1. 1908 K 2632*36 dohodkov in K 2573 41 izdatkov torej 58 95 prebitka. Blagajnično poročilo vzelo se je na znanje, ter se je br. blagajniku na predlog br. Bolča Bloudeka in br. dr. Jos. Kušarja izrekla zahvala na njegovem mnogoletnem in vestnem poslovanju. Na predlog br. Cvara se je sklenilo, da naj se na prihodnjem občnem zboru poda tudi poročilo o društvenem premoženju (premo*
ženjtki Izkaz) ter m je dale na predlog ittega blagajniku odveza.
Načelnik br. Fran Aiman poroča: Bratje 1 Minilo je zopet leto, leto aokolskega dela in zopet ■topa pred vas vaditeljski zbor da Vam položi račun. Minulo leto je bilo eno najvažnejših, kajti slovensko Sokolstvo doseglo je preteCeno leto stavilo, katerega dosedaj se m zaznamovalo. Posebno pomembno bilo je pa za nas gorenjske Sokole, kajti dne 15. avgusta položil se je temeljni kamen žnpi gorenjskih društev. Kljnb temu da vreme ni bilo godno, zbralo te je 396 članov raznih društev. Tekmovalo se je v 5 vrstah, ter je dosegla naia vrsta prvo mesto. Nastop seveda Se ni bil popoln in veliko dela nas Se čaka, da dosežemo svoj cilj. In ravno to podnebiti nas mora, da gremo nevstnSeno naprej po začrtani poti, kajti pogled v bodočnost je Se temen in ravno sadni čas vstajajo na vseh krajih slovenske domovine sovragi, ki nas hočejo uničiti, Žalostno pa je bilo v pretočenem letu, ko je dne 20. septembra tekla v Ljubljani kri nedolžnih mučenikov in na nas je, da ni tekla zastonj. 20./iX. naj bi bil mejnik sokolski brezbrižnosti in pričetek k novem in vstrajneSem delu. Brati ki si dne 22. septembra stopil za krsto nedolžnih Žrtev, ti ki si stal dne 1. novembra častno stražo pri sv. Križu, kje je tvoje mesto? Odgovor je lahak — v telovadnici pri sokolskem delu.
In tudi Vas, ki ste v pretočenem letu stali na strani in mlačno gledali na nas, naj 20. september vzbudi k sokol ikemu delu. Sele ko bode ves slovenski narod prepojen aokolskega duha, dosegli bodemo svoj cilj.
V minulem letu telovadilo je:
Članov 1821 v 109 urah, največ 25, najmanj 8, in srednje 16; članic 405 v 38 urah, največ 26, najmanj 5, in srednje 10; trg. obrt naraščaja 440 v 43 urah, največ 17. najmanj 3, in srednje 10; Šolskega naraščaja 1943 v 122 urah, največ 29, najmanj 8, in srednje 16; ženskega naraščaja 2215 t 160 urah, največ 29, najmanj 14, in srednje 17. Dalje prih.
Gospodarski del. b
f edenskl sejem v Eranja dna 4. januarja
1909. Prignalo se je — konj, 112 glav domače goveje živine, 29 glav hrvaške goveje živine, 2 domači teleti, — hrvaških telet, 43 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domači ovci, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 64—70 K, na polovico 100 kg 58—62 K, za pitanje 100 kg 54—56 K, kumerni 100 kg 36—40 K. Pšenica K 12*50,
Rroso K 7*50, rž K 10—, oves K 9-—, ajda \ 9*—, repno seme K —, fižol ribničan K 13*—, mandalon K 12*—, koks 14'— krompir K 2 90 za 50 kg, seme dom. detelje 60—65.
Mestna hranilnica v Kranja. V mesecu decembru 1908 je 463 strank vložilo 149.278 K 83 t, 317 strank je dvignilo 120.776 K 38 vin. 8 strankam se je izplačalo posojil 25.320 K — vin. Stanje hranilnih vlog brez v II. polletju kapitali-ziranih vložnih obresti 4,537.981 K 67 vin. Stanje posojil 2,890.244 K 10 vin. Denarni promet 490.786 K 92 vin.
Mastna hranilnica ▼ Kamnika. V mesecu decembru 1908 je 208 strank vložilo 81.698 K 58 vin. 145 strank vzdignilo 69.963 K 80 vin. 3 strankam se je izplačalo bipotečnih posojil 5100 K. Stanje hranilnih vlog brez v II. semestru kapitalizovanih obresti K 1,759.133 31 v. Stanje bipotečnih obresti 1,254.564 K 3 vin. Denarni promet 200.164 K 67 vin.
aW Širita) Gorenjca 11 ~M jlgltlrajte zanj, pridobivajte mu novih naročnikov. Čim več piačajočlh naročnikov bo Imel list, tem popolnejši,
obširnejši In zanimivejši bol M ........ 1 ■
Zgodovinski in slovstveni pregled sa prih. teden.
10. januarja. — f Karel pl. Linne, slavni Švedski rastlinoslovec. — 1817. * Pisatelj Anton Pintar v Železnikih.
11. jkouarja. — 1158. Cesar povzdigne na državnem zboru v Regensburgu češkega vojvodo Vladi-slava II. in njegove naslednike v češke kralje. — 1850. — HrvaŠki pisatelj Evgen Kumičic. — 1902. f Operni pevec Jože Nolli v Ljubljani.
12. januarja. — 1519. f Cesar Maks L v VVelsu. — 1628. * Ernst Rudiger pl. Starhemberg, braniteIj Dunaja proti Turkom v Gradcu. — 1746.
* Slavni vzgojitelj Janez Henrik Pestalozzi v Cu-rihu. — 1864. * Pesnik Anton Hribar v Korinju pri Krki. — 1887. f Pisateij France Erjavec v Gorici.
13. januarja. — 1177. f Henrik Jasomirgot.
— 1330. f Friderik Lepi v Gutensteinu. — 1849.
* Pesnik Jovan Tone TurkuS na Ptujski gori.
14. januarja, — 1301. Arpadovci izmro na Ogrskem v smrtjo Andreja II.; ogrsko medvladje.
— 1858. Orsini napade Napoleona HI.
15. januarja. — 1790. * France Grillparcer, najslavnejši dramatik avstrijski na Dunaju. — 1826.
* Pisatelj dr. Jože Ulaga pri sv. Petru pod Svetimi gorami.
16. januarja. — 1556. Cesar Karel V. se odpove vladi. — 1756. Začetek sedemletne vojne. — 1888. f Andrej Einspieler v Celovcu.
Godovi prihodnjega tedna:
10. Pavel, Dobroslav, Nevinka; 11. Higin, Kronoslava, Božidar, Zdravko; 12. Ernest, Blago-jila, Stiilav; 13. Veronika, S vitoslav, BogoSin, Sla-vomir, Zorislava; 14. Hiranj, Neda; 15. Pavel, Ra-doslav; 16. Marcil, Tmislava, Vladimir.
V Kranju, dne 9. januarja 1909*
Notranji poUtfčal položaj je popolnoma najasen. O spremembah v ministrstvu se razširjajo vsak hip druge vesti, a vse skupaj niso toliko vredne, da bi se zabeležile.
