r^* "js . "r - ; \ • -i r ~ n Največji tlevenaiu dnevnik v Združenih državah 1 Veti* za vse leto ... $6.00 1 Za pol leni«"-i ja. 4. oktobra. — Bavarski diktator von K»hr. ki nastopa v vlogi • • orazum s Francijo.., Kakorhitro bo sestavljen v Berlinu kabinet, v katerem ne bo nolnnega soeijalista, bodo obnovljene zveze mod berlinsko in mo-nakovsko vlado. ?>lika nam kaž slavnega iznajdi telja Lee de Foresta z njegovo žerio in otrokom. Vse svoje naj>ore je posvetil izboljšanju radijskih aparatov ter dosegel na tem polju velikanske uspehe. ZAGONETNA SMRT PINCHOT HOČE MRS. GERTIE WEBB Iz izjave izvedencev za strupe bo odvisno, če se bo bavila s slučajem velika porota. — Izjave raznih prič in prijateljic pokojne. KOLIKO JE PLAČAN LLOYD GEORGE ZA SVOJE ČLANKE. London, Anglija. 4. oktobra. —. I.loyd George bo v kratkem napisal serijo člankov za list ''The Vorkshire Evening News". V.a vsakih tisoč besed bo dobil oziroma za vsako besedo ZAPUŠČINA GRŠKE PRINCESE ANASTAZIJE. Včeraj so odprli oporoko grške priueexinje Anastazije, bivše Mrs. William B. Leeds, Vse premoženje je zapustila grškemu princu Krišt<»fu in svoji sestri Margareti G reen. ENKRAT MOŠKEGA, ENKRAT PA ŽENSKEGA SPOLA. Oblasti v White Plains se pečajo z vprašanjem: Ali je bila milijonarka Mrs Webb zastrupljena ali je umrla naravne smrti? Dr. Alexander O. (Jettler, špe- PROKLAMAGIJA ZAPRETI SAlONE TURŠKE LJUDOVLADE Pennsylvanski governer je obiskal Predsedniški termin bo znašal v Philadelphiji deset ali dvajset salonov, pokusil pa ni noben** pijače. — Dolgu posvetovanja z zveznim prohibicijskim komi-f sarjem. štiri ali pet let. — Narodna skupščina bo imela samo zakonodajno moč. — Državni svet bo vršil posle gosposke zbornice. DR. STRESEMANN DIKTATOR NEMČIJE Voditeliji nemških strank pravijo, da kancler brez kabineta ne more dolgo časa zastopati nemškega naroda. — V sedanjih dneh razburjenja in nemira bi bile volitve jako nevarne. — Socijalist. nočejo več sodelovati z vlado. — Na Saškem so zatrti vsi komunistični listi. — Bavarci proti socijalistom. Berlin, Nemčija. -4. oktobra. — Stališče državnega kanelerja dr. Streseniana jo izvan redno težavno. Vs led tega poskuša stx-oriti novo ministrstvo. Največja težkoea je v tem. ker so soeijalisti odločno izjavili, da ne bodo delovali skupno s zastopniki ostalih strank. Stresemann si je na vse mogoče načine prizadeval, da bi obdržal. kar je ostalo stalnega v tem težkem času, toda nazadnje mu ni preostajalo drugega kot da obvesti predsednika nemške republike Eberta. da je vlada odstopila. Ebert mu je takoj zatem naročil, naj sestavi nov kabinet. Pri tem mu je tudi namignil, naj zmanjša število ministrov. Takoj j h) odstopu ministrstva so se razširile gororiee, da bo vladal Nemčiji eivilni diktator in da bo proglašeno ]m> vsej republiki obsedno stanje. Nekateri domnevajo, da bi bil za civilnega diktaotorja najbolj sposoben dr. Stresemann. ker je mojster tako na gospodarskem kot tudi na financijelnem polju. Kabinet je resigniral včeraj zvečer takoj xatem, ko so odstopili štirje socijalisti-ministri. Socijalisti so vesledtega odstopili, ker pri glasoTanju ni prodrla predloga glede uveljavljenja osemurnega delovnika. Meščanski člani vlade so se še pol ure jnjsvetovali, nakar so pa izjavili, da odstopijo. Kancler je odšel takoj k Ebertu ter se vrnil od njega šele opolnoei. Pozneje je rekel Stresemann časnikarskim poročevalcem: — Nazori ljudske množice se ne strinjajo več z nazori raznih strank. Če bi ne bilo ljudstvo tako fazburjeno, bi bilo najboljše razpisati nove volitve. ^ Kancler bo stvoril nov kabinet, ker ni več prisiljen ozirati se na želje vstranke stranke. Imel bo malo ministrstvo, toda vsi ministri bodo imeli velike polnomoči. Berlin, Nemčija, 4. oktobra. — Tukaj prevladuje mnenje, da Carigrad, - ■ - ; JC ivti uim-1 Mit K.nza Philadelphia, Pa.. 4. oktobra.— Nova turška ustava bo določala, v_____-i , . , . .. w . . . , , - ... i-^J^0* zaupnik Minoux bo v novem kabinetu najbrze fmaii l radniki justičnega departrnenta naj 1 ureija proklamira republi- Ttnt.ijd. 4. oktobra, j je kabinetna kriza največja zmaga milijonarja Ilugona Stinnesa. ki». Izvidi naj predsednika, koje- zaenkrat še povedati, če je to srebro povzročilo smrt po-kojmee ali ne. — __j Danes bodo dobile oblasti nje- Hamburg, NVov-ii;,. t o'-Tobra.-?ovo I>isano u-otovil°- Ako Je bl" Danski učenjak Spai-k j.. fV, dol- la JK>k<)Jn'Ca zastrupljena, bo vsa poletnih preiskavah dognal. «la so za,?eva poverjena veliki poroti, školjke sedaj ženskega, sedaj pa Dfžavno pravdništvo je zasli- moškega s^Ih. Wnkn školjka me- *al° rer* Pri«- ,no,l v »a k o Ido najmanj katere Prijateljice p-kojniee. i!i državni policisti so včeraj iz-eijali-st za strupe v Belle v ue bol-jročili 1300 salunerjem pisana po- ga termin bo znašal štiri ali pet nišnici. je preiskal črevesje in le-, velja, da morajo zapreti svoje lo- j let. dice pokojniee. Twkoj po jireiska- j kale. vi je izjavil, da je našel v ledicah] Danes so pa hodili po mestu in sledove živega srebra, ni pa hotel gledali, če so se salonerji vklonili trikrat do štirikrat. 1/prnm inbe so podvržene toploti vode. SPOMINSKIH ZKAftIK. Ena teh prijateljic je izjavila : — Mrs. Gertie mi je- večkrat pravila, da se je poročila samo vs*led tega. da bi mela pri sebi ka- ŠE EN BIL JON HAB.T>ING0VTH ke?ra spremljevalca. Na- prain moškim ]>a ni čutila nobenih simpatij. Njen mož. Mr. Webb, ji je bil v nekaterih slučajih celo oduren. Ko se bo izkazalo, če je umrla naravne ali nasilne smrti, se bo unela velika borba za njeno zapuščino, ki znaša nekaj nad dva milijona dolarjev. Washington, I). (\. \ oktobra. Generalni jM>štni mojster N»*\r je o-sedaj so jih natisnili vsega skupaj ( šeststo milijonov. j K) vel ju governer j a Pinchota. V svojo največjo žalost so spoznali, da so v Philadelphiji .skoraj vsi saloni še vedno odprti. Celo sam governer Pincliot je stopil v deset ali dvajset gostilen. se čudil velikemu vrvenju in prometu. pokusiti pa ni hotel nobene pijače. Popoldne se je dolgo časa posvetoval z majorjem \V. G. Mur-dočkom zveznim prohibicijskim komisarjem za državo Pennsvlva-nijo. Ko so ga vprašali o njegovih nadaljnih načrtih, ni hotel ničesar razodel i. Poudarjal je samo. da morata pravica in postava zmagati. Gostilničarji so izjavili, da se bodo z vsemi silami borili proti njegovemu povelju. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALUI IH ZASEDENEM OZEMLJU banka lirrhiijo sanealjlvo, hitro ta po atak^h TfaraJ m Ma mA» mm ilililn Jugoalavlja: BaapalHIJa wm pott* ta tapUCoj« ~Kx. poStal Moral ■rad" la "Jadranska banka" v LJ a bi Jani. Zasralm. Beocradu. Kranja, Celju. Maribora. Dubrovnika. BpUta, Sarajeva ali drugod, kjer J« pafl aa bltn najugodaaja 1000 Din. .. $12.40 -. K 4,000 2000 din. .. $24.60 .. K 8,000 5000 Din. .. $61.00 .. K 20,000 »afcaatll*. k« anataj* m*«m| k«t M •"»•» «a nMhIm I« imp nnllM. Italija la wflfea la lJvUAoJ« "Jadnuuka kaaSa" v Na. — 200 lir ........ $10.00 300 lir ........ $14.70 600 lir .......r $24.00 1000 lir ........ $47.00 AMERIŠKI POSLANIK V ANGLIJI, HARWEY, BO ODSTOPIL ZR—1 NAD NOVO ANGLIJO. Lakehurst, X. J.. 4. oktobra. — V soboto bo poletel največji ameriški vodilni balon ^R—1 nad države Nove Anglije. Vsi dosedanji njegovi poleti so cm 1111 nister. Hindenbnrg, Kemija, 4. oktobra. — Ko je policija razgan^ " zborujoče brezposelne, je prišlo do velikih nemirov. Tri osebe so bile nsmrčene. devet ]>a ranjenih. .Berlin, Nemčija, 4. oktobra. — Brez dvoma bi Stresenianov kabinet ne bil odstopil, če bi bil Poincare že vsaj navidez odobril za-j poved nemška vlade, naj bo konec pasivnega odpora. V tem slu- > ea 111 ni fašt«;! nvctn nnvrulMi-l nii nm-iclo !n i-.... k; i.:i Narodna skupščina bo imela samo zakonodajno moč. I z vr še v a lilo moč bo imel kabi- nG * , , . , I bi fašist o v ska povodenj ne narasla, in kancler bi si bil lahko Poseben «vrsevalm svet bo prilastil - , vršil posle, ki jih je ponavadi j BerMn> Nem^ija 4 okt^ra. opravljala gospaska zbornica. | Turška ustava je bila v zadnjih dvtih mesecih tako amendirana, j da bo proklamacija republike samo formalna stvar. Angorska narodna skupščina je Saškf Vojaški poveljnik jo zatrl j vse komunistično časopisje na Saškem. To je bil njegov odgovor na krmustičen proglas, v katerem so bila sama natolcevanja nanj. Monakovo, Bavarska. 4. oktobra. — Javno mnenje se peča več-jidel s kabinetno krizo v Berlinu in s političnimi razvoji na Bavarskem. Vladi krogi upajo, da ne bo v novem kabinetu nobenega soei- 1 i -•) lil »i - i ----- ---T* "v » "'iinu noi/mciu JITHH.IH UJ) MICI- doloeua da bodo njem člani slu- : .• . TJ . , . . . . . , . . , . , ... . , , . i jalista. liaje bi bilo prebivalstvo edinole s takim kabuietom zado-zili od dveh do štirih let. predsed-' ...... i voljno. nik pa štiri leta. Noben član sultanove družine ne bo sm/ upravljati nobenemu civilnemu in nobenemu vojaškemu uradu. Narodna skupščina je uveljav-' Ijena že izza 20. januarja 1921. Poglavitno načelo narodne skupščine je. da mora Turčiji vladati narod. Na Bavarskem so izgubili s(K»ijalst.i ves kredit. Bavarvei domnevajo, da so socijalisti krivi vse nesreče. Fašistu Hitlerju so pa udani Bavarci z dušo in srcem. SEDEM MBTVTH V VIHARJU. Washington, D. C.. 4. oktobra. Dane.s je bilo ofieijelno razglašeno, da bo col. George Harvev. ameriški poslanik na angleškem se izborno obnesli dvoru, resign i ral. Nadalje je dospelo sem poročilo. da bo resigniral tudi Washburn Child, ameriški poslanik v Rimu. Koga Ivo imenoval predsednik Coolidge na njuno mesto, se zaen-i krat še ne ve. Vsekakor bo skušal diplomata naprosit L da bolan je bil • Vsak wlpor ^ zatrt z železno dva meseca ter je ležal v Sara- pestjo Qnega ki ne bo hotel de. toga Sprigs. N. Y. Iz avtomobila lati bodo izgnali> so ga morali nesti v hišo. KOLIKO NEMCEV JE DOSPELO V AMERIKO? Bremen, Nemčija, 3. oktobra. —= V prvih šestih mesecih tega leta se je izselilo 40,872 Nemcev. Od teh je bilo 23,190, moških. Stockholm, Švedska. 0. okt. —■ Pred kratkim sta bila usmreena Rusa Lavov in Lešnev. ki sta bila člana kareLske obmejne komisije. Ta dogodke je povzročil velik sjK»r med Rusijo in Finsko. Ruski poslanik v Helsingforsu je odločno protestiral pri finski vladi. Češ. da so Finci zasnovali umor. Finska mora plačati 1 milj on 500.000 zlatih mark odškodnine. Če tega ne bo hotela storiti, se bo Rusija poslužila represalij. Švedski listi pravijo, da je Rusija baš tako odbčno in nesramno nastopila proti Finski kot je nastopil Mussolini proti Italiji. SILEN VIHAR V ZAPADNI EVROPI. London, Anglija, 4. oktobra. — Po vsej {Zapadni Evropi je divjal včeraj silen vihar. Iz zapadno-ev-ropskih pristanišč ni odplul noben parnik. Vsak pevec bi moral imeti novo izdajo "PESMARICA GLAZBENE MATICE" Za itiri moške glasove Uredil Matej Hnbad Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljfiih in najnovejših pesmi s notami. Cena « poštnino $3.00. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York, N. 7. -v .. S- .. j. vir 1ft • h; « GLAS NARODA •ti« e» r. M. v. L Al NAHODA" fVMa tnry Pay Ifmiitxim fIJl! ŽubacHptlon V—Hy im A^Vt^tltfOltHt OH Aflf»IW>do imeli v državnem kapitolu posebno sejo, pri kateri bodo določili, na kak način bi bilo mogoče Waltona odstaviti. Walton je dal za str a žil i Kapitol. češ. da se sme v njem razpravljati samo o vladnih zadevah. Naletel je na veliko opozicijo, pa je vztrajal pri svojem prvotnem načrtu in prodrl. Malo pozneje je izjavil, da bo razpisal volitve, ki bodo doka-« zale, kdo je pravzaprav gospodar v državi: ali Kukluksklanei ali državna oblast. t TV volitve j.- hotel koj zatem preklicati, »pa je bilo že prepozno. Volitve so dokazale, da v Oklahomi go.sj>odari Kuklusklan. Z guvernerjem Waltonom mora nehote simpatizirati v*ak pameten in premišljen človek. Edina njegova napaka je. ker se je posluževal nepostavnih tup- j Njegovi pristaši se niso udeležili zborovanja, Kukluksklanei j Pri volitvah v torek je bil Walton poražen. * Njegovi pristaši se niso udeležili zborovanja. Kukluksklaiw-: so pa šli na volišče do zadnjega moža. Nazadnje je Indjie. da se je tako zginlilo. kajti sicer bi prišlo do splošnega prelivanja krvi. ' 0e se bo državljanstvo Oklahome vrglo v naročje Kukluks-klana. bo dobilo vlado, kakoršno v polni meri zasluži. Vsakdo je pa prepričan, da se bo te vlade prejalislej naveličalo. Namesto, da bi bila zadeva takoj v začetku, bo št le sedaj pred-ložena sodišču. Mariborska porota. Uboj. V nedeljo 15. julija je bil Janez Sini*.nič i/ Hrezove« .s svojim bra-t"»n Antonom »n sorodniki v vuio-t*«ču <"ir;la Pijana in se je na potu ^loniov ustavil še pred vinotočem I^nne Krhhove v Pre rad u, kj»-r so se tiabajali brat j. Ivan. doeup. Pe- li ar je padel ta na kamen it a tla in uMe/. tl, ne da bi ga on udaril k kako .stvarjo. Nasprotno pa je Žv:-kart naglas d. da ga j«' Goloib med sekanjem drv udaril v prepiru t i-•o močno po glavi, da je omedlel in to brez vsakega pravega vzroka. porotniki so zanikali vprašanje ter M1 Filip Horvat. Tamkaj se jej p^,. fežke telesne *xdkodbe in i. i _ » i^otmiili vprašanje glode sil<4>ran i. GLAS VARODA. OKT. j Peter Zgaga Lahko je biti norec. Če pa hcee biti človek popolen norec, mora imeti že vsaj nekaj možgun. * • • Prijatelj je rekel prijatelju: — Danets je petek in trinajsti dan v mesecu. — Vem. — Ali si babjeveren! — Ne. Popolnoma nič. — Torej prosim te. posodi mi deset dolarjev. * * • Zadnji čas si ženske barvajo lase. Plavolasa hoče biti ernolasa. in narobe. Pojavil se je pa učen zdravnik, ki pravi, da barvanje las vpliva na ženske možgane. Zatrjuje, da so nekaterim ženskam, ki so si barvale lase, zaceli možgani voden iti. Barvanje torej povzroča vode-nenje m ožgan. -Jaz bi pa rekel, da vodenenje mož ga n povzroča barvanje las. * • « V ljudski šoli je bilo. Učiteljica je pripovedovala učencem o ljubem Bogu in o lepih rožah. To je ponavadi vse, kar ve učiteljica povedati. Pa vpraša malega šolarja : — Kdo naredi, da se lepa lilija razvije iz malega popka ? — liog — odvrne naučeni učen-ček. — Gnoj pa i>oiuaga — zamrinra njegov tovariš. I\t svojem petintridesetem letu mora biti ženska zadovoljna. Če ima moža. mora biti zadovoljna. da ga ima. Če ga nima, mora biti zadovoljna da ga ne bo nikdar imela. • * # — Kam greš ' Sugusintmučka Ustanovljena 1. 1898 Kalni. 3teiiturta ( Inkorportrana 1. 190* I 'ti GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glavni odborniki: Presednik: RUDOI.F FERDAN. 933 E. 166 St., Cleveland. O* Podpredsednik: LOTIŠ BALANT. Bor 106 Pearl Av«.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH F1SHLEK. El>\ Minn. ZaCasnt blagajnik LOUIS CHAMPA. Bo* Ml. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtma; JOHN MOYEU.N, «12 — lJtta At«l Bast. Dulutb. Mino. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK. 80S American State Bank Bid*., «0« Grant St. at Sixth Ave.. Pitt*bur*b. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASXIK. Room 206 Bakewell Bid*., cor. Diamond and Graat Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street Chlcafo. III. FRANK 6KBABEC. 4822 Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LKONARD SLABODN'IK, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J- PORENTA. 310 Stevenson BKlg.. Puyallnp. Wash. FRANK ZOR1CH, 6217 St. Clair Ave.. Cleveland, o. Združevalni odbor: VALENTIN PTRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE EUS1EXC, Vark Str.. Milwaukee, Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo, Colo. ANTON CEuARC, 638 Market Street. Waukegan. IU. ---Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Naroda". - Vse stvari tikajoče se uradnih isJev kakor tudi denarne pofeilj&t?* naj se podiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poflllja tia predsednika porotnega odbora. Profinje za sprejem novih članov ln bolnlkka spričevala nai se pofilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katolifika Jednota se priporoča v«em Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor ieli postati čian te organizacije, naj se g^asi tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnite na gl. tajnika- Novo društvo se lahko vstanovl i 8 Člani aH članicami- iz Slovenije. Smrtna kosa. V deželni bolnici v Ijjubljani je umrl A'ojzii Cirile. delovodja v to-bač.ii tovarni. Na svojem posestvu pri Smar-jeti n a Dolenjskem je umrl Fran Muh ar. prekupčevalec starin, mar-kantna novomeška, osebnost. Amnestija v mariborskih zaporih. Radi kraljevega ukaza <> [><-mi-h^stitvi kazuj«ncev '>}> jvriliki n>j-^stva ]>restolona.slednika so izpn-vtili v Mariboru iz s<»pe!i st» je takoj pvka I zal: ^e isli d-ui sta bila izvršena , v Mariboru dva drzna vlmna. tdšli. Razpravljal«« se je p«>-tein \ njuni »Miselnosti — Tako p! ■••Ir/.n: si niLŠ elovk za!it«f\al v (_'el >vcu! Kiziiovrtna fantovska razposajenost. Dne 21. maja so v Kos .vi gostilni v Opb'niri ples;Lli kmet ski fantje. !'i*i l *m nekateri p d-tnvljali ples:i!eeiu iu>ge, vsled ee-;ar j : ]-:*ittlo d'» prepira in konriui lo pretepa. V spi« šaem metezu je zab( j.li*! Anton Smirurove nekima Vivo ni>/»m v levo prsno str;:n ter z« !o nevarno p škodoval. Žit svojv junaško dejanje je il<>bil ]>red ee!j°kim okrožnim s Liš»'ein tri lue-cee te/.ke icee. UELMAR Dopisi. — V mesto. — Po kaj ? — Čital sem v listu, tla bo ve lika razprodaja. Vse za polovično ceno. Bom kupil kako ree. — TaU se mi. da bi ti tudi liu , diea kupil, ee bi bil za polovično , ceno naprodaj. — Hudiča pa ne. ker ga že imam , doma. Zdravnik je rekel bolniku: — Vi imate slabe živce. Na.i manj zii štirinajst dni morate ii na jweitniee. — Gospod zdravnik, dajte m ; živee toliko izboljšati, da bon j imel pogum prositi gasi>odarja z: ! počitnice. Su»<'n\č sporekel z gortilničarko. Ici je Iwla iuu[»rotafl Ijubavnenm rnimerju S»mon«"a / njeno deklo. Sinwuie je nat » začel frr4«titi Er-lihovi, da ju na iu«^tu zadrgne, bratje llorvat j»a Ne zanjo za-vzeli. V prepiru je Siinonie zgrabil /a lovski no"; in zamah uit najprej ž njim proti Filipu Horvatu. nakar je bil (J«»lob upnaš-en. Umor v Prekmnrju. (»d teta Ifrjl sta gospodarila v Žeuavljali v Prekmnrju na >-tvu svojega odsotnega očeta iii umrle matt«re Kristina Bočkorec* nato pa proti bratu Tvanu. ki se je i in njws brat Štefan. Ob istem ea-kmalu 3«midil mrtm- na tin. V na-i sii je služil v vasi za hlapca ruski TMdaljr. m pr.-t«*pu je Sinnmič še beiiunee Aleksander Šiškin. Kri-za^wie! J'.vpa Horvata, v ■spotlnjo' tiua Hočkore<- in šišktn ^Ui imela lehtJiico in pre brata Petr« tak telesiili poškodb. P»»potniki »iO s« lami o vptaaanje (rbHle ub^»ja. nakar je bil Simonie teikf jW*e. olw;« na štiri leta Tffka telesna noš kod ba. ■retype! njeg vsi dobre vo-| lastiti ir se potem poročiti s svo-Ije. Pozno zvww srf> ntšli Pertli -! jim ruskim ljub»ikoin. nitalo je' pravzaprav pokojnikov morilee, zinimirt' vprašanje, kak« je pri- čeprav je bilo soditi, da je bij Sel Žvikart do t«' poškodbe dol oh. umor dogovorjen, je izjavit, da je poškodovanea ra- New York City. V vsakem oziru se ji prav dobro obn»*-!a pri: ditev društva Najsv. lineup idi«.v,- ntd^-l.jo :5H septembra. V«--i i»riil - >o dobro rešili svoje ulogr. /.! is'i je pa K<»čkarov ni" i/i'r-'"o iti naravno p »godil sv-jo ii1 o. I'rvn igr-i v tej sezoni " * Ženite v . četudi pt vzeta rz ru-'*!:• ra 'vljenja, i< napravila naj-'•ol jši vt s iti je vsem jako utraja-la. 1'deležba je bila tudi i>ovoljn.i. /ato je «r»»Tovo p iv tljen gmotn^ u>p"h v k '"-t župnijski cerkvi. "Sle.;euska dba" iii "Domovina7* sta '>i!i na svitjem mestu; prva je otvorila prireditev in tudi svirahi po igri, drtfga je pa precizno n nrivdn>eno zapela neposredna piv l igro. p »hvalno je omeniti. za-, radi pre« bilega kaj« nja izostala od igr» . čeravno Ivi je bila ratla ud ležila. Kak-r j- omenil g žup-j Geslo današnjih dni je: — Sa. nil:.' na.i 1» » tudi v prihodnje to vemo. da imaš ti prav. Saj vemo nač. lo pri iiiialt v dv ani: upo-jda si pošten človek. Samo molči "tevaj druge in bodi gentlemanl\molči kot grob, pa bomo napra Veliko truda -tane igralce, ako vili. da se ti bo dobro godilo, hočejo i--N. d"bro >]>rizoiiti igro. ■ * # * !a bo v izobrazbo iii razvedrilo tdedaieem. < • 1 n: žrtvujejo in : Mati je rekla sinu: ..... , , — Kaj.' Okno si razbil.' Le po i j.si UHpeh, se ~ . „ 1 • - , j čakaj, da pride oce domov. im ra)o t'l-i. s o< usalei zavedati. 1 kal o m« in.,,.,' v.-si i pri igri. Xe-| : ~ *,a7' bi vitK'1' o imela »vojo vlove.^io d— -t!e >vro "b^toja v nedeljo 14. oktobra. Kako jo namerava proslavi::, o tem bom pa >»po-r'H-i! d rug'"-. Pfhročevalee. di nekega sunil od na- Po>ro4niki iw> zanikali vprašanje uu umor, radi uboja pa potrdili pri Šiškinn z S proti 4 glasovom, nakar je b;l Šiškin obsojen na 8 let težke ježe. Vprašanje silobra-na j'1 bilo soglasno zanikano, (ile-de Jiočkorečeve je bilo stavljeno e porotniki sogla.sn«» zanikali, nakar je bila l»otanja, dvakrat ali trikrat "tlesk", "tlesk"). Potem pa pravi ona: — Veš kaj, obril bi se bil pa tu- Pcžig iz maščevanja. 