DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE "'»Ti"
je pustilo delo kot v protest predloga
(Do&le preko Trete)
NOVE ŽUPNIJE na Notranj- nad komunisti in nad Slovenci, skem in na Krasu. Tržaški škof Ta napetost med komunisti in je ustanovil to zimo več novih laškimi nacijonalisti se je vide-
I “™A ! Vrhunec krize med
[OGRSKEM BO SAMO ENA LISTA
župnij. Iz hrenoviške župnije sta odločeni kapianiji Ubeljsko in Razdrto. Nova župnija bo na Ubeljskem. Prav tako je postal samostojen Orehek. Od košan-
la zlasti prvega maja, ko so vrgli na komunistični sprevod celo dve bombi. Tudi fašistični pozdrav se je pojavil ob tej priliki znova. Mnogi nacijonalisti, nek.
S tem hočejo povedati predsedniku, naj ne podpiše predloga
Uniontown, Pa.
Budapest. — Iz vladnih kro-. gov se naznanja, da bo pri prihodnjih volitvah na Ogrskem samo ena lista kandidatov, kot je bil to slučaj v Jugoslaviji, kjer j so bili samo vladni kandidati. Protest ra-! Na isti listi bodo kandidatje
i- ,
Zed. državami in Rusijo v 60 dneh
Rusiji bo Amerika rekla, do tukaj in ne dalje, v ostri noti
Washington. — Diplomatski
%r|T-jElEi
Slovenski komunisti v Trstu si-, mogarjev. Predlog omejuje de- 40%, narodno kmetska stranka e ne cer na zunaj pravijo, da so Slo-, lovanje delavskih unij in prepo- 10% venci, toda ob vsaki priliki po-, veduje stavke, radi katerih bi' Ker so komunisti, Socialisti in kažejo, da jim je komunizem več bil ogrožan dobrobit dežele. I kmetska stranka v enem bloku, kot pa slovenstvo. Tako jč slo-j.. .—
postane župnija zase. Od tomaj-ske župnije se odcepijo Dutovlje, Skopo in Kopriva. Vsaka teh treh bo župnija zase. Od gro-čanske župnije se odcepi kapla-nija Lokev in postane samostojna župnija. Vse te duhovnije so bile že prej upravljane po posebnih duhovnikih; sedaj so tudi po cerkvenem pravu samostojne župnije.
OBNOVA NA ŽAGI PRI BOVCU. — V jeseni leta 1943 so Nemci porušili skoro popolnoma vas žaga pri Bovcu. Zavezniška uprava na Primorskem je sedaj pozidala 70 hiš, ki so bile čisto uničene, popravila pa je še 30 drugih. 27. marca je komar, dant zavezniške uprave polkovnik Bowman te hiše ob primerni slovesnosti izročil nekdanjim lastnikom. Tako je zavezniška uprava svoj obnovitveni načrt tudi v resnici izvajala.
NAPETOST V TRSTU. — Nc vemo še sicer kdaj pride do ratifikacije pogodbe z Italijo, ki bo obenem rojstni dan nove tržaške državice, vendar napetost v Trstu vsaki dan raste. Poprej so komunisti;
i Unija v okrožju Uniontowna bodo torej imeli 60% mandatov vensko komunistično glasilo izjavlja, da je bila ta stavka ne- in vlado v rokah.
“Primorski dnevnik” za 1. maj avtorizirana. Vsega skupaj so*
pozivalo na' skupne nastope la- zaprli že 14 premogovnikov, naj-ških in slovenskih komunistov.! več last jekiaren. Glasom pogod-'
Ravno tako ta list neprestano goni pesem o SIAU (Slov. ital. antifašistična unija). To partizansko stališče v Trstu bo onemogočilo sodelovanje vseh Slovencev v novi tržaški državici.
Washington in London
be z vlado imajo premogarji 10 _! n3ri)..|ll!A|_ __ j. dni počitnic, začenši 27. junija. |** UdiprOFlIJClfl 1001 Ker poteče njih pogodba 30. ju-nija in če do takrat premogovne iZlOdFVc DOgiMCOV družbe ne bodo napravile'z unijo nove pogodbe, bodo šli premo-
že itak bodo Slovenci v veliki j garji na stavko 7. julija, 4o je manjšini, pa jih bo komunistični; po končanih^ počitnicah, fanatizem še bolj ločili in njih! Nekatere lokalne unije so re-moč uničeval. Svoje komunisti- J kle, da to ni stavka, ampak da čne namene in metode bi sicer | so šli premogarji kar tako do-vsi komuniti radi prikrili z be-jmov, da si vzamejo nekaj dni sedo antifašizem, toda sedaj so oddiha, ljudje že tako spregedali, da dobro vedo, kaj se skriva za to lažnjivo besedo.	.
ŽALOSTNA ZGODBA iz'
ISTRE. — V Buzetu so komuni-!
Ljudje so začeli že pospravljati navlako
Italijanski stvo je šlo v procesiji do teh
šovinisti ne morejo preboleti, da dveh kapelic in župnik je boso-bi bil Trst v resnici odtrgan od nog nosil križ do vsake kapelice Italije. V svoji jezi se znašajo
-(Dalje na 3. strani)
Predsednik bo žele po vrnitvi iz Kanade vzel predloge v roke
V Washington dežujejo protesti zlasti proti delavskemu predlogu
Washington. — Sinoči se je predsednik Truman odpeljal v Kanado, kjer bo v sredo govoril pred kanadskim parlamentom. V petek se bo vrnil nazaj v Washington in šele tedaj bo vzel v roke oba predloga: za znižanje dohodninskih davkov in nov delavski predlog.
Ali bo predsednik predloga podpisal, ali vetiral, še ni znano. Njegov tajnik Rosa pravi, da kar dežuje pošte od vseh strani, kjer posamezniki in organizacije urgirajo predsednika, naj ne podpiše zlasti delavskega predloga.
Za predlog o znižanih davkih ima predsednik čas do pondelj-ka, da podvzame kakšno akcijo. Ako predloga ne vetira ali podpiše do pondeljka o polnoči, bo predlog avtomatično postal postava. Delavski predlog je pa dospel v Belo hišo šele včeraj.
-----o------
Po avto je prišel kar z bušljem denarja Paterson, N. J. — John Schneider je hotel kupiti avto. Izbral si je že nekaj obrabljenega in cena je bila $786. John je prinesel en cel bušelj srebrnih doiarjev in rekel prodajalcu, naj si pomaga. Skoro pol ure ju je vzelo, da sta jih seštela.
Komaj 14 dni je bil doma, pa si je vzel življenje
Sledeče posnemamo iz pisma, ki je bilo izpisano v Sodražici 29. maja 1947:
“Na 10, maja je prišel iz Kanade tudi Jernejev gospodar, še ne 50 let star. Bil je že prej par-j bile poškodbe v viharju. V Sha-krat v Ameriki. V žlebiču je bi-j ronu jih je pa v bolnišnici 47. lo tako objemanje, da ni za po- Tornado je porušil 150 poslo-pisat. Doma je. našel družino'pij med Warren in Niles. Tam živo in zdravo. Njegova hiša je se je obrnil vzhodno skozi De-
škodo cenijo nad en milijon dularjev, 6 oseb je bilo ubitih
Warren, O. — Ljudje v teh krajih so že začeli čistiti razvaline in navlako, ki jo je pustil za seboj tornado zadnjo soboto popoldne. Od Warrena do Penn-sylvariije cenijo škodo na lastnini na $500,000, več jo je pa v okolici Sharon, Pa. Ljudem, ki so brez strehe, nudi pomoč Rdeči križ.
V bolnišnicah v Warren in Youngstown je 40 oseb, ki so do-
forrest, mimo Vienna in v Sharon. V Sharonu je vihar poru-
N0VI GROBOVI
najlepša Podklancem.
Iz Amerike je prinesel vsega, obleke, obutve, vse trem hčeram šil več kot 100 hiš. zlate ure, jopice. Nikjer v fari ni bilo takega veselja.
Toda v 14 dneh je dobil drugo pamet in misel. Ni mu šlo v račun, kakor je zdaj v domovini.
Ko so šli žena in hčerke na Bin-koštni pondeljek v cerkev, je šel' on na pašnik proti Matečim.
Svoja sinčka, 13-letna dvojčka, je poslal domov, ki sta tam pa-
August Salay
Včeraj zjutraj ob 7 je bil ubit v nezgodi s trukom August Salay, star 27 let, stanujoč na 1370 E. 41. St. Nezgoda se je pripetila pol milje zapadno od meje sla, on si je pa blizu Matečga' okrajev Cuyahoga in Lorain v
malna pognal kroglo v glavo. Pri pogrebu je vse jokalo, ce
i North Ridgevilie. Pokojni je bil rojen v Clevelandu in je služil 4
Io moški, čeprav je svet preifcj. leta pri marinih. Zapušča mater otrdel po prestanih časih. Ranj- Magdaleno, brate Ernesta, Al-
ki je bil Jernejev iz Zavrat.
Lovci so plačali kazen za prestopke
Washington. — V zadnjem fiskalnem letu so zvezne oblasti prijele 2,101 lovca radi raznih lovskih prestopkov. Plačati so morali $78,488 kazni. ------------o------
Pazite te, da ja gotovo gre-ite preko eeste pri »ignalni lati in o pravem taeu, »cer vat llužbujti policist lahko povabi na sodnijo.
berta in korporala Matthewa, ki služi na Japonskem ter sestre: Veronica, Elizabeth, Sophie, Ar-dell, Josephine in Elsie. Pogreb bo v sredo iz Golubovega pogrebnega zavoda v flerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Kalvarijo.
James Podbog
V nedeljo je umrl James Pcdboy, star 65 let, stanujoč na 18212 Rosecliff Rd. Tukaj zapušča ženo Jennie roj. Glick-er, sina Ernesta, hčeri Irmo Simon in Dorothy Kleinhenz ter
Z letali bodo šli na divje konje
Adelaide, Avstralija. — V centralni Avstraliji prizadevajo vnuke. Pogreb bo V sredo zju-črede divjih konj tako škodo traj ob 9:30 iz pogrebnega za-farmarjem, da so ti zaprosili via- voda C. P. Brickman, 7204 Su-do, naj začne z letali preganjati perior Ave. in v cerkev sv. in pobijati mrhe.	Frančiška na Superior Ave.