Krščanski soelslol silijo na izpremembo dr-žavnozborskega opravilnika in sicer na ta način, da bi čimbolj onemogočili manjšinam gibanje. Pa ni veliko upanja, da bi dosegli svoje nazadnjaške namene, Pač pa kaže to vsiljevanje, da se čutijo kot vladna stranka.
Med Avstrijo In Srbijo je bilo zadnje dni razmerje že tako napeto, da so pesimisti na vsak način pričakovali vojno. Velika politična nervoz-nost seveda ni nerazumljiva. Milovanovicev govor v sknpStini, ki smo ga zadnjič omenili, ni bil nič laskav za Avstrijo. Za najhujša je pa smatral baron Aebrental tiste besede Milovanovičeve, ki so se po prvem poročilu glasile, da «je Avstrija zasužnjila narod dveh srbskih dežel«. Zaradi tega je avstrijski poslanik v Belemgradn Forgač dobil nalog, da vpraša Milovanovica, če je res dejal to. Milo-vanovič je odgovoril, da so bile njegove besede slabo prevedene. To je verjetno. Milovauovič pravi, da je dejal: «Austrija je zarobila narod dviju srbskih zemalja.» Zaročiti se pravi pač zasužnjiti, pomeni pa tudi * zajeti». Forgač je vzel odgovor na znanje in je ostal v Belemgradu. Celo srbsko ministrstvo je pa podalo demisijo, toda kralj Peter je ni sprejel. Velemirovič ostane torej na vladi, vsaj do 17. t. m., ko se zopet snide skupStina.
Na Hrvatskem imajo zdaj popolnoma neustaven zittera. Sabor ni bil sklican, proračun ni dovoljen, Rauch vlada torej na svojo pest To priznava tudi uradno glasilo «Narodnc novine». Ker na Hrvatskem nimajo avstrijskega paragrafa 14, nima vlada sploh nobene postavne podlage za pobiranje davkov in za izdajanje deželnega denarja. A Rauch vlada vendar. To se pravi: Zakon je toliko vreden, kolikor ima ljudstvo moči, da izsili zakonitost. V deželi, v kateri imata dva odstotka prebivalcev volilno pravico, je seveda moč ljudstva enaka ničli in zato si vsak «eksponent» lahko dovoljuje, kar si hoče. Tudi če je največja lopovščina.
Ustaikl četovodje, ki so prej strašili po Ma-cedoniji, so že nekaj dni zbrani v Belemgradu. Reči, ki se gode tam, so na vsak način nekam čudne. Takozvani odbor za narodno obrambo je imel sejo, katere so se udeležili glavarji čet, «vojvode* Grigor Skopljance, Dovezenski, Dmitro in Pejčinovie ter oddelni načelnik v ministrstvu za zunanje zadeve dr. S pal a j k o vič. Sklenilo se je, da odrine že prihodnji dni prva četa, 2000 mož, večinoma Macedoncev na bosansko mejo. Vrhovno poveljstvo bodo imeli vojvode Dovezenski, Grigor in Skopljance ter stotnik DragiSa Sabevič, ki je bil več kakor pet let pri srbskem generalnem konzulatu v Skopljem in je tam vodil srbsko ustaSko gibanje v Macedoniji.
Nova srbska depotaelja pojde baje pod vodstvom bivšega notranjega ministra Stojana Proti da, najbojjSega Paše?vega prijatelja, v Peter-faurg, da razloži ruskim vladnim krogom dogodke v skupstini.
Tisoč konj je podarila Rusija iz svojih žreb-čarn Srbiji. Tako poroča polkovnik P auno vič, ki je bil odposlan v Rusijo, da nakupi konj za topništvo in konjenistvo.
Roški krvniki divjajo zopet tako barbarsko, da so vse povesti o krvoloStvu Indijancev in ljudo-Srcev prave otroške bajke spričo grozovitosti, ki jih počenjajo sodišča krvavega batjuSke v imenu zakona. Dne 1. januarja se je končala pred vojnim sodiščem v Jekaterinoslavi razprava proti re-volucivnarjera, ki so se pred tremi leti polastili kateri nske železnice. Kar so obtoženci storili, je bilo bojno delo, ki ni imelo z navadnim zločinom prav sič opraviti. A vojno sodišče se ni nič oziralo na to, pa jih je obsodilo 31 na sani, 12 na dosmrtno prisilno delo, 39 obtožencev je bilo oproščenih.
Na Ruskem je bilo na novega leta dan razven onih 32 revolucionarjev, o katerih smo že poročali, v Jekaterinoslavi Se 9 oseb obsojenih na smrt; razven tega so v Harkovu dva, v Jekateri-noda.ru sedem, v Lodžu pet in v Orlu dva obsojenca usmrtili. Vsega skupaj se javlja 50 izrečenih in 13 izvršenih smrtnih obsodb,
V ruski load je vodja kadetov Mijukov predlagal resolucijo, ki izreka svoje ogorčenje nad vsakdanjimi smrtnimi sodbami. Nazadnjaška desnica je začela razgrajati, predsednik je pozval govornika na red, na to je pa Miljukov zapustil zbornico. Z njim so odšli kadetje in socialisti.
Izjava.
Podpisani dr. Josip Kušar, odvetnik v Kranju, izjavljam, da sem insceniral debato dne 19. decembra 1908 na občnem zboru »Narodne čitalnice t Kranju* glede izključitve »Simplicisima* in dopisov v »Laibacher Zeitung* v »Narodni čitalnici v Kranju* in tudi provzročil tozadevne predloge tar sam aa vsa to san odgovoren.
Dr. Josip Košar
predsednik .Narodne čitalnice v Kranju".
Kranjski deželni ibor.
Včeraj, v petek, je imel povečani deželni zbor svojo prvo sejo z viharjem. Seja se je pričela ob
Ko je vstopil deželni predsednik Schwarz, nastane v dvorani vriše. Liberalni poslanci kličejo: Abcug Schwarz! Vun z njimi Morilec I Lopovi Tirani Vodja žandarjev! Rabelj! i. t d. Dr. Oražen kaže s krvjo oškropljeno manšeto.
Ko je po daljšem času nastal mir, se opravijo neke formalnosti. Potem pozdravi Schwarz deželni zbor. Ko začne govoriti, se ponovi vriSč. Deželni glavar kliče drja. Trillerja in dr. Oražna na red. Liberalni poslanci zapuste zbornico. Po Schwar-zo vem kratkem nagovoru se vrnejo. Novi poslanci store obljubo. Potem se izvolita v deželni odbor iz sploSne kun je profesor J are, namesto ŠušterSiča pa dr. Pegan. Nadalje se volijo odseki.
Glavar naznani, da so vloženi mnogi nujni predlogi.
Naprednjaki vlagajo predlog o regulaciji učiteljskih plač.
G an gl predlaga, da se odvzame vladnemu svetniku Kalteneggerju Šolski referat ter da se deželni šolski nadzornik Belar premesti v kakšno nemško pokrajino.
Dr. Triller interpelira deželnega glavarja zaradi žandarjev, ki so konsignirani v Tonhalle, v realki in v Gosposkih ulicah. Glavar odgovarja, da v deželnem dvorcu in v neposredni bližini ni orožnikov.