2'Hetua Alarija Zorko. pdiščem v Celju svoje dejanje odkrito priznala Dobila je 1 meseee i«-žke jee«*. Prizor pred ljubljanskim okrajnim sodiščem. Pred nekaj dnevi prideta dve nemški ženski na določeni raz pravni narok. Slo je za običaju; eivilno zadevo. Že preje enkrat 'ta h li ol»e ženski, mati in hči. z«i slišani in a govorili slovenski hči perfektn •. mati (p:i slabe je vendar d*K*e!a razumljivo. To pot pa zahteva hči v razburjenem in precej aroagntnem tonu, da se mo ra ž njima razpravljati nemški če ne. «š.t> bosta pritožili na naj\Tš je s "Išče. ki da 1m» že pokazalo ln sta grozili z odhe-doni. Ker |i !na ^»doik ni ustregel, tem manj ker je 'Ki poprej vedel, »la je eeh »' lmač nepotreben, je mlajša krat ko izjavila: "Komm. ^lama'*' In = Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem Uprava "GUas Naroda" Konkordat med Bavarsko in Vatikanom. Poroča se. da se je med l»avar-sko in Vatikanom sklenil konkordat. Največ zaslug za konkordat ima mons. Pacelli. katerega bo Vatikan v priznanje u-peha povzdignil v kardinala. Najmlajši ministrski predsednik. Albanski ministr. predsednik je gotovo najmlajši mož, ki sedi na tsiko važnem mestu v evropskih državah. Star je šele 27 let in o-pravlja poleg predsedniških tudi posle zunanjega in notranjega ministrstva. Komunistična zarota proti portugalskemu ministr. predsedniku. I)ne 13. septembra je bil pripravljen na ministr. predsednika portugalske republike atentat. —• katerega j.' hotelo izvršili sedem komunistov. Ko je ministrskega predsednika čakal avtomobil pred izhtidom. so se zarotniki zbrali v bližini palače. Uili so oboroženi s samokresi ter hoteli premierja u-str?liti. Sumljive elenu-nie je prepoznal neki detektiv. Ko jim je napovedal aretacijo, so se zarotniki spustili v beg. Nekatere je policija ujela. o.sta!e zasleduje. Kongres italijanskega klera. Dne 17. septembra se je vršil v Genovi kongres italijanskega klera. pod predsedstvom tamošnjega nadškofa Signoria. Kongres je razpravljal o splošnem položaju klera na jugu ter je končno sklenil ustanoviti Udruženje italijanskih svečenikov, katero naj brani "zatirani" stan prod posvetnimi nasilji. . . NA KRVAVIH POLJANAH SpUal Im^MatiSč $1.50 RPLiENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega j slovenskega planinskega polka. j V knjigi bo popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polk o vem uporu ter njega zakletvi. Knjiga J« trdo vsebuje 270 itrani bi 26 «lik ii vojne. 'GUUS NAHODA" 82 Cortl&ndt Street, Hew York, H. T. 7 • / W GLAS NAKOtU, 5. OKT. 1923 / > Morski razbojnik. — — . ■ Spisal kapitan Frederick HarrjwX. (Nadaljevanje.) StS. Po pnliodu ua *ulu> je bil Edvard Ttnnpleniore povabljen h gu-\«*racr na ^rststvo zunaj nn*sia rb krmnem zalivu na južni strani otoka !*orto Rica. Stanovurije v mestu je bilo pridržano za uradne p*»s!e in razne slovesne prilike, i i !o jr pa v eer tudi pretopio za trajno bivanje m girvenier je dan prelil tamkaj ta nekoitko ur Edvard Temj>b»nx»re je o*tal na <»tfiku samo ivl; oliko dfiy in je prejel pri odhodu r«nneul iive zve*tOfbc do aii^rl^k*--♦ra poročnika. Ob |>ovratku je izločil pismo adm ralu, ki je '»i! z njegovim vedenjem popodwmiia zadovoljen. Ko je dobil zoj»t?t -povelje za ki i-zarjenje, kar sr je navadno zgodil.. večino, kadar liilo drugega .♦pravila, je Edvard admiralu o-p inmil. ali ne bi Irlo dobro, da vzame, če pride zopet blizu Port o Rica, "dgovor na pisu»o Mpaimkega guvernerja. Admiral, ki je wdel .miti dobn- oduovaje .s tujci, je timu pritrdil t.-r mu izr«w-il pmmo. I.aiiko w mišihutj, da je bil drugi sestanek, kar >»• t»č*- mlad«- go«i*o-tliene, mnogo Ij prisrčen od prvega. da»i nNta bila uiti duena i vzgojitHjiea), niti memih zadovoljna .h tem. Spoznala »ta bila namreč kmalu, da je njiju varovanka v nevarnosti, da se ne *«•-znani s krivo verskim i nazori. Treba je bilo t»>r«*j pozonio^t i. in ker dela tajnost ljubezen mnogo mikavnejho in krasnejšo, je prejela Klare dolgo pistno in pa daljnogled. V pismu ji je Edvard »poročil, da se koHkorkrat mu b« le m< goče prikaže * svojo ladjo na južni strani <>toka ?n V no-'i po vsakokratnem /nam.-nju pride s čolnom na .»uho ter se sestane ž njo na določenimi prostoru. Vse to je Iwlo jako lopo in zg»tdi'o je, da je Edvard štirikrat ali petkrat st»4al s Klaro, ne da bi ga bil kdo opaxi?). in zopet ni zopet «ta obnavljala prVjege in obljube. Dogovorila -ta da takrat, ko on zapusti p >-stajo, tudi ona odide od očeta in z doma t<*r njemu zaupa svojo jirežo in bodočuoa*t. Aiarsikateremu na»-uiu "čatate-Iju se utegne zdeti čudno, da admiral ni opazil teh pogostih poletov na Porto Rieu, posebno kt»- je mora! Edvard ob povratku pokazati ladjtn zapisnik. Toda admiral je bil popolnoma zadovoljen z Edvardom, kakor tudi z njegovo memo za križarjenje, kadar ni bilo drugega opravila. Zapisnike njegove ladje *o prhienli na suho vedno lepo zavite in zapečatene. Admiralov tajnik je Vrgel v->o stvar v kot in se ni britral več zanjo. Edvard pa je imel vedno pirpravljeno dolgo zgodbo, da jo pove, kadar prisede k admiralovi mizi. Ladja *i Fnt«*rprwe" je bila 'itnalu nato po*lar.a vAntiguio iu Edvard ie misli), da je to izvrstna prilika za poset njegove Klare d'Alvarez; zaraditagn je na 4«». vri tka ustavil na običajnem mestu. Kmalu je zapazit belo zaveso na oknu. "Kvo znamenja". je d«-jal eden iared p«wu«>Tvk:h kadetorv. ki je *tal blizu njega — -bili so nsmr»*č /»■ tolikokrat na tetn mestu, da je že vse in«štvo na " Enterprise* vedelo za njegovo skrivnost — "dala je zna meti je. da se mtarvi-mo. ' * *Da viustavite svojo neumiv»st. Warren", je odgovoril Edvard smehoraa. "Kako morete kaj vedeti o tem?'* "S'Hliiu le po vzrokih in učinkih m vem. da bom moral iti nocoj na suho in vas čakafci.*' 44 To ni nemogoče. 1'kazite zaviti prednja jadra. Gledati mora. nio, d« pridemo za 000 pred- g< »rje. *" 1 Warren ie govoril prav. Zv«ct, nekoliko .predno *e je stemnilo, je moral spremljati svojega poveljnika tu suho, "Enterpri»e" pa j* ostaia na svojem mestu a svetilko na navadnem prostoru. "Zopet *nkr«t, draga Klara.!" je rekel Edvard, ko je od&rnil njeno dolgo tan^teo in jo pritisnil toda bojim ne, samo enkrat ; moja služabnica Inez je bila nemreč zelo nevarno bolna in se je apove-dala patru Rikardu. Zelo se bojim, »la v strahu pred .**mrtjo p vdala vse. Sf^laj ji je že bolj".'' "Kako moreš misliti kaj take- P«' • ** 7 "O, n - veš. ka!:o strahopetna neumnica j«' ta Inez, kadar je malo bolna! Naša vera Jii taka, kakršna je va&a." "Ne, draga, ni; toda naučim te boljše!"' "Molči, Edvard, tega mi ne s;neš več r»-či Sveta Devica! Ako bi pater R .k ar do slišal 1 .Meni m* zdi. da mu je morala Inez po-vtnlati vse, zakaj tako resno me p »slednje. Včeraj mi je dejal. brcžja? Ali se ne boš bala mož v čolnu, ki te utegnejo videti?" '' Tedaj morava še dalje od obrežja. Samo Rikardo je. ki *e L5PA KANDIDATINJA. Boj prati zakonom v Straati in zablode inkega naroda. Poleg vseh mogočih društev, ki se medsebojno pobijajo in koljejo, so ustanovili na Irskem tudi društvo, ki se bori proti zakonu. — Smešno divjanje poblaznelih fanatikov. vesti. Slika nam kaže ladv Callahan, ženo Sir Arthura Callahana, ki je je pred kratkim kandidirala v rochesterskem okraju. S svojimi ognjevitimi govori si je pridobila mnrxgo pris^tšev. Zločinci med živalstvom. Nazori srednjega veka glede žival skih zločinov. — Zločine živali so sodili kakor zločine ljudi. — Tako je neki škof izobčil gosenice ter jih proglasil za proklete.— Prirodoslovci so ugotovili, da igra spolni nagon veliko vlogo pri zločinih živali. — Tudi živali so podvržene spolnim bi lodnjam, kakor človek. Cesto slišimo izraz za podlega, nizkega in surovega človeka, ki zverinsko ubije svojega bližnjega : to je prava bestija. Označba ni kar tako na slepo izrečena psovka in ima svoj globokejši pomen, kakor si to sami predstavljamo. —^ Bestija v človeku je v resnici poosebljeni živalski instinkt — brez razsodnosti, brez vesti — in instinkt te vrste nas tesno spaja instinktom živali in z živalsko dušo. Človeški duh_svoj instinkt le polagoma vzgaja k višji stopinji inteligence, ki se razodeva v mišljenju, v razsodnosti, v vesti in v svobodni volji. Živalskemu inte-lektu so pa stavljene meje in mu manjka najbitnejše označbe — svobodne volje — zato žival za la svoja zla dela ni odgovorna. Toda bili so ča.si in-bili so ljudje, ki so ra bojim, in pa dona Maria. Sve-'tudi živali smatrali odgovorne za storjene zločine. ta n« besa * Ako bi moj oče vedel o tel, bi bila izgubljena — ločena za vselej!"' Že predno so se prirodoslovci začeli pečati z živalsko psihologi-Klara je ihteč položila glavo na jG in opazovati intelekt živali, je Eavardovo ramo - m solze ^ ji,^^tvo instinktivno čutilo neko tekle v potokih. 