Zahtevajo za begunce pravično obravnavo glede vojnih zločinov
Rim. — Med Washingtonom in Londonom se je razvil konflikt zaradi izročanja beguncev Titovi vladi. To se je poostrilo zlasti od 2. maja, ko so Angleži izročili Titovi vladi 7 Jugoslovanov, od baterih je bil samo eden kiasificiran kot vojni zločinec. Apel iz Washingtona, naj bi se teh šest ne izročilo, so Angleži
e v bodočekaj takega prešo razne ameriške dobrodelne organizaeije urgirale Washington, naj ponovno apelira na London, naj to postopanje ustavi za toliko časa, da se takim osebam, katere je Jugoslavija obtožila vojnih zločinov, da prilika zagovora, kot je to običaj v civiliziranih deželah.. Take osebe naj se postavi pred zavezniško ali mednarodno sodi-jče. Tiste, katerim se dokaže krivda vojnih zločinov, naj se potem izroči Titovi vladi. Dalje se apelira na Washington, naj se tiste, ki so izročili šest nedolžnih oseb Titovi vladi, primerno kaznuje,
V Italiji jč okrog 30,000 jugoslovanskih beguncev. Titova vlada je opetovano zahtevala, naj se jih pošlje domov. Titova vlada je leta 1945 sestavila listo 20,000 oseb, katere vse dolži vojnih zločinov, ki so se zatekle v Italijo, Avstrijo in Nemčijo. Zavezniki so tisto listo položili na mizo.
REV. MRKUN DO-SPEL V AMERIKO
V spremstvu svpjega sorodnika Rev. Matije Jagra, župnika v Barbertonu, O. .in Rev. Julija Slapšaka,' nas je včeraj obiskal v uredništvu slovenski duhovnik g. Anton Mrkun, ki je pred nekaj dnevi dospel iz Rima.
Kljub svojim visokim letom, na 4. julija bo praznoval svoj 71. rojstni dan, je gospod še prav čvrst in duhovit. Doma je iz Iga, nazadnje je pa župnikoval v Dobrepoljah. Leta 1945 je odšel iz Jugoslavije in prišel v Rim, kamor mu je doposlal sorodnik Rev. Jager vse potrebne dokumente za potovanje v Ameriko. Ostal bo v Babertonu, kjer bo pomagal vodstvu župnije.
Od nas so se vsi trije gospodje odpeljali v Lemont, lil. na obisk.
Prijaznemu gospodu Mrkunu kličemo iskren dobrodošel! Da bi mu bilo bivanje' v svobodnih Zed. državah nadvse prijetno po prestanih bridkih križevih potih iz domovine.
To računajo potem, ker državni oddelek pripravlja ostro noto za Rusijo, v kateri bo protestiral zaradi polastitve ogrske vlade od strani komunistov.
Iz zanesljivih virov se do-znava, da so se odločile Zed. države potegniti črto proti na-daijnemu prodiranju Sovjetov v Evropi in da bodo povedale Moskvi: do tukaj in ne dalje!
Radi zadnje mahinacije komunistov na Ogrskem so predsednik Truman, državni tajnik Marshall in kongresni voditelji odločeni povedati Sovjetski zvezi, da je dospela na konec svoje poti v svet.
Kot se govori nameravajo Zed. države prinesti pred Zvezo narodov dogodke na Ogrskem, ker so se tam polastili komunisti vlade s pomočjo ruske armade.
* *
ki je^biTprisiljen odstopiti kot ogrški premier, je
izjavil, da je bedasta trditev komunistov, da bi bil zapleten v zaroto proti vladi in da je moral radi tega odstopiti.
“Bil sem na čelu vlade,” je izjavil Nagy, “kako naj torej kujem zaroto proti samemu sebi.”
Povedal je tudi, da je odstopil šele potem, ko so komunisti pristali na to, da pošljejo za njim v Švico njegovega 5 let starega sina, če odstopi od vlade. ■
OGRSKO DRŽI ZDAJ V ROKAH RUSKI DRŽAVLJAN
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Budapest. — Matija Rakosi, vodja ogrskih komunistov, ima zdaj faktično Ogrsko v rokah. p.,,,.. . M« J. bil M toda je že pred več leti razlagal'
Miss Florence Unetič, ki je
komunistične nauke in bil radi v nedeljo 1. jumja podala svoj tega večkrat v ječi. Leta l935 ^1 T L Tu /	*
je pobegnil v Rusijo, kjer je po-'W1aterlo° R,d' 9®.žeh lem Potom stal ruski državljan. Leta 1943 lskren° zahvallt‘: V9em- kl 90 je z drugimi podpisal razpust'P0,™?*11 na katerikoli način k komunistične internacionale, j ta“° 'ePemu uspehu ter vsem, Leta 1945 se je vrnil domov!ki 90 -3e koncerta ■udeležili v ta-kot brigadni general v ruski ar-,k° 'ePem številu, madi. Lansko leto je bil z zdaj!^" obl8li v Minnesoto— ostavljenim premierjem Nagyeml ^ Auroro, Minn., sta se po-Washingtonu, da je izposloval, ^a'a Lozar iipnjegova že-
vrnitev zlata, ki so ga Nemci
vzeli na Ogrskem. Zdaj je ne-oporočeni diktator Ogrske.
Poizvedovalni količek
na Mary roj. Roybz. Lozarjeva
li ranih usefliiii
Lorain, O. — V sredo 4. juni-" ja ob 7 zjutraj je umrl Frank Ivančič, stanujoč na 1841 E. 33. St. Star je bil 57 let in je bolehal zadnjih 6 mesecev. Doma je bil iz Rakeka; pri hiši se je reklo po domače “pri Cavso-vih.” V Ameriko je prišel leta 1913 in sicer v Johnstown, Pa. V Lorain je dospel leta 1918. Uposlen je bil pri National Tube Co. 28 let. Bil je član št. 21 SDZ in 6 ABZ. V Lorainu zapušča soprogo Agnes, hčerki Rosemary, ki je ravno isti dan gradui-rala iz višje šole, ko je oče umrl, in Mildred poroč. Klein v Clevelandu ter sina Bernarda v Buffalo,/ N. Y. V Homer City, Pa. zapušča sestro Mrs. Mary Modic, v stari doifeovini pa sestri Ivano Bombač in Antonijo Jelinčič, obe na Rakeku. Pogreb je bil v soboto 7. jun. iz hiše žalosti v cerkev sv. Cirila in Metala in na pokopaišče Kalvarijo.1 vtaj počiva v miru, preostalim sožalje. — L. B.
Anton Juvančič, doma Begunj pri Cerknici bi rad zvedel za naslove sledečih sorodnikov v Ameriki: svaka Johana Zalarja, bratrancev Jožefa Juvančič (dva) ter sestrično Uršulo Juvančič. Pišejo naj mu na naslov: Juvančič Anton, Villa-cher Strasse B, 27, Spittal a/Drau, Austria.
Jože Škerbec, doma iz Gor. Jezera št. 14 pri Ložu, ki je s svojo sestro Frančiško v begunstvu, bi rad zvedel za naslove bratrancev: Franca, Andreja in Antona Paternost, doma iz Dan pri
siov: Jože ~
Barletta (Bari) Italy.
Pepca Bačnar bi rada zvedela za naslov tete Ane Rejc (Lovrenčič) in Gregorja Rejc v Clevelandu ter Ivane Bačnar (Svetel), ki je v Chicagu. Doma so iz Gore 61 nad Idrijo. Pišejo naj ji na naslov: Qiuseppina Bacca-ri c/o Mrs. Biče Mazzeo, Corso Cavour 7, Trani prov. Bari, Italy.
Jakomini Anton bi rad zvedel za naslove bratrancev Adolfa in Andreja Jakomini, ki sta baje v New Yorku ali Brooklyn, N. Y". Naj mu pišeta na naslov: Jakomini Anton, Doelsach 61 bei Lienz, Ost Tirol, Austria.
sta lastnika znane Beverly Hills Tavern na 24150 Euclid Ave. Želimo jima prav veselo bivanje v zeleni Minnesoti. Pozdravi iz Minnesote—
Mr. in Mrk. John L. Mihelich iz ter hčerki-dvojčici pošiljajo pozdravi iz Rochester, Minn. Za 14. obletnico—
V sredo ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Josipa Škulj v spomin 14. obletnice njegove smrti.
Fr. Stemberger bolan—
Naš pridni zastopnik Frank Stemberger iz 8613 Rosewood Ave. se je moral podati v Wom-bolnišnico, kjer so ga zdravniki naglo operirali in mu s tem rešili življenje. Ostati bo moral dlje časa v bolnici. Upamo, da se bo Frank kmalu bolj-
Republikanec je zmagal nad demokratom, ki ga je podpiral Wallace
Olympia, Wash. — Za izpraznjeno mesto zvezpega poslanca v 3. distriktu je bi! hud boj med pogresivnim demokratom Chas. Savage in med republikancem Russell V. Mačkom. Republikanec je vodil kampanjo z izjavo, da bo podpiral v kongresu Trumanovo zunanjo politiko.
Demokrat Savane, za Katerega je vodil osebno kampanjo Henry Wallace, ki hodi po deželi in kritizira Trumanovo doktrino, se ni hotel izjaviti ne za ne proti in zato menda je tudi izgubil volitve.
Vpa dežela je napeto čakala na ta kontest, ki je pokazal, kaj narod misli o sedanji zunanji politiki vlade Zed. držav in kar bo imelo gotovo tudi odmev v predsedniški kampanji drugo leto.
$600,000,000 bo dobila . za možem
Capetown, Afrika, — Tukaj je vodil pralnico Kitajec Sam Lee, ki je bil ubit, ko se je vrnil na Kitajsko. Njegovo premoženje je vredno $20,000, ki znese v kitajskih dolarjih 600
Boljše pozno, kot pa nobenkrat
Los Angeles — Frank F*eth-erolf, sar 76 let, veteran špan-sko-ameriške voj ne,, j e dobil te dni od vlade $374.30; Denar je za kritje stroškov potovanja iz Filipinov v Ameriko 1. 1899. Dobil je to po postavi, ki je
Vabilo na sejo—
Podružnica št. 18 SŽZ ima Rpcoj ob 7:30 redno mesečno sejo v navadnih prostorih. Članice so prošene, da se udeleže v velikem številu.
Podaljšan rok—
Dirketorij slovenske North American banke je sklenil podaljšati rok za nakup delnic starim delničarjem za dva tedna in sicer do 21. junija. Jutri bo več o tem razglašeno v oglasu v tem listu.
Odbor “stoterih”___
Odbor “stoterih” ima nocoj ob 8 važno sejo v šoli sv. Vida.