Klerikalci so vložili predloge:
Za pomnožitev zastopnikov dežele v deželnem Šolskem svetu;
O aneksiji Bosne;
O deželnih dokladah;
O deželnem posojilu 10,000.000 K;
O ustanovitvi deželne banke;
O izpremembi deželnega in občinskega volilnega reda;
O varstvu planin;
O izpremembi lovskega zakona;
O izpremembi deželnega cestnega zakona;
O reorganizaciji deželnih uradov;
O ustanovitvi deželnega zavoda za pospeševanje obrti;
O ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani.
*  * *
Popoldne se je seja pričela ob polpetih. Besedo dobi dr. Šušteršič, ki utemeljuje svoj nujni predlog, da pošilja odslej deželni odbor po 4 odposlance v deželni Šolski svet Predlog je bil po dolgotrajni debati enoglasno sprejet Odkazal se je Šolskemu odseku.
Med drugim je interpelira! posl. dr. Oražen glede premestitve deželno-sodnega svetnika Ein-spielerja.
Prihodnja seja danes ob desetih.
Novičar.
Nagrada ali plačilo prida, če ne prej, čez sedem let To je okusil tudi okrajni glavar v Radovljici, g. Oton pl. De tel a, ki je postal te dni detelno-vladni svetnik v staležu deželne vlade v Ljubljani. Kar smo prerokovali lani osorej, se je izpolnilo. Nam to ne imponiral
Proč i Schwanes ia i njegovimi svetovalci! Baron Schwarz je zadal, odkar je po nesreči zavzel mesto deželnega predsednika kranjskega, že toliko nebovpijočih krivic narodu slovenskemu, da je sedaj mera polna. Proč z njim, to je sedaj deviza, ki mora voditi vse naše politične faktorje brez razlike strankarske pripadnosti l Možu, ki ni nič drugega kakor navaden izvršilni organ ljubljanskih kazinotov, ne sme biti več mesta kot deželnemu predsedniku na Kranjskem. To zahteva čut narodne samobrambe to zahteva naš narodni ponos, naša narodna čast Slovenski narod ne sme trpeti, da bi Se nadalje vladalo 20.000 Nemcev in nemčurjev na Kranjskem po svojem organu baronu Schwarzu nad pol milijonskim slovenskim prebivalstvom. Tega človeka se mora za vsako ceno spoditi iz dežele in če ne drugače, tudi z najradi-kalnejsimi sredstvi. Naj se statuira, če je treba, eksempelj, da Slovenci ne trpimo več, da bi nam vladali taki individnji, kakršen je Božidar Schwarz,
Toda ž njim morajo izginiti iz dežele tudi njegovi malovredni svetovalci, ki dobivajo navodila za svoje postopanje iz nemške kazine. Kratko in malo ne smemo več trpeti, da bi bila deželna vlada, kakor je to žal bilo doslej, filialka nemške kazine. Naj bo slovenske potrpežljivosti konec in slovenski poslanci naj v deželnem zboru, ako je treba na najdrastičnejši način pokažejo, da jih ni več volja trpeti na mestu deželnega predsednika takšnega človeka, kakršen je baron Schwarz.        SI. N.
Nemtkutarju Jegliču v Kranju, ki slučajno opravlja slnžbo postajenačelnika, še vedno ne gre v glavo, da živi na Slovenskem. Temu Svabskemu človeku preseda slovenski kruh, pa hoče po na-vodilih nemškega «folks-ferajna», a brez kakega naroda slediti drznim korakom taistega (mimogrede omenjeno, se nekateri tukajšnji someščanje še vedno bratijo s tem zagamanim Germanom). Afera je polna. Proč z oziril Ta človek nima več prostora v slovenski družbi. Pazili bomo nanj do skrajnosti. Negovali smo dosedaj dostojnost in etiketo napram c. kr. avstrijskemu postajnem načelniku. Vendar ta pronosiran ljubljanski nemčur v svoji domišljavosti — ker ga doslej še niso dosegle gorenjske pesti — sika okrog, kjer more. Mi ga hočemo naučiti prav skromnih slovenskih manir. Cujmo, kaj poroča zadnji »Slovenski Narod* o tem nestrpnežu: «Na postaji v Kranju se je te dni zgodilo strašno, res vnebovpijoče hudodelstvo. Neki sprevodnik je ime postaje sklical najprej slovensko in iele potem tudi nemško. Takoj je bil pri rokah postajenačelnik. Trdo je prijel sprevodnika, mu pričo občinstva -ctro zabičil, da mora najprej nemški in šele potem slovenski izklicevati ime postaje in mu zagrozil, da ga sicer spravi v preiskavo. Ako se pomisli, da je ogromna večina vsega po tej progi potujočega občinstva slovenske nerodnosti in le malo Nemcev vmes in da se imena postaj izklicujejo za občinstvo, potem bi pameten človek pač menil, da se rabi najprej slovenščina in potem šele nemščina. Toda pamet se že davno nič več ne uvažuje, kadar se gre za pospeševanje neračurstva.*
Provisorična nadaljnje pobiranje deželnih doklad leta 1909. Cesar je potrdil sklep kranjskega deželnega odbora z dne 22 decembra 1908 glede provizoričnega nadaljnega pobiranja deželnih doklad leta 1909 v visočini, kot so bile dovoljene preteklo leto. Pobiralo se bo: 1.) 40°/9 doklada pri užitnini na vino, vinski in sadni mošt in meso; 2.) samostojna deželna naklada na pivo po 2 K pri hI; 3) 40% doklada na vse direktne davke razen na osebno dohodnino in dohodninski davek krošnjarjev.
Vitel Oakar Kaltenegger je dobil za novo leto, menda za svoje brezdelje v deželnem šolskem svetu, 800 K nagrade. Deželni poslanci naj preskrbe temu možu, ki je poleg dr. Egra v zadnjem času najhujši propagator nemškega nasilja, da bo imel ta nemški vitez teh 800 kron za potne stroške iz slovenske dežele.
Pevski sestanek čitalničnega pevskega zbora v Kranju je prihodnjo sredo, dne 13. januarja, točno ob osmih zvečer v društvenih prostorih. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk poročilo pevovodje o delovanju pevskega zbora v pretekli pevski dobi 1907/8, poročilo o blagajniškem stanju in volitev pevk in pevcev v pevski odsek. Na ta sestanek se uljudno vabijo ne samo p. n. člani pevskega zbora, apak tudi vsi ljubitelji petja.
Drsališča na sokolskem telovadfiča bo jutri zaprto. Kedaj se zopet otvori, bo ras vidno iz naznanila v izložbi trgovine Ferdinand Sajovic. Bržčas pa že v sredo.