11 Ničesar se ti ni treba bati, Klara! Tiho! Cul sam šumenje v onih pomarančnih drevesih Po- •dušaj !'* "Dn da", je šnpf .otil k admiralu. "IMo i mam za v.ts, mr. Temple-more". mu je dejal admiral ob povratku«" Pripravljeni morate biti, di odidete tak'»j na delo! Dobili smo nekaj za vas!" "Nadejam se. da vam ustreženi!* je odgovoril poročnik. "Tudi jaz se nadejam in ako mi prinesete dobro poročilo o vsej «tvari, dobite še en znak na svoje rame. Ladja " Ameliaje pri otokih liarbadoes vi«lela in zasledovala razbojniško ladjo, ki že toliko časa nadleguje in vznemirja vez med sabo in živalmi, se zavze-'!malo za njih pravice ali pa ugotovilo kazni, če so živali storile kak zločin. Tako je že Mojzes izdal zakon: — In če vol kakega moža ali žensko z rogovi nabode in ta umrje, naj se vol kamnja in njegovega mesa ne sine nihče uživati. — Grk Demokrit je zahteval, da se živali, ki je povzročila precejšnjo škodo, pobije do smrti. Za cesarja Domicijana so nehvalež-nost nekega leva napram svojemu gospodarju strogo kaznovali. — l Jštari Rimljani so smatrali vola za svojega delovnega tovariša, in tistega. ki ga je ubil, kaznovali kot zahrbtnega morilca. P. Linner poroča, da so v srednjem veku sodili sodniki živalim, ki so zakrivile kak umor ali ujme baš kakor kakeira zločinca. Leta 1120 je izdal škof iz Laona izob-čilni dekret proti gosenicam in poljskim mišim. Pod Franeom I.. francoskim kraljem, so dali tem živalieam celo zagovornika, ki je plediral za njih pravice kakor tudi za pravice najemnikov .uniče- Atlantski ocean; zdi se mi, da jc!nil1 P0^- k**8 13S6 je v Falaisu na ni v vsem mojean brodovju l^dje,1 Francoskem svinja umorila otroka in ga začela zreti. Oblekli so jo \ moško obleko in jo vlekli na mo-riače. kjer jo je krvnik zaklal. Je an Milon. ofieijal mesta Troves. ki bi jo mosria ujeti, razen "Enterprise". Od tedaj je razbojniška ladja zajela dve ladji, namenjeni v Zapaduo Indijo, in videli so jo pluti proti Gvijarakemu obrevjni. Xo. dam vam ae trideset mož ter vas po&ljem za njo." **rtva!a vam", je odgovoril Edvard, in obraz mu je žarel od veselja in radosti. "Kako kmalu hogte pripravljeni!** je vprašal admiral. 4,1Jutri zjutraj." "Jalto dobro. Po v«j te Hadleyu, naj mi prinese povelje ca JMBtvo in navod'la, k> m kam morate «okr«t, — pluti, da jih portpiijgi Teti* po- mnite. n»r. Templeniore. da imate izvrstnega sovražka pred sel>oj Hodite <>|^r«7ni! Da morete biti hrabri, mi je znano." Edvard Templeinore je obljubi! vy\ kake r stori večina ljudi v podobnih primerih, in prnrtno je na pr«il naslednji večer, sto že jadra gnala 4 i Enterprise'' po odprtem morju. I (Dalje prihodnjih) je leta l."»16 iztlal to-le obsodbo: — Po zaslišanju obeh strank spoznam za pravo na prošnjo prebivalcev iz Villenove. kakor siedi: Pozivamo s tem gosenice, da se tekom šestih dni odstranijo iz o-kraja, v nasprotnem slučaju jih razglasimo za proklete in izobčene. — V novejšem času so začeli prirodoslovci zločinska nagnjenja živali študirati na znanstveni in psihološki podlagi in njih dejanja primerjati s fini človeške volje. O mravljah, teh vzorih reda in dela, in o roparjih med njimi, tu pač ni treba razpravljati. Splošno o-pažamo pri živalih, kakor je to že Buechner ugotovil, da je njihov-spolni nagon dostikrat vzrok izbruhov zločinov, ki sedajo primerjati s človeškimi blodnjami. Znana je ljubosumnost štorklje oziroma samca, ki umori samico s tekmecem vred. Prebivalci Smir-ne si večkrat privoščijo šalo. da podtaknejo štorklji kurja jajca. Ko samec to opazi, se razjezi ter umori samico. Golobice, sove. divje koze in krti ne prenesejo a*dov-stva: rajši se ugonobe. Cižki eno samico umore; treba jim je dati dve samici, da se jih ukroti. Kanarček - samec ne trpi moških mladičev. Ubije jih iz ljubosumnosti. Nekatere živali so zopet krvoločne in krute. Komaj samica izleže jajca, jih samec potrupa in požre ali pa komaj izvaljene mladiče vrže na tja ter jih toliko časa muči. da poginejo. Skoro Vse dobre in slabe lastnost.! človeške duše se zrcalijo v živalski duši in ravno ta opažanja so dala povod in globoko vsebino tolikim basnim vseh narodov in povezala v tesno vez človeka in žival. Tudi v živali tiči relativna inteligenca. ki jo imenujemo instnkt. Ta je pri živalih v mnogo večji meri razvit kakor pri ljudeh in se oeituje zgolj v fizičnih potrebah in samohranitvi. medtem ko, je ta instinkt v človeku individualiziran vsled njegove inteligence, katere nosilec sta njegov duh in svobodna volja. Irlandija je res pomilovanja vredna dežela. Xe samo. da meščanska vojna z nezmanjšano silovitostjo še vedno traja, temveč tudi verski in socialni problemi razdvajajo lahko razburljive duhove Irlandije. Po najnovejših poročilih angleških listov, se je v Ca-rupcelu. malem mestecu slavne irske province LTlster. ustanovilo društvo za pobijanje zakonov. —■ To društvo obstoji iz samih trdovratnih "devičarjev" m^devičk*' toda listi ne poročajo, če te deklice svojemu poklicu prostovoljno služijo, ali mogoče svojo čednost radi pomanjkanja snubcev prikazujejo. To zakonom sovražno društvo pa se ne zadovoljuje samo s shodi in sličnimi sredstvi mirne propagande temveč se tudi ne straši uporabljanja sile in terorja kot se slična uporabljata v meščanski voini Tako je že vee parčkov, ki bi se radi poročili, doživelo neprijetno presenečenje, da so našli dohod do cerkve zaprt z barikadami dreves. Nekemu parčku pa so jo posebno zaigrali. Najprej so člani "devičarske" družbe dan pred poroko ukradli eni zakonski priči njegovo pražnjo obleko in nove čevlje, tako. da je moraJ nevesto peljati k oltarju v stari obleki in razcapanih čevljih, pri katerih so gledali palci ven. Pred cerkvijo pa je nastala nova zapreka v obliki barikade. Tudi ta je bila končno prekoračena s tem. da je vsa svatovska družba šla v cerkev skozi okno. Ko sta pa novofporo-čena cerkev zopet zapustila, sta bila od razljuČenih sovražnikov zakona obmetana s kredo in z moko, da sta bila videti, kot bi se bila poročila v mlinu in ne v cerkvi Policija je morala proti "devi-čarskemu" društvu nastopiti celo z bombami. Nemški knez, ki ne mara čehoelo-vaških kron. Knez Viktor Hohenlohe - Schil-lingsfuerst, vojvoda iz Ratibora, je imel na Češkem ogromna posestva. Kakor znano, je češkoslovaška v-lada sprejela agrarno reformo. Dosedanjim lastniko.n se izplačuje razlastnina po določenem ključu. Knez Hohenlohe je godrnjal in delal težkoče. Potem je še rekel, da na noben način ne mara revolucionarnega republikanskega češkoslovaškega denarja. Za-klical je: — Plačajte me z nemškimi markami! Zahtevam deset milijonov mark! — Praška vlada mu je odgovorila, da se zgodi njegova volja. Med tem je marka ra-pidno padala in ko je prišel dan izplačila z^, kneza, so ga iz Prage vprašali, ali res hoče imeti edino še nemške marke. Ošabni nemški m a gnat je odgovoril: — Da! — In tako je dobil pred par dnevi di z gledališko kritiko. Največje njegovo delo je "Rusija in Slovani". V tej knjigi je skušal najti podlago, na kateri