Se je pozdravila___
Mrs. Lucille Martinčič iz’ Strabane, Pa. je že zapustila Lakeside bolnišnico m bo odpotovala ta teden domov v Strabane. Nekaj dni bo ostala na domu Mr. Martinčiča, 7502 Cornelia Ave. želi se zahvaliti za cvetlice, kartice in darila, poslana v bolnišnico in tudi vsem, ki so darovali zanjo kri.
Druga obletnica—
V	sredo ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Franka Paulin v spomin 2. obletnice njegove smrti,
V spomin 14. obletnice—
V	sredo ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Mary Stermole v spomin 14. obletnice njene smrti.
UTONIL, DA BI DOBIL STAVO $5
Akron, O. — Fred Foat, star 50 let, je stavil $5, da bo lahko dobil slamnik iz jezera Portag. Slamnik je plaval na vodi "več jardov proč od obrežja. Stavo je napravil z enim okoli stoječih.
Fred se je res pognal v vodo, iz katere pa ni več prišel. Stanoval je v East Reservoirju in je bil znan pod imenom “Scotty.”
milijonov, kar bo dobila vdova, bila narejena šele leta 1945.
Kadar morate ponoii preko eeste, imejte na tebi vedno kak bel predmet, da vat voznik la-Ut opazi.
pr® Ameriška Domovina
•Ul M.
CWr A«. Ndlibed
(JAIOB DEBEVEC. Kltor)
dtQj tioeptB>SnSm^ad»i and Bm*n * ^
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $1.00: za Cleveland In Kanado po pcfitl za eno leto $8.00.
Za Ameriko pol leta HOO; za Cleveland ln Kanado po poeti pol leta M-50.
Za Ameriko četrt leta 82AO: at Cleveland ln Kanado po poiti četrt leta $2.76.
Za Clveeland ln okolico po reenečalrlh: celo leto »7.00. pol leU M-00. četrt leU 1280. Posamezna Itevllka etana č centov.
BUBSCRIPnON RATES:
United Statee 07.00 per year; Cleveland and Canada by mall «8.00 per year.
U. 8. M OO lor 8 months. Cleveland and Canada by mall MAO for 8 months.
U 8. MAO lor 3 months Cleveland and Canada by mall 82.79 for 3 months.
Cleveland and suburbs by Carrier 17.00 per year. M00 for 8 months. I3A0 for 8 months. Single copies 0 cents each.___________
Entered as second-class matter January 8th 1008. at the Post office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1870.
»88
No. 113 Tue., June 10, 1947
Indija in njena samostojnost
3. junij letošnjega leta je zgodovinski dan za^ Indijo in Veliko Britanijo. Ta dan je bila podana v angleškem parlamentu izjava o delitvi Indije in o možnosti, da ostane ta velika dežela v zvezi z Veliko Britanijo kot so povezani z materno deželo razni angleški dominijoni kot Kanada, Avstralija, Južna Afrika, Nova Zelandija. Obenem se je zvedelo, da so indijski voditelji na na,črt pristali.
Gre za velik del človeštva, kajti Indija meri malo več kot polovico Zedinjenih držav in šteje malo manj kot 400 milijonov prebivalcev, to je malo manj kot petino vseh ljudi na zemlji. Prebivalstvo Indije ni enotno, nf po veri, ne po rasi. Večino tvorijo prebivalci Hindu (kakih 220 milijonov) močni pa so tudi muslimani (kakih 65 miljonov). Poleg teh so še druge skupine. Posebnost Indije so tudi države indijskih vladarjev, ki obsegajo velik del Indije in imajo kakih 95 milijonov ljudi. Ta pisana množica ima le eno veliko vez, da vsi žive v Indiji žn da so torej geografsko in gospodarsko navezani drug na drugega. Vsi Indijci si tudi žele, da se iz-nebe tujega gospodarja. Med seboj pa se sovražijo. Prav zadnje čase smo brali o tolikih in tako srditih bojih med muslimani in Hindu, da se more govoriti o pravi domači vojski. Drug drugemu so uničevali premoženje in veHko število ljudi zlasti po mestih je bilo žrtev tega sovraštva. Ti boji so tako množili medsebojno sovraštvo, da niti voditelji obeh skupin niso mogli ustaviti pobojev.
-Zato je za Indijo 3. junij, ko je začrtan in sprejet načrt za nadaljni njen razvoj in ko je zagotovljena njena neod* visnost, velikega pomena. Velikega pomena pa je tudi za Angleže. Indijsko cesarstvo je bilo včasih imenovano biser celega imperija. Bila pa je Indija dolga leta tudi križ angleškega imperija. Že med vojno je leta 1942 odšla pod vodstvom Sir Crippsa, laborističnega poslanca, v Indijo posebna komisija, ki naj bi dogovorila bodoče razmerje med Indijo in Veliko Britanjio. Takrat je obljubovala Anglija Indiji obliko dominijona takoj po končani vojni. Pogajanja niso pripeljala do nikakih uspehov. V maju 1946 je Anglija ponudila Indiji naj sama naredi svojo ustavo in se odloči, kako razmerje hoče. Radi sporov med muslimani in Hindu ni prišlo do nikake odločitve. Nato je Anglija letos v februarju izjavila, da se v juniju 1948 umakne iz Indije in prepušča Indijcem, da urede Indijo, kakor vedo in znajo.
Vsi ti poskus.1 niso nikamor pripeljali. Sovraštvo med Indijci samimi je preprečevalo vsako ureditev domačih razmer. Muslimani pod vodstvom Mohameda Ali Jinnaha niso hoteli ničesar slišati o enotni Indiji, ampak so hoteli samostojno muslimansko Indijo iz severnih provincij, tako imenovali Pakistan. Voditelji Hindujcev so se temu upirali z vsemi silami. Med tem pa je rastla razdraženost med prebivalstvom in domača vojska. Eno so videli Indijci, da Anglija resno misli na indijsko samostojnost, četudi ji je hudo za tem nekdanjim “biserom.” Videli so tudi' drugo, da se namreč sami ne morejo pogovoriti o ureditvi Indije.
V to razpoloženje je prišel nov angleški predlog. Novi in zadnji angleški podkralj Lord Mountbatten je prinesel predlog, po katerem bi prišlo do delitve Indije. Oba dela bi postala dva angleška dominijona. Imela bi torej vso notranjo neodvisnost, mogla pa bi tudi vselej pretrgati zunanjo zvezo z ostalim) angleškimi dominijoni in iztopiti iz angleške svetovne skupine. Obe Indiji bi imeli namesto podkralja enega kraljevskega namestnika kot ga ima na primer Kanada.
Ta načrt so indijski voditelji sprejeli in je bil 3. junija proglašen. Vsi upajo, da bo tudi izpeljan. Angleži so izredno zadovoljni. Indija ostane z njimi v zvezi; angleški imperij ostane vsaj po obsegu neokrnjen. Ne da se reči, da so indijski voditelji sprejeli načrt s kakim posebnim veseljem, vidi pa se, da so zadovoljni, da je zaenkrat prišlo vsaj do take rešitve. Vsi govorniki indijskih glavnih skupin so povedali svoje težave, toda vsi so tudi izrekli, da v danih okoliščinah ne morejo več doseči. Voditelj HJndu-Indijcev Pandit Nehru je poudarjal, da ima načrt marsikaj neprijetnega, ker ni dosežena enotnost Indije, vendar ima upanje, da je to en korak blžie k končnemu cilju, zedinjene Indije. Ali Jinnah je govoril previdno, da mora vprašati še svojo skupino, vendar je njegov govor pristanek ,na sporazum. Muslimani so dosegli svojo državo, toda mnogo krajev, ki so jih hoteli, bo odpadlo, ker nimajo muslimanske večine. Zastopnik tretje skupine Sikov, Sardar Baldev Singh, je izjavljal, da to sicer ni kompromis, da pa sprejema tudi to ureditev za enkrat.
Razume se, da bo še mnogo težav, predno bo načrt tudi dejanje. V glavnem pridejo v Pakistan, v .severno državo, province z muslimanskim prebivalstvom, toda ne vse. Nekatere bodo deljene, ker ni povsod muslimanske večine.' Druge odločajo same, kam hočejo pripadati. Nekatere bodo odločile šele kasneje. Tako bo preteklo precej časa predno bo vse urejeno.
Posebnost tvorijo po tem načrtu že gori imenovane države indijskih vladarjev maharadžov. Teh je čez sto. Se-
veda so nekatere čisto majhne, toda druge so bogate in imajo čisto svojo avtonomijo. Od angleške vlade so bili ti maharadže le malo odvisni; notranje stvari so urejevali sami. Te države ne pripadejo sedaj ne eni ne drugi skupini. Ko se Angleži umaknejo, postanejo ti knezi čisto neodvisni in samostojni. Zato bo veliko vprašanje, na kak način naj se ti knezi pridružijo enemu ali drugemu dominijonu. Male državice ne bodo mogle delati odpora, toda velike morejo napraviti mnogo težav. Zato bo sedaj naloga indijskih voditeljev samih, da to vprašanje sami čim hitreje urede Razume se, da bodo razmere končno vsako teh držav prisilite, da se nekam priključi, vendar je treba računati s časom in težavami.	•
Angleži izjavljajo, da se umaknejo iz Indije, ko bo raz-* delitev izvršena; računajo z mesecem avgustom. Potem je Indija samostojna in ima dva dominijona. Angleži seveda upajo in so to tudi javno povedali, da pride čas, ko bo Indija zedinjena in ko bo cela kot en dominjon v angleški svetovni skupini. Verjetno je, da bo enkrat do tega tudi prišlo.
Angleško veselje je, kot že rečeno, veliko, da se je posrečila ta rešitev. Državniško dejanje je izvršila angleška labour party ,ki je sedaj na vladi. Kljub temu je voditelj opozicije Winston Churchill brez pridržkov čestital v parlamentu predsedniku Attleeju in podkralju Mountbattenu, da se jima je posrečilo razrešiti to veliko vprašanje in da se ni Indija za vedno izločila iz Angleške skupnosti. Zavedajo pa se Angleži, da težave še niso končane in da bo “biser” še vedno tudi eden izmed križev imperija.
Angleško veselje množi še ena misel. Sedaj, ko je dosežena neka rešitev v Indiji, upajo da bo dosežena tudi v sosedni Burma. Tudi tej so Angleži ponudili, naj postane dominijon v angleškem imperiju. Doslej še ni bilo odločitve, upajo pa, da jo bodo sedaj lažje in hitreje dosegli.