Občni Iber prest, gasilnega drnitva v Kranja se je vršil v nedeljo, dne 3. t. m. v mestni dvorani. Načelnik Janko Sajovic pozdravi navzoče iboro-valce, v prvi vrsti ces. svetnika župana Karola Šavnika, kot zastopnika občine, konštatira sklepčnost in otvori zborovanje. Zupan se zahvali načelniku za pozdrav, navzočim pa za neumorno delovanje na gasilnem polju ter jih prosi, da še nadalje ostanejo tako hrabri in zvesti svojemu poklicu, kakor so bili doslej. Med drugim tudi omeni, da proslavi društvo letošnje leto 30letnico svojega obstoja ter pozdravi ta redek dogodek z največjim veseljem. Tajnik Jurij Depoli poroča, da so bili v pretočenem letu trije požari. Društvo imelo je Štiri skupne vaje in je nastopilo pri 15 javnih nastopih. Blagajnik Ivan Pire poroča, da iznašajo skupni prejemki v letu 1908 K 1281*32, skupni izdatki pa K 158030; skupno društveno premoženje v gotovini pa iznaša K 2345 98. V odbor voljeni so bili naslednji gg.: načelnikom Janko Sajovic, podnačel-nikom Ivan Rausch, tajnikom Jurij Depoli, blagajnikom Ivan Pire, vodnikom Karol Depoli, Anton Drukar in Franc Spenko. Na načelnikov predlog imenovan je bil častnim članom izvršujoči član Franc Eržen, kateri je že od početka društveni trobentač in si pridobil veliko zaslug s svojo pridnostjo in vstrajnostjo. Načelnik se zahvali navzočim za udeležbo in jih navdušuje na skupno in složno delovanje, zlasti letos, ko proslavi društvo svojo 30 letnico. Končno veli načelnik navzočim zborovskem, da zakličejo Njeg. Veličanstvu našemu pre-sviUemu cesarju trikratni «Slava» in zaključi zborovanje.
Koliko mesa se Je porabilo leta 1908 v mesta Kranja. V mestni klavnici v Kranju so zaklali I. 1908 814 goved (volov, bikov, krav), 834 telet, 642 prašičev, 172 koitiunov in 20 kotličkov. Za-
klane živine pa se je v mesto vpeljalo: 1 govedo, 2671/, telet, 530% prešičev, 75% koštrunov, 49 kozličkov in 129 bonov svinjske masti, razen tega Se 8918 kg mesa in 4313 vampov.
Tujski promet v Kranju L 1908. Kranj je poselilo I. 1908 880 tujcev, dočim je bilo 1. 1907 le 673 tujcev v Kranju.
Resne vaje se vrše danes zvečer ob pol 9. uri zvečer.
•Zveza slovenskih psvskib društev» zboruje prih. nedeljo, dne 17. januarja, ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v prostorih »Glasbene Malice«.
Jake hvalevredna navada se utegne udomačiti v Kranju, namreč kolkovanje vseh trgovskih pisem in računov s kolkom družbe sv. Cirila in Metoda. Kolikor nam je znano, je to vpeljal prvi gosp. Zdr. Krajnc. Da bi našel prav obilo po snemalcev 1 Kakor čujemo, si je nabavil tudi zalogo narodnih kolkov ter se jih dobi tudi pri njem. Someščani, sezite pridno po njih!
P. n. članom slovenskega bralnega drnitva T Kranju se naznanja enoglasni sklep občnega zbora z dne 27. decembra 1908, da to društvo z 31. decembrom 1908 preneha, ker troški presegajo za polovico dohodke in je nadaljno vzdrževanje istega za enkrat nemogoče. Društveno premoženje se izroči v oskrbo glasom pravil v ta namen izvoljenim trem članom in sicer: Alojzij Pečnik, Ivan Jagodic in Rudolf Jereb. Ako se to društvo v petih letih zopet ne oživi, pripade to premoženje družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Trgovska iola i slovenskim učnim jezikom Naučno ministrstvo je vzelo na znanje, da se je v Ljubljani ustanovila trgovska Sola s slovenskim učnim jezikom in sicer pripravljalni razred in zadružna šola. Dovolilo je deželnem odboru izreden prispevek 2500 K za opravo in 1500 K kot podporo za L 1908.
Prireditev kmetijskih tečajev. Po odredbi deželnega odbora se priredi tekom januarja in februarja Sest dvodnevnih kmetijskih tečajev, pri katerih se bo poučevalo gospodarje o tistih kmetijskih panogah, ki so za dotičen okoliš posebno važne. Ti tečaji se pri rede v Kostanjevici od 17. do 19. januarja, v Košani od 24. do 25. januarja, v Semiču od 31. januarja do 1. februarja, v Cerkljah na Gorenjskem od 7. do 8. februarja, v Št. Rupertn na Dolenjskem od 14. do 16. febr. in v Žireh od 28. februarja do 1. marca L 1. Opozarjamo Že danes vse naSe gospodarje na te tečaje s pozivom, da se jih po imenovanih krajih polno-šlevilno udeležujejo. — Kmetijski tečaj v Kostanjevici bo od nedelje 17. januarja do torka 19. jan. Na tem tečaju se bo poučevalo: 1.) v nedeljo, 17. t. m. od 3. do 5. ure popoldne o prašičji reji (ravnatelj V. Rohrmao); 2.) v pondeljek, 18. t. m. od 9. do 11. ure dopoldne o kletarstvu (kletarski nadzornik F. Gombač) in od 2. do 4. ure popoldne o gnojenju in umetnih gnojilih (cesarski svetnik G. Pire); 3.) v torek od 9. do 11. dopoldne o kmetijskem zadružništvu s posebnim ozirom na kletarske zadruge (revizor Kralj).
Železniške delavnice v Spodnji Sliki. Erar je kupil v Spodnji Šiški med tirom gorenjske in kamniške železnice 132.000 štirjaških metrov sveta, meter po dve kroni, na katerem svetu se zgrade mehanične delavnice za državno železnico. Te delavnice bodo znamenitega pomena, toliko večjega, ker se mora v določenem roku zgraditi železniška zveza z Dalmacijo. S to novo železnico se tedaj še ni računati moglo, ko so se začela prizadevanja za pridobitev delavnic. Sčasoma bo v teh delavnicah zaposlenih do 3000 delavcev in uslužbencev, vsled katerih se pomnoži šišensko prebivalstvo polagoma gotovo za sedem do osem tisoč duš. To ne bo v velikansko korist samo Šiški, marveč tudi Ljubljani, saj ni Šiška v resnici prav nič druzega, kakor predmestje Ljubljane. Za župana Hribarja je bil sklep pogodbe zastran nakupa sveta za zgradbo delavnice pravo in veliko zadoščenje. Celih dvanajst let se je namreč župan Hribar pehal in bojeval za zgradbo teh delavnic, celih dvanajst let resnega, neumornega in težkega dela je moral posvetiti tej stvari, predno jo je naposled srečno dognal. Pridobitev železniških delavnic je neprecenljive vrednosti za Ljubljano in njeno okolico in zasluga, za katero ne more Ljubljana nikdar dovolj hvaležna biti svojemu županu. Vse javne činitelje pa poživljamo sedaj, naj se zavedajo, kako dolžnost imajo zdaj spričo dejstva, da se ustanove ta železniške delavnice. Njih dolžnost je, da bomo imeli ob otvoritvi teh delavnic dovolj strokovno sposobnih domačih ljudi za dela in službe v teh delavnicah, sicer bodo tujci odjedli domačinom ta beli kruh, ki ga bo zaslužiti v teh delavnicah.
»Kranjska hranilnica* v Ljubljani in slovenski denar. Pretekli mesec je bila dvignjena iz «Kranjske hranilnice* ogromna svota 5,720.450 K 37 V od 8469 Strank! V c Kranjski hranilnici* je sedaj Se na 25822 knjižicah 51,655.199 K 71 v. To so podatki, ki so navedeni v uradnem listu.