bi se mogli vsi Slovani kulturno ujedinirti. Španski kralj Alfonz obišče Italijo. Španski kralj Alfonz obišče T-taliijo v času od 4. do 14. novembra. Italijanska mornarica bo dočakala španskega suverena pri vhodu v Sredozemsko morje ter bo v njegovo poeast oddala običajno število strelov. Potem ga bo spremljala, dokler ne stopi na I-talijanska tla. Kralj Alfonz obišče tudi Vatikan. Razgovarjal se bo s papežem delj časa. Od gladu je poginil. Od gladu je poginil nemški lirik Maksimiljan Bern v 74. letu svojega življenja. Zdravniška preiskava je dognala, da Bern več dni pred smrtjo ni znužil ničesar. — borih deset milijonov nemških. Umrl je ysled p^^g* ponmnj- mark kot odškodnino za njegovo! kanja Bernova hii lrraa strun- ogromno. tisoč hektarjev obsežno zova mna gledališka igralka, se in visoke milijone vredno velepo-j je zadnje dni wlpeljala iz Ameri- sestvo' • " -------------— . ke v Nemčijo, »la bi prišla očetu ' na pomoč, toda starekova smrt jo Ljeninovo zdravje se boljša. je prehitela. TaUf> pinpjo nCmški Londonski listi poročajo od svo- intelektualci po krivdi nemške jih zaupnih poročevalcev iz Mo- nacionalistične politike, skve, da se Ljeninovo zdravje v zadnjem času skokoma opravlja. Ljenin je še potreben počitka, toda vladni krogi upajo, da bo v par mesecih tako krepak, da mu bo mogoče zopet prevzeti vladne posle. Smrt ruskega učenjaka. V Saratovu je pred kratkim u-rnrl ruski slovstveni zgodovinar Sirot in i. Pokojnik je bil prav dobro znan v slovanskem znanstvenem svetu ter se je doma bavil tu- možkih slamnikov Box mašine Dolga sezija. — Dobra plača. Elishewitz & Sons Inc. 48 West 4th Street, N. Y. ALI VESTE, — da je dospel voditelj hrvaških separatistov. Stefan Radie v London ter je začel tam s svojo protidržavuo agitacijo"' Ali veste, da je tobak v Helmar turških cigaretah boljši iu fiuejši kot [»a v drugih cigaretah 1 POZDRAVI IZ NEW TORKA. Pred odhodom v Jugoslavijo še enkrat pošiljamo iz New Yorka srčne paid rave družini Matičic in družini Renčan v Chicago, kakor tudi vsem rojakom in rojaikinjim žir'Hii Amerike, katerim v slučaju |M>tova4ija v staro domovuio f)ri-port»ča!iio tvrdko Frank Sakser istate 1'auk. Z Bogom! —.P^rimož, Staulev in Ro*i*» Me-rlak. POTOVALNI ZA8TOFKIKX, kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za "Olu Naroda", «0: Joseph Černa. Anton gtafii in Joaepb Bmaliri _______IJpiwnuJtTO. VABILO. Slovensko pevsko iu i^»braže-valuo društvo 44Bled*' priredi v pondeljek dne 15. oktobra t. L KONCERT S PLESOM v Slovenskem.Delavskem Domu v Concmaugh, Pa. Sodelovala bode slovenska Victor" godba iz Conemaugh. Program: L Abela rd and lleloise, ovea*-ture (J. Zimmerniaun), igra ., po jo kvartet "Bleda". 10. The Great Divide (Louis llauriee), marš, svira slov. "Victor godba. Po koncertu ples. Za ples igra Nxvinikor orkester. Za&etek točno ob 6. nri zvečer. Vstopoma za mo^.e za ženske 25^. Rojaki in rojakinje, udeležite se polno* števHao te lepe primlitve. (2s 5411-10) Odbor. MI POZNAMO potrebe svojega naroda ter mu vsled tega zamoremo najugodnejše in najsolidnejše ustreči. ZA TOČNO IN REDNO IZVRŠEVANJE DE NARNIH NAKAZIL, ZA UGODNO IN BREZSKRBNO POTOVANJE V STARO DOMOVINO, ZA D0PREM0 OSEB IZ STARE DOMOVINE, kakor tudi za vsa druga brezplačna navodila glede gornjih zadev, se zamorete s popolnim zaupanjem obrniti na znano FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Izšla je nova izdaja * 'PESMARICA GLAZBENE MATICE' Zbori za štiri moške glasove. J , j? Uredil MATEJ HUB AD '' * T Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi z notami: I. Na dan; 2. res o£enll bi se; 3. Kazen; 4. Kmečka pesem; 5. Vasovalec; 6. Na trgu; 7. Pesem o beli hiSicl; 8. Prošnja; 0. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja; II. Se ena; 12- Povejte, ve planine; 13. Sijaj, solučiee ; 14. Lahko noč; 15. Deklica mila; 16. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pa-•tirček; 19. Božmarin; 20. Cerkvica; 21. ProSnja; 22. imel eem ljubi dve; 23. Danici; 24. SaTska; 25. OblaCek; 26. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. Ljubezen in. pomlad ; 29. Rožiea i slavulj; 30. Naša zvezda; 31. Labko noč; 32. Pod noč; 33. Kaj bi te praSal; 34. Bože pravde; 35. Na grobih; 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. Usliši nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barčica; 43. Oblaček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobova; 47. Katrlca; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jaz bi rad m-dečib rož: 50. Zdravica; 51. V mraku; 52. Lepa naša domovina ; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj s tak Žalostna; 56. Slanica; 57. OJ. te mlinar; 58. Pojdam v rute; 59. Slovenac, Srb. Hrvat; 60. Naša zvezda; til. V slovo; 62. Izgubljeni cvet; 63. Sanak »pava; 64. Glejte, kako umira pravični; 65. Naprej ; 66. Kje dom je moj. 67. Hey Slovenl. 71. Domovini ; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko, Frankopanka; 80. Što CutiS, Srbine tužni?; 81. Pobratimija; 82. Pomlad In Jesen; 84. V tihi noči. 85. Milica; 86, NjoJ; 87. Njega nI; 88. Pod oknom; 8». Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 01, Pri oknu sva molče slonela; 92. Stniuam; 93. Slovo; 94; Strunam; 95. Prošnja ; 96. V ljubem šl ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Lju-besen ln pomlad; 91». Lahko noč: 100. Raztanek; 101. 9vračanje; 102. Tam, gdje stoji; 103. Prelja. Cena s poštnino $3. GLAS NARODA' 82 Cortlandt Street New York y .....^..... I - 4" GLAS NAHODA. 5. OKT. 1923 (Nadaljevanje.) Melanija je prijela Paskala za roko ter sklenila, da je ne iz-pu»ii do Pariza. — Tako je prav, — je rekel bodoči minister. — Roko v roki bova nantopla svojo (Mit. Njen obraz je rdel hamih poljubov. Torej je vseeno le res. da bosta skupaj živela, da ju bo šele smrt ločila. O, to je paradiž, to so deveta nebesa. Se predno sta dos|>ela do Rennesa. je reked Pascal': — Krč me prijemlje v roko. — Po teh besedah ji je odtegnil roko. Vlak je divjal v temno noč. Pascal je govoril o .svoji bodočnosti, o svojih načrtih, bodočih bojiii, r zlatih gorah in o vsem mogočem, kot pač govori zaljubljen štirinidvajnetletni mladenič. Njegov glas je postajal vedno slabši in tišji. Glava mu je omahnila v Melanijino naročje, in bodoči minister je zaspal. Melanija pa ni spala. Nepremično je sedela v svojem kotičku ter .sanjal^ z odprtimi očmi. |i • Prešle so ure in ure. ona se pa ni ganila. Ko se je začelo daniti, je še vedno počivala njena roka na Pa-scalovi glavi. Ozrla se je skozi okno. Hiša za hišo, cele vrste, nepregledne vr Me samih hiš. — Pascal — je rekla ter ga lahlo potresla. — Dospeli smo. Na eilju sva. Pascal je odprl oči. zazeval in pogledal skozi okno. — Ne. to je šele Versailles. — Še celih petindvajset minut bi trajala vožnja. Ko sta v Parizu izstopila, ji je bilo tesno pri sreu. Kam bo v tej gneči? — Pascal, jaz se bojim — je zamrmrala ter sc tesno privihL k njemu. —- Bojiš se? Česa se bojiš? — Ne vem. Vsega se bojim. — Beži. beži, moj dragi otrok. jZajtrkovala sta v kolodvorski restavraciji, nato se pa odpeljala z omnibusom na Luksemburško cesto, kjer je imel Pascal v hi ši št v. 35 svoje stanovanje. Med vožnjo ni i z pregovori I a deklica nobene besade. Boječe jt ogledoval* hiie. ljudi, vozove, van to mešano, pestrobarvno gnečo OmaibuH se je ustavi Ipred hišo. — Kam pa sedaj ? — je vprašala boječe. — V moje stanovanje. f — Ah . . . — Tam zg. raj stanujem. Vidiš ona tri okna. Boš videla, kakr lepo stanovanje imam. Ponudil ji je roko ter pomagali rstopkh Od nekje se je vzel ]H>strez-č"ek in vprašaL v katero nadstropjt naj nese prtljago. — V drugo nadstropje. i' — Kaj. ali boš tudi kovčeg spravil v svoje stanovanje? — be v od a. — Toda . . . Zardela je in ni dokončala stavka. — Pojdiva že enkrat — jo je silil mladenič. Brez besede mu je sledila. V veži ju je pozdravil hišnik z gromečim glasom; — No, ali ste se vrnili, gospod Aubier? i.