MMWWMMWWfMWlHHMHMMMl h * • U19 *»♦(
BESEDA IZ NARODA

Iz življenja v komunističnem raju
Senigallia, Italija.—Ko premišljam, kako naši nasprotniki skušajo vzeti ugled najboljšim časopisom, si štejem v dolžnost napisati v njih obrambo nekaj vrst. Med najboljše časopise spada brezdvomno list Ameriška Domovina, ki s svojimi točnimi in resničnimi vestmi poučuje, vodi in usmerja ameriške Slovence. Tudi te moje vrstice so namenjene njim v svarilo in opomin, da bi si tako prihranili bridko razočaranje, ki je zadelo mnoge njihove brate in sestre v domovini. V večji dokaz hočem opisati žalosti-no Kgodbo naše družine, kateri je sličnih v našem slovenskem narodu še nebroj.
nikakor ni šlo v račun in kmalu :o v tako zvanih “osvoboditeljih” spoznali naše ter vsega dobrega in plemenitega največje sovražnike — komuniste. —■ Tudi naši družini ni bilo prizaneseno. Ker smo bili njihovi najhujši nasprotniki, smo bili eni prvih, ki smo občutili njihovo trdo pest.
Bilo je meseca aprila 1942, ko sta v zgodnjih dopoldanskih urah prišla na naš dom dva neznanca ter vprašala po bratu. Ko ga je eden dobil v kuhinji pri čitanju knjige, mu je iznenada (kajti on je bil zaverovan v knjigo) naperil na
prsi samokres. Z bliskovito naglico mu je brat iztrgal iz rok samokres, nakar je neznanec zbežal. Tudi drugi neznanec, ki je bil stažar pred vežnimi vrati, je sledil zgledu prvega, brat pa ga je podil še daleč z velikim kamnom v roki. Bratu se ni zgodilo ničesar, pač pa je bila ob tej priliki mama ranjena v nogo in le hitri zdravniški pomoči se je zahvaliti, da ji je tedaj rešilo življenje. Bi-
vratia in' na vprašanje, kdo je, so pričeli s puškinimi kopiti vdirati vrata. Napol oblečeni smo jim seveda hitro odprli —1 saj drugega nam ni preostajalo ker na beg ni bilo mogoče misliti, saj je bila hiša obkoljena. Kot smo, pozne j e zaznali, so nas imeli namen ustreliti pred hišo, ker pa bi s tem še bolj odprli oči ljudem, so nas odpeljali s seboj v gozdove. Ves teden so nas gonili iz ‘“brigade” v ‘“brigado,” končno pa nam je — E božjo pomočjo — uspelo pobegniti.
Med časom naše odsotnosti pa je bila ustanovljena Protikomunistična legij a in takozv. “Vaške straže;” v njih vrstah se je tedaj nahajal že tudi moj brat. Obrnili smo se pod njih zaščito, doma pa smo bili od “osvoboditeljev” osvobojeni od vsega, kar smo pustili. Pobrali so nam prav vse.
Ob kapitulaciji Iltalije 8. sept. 1943, ko so komunisti zasedli vso Dolenjsko (tudi mesta), smo preko vsega dolenjskega gorovja in gozdov (po cestah nismo smeli, ker bi se srečali s komunisti — saj par-krat smo se kljub temu) bežali na nemško mejo—ker drugam pač nismo imeli izhoda in ne druge možnosti, kakor tudi naši borci Legionarji. Iz legionarskih vrst se je tedaj razvilo naše “domobranstvo,” ki je bilo res“ vzorna protikomunistična vojska. Od tu so nas — sem se jč namreč zateklo več beguncev — po nemškem ozemlju poslali v Ljubljano, kjer smo bili, dokler niso naši borci zdpet zavzeli Dolenjske — to je skoro pol leta. Ker so se zgrnile v Ljubljano velike mase beguncev, je bilo glede prehrane zelo težavno in večinoma smo bili lačni. Ko je bita Dolenjska — vsaj v glavnem — zopet v rokah domobrancev, smo se vrnili na Dolenjsko, ne donfov,’ kajti naša hiša je bila podrta od topov.
V lepi Dolenjski smo z marljivim delom kar srečno živeli.
Nesrečen jugoslovanski prevrat, potem nemški okupator, za njim še italijanski (kajti Dolenjska je bila pod vsakim nekaj časa), so nam prinesli mnogo gorja. Vse to gorje pa lo pa je zelo težavno nuditi ji prekaša gorje, katerega so nam I zdravniško pomoč, kajti nihče prizadejali ljudje, ki so se ob Ise je ni upal peljati k zdravni-vsaki priliki imenovali “brat-jku, ker se je vsak bal mašče-je,” “borci za svobodo. . . ” I- Vanja komunistov. Končno se njeli so še mnogo sličnih lepo je ojunačilo neko dekle. Brat zvenečih imen, ki pa poštene je takoj po tem odgodku po-Slovence le niso ganila, kajti: [begnil v mesto, kjer je bil za-“po njih delih smo jih spozna- j enkrat na varnem, mi pa smo li!” Noč za nočjo so odpelja- trepetali v strahu noč za noč-vali v gozdove naše ljudi in to ! jo in mnogo noči nismo niti za-ne morda kake “nepridiprave,” j tisnili očesa. Ves njihov srd se marveč ljudi, ki jih je devet j je sedaj izlil na nas, ki smo o-fara naokrog poznalo za naj-1 stali doma. Mesec dni kasneje boljše. To poštenim ljudem 'so ob dveh ponoči potrkali na
Tako smo dočakali nesrečni maj 1945, ko smo morali bežati ponovno, Ker smo šli od doma med zadnjimi in bili najbolj oddaljeni od našega cilja (vseh cilj je bil Celovec) srno se morali — ker -so bili komunisti že zasedli -mesta in vasi — pomikati naprej 1? po gozdovih in gorah. Nismo iskali poti in stez. Z nadčloveškimi napori smo^se vlačili po hrhibih gori in doli, kar sredi gozdov, brez poti. Čestokrat smo se o-prijemali za grmovje in travo, v tako strmino smo lezli. Spali nič, kajti najnevarnejša mesta smo prekoračili vedno ponoči. Jedli smo vsake tri dni enkrat. Vsak si lahko misli, koliko vojske (nemške, hrvat-ske) je šlo pred nami in ljudje pri najboljši volji niso mogli nahraniti toliko ljudstva, sami so bili ponekod že lačni, ker so vse razdali. Nič čudnega, če je naša draga mama v
teh razmerah zbolela. Ker smo hodili brez konca in kraja že 14 dni, ne da bi kam prišli, ona naprej ni več mogla, zato smo se v bližini Pliberka, v koroških gorah ločili od naše vojske in zopet krenili proti jugoslovanski meji. V neki hiši blizu avstrijske meje, toda na jugoslovanskem ozemlju, smo našli dobre ljudi, ki so nas sprejeli pod streho. Mama je bila že zelo slaba. Ubožica ni mogla več jesti, kljub teirtu, da bi ji lahko kaj nudili, ker ljudje, ki smo bili pri njih, so bili srčno dobri. Revica je morala umreti, umreti od oslabelosti v tuji hiši, na begu, malo manj kot na cesti. A mi?! Bežali smo pred komunisti, a sedaj je bilo treba v stik z njimi, kajti našo ubogo mamo je bilo treba pokopati! Zopet so nam pomagali ljudje, ki so nas vzeli pod krov in — hvala Bogu — vse srečno izpeljali. A izgubili smo mamo, ki je ni mogoče nadomestiti. Indirektno jo je ubil komunizem. Radi bi, ko bi vsaj mogli, plačali prostor na pokopališču, kjer je zakopana, da bi ne bil grob prekopan in bi tako če se kdaj vrnemo, lahko vsaj obiskali njen grob in pomolili na njem. A kje naj vzame ubog begunec denar?!
Ni pa dovolj, da smo izgubili ljubo mamo, tudi o bratu ne vemo ničesar. Muči nas bo-jalzen, da spi večni sen z 12 tisoč drugimi v kočevskih gozdovih. Tako so namreč bili za svoje plemenito delo poplačani naši fantje!
Jaz se že skoro dve leti nahajam z atom in dvema sestrama po taboriščih. Sem poročena ter imam dva meseca starega sinčka. Sami — brez mame — smo zopet krenili preko meje v Avstrijo čez Helm (gora visoka skoraj kot naš Triglav), in prispeli v Italijo. Lepo je tu, vsega je v izobilju, a, za ubogega begunca nima vrednosti — saj nima denarja! — Skoro brez vsega smo prišli sem, ker človek na takih dolgih in nevarnih potih ne misli drugega, kakor da bi ohranil glavo celo in zdravo. Med potjo iz Slovenije smo namreč bili — dokler smo hodili tz vojaštvom — večkrat tudi napadeni,
To je žalostna, a resnična povest iz življenja v komunističnem raju, ki ga je prizadejal komunizem ne le eni, temveč sto in sto slovenskim družinam. Bol in bol, in zopet bol 1 Zvrhano mero gorja in trpljenja! Noben okupator ni tako podlo ravnal s podjarmljenim narodom, kakor komunist z bratom, v tolikih primerih celo z rodnim bratom! In okupator se je proti vojaku izkazal vojak, ravnal je ž njim po vojaško, če pa vam, dragi ameriški Slovenci na uho povem, da so komunisti še v zraku streljali na a-meriške padalce z brzostrelkami, ko so se ti bližali zemlji,
vem, da vam je dovolj povedano. Cim se je videlo padati padalca, že se je slišalo streljanje partizanskih brzostrelk komur se je posrečilo, da jim je ubežal, je bil neizmerno srečen. V sosednji fari — od naše oddaljeni pet kilometrov — počivajo trije taki revčki. Eden baje iz Filadelfije. Komunisti so jih ustrelili med padanjem, eden od njih je bil ves razbiti Pobrali so jim vse — baje sp imeli mnogo denarja — jih slekli in jim vzeli celo (tiste ‘“svetinjice,” kjer ima vsak vojak napisano ime, tako da ni bilo mpgoče niti ugotoviti njihove identitete. “Okupator” jim je napravil krasen skupen grob in na lepem križu stoji napisano: “Tukaj počivata,dva nepoznana ameriška letalca in ameriški pilot Stephenson. — Padli 19. marca 1944.” Eden izmed letalcev, ki jih je zajel okupator, je pilota spoznal, o-stalih dveh pa nihče. Kdo se vam zdi bolji: okupator ali komunist? Takih in sličnih primerov bi se Moglo napisati polno knjigo!
Želim) da bi srečni ameriški rojaki nikdar ne skušali sličnega trpljenja — te vrste naj bi jim še bolj odprle oči — ter da bi vendar poslušali klic onih, ki jim hočejo le dobro, posebno so to naši dobri in pošteni časopisi.