Čitalnica t Spodnji Šiški je imela dne 26. m m. svoj redni občni zbor. Po tajnikovem, knjižni-čarjevem in blagajnikovem poročilu, ki so pokazala, da je »Čitalnica* v zadnjem letu v vsakem ozira napredovala, so se vršile volitve. V novi odbor so bili izvoljeni: Za predsednika g. Viljem Maurer, za blagajnika g. Fran Burger, v ostali odbor pa gg. Leopold Burja, Milan Cimerman. Josip Kovic, Fran Kralj, Dragotin Mohar in Ivan Skarjavec.
Plesno veselico v zvezi s srečolovom prired splošna delavska bolniška in podporna blagajna v nedeljo, dne 17. prosinca 1909 v gostilniških prostorih gospoda Karola Ruecha v Tržiču. Svirala bode tržiška godba na lok. Vstopnina za člane 40 vin., za nečlane 60 vin. Ena dama prosta. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi uljudno in prijazno vabi odbor.
Občni zbor telovadnega društva »Sokol* v Tržiču bo 10. t. m. ob 11. uri dopoldne v gostilniških prostorih pri Bastlu. Ako ta občni zbor no bo sklepčen, se vrši pol ure kasneje drug občni zber, ki sklepa pri vsakem Številu glasov.
V Radečah so dne 30. m. ponoči čutili precej močan sunek potresa. Bilo je nekaj minut pred eno, železniški čuvaj je Sel službeno po progi, slišal je Sum, čutil gibanje zemlje in mislil, da pride vlak za njim. Skočil je s tira v stran na kop snega, ko se je ozrl, je videl, da vlaka ni in je spoznal, da je bil potres.
V Spodnji Sliki se je pričela akcija za ustanovitev lastne župnije. Dne 12. januarja popoldne ob treh bo v občinski pisarni ustanoveni občni zbor društva, ki se zasnuje v ta namen.
Kap jo zadela 70 letno prevžitkarico Uršulo Trebušak iz PodhruSke pri Kamniku. Bila je mrtva v par minutah.
Prostovoljno gasilno drnitvo Podkorenom priredi dne 10. januarja 1909 pri gospodu Fricu Razingerju Podkorenom plesno veselico. Začetek ob 7. uri zvečer. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor.
Druitvo iznčenlh čevljarskih pomočnikov v Tržiča vabi k predpustni veselici, ki se vrši v nedeljo, 24. prosinca t. L v prostorih g. i. Kavčiča. Spored: 1. Godba na lok. 2. Tombola. 3, Prosta zabava. Vstopnina prosta. Začetek ob 7. uri zvečer.
Škofjeloška čitalnica priredi v nedeljo, dne 10. t. m. društveni venček v svojih prostorih, h kateremu uljudno vabi svoje člane in prijatelje društva. Vstopnina za člane 40 vin., za nečlane 1 K, dame so vstopnine proste. Začetek ob 8. uri zvečer.
Za častnega člana je izvolila »Čitalnica* v Šiški na zadnjem občnem zbora g. Ivana Suwa, posestnika v Zgornji Šiški. S tem se je »Čitalnica* izkazala hvaležno možu, ki je od njenega početka bil zvest podpornik društva in ki je skozi 28 let vodil z največjo požrtvovalnostjo čitalniško blagajno. Da bi »Čitalnica imela veliko takih mož.
Rateski fantje na Gorenjskem so priredili na Silvestrov večer svojo prvo fantovsko veselico v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Z napetostjo smo čakali, kak bode vspeh. Povsem so nas presenetili. Pred gostilno gosp. Kavalarja, kjer se je veselica vršila, so priredili fantje umetalni ogenj. Godba je zaigrala in vrli pevci so zapeli »Lepa naša domovina* in »Hej Slovani*. Koncem pesmi so zaorili v tiho noč krepki «Živi o »-klici. V dično okrašenih prostorih se je pričela nato vesela zabava. Ljudstva je bilo nabito polno. V večji sobi so rajali ti slovenski fantje z mičnimi mladenkami. Med odmorom so prepevali pevci lepe narodne in umetne po-pevčice. Kdor pa ni rajal, je pa našel obilo zabave v veseli družbi. Da je bilo več izpremembe, priredili so fantje tombolo z jako krasnimi dobitki. Sploh se čuje glas, da kaj tako lepega in zabavnega Rateče Se niso cule, niti videle in le par za-vistnikov, ki se niso udeležili te zabave, tare jeza, zato so, predno se je veselica izvršila, dali duška v zadnjem »Domoljubu*. Udeleženci veselice se jim pa smejejo in pravijo: Mi pa ostanemo, kakor smo bili, enega duha, ene krvi. Dasiravno se niso iz-poslala nikaka posebna vabila, sta se udeležila zabave tudi dva gosta iz Trsta, eden iz solnčne Goriške, nekaj iz sosednih vasi in celo dve dami Cehinji iz zlate Prage. Cisti dohodek je vrgel družbi 114 K 46 vin., katera svota se je družbi odposlala vzlic temu, da so fantje dobivali nekaj dni preje prošnje, poslane od neke znane device, naj prispevajo k zidavi nove rajhenburSke cerkve, nekje tam doli daleč na Štajerskem. Vspeh rateških fantov je lep in lahko so ponosni na svojo veselico, kateri naj slede Se druge enake. Naprej 1
Is KagHsSfcl se piše: Pred triinpol leti so bili radi dogodkov v Domžalah, pri katerih je bil ranjen stavec Sedej, obsojeni kar na podlagi nekega starega patenta, ker so klicali <Zivio» g. Franc Štele na 3 dni, Gerar iz Domžal, Žagar, Klemenčič, Abe, Kvas, Leskovec, Fieh Avgust, Sachs, Antonija Osolnik pa na 24 ur zapora. Prošnja za pomilo-Sčenje je sedaj odbita. Okrajno glavarstvo je priporočalo proSnjo, deželno predsedstvo kranjsko pa se je izjavilo proti I
« * *
Posledico hadobaostt. Pri Sv. Primožu blizu Celja je minulo nedeljo podrl neki Jakob Zupane svojemu sosedu plot. Plot ga je pod seboj pokopal in težko ranil. Odnesli so ga v bližnjo hišo in položili na mizarsko stružnico. Ponoči pa je padel t nje na tla in se ubil.
Koga v Mali AsijL Kuga se je pojavila v francoski bolnici v Bejrutu. Obolele so na tej bolezni tri osebe. Dve osebe sta že umrli. Najbrže so okuženi vsi ostali bolniki.