***' — Da, gospod Dupuis. — Lepo. lepo. In gospod Dupuis je postrani škilil na lepo mlatlo deklico \ črni obleki, ki je stojtala za gospodom Aubierom. Pascal je vzel ključ iz žepa, odklenil in stopil v teman prostor — Ali ste se vrnili, gospod Z — je rekel ženski glas iz teme. — Da, moja dobra Katarina. Kako pa vi kaj? — Hvala, go.spod Aubier. — prav dobro. — Prosim vas. sprejmite prtljago, ki jo bo prinesel nosač. Melanija je ojtazila v temi bel predpasnik, nad nj*m pa dvoje strogih oči. Zapičene so bile vanjo ter so jo motrile od glave do nog. — Sem. gospodična, — je rekel Pascal ter ji podal roko. Melanija je šla sklonjene glave pred pogledom stroge gospodinje. Dospela sta v veliko svetlo sobo, kjer je bilo vse lepo: pohištvo, preproge in slike. Toliko, da si je upala pogledati vse te stvari. Tresla se je, prsti so se ji pa krčevito oprijemali malega križca, ki ga je nosila krog vratu. l'as>eal je zaklenil za seboj vrata, ter jo dvakrat zaporedoma l>oljubil. HiS® Njeno ubogo preplašeno srce se je zopet malo razgrelo. Zavzdihnila je ter nekoliko dvignila glavico kot martinček, ko prkle iz luknje na solnce. — Torej — je zaapetala. — Tukaj naj bi jaz stanovala? — iSeveda, zakaj pa ne? — Oh. jaz bi rajši stanovala kot drugod ... sama. — Kakor hočete, gospodična. Ce vam je tako boljšo, bomo dobili kje drugje stanovanje. — Ali ste hudi. gospod Pascal? — Popolnoma nič. draga moja. — Zdi se mi. da bi bilo bolj spodobno, ker se hočeva poročiti. — Saj je res. Bolj spodobno bi bilo. Moj Bog, kje se me je vendar držala glava f — Hvala lepa. gospod Pascal. _ - — Takoj bova šla iskat stanovanje — je rekel mladenič. — Dve sobici ti bosta zadostovali, kaj ne? Spalnica in'toaletna sobica. In kolikor mogoče blizu. Magari v tej ulici. — l>a. da. — je vzkliknila vna vesela. — V tej ulici. Da bi ne bila predaleč narazen. — In ko se bova poročila, bova najela stanovanje *a tritisoč frankov — jZa tritisoč frankov? — se je začudila. — Seveda Toda to bo samo za začetek. Pozneje bova imela še bolj razkošno stanovanje. No, sedaj, ljubica, si pa oglej moje stanovanje. (Dalje prihodnjič.) 4 ^ ELECTRIC SIGN Električno znamenje je kot prodajalec, ki stoji pred vratmi vaše trgovivne ter vabi ljudi, naj stopijo notri. Električno znamenje opozori nase vec ljudi kot jih more navaden prodajalec, kajti videti ga je mogoče nad en blok daleč podnevi in ponoči. Z veseljem vam bomo pomagali izbrati znamenje, pripravno za vašo trgovino. Vprašajte za podrobnosti The New York Edison Company zjft Tour Service Electric Sign Bureau 130 East 15th Street Telephone: Stuvvesant 5600 ijrovi prijatelji, da se je dvigrul I uad njegovo gomilo mogočen nagrobni spomenik, ki ga krasi pesnikov kip in tele Jenkove vrste: "Ko jaz v gomili tihi bom počival, in zelen mah poraste nad menoj, veselrh časov srečo bo. užival, imel bo jasaie dneve narod moj." H Kretanje parnikov - Shipping News Y^i a i oktobra: Homeric, Cherbourg: George Washington. Cherbourg. Bremen: Orca, Cherbourg Hamburg; Volenti*m. Boulogne. t. oktobra: Leviathan, Cherbourg. Cherbourg; Mauretaola, Pesnik Simon Jenko. i/ govora prof. Maksa "povodom odkritja spominske plo- trebnih izpit* s . . šče v Kranju. vetnikom Preve- tri sladttk in zavidanja vreden. To ,ie bridko ».bčutrl tudi Jenko. Raz-: ne neprili'ke s:> nanesle, da dolgo Pimata Ul !11"fTc' napraviti Izpita. Po pose je prwelil z od-eu: iz Kamnika v Kranj, hjer se j-1 zaročil z eno naj-| lepših tedanjih deklet v Kranju, z Mandelčevo Mai ieko, sestro svo- Vesel ko j asm? planina, . y ognjen ko naših brd so vina, [ iega liajijub^a prijatelja Valen-mehak ko sveta lipa v vasi, | t;na Mandelca. A Že pmje bolehen krepak ko stari hrast na Krasi,] in «ui)otftlu ^ moral kmalu v bol-iskreuočist ko bistra Sava, . aVk<' posteljo ln začne se boj nje-vsestanovit ko sklad Triglava' vega telesa z neiz- in vrl ko Belš:ce jeklenec. prewno smrtjo. Hitro mu gtnejo T;?k bil, tak je in bo Slo«i enec. j raoCi ob popelji je ne,pre*tanoj |l^xio I>r. J.anez Meneuiger. Posvetnega blaga pesnik ni zapustil. Ostala je pa po njem bogata duševna dedščina, ostale *> njegove nesmrtne pesmi. Že v Novem mestu je zapel mladi Jenko svoje prve pesnili. Vjis. oktobra: j Ljubljani se je krepko razmahnila : njegova pesniška sila in na Duna-ju dosegla svoj višek. Pesmi je objavlja! v Bleiwetisovih *4 Novicah", v listu "Vaje", ki ga je izdajal s tovariši kot osmošolec. in v Junežičevem "*t»lasn?ku**. Ko pa se je Stritar pri javil, da zazvoni s svojim "Z van oni'*, tedaj Jenka ni bilo več in prijatelj Stritar mu je pisal globoko občuteno posmrtnieo. njemu, ki bi ga bil tako rad videl med svojimi so-trudniki. I.eta 1865. je. zbral Jenko najlepše cvetke s svojega pesniškega vrta i*i jih poklonil svojim rojakom kot eden najdragocenejših darov, kar jih je kdaj Slovencem podaril katerikoli pesnik. Simon Jenko — pesnik globoke, iskrene ljubezni do deklet, pesnik gorečega domoljubja, pesnik in prod a v i Te! j prirodne krasote. Ljubezni do dekleta! Sani V»e-ni! gočnil ki vodi našo in sveta nam jo je zapisal v naša 10. oktobra: France. Ham; Pres. Garfield, Cherbourg; Vorck, Bremen. 11. oktobra: Prea. Wllaon. Trat; Mount Clay, Hamburg. Majestic, Cherbourg: America. Cherbourg. Bremen; Saxonla, Cherbourg; Chicago. Havre; Orduna Cherbourg. Ilam' burg; Ryndam, Boulogne. 1«. oktobra: Berengaria. Cherbourg; Reliance Cher-bourg. Hamburg; Canoplc, Cherbourg Bremen. 17. Oktvwra; Muenchen. Hamburg: Prea. Adama. Cherbourg; Tyrrhenla, Cherbourg, Ham bUTg. 18. oktobra: Albert BaUln. Hamburg: Rochambean. Havre. 30. oktobra: La Savo I e. Havre: Olympic, Cherbourg; Ohio, Cherbourg, Hamburg: New Amsterdam. Boulogne; l^evlatban. Cher, bourg. 23. oktobra: Aqultanla. Cherbourg; Prea. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. 24. oktobra: Paris, Havre; Prea Monroe, Cherbourg. 25. oktobra: Thurlncla. Hamburg; Colombo, Genoa. 27. oktobre: Homeric, Cherbourg: Orbita, Cherbourg. Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg, Bremen; Ven dam. Boulogne. 30. oktobra: Resolute Cherbourg. Hamburg. Mauretanla, Cherbourg. 