S spoštovanjem,
Bernardina Zupan.
Rdeči križ
V dneh od 9. do 12. junija se bo vršila v Clevelandu v mestnem avditoriju narodna konvencija Ameriškega Rdečega križa. Na tej konvenciji bo nastopilo več slavnih govornikov, med njimi tudi general Courtney H. Hodges, veteran obeh svetovnih vojn in ki je bil v drugi svetovni vojni uspešen poveljnik desete, tretje in na-zadnjeT*rve-*Bn#d& v Nemčiji.
V imenu 20,000 članov ‘‘Junior Red Cross” v Zed. državah pa bo govoril Gerald Hornung, 17 letni študent iz Oklahoma City, Navzoči bodo deleiMtje tudi iz Alaske, Havaji in Guama in tudi odlični gostje tuje-zemskih skupin.
Guverner Thomas J. Herbert bo uradno v imenu države pozdravil delegacijo. Pričakuje se nad 5,000 delegatov in gostov ob tej priliki.
------o-------
BREME
Tone je čestital prijatelju, ki se je nedavno poročil in naposled dostavil: ‘(Veš, Tone, čudim se, da si vzel tako majhno žensko. Saj je skoro polovico manjša od tebe.”'
“Imel sem posebne nazore,” Mu je razlagal.
“Kakšne?” je bil radoveden.
“Pravijo, da je žena možu veliko breme, pa sem si mislil, ako vzamem majhno, bom lažje nosil.”

AL PA NE
Zapletene mednarodne odno-šaje tam med vrati je nenadoma spravil v pravi red glas, ki je priletel sem od kuhinje in ki je govoril: “Kaj boste kar tam med vrati počivali? Stopite, no, naprej, da bom vsaj videl kdo svojo sinaho. “V Minnesoti jo ste in koliko vas je.” Takoj za j je našel in dobro je izbral naš glasom se je pojavil iz kuhinje! funt, bi rekel,” jo je pohvalil.
da se te bolj ogledam. Glej, no, kdo bi si mislil, da se bova še kdaj videla na tem svetu, pa tako daleč od doma..”
“Zaradi sank mu omeni,” mi je Jakšič šepnil, ko smo rinili v parlor.
“Serap!” sem mu ukazal, “bom že videl, kako bo naneslo. N;kar mi ne napravljajte kakšnih škandalov tukajle.”
“Vidite, to je pa naša ta mlada,” nam je France predstavil
prijazen možak, visok in še dokaj zravnan, majhnih, pa živih oči — mož, katerega sem zalezoval zaradi tistih sank — moj prayi bratranec, Uleč France.
“Grmkovega Japčka sem ti pripeljal pokazat,” naju je vlekel skupaj Kranjc Tone, ki je vedel, da bo taka predstava najboljše pomagala.
‘Joj, torej tisti tisti naš Jap-ček, moje matere bratov sin. Vidiš, pa bi te ne poznal, ker si nekam zrasel od takrat, ko sva se zadnjič videla. Stopi no v hišo,
“Aha,” sem pritegnil jaz, “samo v Minnesoti poganjajo tako brhke in zauber dečve. Kot bi en dan zrasle, take so.”
“Uh, kaj boste,” je hitela mlada gospodinja, vsa rdeča v obraz. Ne verjamem, pa ne, da bi nam zamerila tiste priklipliive besede.
“Pa kako s tabo?” se je obrnil France name, “družino imaš, kaj ne in v cajtenge pišeš, ki jih tudi sem dobivamo in kar zadovoljni smo ž njimi,”
“še vedno lahko čitaš pri svo-
jih letih,” ga pohvalim.
“O, ja, nekaj mi pomagajo pa očala.”
“Pri moči si še, France, pa ki jih moraš imet* že blizn osemdeset na svoj kredit, kaj ne?”
, “Hvala Bogu, kar držim se še nekam skupaj. Otroke pestujem, pa okrog dqpja še za kaj malega prinlem. Lansko leto me je bilo nekoliko prijelo, pa se nisem dal.”
Jakšič, kj, je sedel poleg mene, menda še je nalašč tako vse-del, me je zopdt dregni! in šepnil: “Lepše prilike ne bo več zaradi sank, kot je zdajle.”
Zmene bi menda rad videl, da bi prišlo do kakšne debate, pa mi zdaj ni dal gmaha zaradi tistih nesrečnih sank, ki jih je Uleč France dal Dehinčevemu Francu ravno pod mojim nosom. Ampak ni se mi zdela prava prilika Opravljati takih stvari na mizo. Zaenkrat še ne, sem sklenil.
Opazoval sem Franceta, ki je bil še vedno pravi tip Uleče rodbino iz Žirovnice. Tudi njegov brat Anton, ki je imel doma in
ki je poleg živine vzgajal tudi mene, je imle take oči, ki so se kar iskrile, kadar se je zasmejal. Oba sta imela kodraste lase v mladih letih, sam ne vem, zakaj jih nismo imeli tudi pri nas pri Grmkovih.
•	“Ali je kaj žirovljanov v Clevelandu?” bi rad vedel France.
“O, ja, jih je,” mu hitim pripovedovati. “Dehinč Jakop je, Teličeva Marica, Gornikova Urška, blizu Clevelanda ima veliko farmo Krkotov Tone, pa še vse polno drugih je po Ameriki.”
“Aha, gotovo so, ampak so vsi mlajši in jih ne poznam. Mojih let ne vem, če je kateri še v Ameriki,” je mislil France.
•	“Ja, ti si zdaj naš prvak,1-’ ga pohvalim, “še sto let boš dočakal, če se boš tako dobro držal.”
“Se reče, mudi se mi ravno nikamor ne, in tukaj na Wil-lardu je kar prijetno, ampak kako pa bo s stoletnico, pa ne vem.”
"O, naš ata so še trdni in radi jih imamo,” se oglasi ta mlada iz kuhinje.
“Lunka je vedno enak, kar ga
fnisiiš
tistih
vem'
poznam,” je potrdil Mr. Grdina, ki je bil že prej na Willardu.
“Ja in vsa soseska ga spoštuje,” je pritegnil Kranjc Tone, ki je v tom stopil v kuhinjo in zašel v pomenek z gospodinjo. .
“.France,” sem šepnil Jakšiču, “poglej kozi okno tistok jato kokoši.”
“Jo že vidim, ali jih prekupiti?”
“Nak, ampak nekaj i zdajle zadnjič vidiš, če kaj in če me moje' prijazne slutnje ne varajo. Boš videl, če kaj vem, ali nič, da ne bo nikoli dolgo in na banket bomo povabljeni tukajle. Tone in ta mlada imata zdajle diplomatske razgovore v kuhinji, ampak mi se delajmo, kot bi ničesar ne slutili. Veš, kadar nas bodo povabili, se moramo nekoliko braniti, da ne bo 'zgledalo, da smo nalašč zato sem prišlj. Se reče, saj preveč se ra-vm\j)i treba otepavati, da se ne bi morda res skesali.”
Obujali smo še stare spomine sem in tje, nazadnje nas je pa Mr. Grdina izrabil ven na vrt, da nas ko ujel na kontrofe.

Jakob K. Heer:
.
Bernitiski kralj
ROMAN S ŠVICARSKEGA POGORJA
“V času, ko se je to pripetilo,” nadaljuje meinar, “je bil Marko še prav majhen. Ko je nekoliko odrastel, je prinašal z Guardavala pogosto mlade ptiče in jih domačih Nekoč tudi rdečekljuno in rdečenogo gorsko vrano, ki mu je posebno prirastla k srcu. Zakaj kjer je bil in hodiil, je skakljala za njim. Oče, sodar, je pa imel lepega tigrastega mačka in ta je vrano požrl. Marko je pogoltnil jezo. Ko je pa maček opoldne skočil na klop, sedel poleg sodarja in mijavkajoč zahteval svoj delež od kosila, je položil Marko žlico na stran. Brez besede je pograbil žival aa šinjak in zadnje tace, jo potegnil, četudi se mu je zasadila s kremplji globoko v meso, tako vsaksebi, da je poginila, ne da bi javknila. Jezno jo je treščil v kot: T)u imate, oče, svojega irtaudija ki mi je- požrl vrano. Odslej nisi več moj /sin, Marko ! In komaj kdaj sta odsihmal še spregovorila med seboj jkakšno besedo. Marko se jel priduržil gamsjim lovcem in bil kot nedozorel fantin že najboljši strelec v Engadinu.”
“To sem) slišala,” pravi Cil-gija, “in tudi, kako je neki hu-_do opečeni deklici polajšal bolečine. Kaj sodite vi o tem, mežnar?”
“Na vso moč skrivnostna zadeva',” skomizgije mežnar z rameni, “in tudi ni ostalo pri tem edinem primeru, temveč je izpričal dostikrat zdravilno moč svojih oči in rok. Pogosto so ga klicali v vas in okolico k bolnikom, a šel je šele, ako ga je prosila tudi mati: Marko, poskusi! Potem je šel brez ugovora.”
—lila mi-k ■»«*-** frjem,
pravi 'Oilgija toplo.
Mežjiar dvigne poučno kazalec: “Mati in sin sta se ljubila kakor se vidi le redko, govorila sta samo z očmi ip se razumela. Kadar se je pa srečal kje s sodarjem, so Se kresale iskre med obema in bila je samo sreča, da je odšel Marko pozneje na Francosko, sicer bi se bila lepega dn» spoprijela s pestmi in orožjem. Sodar je pripovedoval namreč vsakemu, ki je hotel poslušati ,da Marko ni njegov otrok, temveč kamo-> gaskar.”
“Kamogaskar,” povzame Cil-
Deklefa in žene!
Priporočam vam, da si izberete in naročite vašo fino 1947-48 zimako STERLNG suknjo, SUIT ali PUR COAT sedaj direktno iz tovarne po najnižjih cenah v. Clevelandu na WILL-CALL.
•
Ne odlašajte, ker sedaj je najboljša izbira. Prosim, pokličite me, da vas peljem v tovarno.
BENNO B. LEUSTIG
1031 ADDISON ROAD
ENdicott 3426 all
ENdicott 2928
gija oprezno in napeto, "za ves svet bi že vendar rada vedela, kaj je to.”
Mežnar se popraska po redkih laseh: “Pogovorite se o tem z župnikom', gospodična. On bo prej nego jaz ubral prave besede za tako nežna ušesa, kot so vaša.”
“Dobro, pa pripovedujte dalje,” in Cilgija povesi glavo nekoliko razočarana.