Rova bolesen med otroki se je pojavila na Nižje-Avstrijskem. Bolezen obstoji v tem, da se vname hrbtenica in otrok ohromi,
Petras v fesni Italiji- Na lopetno igradbo mesta Menne ne misli nihče več. Prebivalci, ki so se reüli, se preselijo t Katanijo, kjer zgrade posebno predmestje, ki bo dobilo ima Mesine, V Ka-taniji in Palermo so sprejeli pod streho 15.000 ubežnikov is Mesine, Kakor je znano, je po potresu razsajal v Mestni silen požar, ki ga ni bilo mogoče pogasiti. Sele te dni ga je pogasil močan dež, ki se je vsul nad pokrajino. Rešilna dela v Mesini in Reggio opravlja sedaj 7000 vojakov. Ti so sedaj že pokopali nad 60.000 mrtvecev. Mrtvece pokupujejo tako, kakor so jih našli, ne da bi jih preje spoznali. Ker te na tisoče mrtvecev ni bilo mogoče pokopati in so trupla že jeia gnili, je ozračje vse okuženo, da se je bati kužnih bolezni. Za to se resno razmišlja « tem, če bi ne kazalo razvaline razdejanih mest bombardirati in na ta način pokopati Številne mrtvece. Kakor smo že gori omenili, ne misli nihče več na to, da bi se poraženi mesti dali na novo zgraditi Za zgradbo bi namreč bilo potreba toliko delavstva, da bi ga v oblizju ne mogli nastaniti. Se manje pa prebra-niti. Vrhutega je večina mrtvecev že jela gniti, in smrad okužuje zrak. Ako bi se torej hotelo pre-kopavati razvaline, bi se položaj samo Se poslabšal. Preostaja torej samo eno: Naj se puste mrtveci v njihovih grobovih, zakaj Mesina in Reggio ostaneta za večne čase dve pokopališči. V Reggio so zadnje dni potegnili izpod razvalin 1000 vojakov, ki so jih na to pokopali. Pri reševalnih delih so se ponesrečili trije ruski mornarji. Vobče so se pri reševalnih delih zlasti odlikovali ruski mornaji z ruskih vojnih ladij «Slava» in «Makarov>. Vse italijansko časopisje slavi v navdušenih besedah požrtvovalnost, človekoljubje in junaški čin ruskih mornarjev, ki so na tisoče ponesrečencev rešili gotove smrti. Kraljica Jelena sama je prišla na krov oklopnice «Slava», da se osebno zahvali ruskim junakom za njihovo požrtvovalno delo.
Dtjeto ss driavaozborske poslance. Vlada je izdelala načrt, po katerem se odmerijo poslancem dijete z 8000 K, podpredsednikom pa z 10.000 K; predsednik bi dobival z oziram na reprezentacijske troške 30.000 K.
Pogrešajoče se mesto. Olsnitz na Saškem, ki stoji v obširnem premogovniškem okraju in šteje 14.000 prebivalcev, je v nevarnosti, da se pogrezne. Vse hiše so razpokane, da morajo prebivalci vsak hip pričakovati, da se zrušijo nad njimi. Zapreti so morali iz enakega vzroka tudi šolo, ki je bila šele pred par leti sezidana in je stala 100.000 mark. Obiskovalo jo je 1500 otrok.
Bogata tota. V Njujorku je umrla nedavno v starosti 99 let Mary Pinkney, ki je zapustila blizu 400 milijonov kron. Leta 1831. sta se dva Škota, Arhibald in James Watt, naselila v Njujorku, ki je bil takrat Se kmečka vas. Arhibald Watt si je izposodil od svoje pastorka Mary Pinkney 160.000 kron in v zahvalo ji je zapustil pozneje celo svoje premoženje. Se ko je stara dama živela, je dajala svojim vnukom in vnukinjam knežja darila. Vsem je kupila palače ter jih zalagala z denarjem. Ko si je eden vnukov, Komodore Pinkney zaželel ladjo, kupila mu jo je teta takoj za dva milijona ter mu nakazala Se povrh 120.000 kron na leto. Pri vsej svoji darežljivosti pa je milijonarka živela sama zelo skromno.
Velikanska sspoičina. V Luganu je nedavno umrl 94 letni milijonar dr. Gabrini, ki je zapustil nad 30 milijonov. Vlada kantona Tacina dobi na zapuščinskih pristojbinah nad 4 milijone frankov.
Roparski umor ns Dunaju. Kakor znano, so našli nedavno na Dunaju draguljarja Frankfurterja astreljenega v njegovi trgovini. Dolgo časa je bilo zaman vse poizvedovanje po roparju. Dunajska policija je razpisala 1000 K nagrade. Pretečeni petek pa je prišel v neko berolinsko zastavljalnico mlad mož, ki je hotel zastaviti dva dragocena prstana. Ker se je vedel pri tem plašno, je uradnik obvestil policijo, ki je moža odvedla na magitrat. Pri pregledovanju prstanov so zapazili na njih začetne črke R. F. (Robert Frankfurter). Tudi revolver, s katerim je bil Frankfurter ustreljen, so dobili pri njem. Mož je povedal, da se piše Rihard Henkel, 22 let star, trgovski pomočnik, doma iz Pruske. V začetku jo tajil ter pripovedoval, da je dragulje našel v vlaku. Ko pa je uvidel, da mu tajiti nič ne pomaga, je umor priznal ter povedal, da se je hotel oženiti z lepo Berolinčanko, ki pa je siromašna, kakor on sam. Zato si je hotel priskrbeti denar za vsako ceno.
Rapai aa predsednika fraiieoike republiko.
Dne 25. m. m. je napadel nek natakar predsednika francoske republike, ki je Sel na svoj običajni izpre-hod po mestu. Spremljevalec predsednikov je zgrabil napadalca, ga vrgel ob tla in izročil policiji. Predsedniku se ni zgodilo nič hudega, bil je samo malo opraskan.
lipred deželnega sodišča.
— Pretep med nasprotniki. Snebrški fantje so bili jezni na fante iz Šmartna, ker so se jim ti nekaj zamerili. Zaradi tega so se domenili Sneberčani, med njimi Janez Cajhen, Jožef Ilovar, France Klemenčič, Janez Snoj, France Klešnik in France Mihelič, da nasprotnike enkrat dobro na-klestijo. Ta svoj načrt so izvedli dne 6. junija 1.1. zvečer. Z raznim orodjem oboroženi so priloma-stili v Šmartno, se ustavili v Marnovi gostilni, kjer se je pričelo razgrajanje, zlasti ko so opazili, dase
tam nahaja domač fant Janez Bolta. Opravili tu niso nič, ker se Bolta zanje ni nič zmenil. Sneberčani so na tu ukaje krenili proti cerkvi, kjer so našli v bližini na travi ležeče fante Antona Mol-narja, Franceta Zupančiča in Antona Dolničarja. Teh so se takoj lotili in jih pretepli Nevarne poškodbe je pri tem dobil na levi roki Anton Mal-nar. Pretepači priznavajo svoj čin. Mihelič in Klešnik sta bila obsojena vsak na 5 mesecev, vsi dragi pa vsak na 3 mesece težke ječe.
— Te pel France Kristan, posestnice sin iz Vodic, in Jernej Rebolj sta se dne 4. L m. v Hribarjevi gostilni v Kamniku med seboj sprla, vsled česar je nastal hnd pretep med navzočimi fanti. Fant Ivan Perne se je mudil med to rabuko zunaj gostilne; ko je slišal vpitje, je Sel nazaj v sobo ter se vsedel na svoj poprejšnji prostor. V tem pa je pristopil Kristan k njemu in ga dregnil z ostrine nožem med rebra. Na srečo, da ga je samo lahko ranil. Zagovarjal se je, da je bil popolnoma pijan, a priče so potrdile, da ga je le toliko imel v glavi, da je sitnosti stresal. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe.