31. oktobra: France. Havre; Pittsburgh. Cherbourg. Bremtn; Bremen. Bremen; America, Genoa; Revedere. Tint. eula r.jegova nevesta in mu z lju- s:eira na to polje, z j^ižnega pod-j brd ja ga popravljata sv. Molifjr in jbv. Fortunat na Osojniku, na zapadu se beli velika božjepotna cerkev sv. Jfj«ta. Onkraj Save j*e »aha.ja.io mogočne razvaline .stalnega NmHcškega gradu. V ozadju stoje snežnikov velikani. Mog«>čna je le;w»ta S<»rških po-j Ijan, kadar pod poljubi vročega poletnega Htilnca zaz'tri pšenica, kraljiea nagega p-dja. In mehka poezija se razlije čez Sorsko polje, kadar z.idiči na 11 jem Udordeča ajavorin. Jenko, znan slovanski in Mrboki skladatelj. k V gimnazijo je vstopil v Novem mestu in jo dovršil z izvrstnim uspehom, kakor je l>il «ploh vseskozi odličen dijak. Pozneje, kot slušatelj juridričue fakultete na Dunaju, najde star« svoje znance i in prijatelje izza gimnazijskih let. Mad njimi na novo oživi, počuti se kakor riba v vodi, le pomanjkanje denarja ga je nekoliko težilo. " Preživljal se je s Štipendijo in z zasebnim »poučevanjem. Kruh. ki ga j^ domači učitelj, navadno b^mijo in nežnostjo, ki je je zmožno samo naše zlato slovensko dekle. brisala potne srage z razpa-ljenoga čela. Revežu so se bili vneli možgani. Na sv. I/iik^-žu dan ob 2. popoldne je končal trnjevo pot svojega življenja. Ko je začel" to pot, je spremljal njegove prve korake dn deklica srečaia z drugim. Tako j» ljubil, tako je pel sladko svojo jiesem o ljubezni itaš Simon. 3S POTNIKOV IZ JUGOSLAVIJE NA "MAURETANIJI". ^Ied 1688 potniki, ki so dospeli danes s Cunardovini ipaniikom " MauretanijO'.' v New York, jih je 88 iz Jugoslavije ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV RAZGLAS. Okrajno sod:šče v Virginia. Minn., je razveljavilo zakon med Marij * in Antonom tiauš. Zato Marija Gauž ni več njegova žena in je nje ime spet Marija Car. — Anton Clans, l»ox 291, Gilbert, Minn. Kako sem 86 jaz likal. Spisal Jakob AleSoveo. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabaTO. l.v 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, ALI VESTE? da so nekatera dela slovenskega pisatelj« Irana Cankarja prevedena v ru-jVino, eešeino. nemV-lno, italijanmMno ln celo v finfif-ino? Ali veste, da Je tur-Ski tol»ak najlmlj slaven na svetu in da Je v Helmar *nrNkih e i caret ali — 100% tnr9d>.«ot*k? fLOO Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovee. .s Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, ^ .71 Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudnki pisatelj nam tu ilika ▼ krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. | Knjiga vsebuje 157 strani, ^1' J# Juan Miseria. Spisal F. L. Goloma. Zelo> zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, <** .69 He v Ameriko. Spisal Jakob Alešovee. Povest Slovencem ▼ pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani, M Darovana. Spisal Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj mod kr« Kanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, .41 Malo življenje. Spisal D. Fr. Detel*, Kmečka povest, ki posega do dna ▼ življenje slovenskega ljudstva ter »o zlasti odlikuje po iivo in resnično slikanih domačih značajih. ^ Vsebuje 231 strani, JI 'Znamenje Štirih. Spisal Conan Doyle. roman. Po vsem svetu mana po-▼est, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je priiel na aled akrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani JO Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewies. Dve značilni povesti is ljudskega življenja m trpljenja. Vsebnje 123 strani, JI Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Senoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opiraje, kako je nastal kmečki punt in kako so so nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubes, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetno graičake in jona- Sko umirali mučeniške smrti. _ _• Vsebuj« 878 strani, " POftTNINA PROSTA "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St, N< (ZPLAčlLA V AMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — •s more Izplačati dolarje le potnikom t Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista ln ne več kot protivrednost od 3.00U. — frankov, to Je približno $200.— sa enega potnika. V slučaju, da oaslovljenec ca is- plačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi poSllJstelj lahko dolarje nazaj aU nam pa na noro naroči izplačati nakazani znesek ▼ dinarjih. Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati poSiljati čeke ▼ JagoalaTl- J0. BploSno mnenje vlada, da ae Čeki, ki me glase na dolarje, tndi t dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker. kot le zgoraj omenjeno, Je v Jugoslaviji od rlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarja. Tudi pošiljajo mnogi navadne ameridke čeke v domovino. Ti pa nikakor niao pripiavni za ljudi na deiell. ker zo banke oddaljene ln Izplačajo take čeke v dinarjih Šele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da SO jim bili odobreni. Onim, ki stanujejo na deželi ln ne potujejo f Ameriko, iS najbolje po-iiljati denar navadnim potem v dl narjih, kateri ae jim izplačajo na radnjl poŠti brez neprlllk. Tudi ca nabavo potnega lista (posal Je najpriprmvneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list nI potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev, StroSke za razne listine ln potni Ust ss pa lahko plača tndi s dinarji V Italiji in zasedenost osemlju — so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje komur do poljubnega zneska. Ce Je pa namenjen denar le sa potovanje; Je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje. Vsled naraSčujoOh afcrofikov m as morali odlofitl prevredlti pristojbino za dolarska Izplačila kakor ■ledi: Za Izplačila do $25. računamo po 75 centov; od f2S. napre; po 8%, to Je po S centa od dolarja. -- Na f Trn pristojbina J« valjava m dolarska taplačfla v JngoaUvlJl m TtaUJL FRANK SAKSER! STATE RANK 82 Coftisadl St, New Ysck City SWi XLne New York. Plymouth. Havre. Paris FRANCE ................... 10. okt. LA SAVOIE ................ 20. okt. PARIS____ 24. okt.; 14. nov.; 12. dec. SUFFREN .................. 7. nov. New York.. Havre, Parts ROUSSILLON ............ 6. oktobra CHICAGO ................ 13. oktobra ROCHAMBEAU .......... 18. oktobra New York. Vi«o (SpainI, Bordeaux LA BOURDONNAIS ......... 27. okt. Pinte n m«TtxL~'» (aL.lnra ali u dani (ni 19 STATE STREET. NEW YORK Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. v je listih, T^" DOR je namenjen potovati stari kraj. je jtotrebno, da natančno j>oučen o i»otmh prtljapi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled nafie dolgoletne izkuSnje, Vam luxlo gotovo v korist; tudi prijkirooimo vedno le prvovrstne parpike, ki imajo kabine tudi v 111. razreflu. Tudi oni ki Se niso ameriški državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, tod& potrebno je, da se povrnejo tekom šestih mesecev in so pripuSčeui brez vsake ueprilike v to deželo.. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali pa svojea Iz starega kraja, naj iiiSb piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša C420 norih priseljencev. Za potne stroške Izplačuje po našem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York Glavno zastopstvo Jadranske banke. I šefi ti svojega bratranca JANEZA noi.SINA, rodom iz Brankovega pri Vol. I-ašeah. Ako je kateremu kaj znano, kje se na-haja, ura prosim, ri; ako {>o sam č-ita. fra tudi prosim, tla se mi takoj javi. — Fraai Dolsina. orožnik v Šenčurju pri Kranju, SJTkvonia. »fiiffwlavia. (5-D—]0) Prav vsakdo— kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznayay da imajo čudovit uspeli — mali oglasi v "Glas Naroda". UWOKAX JM UŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJI6A Vajam jI« flostrorana ladaj« Vsebuj« 80S ctraat B^ Oni i poštnin« $1. » ■LOVUVIG PUBIJIEDIC M« . ti CtertlAndft ItrMl ■«nr York Otty, M. T, AOJAXI, NABOOAJTB SE HA 'GLAS BA&ODA', NAJVEČJI 8LOVSHSKI DNEVNIK V xD*xjtpam DJLlAVAJL , - . , i« -X '