“Čudno je,” .nadaljuje mežnar, "brž ko se je razneslo, da je kamogaskar, se mu je spremenil pogled, ki se ni bil prej nič ločil od pogleda drugih ljudi. Zdčeli so se ga bati. — Svoji materi je pa ostal tudi poslej tako vdan, da bj. si bil dal iztakniti oko, ako bi ga bila za to prosila. In vidite, gospodična, po tem se poznajo sinovi guardavalskega viteza — a-ko jih je'volja, zmorejo storiti za žensko vse, nikoli pa ne bi sprejeli nasveta od moškega. Veliki postanejo v življenju, toda nekoč morajo tepsti tiste, ki jih najbolj ljubijo.”
“To je vendar grozno!” pravi Cilgija prestrašena.
“Zdaj grem, gospodična,” pravi mežnar. “IJe bil bi rad proti Marku Paltramu nekr-ščansko krivičen, jezi me pa, da sem ga v šestih tednih videl komaj dvakrat v cerkvi. Glejte, veter se je vzdignil.”
IStarec zadene grobarsko o-rodje na ramo, pozdravi in krene proti vasici. “Koze,” pravi za slovo, “morajo zdaj kmalu priti s paše, sicer jih bo ujela nevihta, ki se zbira za Berni-
i Gov< i-”- rtič ne
Cilgija sede zamišljeno na klop pri vratih.
Govoricam; o kamogaskar j ih —črne verjame. Njen pametni
oče je take reči vedno zameta-val.
Vstane in hodi globoko zamišljena med grobovi.
Pogumni mož, ki ga Engadin potrebuje, ni nihče drugi nego Marko Paltram in ne morda kateri njenih fetanskih prijateljev — ne, Marko Paltram! Tudi njen oče je postal iz zaničevanega mladeniča pozneje mož velikega ugleda. Toda Marko 'bi potreboval 'prej še nečesa: sonce, sonce bi moralo posijati v to samotno in neveselo življenje, ženska bi ga morala ljubiti, kakor ga je ljubila njegova mati. Potem bi rasteh
(Dalje prihodnjič.)
MALI OGLASI
DO YOU OET	•
VITAMINS?
SSSg
Vhomlmt A gra* iaaay ***• do not and oi • MWh, M M-low p«. A
.ONEM DAY
rnDpTSSHMS
A slogi« Ons-A-Ooy (brand) M* Hplt Vtanin Cap* merf <•/. fumUhra * bade da* *«* «ti of the five vitamin* who*# rs-quirsmsAt* 1» bana« out*«« «••
Oat Ooo-A/Oay (brand) MaMpb'
Vitamin Cap*«'«
šot*.
MUt LAAOtATOUB, *C.
KOLEDAR
DRUfTVENIH
PRIREDITEV
JUNIJ.
16. — Balincarska tekma med članicami Gospodinjskega kluba SDD na Prince Ave.
15.—Srebrni jubilej društva Presv. Srca Jezusovega it. 172 KSKJ v J. S. Domu na West Park.
29.—Društvo “Zvon” priredi piknik na prostori hSlovenske-ga doma na 6818 Denison Ave.
' JUUJ
4. — Zveza društev Najsv. Slovencev na 6818 Denison Ave.
Imena romanje v Lemont.
20.—Društvo Sv. Antona priredi'piknik na prostorih Doma Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
27.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
27. — Gospodinjski klub SDD na Prince Ave. priredi piknik na prostorih Doma zapadnih 818 Den
KRAŠKE 'JAME GOVORE. — še vedno odkrivajo po Krasu jame, kamor so podivjani partizani v maju in začetkom junija leta 1945 metali svoje napsrot-nike. Zadnji čas so spet odkrili dve jami pri Temnici in tam našli 14 trupel pobitih od partizanov. Zavezniške oblasti vse to slikajo in filmajo, da bo večna priča v celem svetu, do kakih grozot je vodilo slovensko komunistično partizanstvo. Ko bodo gledali zapadni narodi te slike, bodo videli, da so bili partizani res izborni učenci Hitlerja in njegovih rabljev. Le da se je Hitlerjevo dirjanje že nehalo, partizansko se še nadaljuje.
Romanje v Lemont 4. julija 1947
Za vožnjo se lahko rezervira pri sledečih uradnikih Zveze društev Najsvetejšega imena.
Anton Grdina, 1052 E. 62nd St.
Lawrence Bandi, 6727 Edna Ave.
,Mike Kolar, 1160 E. 71. St.
Joseph Hochevar, 14416 Darwin Ave.
Lawrence Pavšek, 1190 E. 147. St.
John Urbas, 15312 Holmes Ave.
Jacob Resnik, 3599 E. 81. St.
Anton Meljac, ■7820 Union Ave.
Joseph Kenik, 3531 E. 78. St.
Matt Intihar, 21491 Naumann Ave.
Frank Hochevar, 21241 Miller Ave.
Frank Smaltz, 21481 Naumann Ave.
In v vseh župniških uradih in to naj se stori najkasneje do 14. junija.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Daši* preko Trate)
(Nadaljevanje a 1. »treni)
in ga tam zopet postavil na svoje mesto. Toda naslednjo noč so komunisti zopet prišli in križa pobrali in ju razbili na drobne koščke, da ju ne bi mogli verniki zopet postaviti na staro me-
zvedelo, je takoj protestiralo pri “ljudski oblasti.” Te oblasti so se izgovarjale, da je to delo neodgovornih elementov in da to nima nikake .zveze z vladino politiko. Preiskava pa je kmalu dognala, da so to izvršili ravno
...	v  -	- nJnnal-n-; Wmmi.fiZn« alran na, Katerin imena m naslovi SO
ttasnas; m* ~ ^—»
tako
m
Toda vrana ni izkljuvala vrani
oči.
Prenova — poprava
Mi izvršujemo kompletina zidarska in mizarska dela, na strehah, omete, napeljavo električnih žic, nove sobe pod streho in v kleti, obijemo kuhinjo in kopalnico s ploščami, žlebove itd. Odplačila lahko pa FHA. Postrežba po vsem okraju. Fino delo in hitra postrežba.
Ailen Construction Co.
2831 Woodhill Rd.
CE 6110, zvečer WA 1770 (Tues. Thurs. Fri-x)
« DRUGO BOGOSKRUNSTVO so izvršili mladi komunisti v Pazinu. Tam je bilo zborovanje istrske mladine, ki so jo vabili na delo v Bosno na tisto “mladinsko progo.” Navzočih je bilo kakih 100 mladih ljudi. Glavno besedo so imeli člani Saveza komunistične mladine Jugoslavije. Te je poslal centralni odbor komunistične stranke. Ti glavni voditelji so zaprosili za prenočišče v semenišču, kjer je obenem gimnazija. Prenočišče so tudi dobili, ker je bila prošnja tudi grožnja. Ponoči so ti zastopniki komunistične stranke odstranili iz sobe, kjer so spali, vse svete podobe ravno tako s hodnika in z drugih njim dosegljivih prostorov. Nad vhodom je bil velik križ, ki ima tudi svojo zgodovinsko vrednont. Tudi tega niso pustili na miru, ampak ga vrgli na tla in poteptali. Ko je predstojništvo semenišča to
L *
da so bogoskrunstva počeli ravno imenovani izraziti komunisti. “Ljudstva oblast” je prosila semenišče, naj bi se o tem ne govorilo, ker da bi to pri,pobožnem istrskem ljudstvu škodovalo. Toda danes ve to cela Istra. V semenišču so spali med okupacijo fašisti in nacisti, Čerkezi in četniki, pa ni nihče uganjal svetoskrunstev. Ta zločin je bil prihranjen jugoslovanskim komu-nitom. Tako se vpeljava titovski režim v Istri, ki se je komaj Iztrgala iz laških krempljev.
NORČEVANJE IZ CERKVENIH OBBREDOV. — V Istri vodijo komunisti protiversko propagando tudi z norčevanjem iz verskih obredov. Tako posnemajo cerkvene procesije in se norčujejo pri tem iz obredov oblečeni v cerkvena oblačila; zraven prepevajo cerkvene pesmi. Njih ženske se norčujejo iz krsta s tem, da navidezno kršču-jejo otroke. Pač velja tudi tu-
Zadnji opomin za romanje 4. Julija
Cleveland, O. — Napočil je zaželjeni dan in enajsta ura že bije, tam na Brezjih v Lemon-tu že zvonijo na veliki romarski zvon ter nas kličejo in vabijo vse slovenske katoličane iz vseh držav ameriške Unije.
Torej, to je res zadnji o-pomin in poziv vsem tistim, kateri ste se namenili na to romanje in se hočete peljati tja in nazaj z busi, ki bodo odpeljali iz Clevelanda ob dveh ponoči v petek 4. julija. Ta opomin naj velja posebno tistim, ki mislijo, da je še vedno dovolj časa. Povem vam, da je čas za priglasitev samo še do nedelje 16. junija in nič več. Kdor hoče biti deležen tega telesnega in duševnega užitka ter romanja k Mariji Pomočnici na ameriških Brezjih v Lemontu, UL, naj se gotovo javi ter plača malenkostno vsoto za tja in nazaj ($12.50) za vožnjo tja in nazaj in sicer najkasneje do nedelje 15. junija in to pri enem ali drugem uradhikuali zastopniku Zveze društev Najsv. Imena, katerih imena in naslovi so
ican Delphnium Society.” Raz-stavljatelji bodo novinci, profe-sionisti in trgovci. Ob tej priliki bodo dane tudi nagrade za najlepše cvetje te vrste. Videli boste tam cvetlico, ki bo dobila prvo nagrado.
Cenjeno občinstvo je vabljeno, da si gotovo pride ogledat to razstavo omenjena dva dneva. In če \>o kdo hotel kaj kupiti, bo to lahko staril kar na razstavi.
DELO DOBIJO
Moški in ženske
za
■.SEfSittoS SSK.   ■
■■j Vsi tisti in celotni glavni odbor, kakor tudi vsi, ki ste ali
5-
JOHN ZULICH
INSURANCE AGENCY
PRANCES ZULICH, »gent
Zavarovalnina vseh Vrst za vaše domove, avtomobile in .pohištvo.
IVanhoe mi
mu NErr road
ki še boste do tedaj dobili čeprav samo enega romarja ali potnika, ste vljudno proseni, da pridete na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo 15. junija, ob 9:30 dopoldne v zborovalni sobi društva Najsv. Imena v šoli sv. Vida.
Ta sestanek je jako važen, ker moramo še isti dan poslati družbi, kjer bomo. dobili buse, natančno število potnikov in zanje tudi s tem poročilom poslati denar za voznino.