— Z zažigom je grozil- Urša Suhadolnik, posestnica v Kamniku, se je jezila nad svojim 19 let starim nečakom Ignacijem Možkom, ki je bival s svojim očetom pri nji, češ, da naj jej vrne tistih 10 K, katere je dvignil brez njene vednosti na njeno hranilno knjižico, ki jo je imela v kleti med krompirjem skrito. To je Možka tako razi ju ti'o, da se je oborožil s sekiro, ter jel vpiti, da bo Uršo razsekal in ji hišo zažgal. Spri jel se je tudi s svojim očetom, kateremu bi se bilo slabo godilo, da mu ni prišel sosed Anton Smole na pomoč. Obsojen je bil Nace Možek na 5 mesecev težke ječe.
Loterijska srečka dne 2. januarja 1.1.
Trst    26   78   76  51 52
Komur jc dolg ¿as, naj ai kupi
asss-i harmoniko
in imel bo labavo.  Pri meni ae dobe taiste  vaake vrste ročnega in  tovarniškega dela, stare in  nove. Pokvarjene harmonike tudi popravljam.
Dobi se pri meni tudi 37 8—1
lepo stanovanje
a tremi sobami, shrambo, klstjo, drvarnici« in avatlo kuhinjo.
Pavel Bizjak v Kranju št. 102.
Otvoritev svoje nove
restavracije
ob kolodvora v Tržiču
V nedeljo, 17. januarja 1909
usoja si podpisani lastnik slavnemu občinstvu s prisrčnim vabilom k mnogobrojni udeležbi s tem
------- i    naznaniti.    =-----..........-■........—1
Točila se bodo raznovrstna pristna vina ter oddajala okusna gorka in mrzla jedila, obenem bode na razpolago nekaj sob za prenočišče.
Z odličnim spoštovanjem
L sljultt
38 —1
lutin.
Slab želodec ničesar ne prenese
in navadna posledica tega je, hrezslastnost, želodčna bol, slabosti, nerednosti prenavljanja, glavoboli i. t. d. Gotova odporno.* proti temu so
Kaiserjeve karamele
—        zdravniško preizkušene! ......
Oživljajoče, prebavo pospešujoče in želodec okrepujoče sredstvo. 27 12—12
Zavoj po 20 in 40 vin. v:
===== lekarni v Tržiča. ,
Naznanilo.
Slavnemu p. n. občinstvu javljam, da na željo mojih uslužbencev
odpiram trgovino ob sedmi ari zjntraj in fo zapiram ob sedmi ari ===== zvečer. =====
Z velespoštovanjem
Franc Ouersa star.
»prefrnotf bran"
¥ KRANJU
je nanovo prenovljen in se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v mestu in okolici.
Toči se izborni cviček, kakor tudi druga pristna vina. 36 7
$ ::     Iščem za Gorenjsko     :: $
i zastopnikaf
I :: s sedežen V Kranja :: 1
x   kateremu sem pripravljen plačevati po X
m   80 do 120 km mesečne prispevnine za m
potovanje ter po 20 •/# provizije od do-
Q    ::            seženega prometa.            :: W
™ Prijazne ponudbe z opisom dosedanjega imt delovanja in referencami je nasloviti na ^   :: upravništvo tega lista. ::
39
Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar t
KaecTji posojilnici
v Ljubljani
(nasproti Figovca:: v lastni hiii:: Dunajska eests.)
Kmečka posojilnica ▼ Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod.
Vloge se obrestujejo po *y|Q.
HV kmečki posojilnioi je naloženo II že nad 15 milijonov kron.   :: II Rezervni zaklad čez 800.000 kron,
Za varnost pa še neomejeno jamči nad 3000 članov.
Kmecla posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 40 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—4
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih Zavodov kot gotov denar.
priporoča potnikom v Ameriko najhitrejšo, varno in ceno vožnjo preko Boks—Pariz—Gheibourg ali Buks—Pariz—Ha vre (via Southempton). Garantira se potnikom, da so gotovo ukrcani na parobrod, dva parobroda odhajata vsaki teden.  ::  Vožnja pa morju 51/* do 6 dni. Natančnejša pojasnila In
vozne, plovne rede daje rade volje in zastonj 30 8-1
Agentnra nAmerlkan-Llnew m Bnchs (Rheintal).
■.....■    Generalni zastopniki la Obertteg * Co. i
Slovenci,   kupujte vži-8raliee v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
Franc Oineraa v Kranju prodaja <Ioiiih*« tuikovo Oftlje, -v-Ht«* kotle Marla Xell, petrolej Htnnclard "Wt-»«t-e»*  portlnnd  oement. 8 ift
Svoji k svojim!
Prodam več tisoč komadov
sirisii §pek§
iz samega portland cementa zase izdelanega. Spre-jpraam naročila za vse vrste betonskih izdelkov n. pr. stopnice, hangarje, korita za Živino in za vodnjake, okvirje za nagrobne krste i. t. d. Izdelujem tudi žične ograje s cementnimi stojali ali verejami. 9 10
Ivan Waland, posestnik
Hlebce pri Lescah, Gorenjsko.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška taloga
10 52-2
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoma tvoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj.
Pristno domače kuhano
se prodaja sedaj pod ceno, n. pr.
Tropinovec.........Liter kron 2 20
Slivovka..........                                  » » 2-40
Stari borovmčevte......                      » »    3 —
Rožmarinovo žganje.....                   » »4 —
Konjak...........                                  • *    &'—
= Za pristnost se Jamči. =
I. Ručigaj v Kranju
11 3-3 (gostilna «pri zlati ribi*.
II Newyork
Juž. Ameriko
Odhod Iz Ljubljane vsak torek.
Pozor I! 12 52—23
Samo 6 dni
vozijo francoski brzoparniki La Provenoe, La Savoie, La Lorraine in La Tonraino iz
Havre v Newyork. = Najkrajša črta. 1 1
Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc potovalna pisarna
Ed. Šmarda, Ljubljana
Dunajska C. 18, nasproti znane gostilne ,prj Figovcu'.
■ ■■■■■■■ ■ ■
m u u u u D D u u u
llllllllll
Električna gonilna slin.
Tovarna iljutia oarV, lak; a is firncža
Brata Hbcrl5
crkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
£jubij309 Mikioèièeve uli6e
nasproti hot. .Union*
ustanovljeno 1842.
,52—?6
Telefon 154.
30DQQ0D00
Od c. kr. namestaištva oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna za poizvedbo tarifov
L. Jandl
prevzame brezplačno reviz jo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc.
Dopošljite nam torej takoj franko vašo tovorne listine letošnjega leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. 14 52—9
Zlate s* i tišje : Berlin, Pariz, Vm Itd.
Najboljše kosmetlčno
ZObOčIstilno sredstvo
Jzdelovatelj
0. Scydl
'Ljubljana, Spital.-Stritar, u/. 7
£4
Večkrat premiranol
Glinaste peči
16 52—37
Štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze ln droge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peci in glinastih izdelkov v LJubljani«
J OS. 1FEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomftkove    tilloe   ftt. -4.
strneio-ometio li kontrokcllsko kijočavafcarstvo.
Žično omrežje na stroj, ograje na mire dvora, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike i. t. d
Špecijaliteta: 17 —50
valj ioni zastori (Rollbalken).
■ — ■ Kdor ■ — ■
hoče sebe ali svoje otroke oprostiti
gkeašljeag
hrlpavostt, katara, zastizenja ustnega katara, krčevitega in oslovskega kašlja,  naj kupi zdravniško preizkušene in priporočene
KairrjeVe prs« Karamele
s 3 smrekami. 18 24—11
5500 notarsko overoverjanih izpričeval. Zavoj po 20 in 40 vin. — Doza za 80 vin. Dobiva se v: Lekarni v Tržiču.
no vanje
z dvema ali tremi sobami in kuhinjo se takoj odda
on
19 5-2
PMHM MČM» Ml 171,
Svoji k svojim! 20 52-43
Staroraana narodna tvrdka:
Anton Iv. Pečenko
GORICA :: ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in ornimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov po oenl 30—60 vin. liter; potem s plaanjakdm pivom «prazdroj» iz sloveče češke c Meščanske pivovarne», in iab ornim pro ti vinskim pivom iz pivovarne kneza Schwarzenberg» v Protivinn na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z doxnaöim pristnim tropinovoem i. vrata, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit naprej franko goriška postaja.
Na zahtevo pošilja tudi vzorce.
SUrtjMpferd Hliiitto milo
najboljše milo za kožo.
ZobOteonKoi itd ji
Oton 5cydl
v Roossovi hiši nad prodajalno ▼ Kranju.
ZOBOVJA, tudi ne da bi 10 odstranile korenine, 1 ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI ee Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 22 -82
Sprejemne are vsako nedeljo ln pondeljek od 8. nre dopoldne do 5. ure popoldne.
R^H^S Kranjci k Erajnca ! g#fS^5
20/IX 1908
2313-6
najfinejše pecivo za čaj.
Mnogo drugih različnih špecialitet, rib, konserv, ==   čaja, ruma i. t. d. =====
Zdravko Krajnc, Kranj
trgovina z delikatesami.
SVOJI K SVOJIM! JkM^Ž
UF
Zobozdravnlškl atelje
dr. CdVara Gloaoeaik
1 52—18
V Kranju
|e od 18. septembra 1808 slav. občinstvu na razpolago
vsaki dan in tudi v nedeljo.
? t ! i 11 i It't I i 11 1 1 i I t t 1 i i i
Nova zalog/a vina!
Podpisani naznanjam, da sem ©tvoril
v Kranj xx Eokriško predmestje
zalogo isfrskepa, vina belega ln rdečega, lastnega pridelka.
Liter stane 32 vinarjev na debelo od 56 litrov naprej.
Kdor mi more dokazati, da nimam pristnega, naravnega vina, ae zavežem, dotičniku plačati 4000 K.
S spoštovanjem
15-2
01 OI OI.O
FRAN ZOHIL
veleposestnik vinogradov v Žminjn (Istra).
r
+
Brata HLAVKA
lidelovatolja kirurg, initrnmentov atelje la ortop. aparate la baadažo
£inbljana9pre2ernovenl.S i
priporočata jj
svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško po- p
strežbo, bifejev, irigatorjev, aparatov za mrzle in inna- S
lacija i paro, sterilizirane obveze in bandaže, kakor tudi |l
nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke fl
in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumi* !j
jevih stvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse ban- jj
daie se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od- j)
3 52—12     redbah p. n. gg. zdravnikov. !j
Zunanja naročil«   se  Izvršujejo to6no( S
hitro In diskretno.
Galva nični poniklovani zavod i obratom na motor. ¡1
Popravila as Izvrstijajs točno |n osno. j
Trgovina s špecerijskim blagom.
Anton Adamič, Kranj, Glavni trg
galanterijska, norimberška in modna trgovina
priporoča
svojo veliko zalogo ravno došlih primernih daril, kakor parne stroje, motorje, lokomotive, parne želesnlce, parnlke, avtomobile, šelesnlce na pero, plavalne čolne, mehanične in magnetične podobe, najnovejše godbene volke, gngalnlCO, razne družabne igre, nilma, croqeete, šah, domine, tombole tivoli i. t. d. Velika izbera punčk tudi z godbo. :: Najfinejše drsalke „Eisblume". Nadalje krasne albume za slike in razglednike, spominske knjige, denarnice, vase, papirne kasete, kidilne garniture, garniture sa svalčlce, lasne garniture i. t. d. Največja izbira lišpa za drevesce ln svečlc, božičnih in novoletnih razglednic, pratlk. koledarjev ter Jaslic. 4 18-1
Na drobno iti debelo I     =====      "a drobno in dobolol
;X^> Sa
Hajvečja Ipina na Gorenjskem.
Rudolf Rus
nrar v Kranju
poleg lekarne. IHf
T  Ustanovljeno leta 1885.
Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnlne ter optičnih predmetov. Popravila tečno ln ceno. Najnižje cene.
Priznano taborno blago. ===
Ir
Najceneji nakup pri sv. Cirila ln Metoda I i
3
s3
i
o
L.
Nova narodna trgovina pri sv. Cirila ln Motoda
na debelo ln drobno
Bi ŠT1GLIC & ŠMIT
v Radovljici, na Glavnem trgu (traven oerkve) :: Podružnica v Predtrgn.
Priporočata svojo veliko zalogo raznovrstnega Špecerijskega blaga, kakor: riž, vedno svežo kavo, najboljšo moko iz Majdičevega mlina, zelo fiai ruski čaj in rum, različne barve, razne vrste žganja, kakor: slivovko, tropinoveo, Flori an, Triglav ter pravo Ciril Metodovo in Z ves dno kavino prime«. Dalje imava v zalogi različno železnino za kovače, ključavničarje, kleparje i. t d.
Kupovala bova proti gotovini ali v zamenjavo z blagom vse vrste deželnih pridelkov, kakor: orehe, fižol, ovea, euhe gobe i. t. d. vedno po najvišjih dnevnih cenah. — Ker kupujeva izključno le od prvih in največjih tvrdk, sva v prijetnem položaju naSe cenj. odjemalce z le preizkušenim dobrim blagom najceneje postreči. »s—se--. Blagovolite ae prepričati 1
Za mnogobrojni obisk ae priporočava z odličnim spoštovanjem
t-? Štlgllc & Šmlt
381
«4
cd
s-
i
= Najceneji nakup pri sv. Cirilu in Metodu I!
al
A. ŠARABON
Trgovina z moko :: in deželnimi :: pridelki.
LJUBLJANA     priporoča svojo novourejeno LJUBLJANA
glavno zalogo rnininsk* <ode.
Velika pražarna za kavo, mlin za ::     dišave   . ::
a električnim obratom.
Točna in solidna postrežba I
jfa drobno in debelo!      Jta drobno in debelo!
7 6-4
Zaloga brinjev in
sliv za :: žganjekuho. ::
Izdaja konaorcij «Qoreojea».
Odfovemi aredaik Lavoslar Mikui.
Lastnina ia tiatk Iv. Pr. Laatpreta v Kranju.
80