Lawrence Bandi, blagajnik Zveze dr. Najsv. Imena. ----------o-------
Za ljubitelje cvetlic
Za gojitelje “Delphinium” cvetlic bo nekaj posebnega 21. in 22. junija v clevelandskem “Garden Center.”
Mr. Carl Grant Wilson je na-
čelnik vseh priprav za to raz-kaj, da je janičar hujši od Tur- stavo, ki bo prva te vrste in ki
ka.
je pod pokroviteljstvom “Amer-
KADAR KUPUJETE ali prodajate, se obrnite za pošteno postrežbo na
George Kasunic
7510 Lockyear Ave.
HE 8056
Real Estate Broker
(Tues. X)
Za varnost glttlale.ev pri žogometmh igrah (baseball) so v San Francisco Seal's baseball parku postavili stekleno ograjo, katero je izdelala Libbey-Owens-Ford steklar-tm. Videti je igralce, ki mečejo svoje bate v to steklo, ki se pa pri tem ne razbije, ampak bati enostavno odlete od ograje in prav tako tudi žoga, kar je res velikega pomena za ljubitelje tega iporta.
Slike Izza M dni
Mala gorska naselbina prijazno zre po Podjuni. Prebivalci, pridni slovenski kmetje, z veseljem opravljajo težko delo, ki ga zahteva od njih borna zemlja, da jim ntldi zato vsaj skromnih pridelkov. To pošteno ljudstvo pozna pač le dvoje: dom in cerkev.
Nekega popoldneva se je nenadoma pojavila “na Vrhih” policija in orožnišbvo, napravili so “racijo.” Obkolili so samotno kmetijo in s puškami pripravljenimi za strel, vdrli pri vseh vhodih v mirni dom. Prestrašeni ljudje z grozo pričakujejo, kaj da bo.
Ko so preiskali vse kote, se je začelo “zasliševanje.” “Banditi so bili tukaj, pa niste naznanili. Zakaj ne?”
“Pri nas ni bilo nikogar,” se je branil kmet.
“Molči, kmalu boš videl, da nam je vse znano,” in pritira-li so v sobo žensko, ki je hodila s policijo, se dotlej zabavala zunaj z možmi, sedaj pa naenkrat prevzela vlogo ujete partizanke.
“Bite bili kdaj tukaj ?” je navidezno strogo vprašal policij.
“Da, bili smo,” je odgovorila ženska.
“Ste bili enkrat ali večkrat?” “Bili smo večkrat.”
“So vam) ti ljudje dali morebiti tudi jesti?”
“Da, dali so nam jesti.”
“No vidiš, prekleti lažnivec,
ali boš še tajil?" 'Policist je začel divjati in vpiti, da bi bilo pač najbolje, vse skupaj postreliti, banditsko gnezdo pa zapaliti.
Kmet se ni mogel domisliti, da bi bil že kdaj videl to žensko, še manj pa, da bi ji dajal jesti.
Pomagalo ni nič, med suvanjem in psovanjem so tirali u-bogega gospodarja s seboj, z grdžnjo, da bodo izgnali celo družino.
Sli so k sosedu in ves prizor se je zopet ponovil. Vsak korak teh vragov so spremljale solze in'vzdihi preganjanih siromakov.
Tretji posestnik se je drznil oporekati: “Ce sem dal, sem dal, vsakemu lačnemu, ki me je prosil, sem še dal jesti, če sem le imel.”
“Sei stili!” je zakričal Doli-cist ves iz sebe od jeze, da si upa kmet še ugovarjati, in je poprijel puško, “sonst stopfe ich dir das MauJ zu, frecher Bandit!” (Sicer ti zampšim gobec, diteni bandit!).
Proti večeru, ko je bila “preiskava” končana, so gnali aretirane kmete proti dolini. — Močno zastraženi so stopali trpini v sredi in niso razumeli, zakaj so jih odtrgali od doma in družin. Od časa do časa se je kateri ozrl proti kraju, kjer je stala njegova domačija, nakar je n^adno sledil udarec in psovka spremljevalca. Niso bili vajeni ti možje solz, to pot pa so pekle v očeh zadrževane solze in iz grla je silil kčik brezmejne bolesti. . .
Pred postajo so postavili u-boge žrtv^ v vrsto, kjer so morati nepremično stati in čakati na prihod vlaka, pri najmanjšem premiku pa so padali novi udarci po ljudeh, ki niso ničesar zagrešili, a so ravnali z njimi kakor z najhujšimi razbojniki.
Odpeljal jih je vlak novemu trpinčenju nasproti, odkoder se je po končani vojni vrnil le eden, telesno in duševno strt
prevažanje blaga
delo v skladišču
Dekleta za assembly in zavijanje blaga Plača od ure Največ dnevni Sift
Eaton Mfg. Company 1
E. 65t'h St. & Central
(113),
Za zobozdravniki urad
Se vzame asistentko. Mora znati tipkati in stenografijo. 5 dni in pol v tednu. Plača. Pokličite LA 2965.	(116);
Za hišno delo
Sprejme se ženska za delni Čas; lahko hišno delo. Najraje se vzame tako, ki živi v Eu-clidu. Mora biti izkušena. Pokličite IV 6041.	(114);
Ženske dobe delo
Dobra plača od ure za čiščenje uradov v St. Clair okolici. Katera želi dobiti delo naj pokliče CH 6991 ali naj se zglasi na 1107 Bolivar Rd.	(x);
MALI OGLASI
Furnezi
Novi furnezi za premog, olje ali plin gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na olje Thermostat
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovenesko (x)
Stanovanje iščejo
Tri odrasle osebe želijo dobiti stanovanje 4,5, ali 6 sob. Nujno rabijo. Kdor ima kaj naj pokliče po 5:30 popoldne EX 2353.
......
V Laka okraju je naprodaj 7 akrov zemlje, krasna okolica, najvišja točka v Lake okraji}, dobra zemlja, tlakana cesta. , Zdaj je čas kupiti in obdelati za letos.. Nahaja se na River Road, cesta 307, Perry, Ohio. Vzhodno od bele hiše z rdečo streho na gričku, vzhodno od Turney Road. Ko si ogledate, pokličite za ceno KE 0034, (x)
Farma naprodaj
V Perry Township, West of Perry Airport, je naprodaj 20 akrov fine rodovitne zemlje v zelo lepem kraju. Podrobnosti izveste, če pokličete Liberty 3336.	-(113);
Pohištvo naprodaj
Naprodaj je pohištvo za dve sobi; pohištvo je čisto, toda nemoderno. Zglasite se na 1164 E. 61. St.	—^113)
Les naprodaj
Mere 2x4 in 4x4. Zglasite se na 1008 E. 63 St. (113)
WANTED
Accordionist to play with Trio on June 28th. Mu»t play Polkas and Popular. Call IV. 5044.	(116)
Za 4 družine
Naprodaj je zidana hiša za 4 družine, po 4 sobe in kopalnica vsaka in še druge ugodnosti. Parna gorkota s stokerjem, 2 zidani garaži; dolg lot. Vprašajte pri lastniku na 1091 Addison Rd. spodaj.
(Tue. Fri.-X)
Lepa farma naprodaj
V So. Madison, O. je naprodaj 25 akrov farma. Ima hišo 6 sob in druga poslopja. 'Cena je $5,800. Takoj se plača $1,700. ostalo se plačuje po $34.78 na mesec.
Več podrobnosti vam da
Matt F. Intihar
630 E. 222. St.
IV 2644 ali IV 0678
(116)
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
r
O o	' »					 1 			<> d
o o o o	BELI MENIHI	<► O o o
o o	Povest iz prve polovice XII. stoletja	o o
v>	spisal IVAN ZOREC	o < J
o O	!			 • ■ 	-	<► A
“Prej moramo pregnati Ogre, če bi se res prikazali, potlej pa naj bo svatba!” ga je Zofijin oče odrival in tolažil.
A da se z Ogri bo res treba u-dariti, že ni nihče več dvomil. Na gradu in na vasi so govorili o tem, in se povsod pripravljali s prav veliko hitrico.
Tudi Marjetin oče je odrival svatbo.
“Vsa dežela misli na hrambo in je v skrbeh zaradi ogrskih razbojnikov, mi pa bi piro-vali?” je stari grof Šumbreški dopovedoval bodočemu zetu.
“Saj ne silim več!” se je Di-trik branil.
A stari se je njegovi sramežljivosti tiho smiejal in mu nekoč dejal: “Prestar sem in pretrd v udih, da bi mogel še iti na divjake. Veš kaj, ti mi vodi šumbreško četo 1”
Ditrik je tako zdaj imel dosti dela in skrbi in je laže potrpel.
Le Henriku se sreča odniko-der ni zasmejala. Poniglav in otožen je gledal za bratoma, kadar sta vihrala vsak k svoji golobici.
“Oh, samo mene noče nobena!” .
Rana se mu je zacelila, roka pa vendar še ni dobila prejšnje moči. Tako je ostajal sam in gospodaril, saj, onih dveh skoraj nikoli ni bilo za dolgo doma. In nikamor ni hodil, še na lov ne prav dosti. Pa tudi njegove druščine ni iskal nihče; vsak se je bal njegovega ■ stfopengltega-j^ika-in slabega, imena. Le pater Konrad se ga ni izogibal. Obiskoval ga je, dokler je bil bolan, in ga ni či-
Živeli so bolj svobodno kakor svobodnjaki sam|i, in grajski so se delali, kakor da ne vedo več zanje. Kajpak, bali so se jih, premočni so jim bili in pre-divji, če jih je kdo dražil.
Pater Konrad se je ves srečen zahvaljeval, pa tudi Henrik je bil vesel prilike, da se grad znebi silnih velikanov in lovcev, obenem pa ne utrpi nič svoje oblastnosti, marveč še pridobi, ker ne bo treba več trpeti njihove tihe upornosti in ne bodo mogli več z večnim lovom zatirati divjadi.
“Kaj pa ti počno?” se je pater Konrad potlej še zanimal za ljudi, ki so si zunaj gradu dali opraviti z raznimi deli.
“To vse bo zoper ogrske razbojnike, če bodo smrček pokazali čez mejo!” se je Henrik zresnil in s patrom postal ob tistem delu.
Na majhni tratini pod gradom, s čigar stolpa je vihrala rdeča vojna zastava in velevala, naj se pripravi, komur bo iti na vojno, je že nekaj dni noč in dan gorel velik ogenj. Ob njem je venomer pelo nakovalo. Grajski in tlačanski kovači so s pomagači varili in kovali nova kopja in ostrili sulice, ki so jim hlapci belili in gladili toporišča in jih nad plamenom sušili in palili. Še drugi so iz vrbja pleli ščite in jih prav tesno in na, debelo oblačili s suhimi, napol ustrojenimi govejimi kožami.
“Bog pomagaj 1” se je menih prekrižal-“‘Kai3-bi-m- utegnilo
polju in za red jn(ed tlačani je jih je dati v grajso četo.
Ko je ob Višenjci zagledal očeta, ki so mu tlačanke krvavi hrbet oblivale z vodo, je zatulil od groze:
“Kaj je? Kdo ga je?"
“Ni treba vpiti, sin moj 1” ga je Vitogoj krotil. “Saj še jaz nisem, ko me je brezec mesaril I”
“Kri! Kri!” je sin besnel. “Zakoljem, ga, kakor prašiča ga zakoljem!”
biti tako nevarno?”
“O, zdaj že nihče ne dvomi več! Vsakdan čakamo, da voj-
prepustil kar Hartviku, ki' je tudi že okreval popolnoma.
In Hartvik, ki je zelo sumil, da ga je kdo domačih česnil tačas v Stehanu, je bil tlačanom hudo gorak.
Višnjani so baš otavo sušili na travnikih ob Višenjci in po senožetih pod hosto, pa se je Hartvik pripodil mednje: — “Vrzite vse iz rok in narežite za dober naročaj vrbja in be-kovja!” je ukazal. “Viter nam zmanjkuje za ščite.”
“Deževalo bo še pred nočjo, otava pa je suha, domov jo moramo spraviti,” se je Vitogoj upiraj. “Tistih išibin narežemo lahko potlej, tudi med dež. jem.”
Grajski je zasukal konja in se pognal na grad.
“Kaj je obseden?” so tlačani godrnjali in hiteli, da bi jih dež ne lovil.
“Ali pa prismojen,” so se smejale grabljice.
A ni bilo več dolgo, pa se je Hartvik vrnil s šestimi oboroženimi hlapci
“Kje so šibine?” se je zadrl na tlačane, ki so med hlapci precej zagledali košek s palicami in so od strahu kar otrpnili.
Vsi so molčali.
‘“Primite najprej Vitogoja, ki se je uprl prvi!” je ukazal hlapcem.
In ti so zgrabili Vitogoja in ga privezali ob star meklen, ki je umirajoč še rasel na grivi ob travniku. Drugi tlačani so se zaprašili med vrbe in beke ob Višenjci in hiteli rezati šibine.
Vitogoj ni zinil nobene. A ko je Hartvik z debelo brezovko, ki si jo je izbral iz koška, pristopil in ga prvič počil čez goli hrbet, je zasikal: “Le udari, brezec! Samo pozabi ne, da i-ma palica dva konca!”
Hartvik se je krohotal in ga tepel, da je kri brizgala iz raztepenega hrbta in da so se ih-
"Stoj!” mu je oče velel. “Nikamor se mi ne gani! Hartviku sem vračila dolžan sam, kakor sem mu obljubil! Med naju se mi ne rini!”
Vendar bi se Hotimir bil najbrž zaletel res prav hudo in se sprl z gradom, pa ga je Živka umirila s tiho prošnjo svojih prestrašenih oči.
“Na grad pa le moram, da povem o Trlepu, kar je treba.” (Dalje prihodnjič)
,Da si ohranijo zdrave noge. — Dijaki na Northwestern univerzi, ki študirajo zobozdravništvo, se uče opravljati ta pošel sede, ker pravijo, da dolge ure, ki jih zobozdravniki prebijo pri svojem delu na nogah, skrajšajo življenje zobozdravnikov za 15 odstotkov.
,L. ■	: ,,y£šžšiifir...
sto zapustil, ko ga je ozdravil, voda po deželi razprši sle in
“Bog vas sprejmi, gospod pa ter — dolgo vas ni bilo!” ga je neki dan spet pozdravljal, vesel.
“Kajne? Veste, za mali
nas pokliče.”
“Ali bodo tudi tlačani morali prijeti za orožje?” “Nekateri. Pa jih ne bo treba morati. Sami se oglaša-
Šmaren smo dosti spovedavali j0. Vsi bi radi šli nad Ogre.1
in obhajali. Saj je ljudstvo naredilo iz naše cerkve, ki se gradi šele komaj v en konec, že kar nekako božjo pot.”
In že je zajel sapo, da bi, kakor je že večkrat, tudi zdaj prav narahlo skušal geniti srce nespovedanega grešnika, pa ga je oni prehitel: “Kako pa kaj zidava?” je zasukal pogovor, da bi se ognil pomenku o verskih rečeh, ki so ga vselej tako neprijetno dregale v vest.
“Zidava? O, prav lepo, samo počasi; svet je kamenit; temelji, kleti — za vse je treba iti v živo skalo.”
“Ce vam je tlačanov premalo pri delu, kar povejte, pa vam jih naženem še več.” “Bog vas obvaruj v svoji milosti,” se je pater Konrad zahvaljeval. “Ali nekaj drugega je! Da se je Rodanina Jelena s Peščenjaka omočila z našim volarjem, veste, kajne? Zdaj so njeni bratje prišli do našega patra opata in ga prosili, da bi jih vzel v službo; z njimi bi prišla tudi Rodana, njih mlati; tako bi živeli spet vsi vkup. Naš pater opat bi jih sprejel rad, potrebni bi bili za stražo in obrambo.”
“In bi zalegli za celo kopo prav hudih brambovcev!” se je Henrik nasmehnil, j ^Živina močna, kakršna so.”
“A kaj bi rekli vi, skrbi našega patra opata. V vaši gospoščini živijo, brez vašega do voljenja jih ne more sprejeti.’ '“O, brez skrfbi, gospod pa^ ter!” se je Henrik dalje smehljal. “Za oba brata in zase vam dam Rodano in njene velikane.”
Rodana in njeni se nikoli niso zmenili za svojo gosposko.
“‘Čudno! Kaj so tako bojeviti?”
“Strahopetca res ni met) njimi. Staro sovraštvo do Ogrov je v njih; morda še od tačas, ko so Ogri toliko hudega, prizadevali vsem tem in drugim našim domačim krajem; pa hudi želja po plenu jih žene.” Henrik je tako zdaj imel najbolj na misli, da se orožje pripravlja in konjska oprema
teče tlačanke obračale proč.
“Ali imaš dosti, živinče u-porno?” je dejal in odnehal, ko se je Vitogoj začel tresti in na kup lesti.
‘Zdaj pa pridno moli za srečno zadnjo uro, brezec breza-sti!” je Vitogoj rekel drhte in hripavo od bolečin in togote. “Nagla bo, prav naglp!”
A Hartvik se je obrnil proti vrbam in bekam in zavpil: “Da mi vsakdo in prav kmalu prinese na grad šibin! Nisem še raztolkel vseh palic!” jim je zapretil in odvihral, hlapci pa za njim.
Komaj je utegnil priti na grad, pa jc^po cesti prijezdil Hotimir, ki ga je Henrik davi poslal po Trlepa, naj bi prišel na grad povedat, kako je z oro-
uupiuuja j ] i nunjona	it a giau puicuai/) ivauu jc u uiu-
popravlja. Skrb za delo na Izjem, s hlapci in konji, ki mu
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride
Bivši britanski premier Winstor^ Churchill, ki nam ga kaže gornja slika, se je zadnje čase posvetil pisateljevanju. Izdati namerava spomine na svoje delovanje v preteklosti kot ministerski predsednik Anglije v drugi svetovni vojni.

Pripeljite svojo družino in prebile \ vesel dan s svojimi sosedi na
PHOlIKi) mesta RICL1I
V	v krasnem
Suclid deceit Paihu
V	SREDO 11 JUNIJA
popoldne in zvečer
Na tisoče prostih voženj, v parku za stare in mlade.
DARILA IN ZABAVA ZA VSE.
IGRE, DIRKE, ZANIMIVOSTI.
Listke za proste vožnje ta darila dajejo vaši lokalni trgovci.
J. BONCHA
NAZNANJA VSEM, DA vedno še živi in-je na
6005 ST. CLAIR AVE.
kjer ima bogato zalogo stenskega papirja naj novejše vrste. Tu lahko izberete, kar si pač želite. Boncha tudi papi-ra sobe! in izvršuje druga v to stroko spadajoča dela.
: Zglasite se na naslovu pri stranskih vratih.
Tjxn/Lrinjmruiruijm^
AL ULLE
PLUMBING & HEATING CO.
Kopalne banje, closets, sesalke za globoke in plitke vodnjake, za kleti ter circular sesalke, boiler ji, avtomatični plinski grelci.
15601 Waterloo Rd.	KE7248
Vse potrebščine za grelne ta monterske naprave.
frijiiTjmirnrutrijTJijm^
ALI VAM VAŠ PRALNIH IN RADIO DOBRO SLUŽITA?
Ako ne, pokličite MALZ ELECTRIC, ki jih bodo deli v red. To je na St. Clair Ave. najboljše opremljena popravljalni-ca. Ne odlašajte, pokličite takoj
MALZ ELECTRIC
6902 St. Clair Ave.
: ................m....mniiinii
EN 4808
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči /j Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDHOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto
Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000
i
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91 %
Ce hobei dobre sebi tn svojim draflm, ssvsnl m grl naJbolJU. Battelli In nedsolrentnl podporni on&nliaclji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL
kjer se l«Wr» metroje* so smrtni«, nuno poikodbe. operacije, proti poletni in onemodostL
K. S. K. JEDNOTA iprel^ma motke In iensko od M. do M. lots; stroke pa takoj po rujatvo In do M. lets pod svoje Okrilje.
K. S. K. JEDNOTA Isdnja pnjmodeniejie vrsto certifikate eedonjo dobo od OSMI do SSAN.lt.	(
K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov In aret. Ce le nW ilaa ali flsnlen te mocotne tn borate kaioilike podporne orraniaaclje, potrudi k tn prlatoni takoj.
Za poJmoOa o aavarovanja la ta vse drese podrobnosti w obrnite aa nrsdnlko In aradnlce krajevnih draitov
LIL Jednote. sM pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St	Joliet, 111.
^B
	
	tTO?	^	^	^
	
	; ’ K
	JU L
	
Mladi Eisenhower se bo poročil. — Capi. John S. D. Eisenhower (desni na sliki) sin generala Dwight D. Eisenhowerja, bo poročil Miss Barbaro Je/m Thompson, hčerko polkovnika in Mrs. Percy W. Thompson, v Fortress Monroe, Virginia in sicer 10. junija. Kapitan Eisenhower je prav kar doslužil dve leti in pol službe v tujih deželah.