7L7. štev. V Lfnhiiani. sreda dne 4. februarja 19!4 Posamerm štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravna toliko pisamezna številka „Bodeče Neže“. -DAN* izhaja vsaki dan zjutraj; tod! ob nedeljah h, praznikih. Vsako nedeljo Ima humoristično pri-ioffo -BODEČA NEŽA*. Za ljubljanske naročnike stane »Dan* s prilogo dostavlja« na dom celo-letno 20 K, mesečno 1‘70 K; brez priloge celo-letno 18 K, mesečno l‘B0 K. Za zunanje naročnike stane »Dan* s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5-50 K, mesečno 1’flO K. — Naročnina se pošilja upravništvu. ::: Telefon Številka 118. n: Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“. iuftijji '—L'- ---------- ----------J—1 0 germanizaciji na Kranjskem. Germanizacija jnstice. Prav v zadnjih časih postaja zlasti justica tisto torišče, kjer uganja nemška birokracija, oziroma nemški nacionalci svoje orgije. V okrožju ljubljanskega deželnega sodišča biva 326.841 Slovencev in le 8885 Nemcev, torej komaj dva odstotka, in če pogledamo uradništvo c. kr. deželne sodnije v Ljubljani, vidimo žalostno dejstvo, da tudi tukaj zavzemajo vsa važnejša mesta Nemci. Na mesto slovenskega deželno-sodnega predsednika je bil šele pred kratkim imenovan za predsednika Nemec, o katerem vemo, da ni samo Nemec, ampak tudi kazinot. Podpredsednik ljubljanskega deželnega sodišča Je tudi Nemec, sploh imamo pri deželnem sodišču 7 nemških In 6 slovenskih svetnikov. Poglejmo državno pravdnlštvo. To se je izpremenilo v popolno nemško posest in služba državnega pravdnika se je oddala menda brez vsakega razpisa Nemcu. Pri okrožnem sodišču v Novem mestu je bil preje za predsednika Slovenec, sedaj je pa prišel Nemec s Štajerskega, ki ie bil imenovan kljub temu, da ni bil v terni. Vprašam, kaj je storila čestita večina visokega deželnega zbora Proti takim krivicam In proti taki germanizaciji naših sodišč? Jaz mislim, da prav nič. (Klerikalci molče. „fr vedo. da so se vsa ta imenovala izvršila sporazumno z njimi.) Hochenburgerjev sistem. . 1 o je sploh sistem, visoka zbor-mj-a, sistem, kako se pri nas germanizira. S Koroškega in Štajerskega se importira na Kranjsko sodnika. S tem se hoče doseči dvoje. Predvsem ir« xi,e za Si kr- °blast, da se na Koroškem in Štajerskem iznebi slovenskih sodnikov. — Na štajerskem kjer prebiva pol milijona Slovencev, imamo le Stfrl sodfšCa, kjer službuje minimalno število slovenskih sodnikov. Drugod pa delijo pravico ger-manl In ne c. kr. uradniki. — Drugič se Jim gre za to, da zasedejo na £*an]skem sodniki s Štajerskega in ^oroškega naša mesta in da se s tem °nemogoči, da bi Slovenci prišli na SOdniJska mesta. Našemu naraščaju Je s tem naravnost zaprta pot v sodno službo. V zadnjih letih so se pripetil! slučaji, da se Je več prosilcem zavrnilo prošnje za vstop v sodno službo, v Istem času so pa v Mariboru, Ljubnem, Gradcu In drugod sprejemali nemške praktikante, da bi jih počasi pritegnili proti Jugoslovanom ... 8 *eni domač živelj izpodri- nili. LISTEK. M. ZEVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) nikari misliti, da'hotem v svojih dolžnostih do kraljice pozabiti 8vojo ljubezen. Dva angelja sta se nr n a ^ menK Ivana d’Albret je bila " ii "z: fšssfc varna pred vsako" sumrn« Dj°čakaš’ sleherno nesrečo, dokler se ne zdr? živa za zmerom.« u" »Katera hiša je to?« Je vprašal* ona. »HiŠa našega preslavnega poveljnika, admirala de Kolinji.« Izpreletel Jo je enak globok drhtljaj, kakor je stresel vohunko večkrat v teku tega opasnega razgovora, in mrtvaška bledost ji je oblila obraz. Zdaj je odkimala ona. »Torej se nočeš zateči k admiralu?« je vprašal grof. !m«i . r!a ^ ofi v silo! potrtosti. »S* 3e ,e eno že,l°: biti sama, za- «voinS«Uasf’ fremiš!jcvati, izmeriti *V0io srečo m Iznajti novo laž,,. Nemške zahteve na češkem in pri nas. Nemci zahtevajo na Češkem nacionalne sodnike, in justični minister je to zahtevo priznal kot pravično. Pri nas je to tudi priznal, ampak ti narodni sodniki morajo pač biti nemški nacionalci, slovenski sodni uradnik pa se že skoraj več ne upa priznati za Slovenca. Nemci na češkem so postavili načelo, da naj se v tistih krajih, kjer živi več kot 20 odstotkov prebivalstva ene narodnosti, nastavi sodnike te narodnosti. Pri nas pa v kočevskem sodnem okraju prebiva 26 odst. Slovencev vsega prebivalstva, ln tam nimamo niti enega slovenskega sodnika. Umevno Je, da vsled tega nastajajo nepreračunljive posledice in da Je škoda, ki Jo imamo do germanizacije naših sodišč in naših uradov sploh, neprecenljiva. Personalni referenti pri sodišču so Nemci, kvalifikacija se Izvršuje tako, kakor Je Nemcem všeč In kakor |o želi nemški »Volksrat«. Raditega je umevno, da se gode Slovencem največje krivice. Neodvisnost sodnikov postala pri nas samo fraza. Državni pravdnik vihti bič nad sodniki, ker sicer dobi pritisk od Pittreicha in Hochenburgerja. In tako fre stvar vedno bolj navzdol na osob,to pa na škodo narodnosti Slovencev. če Je ekscelenca Pittreich h ustil tiste besede, ki sem Jih uvodoma citiral, Je to posledica teh nezdravih razmer, ker nastavljajo povsod za personalnega referenta Nemca ln ker se pri nas dosledno germanizira lu-stlca. Predrznost nemških sodnikov. V dokaz, kako so ti nemški sodniki predrzni, naj navedem en slučaj, ki se Je pripetil v Celju in ki označuje mišljenje In pa značaj teh nemških nacionalnih uradnikov. V javni razpravi v Celju Je izjavil sodnik nasproti zastopniku stranke: »Ich bln eln deubcfaer Richter, bet mir wfrd deutsch ausge-fragt«, dasl so bile stranke popolnoma slovenske. (Klici: Kdo je bil to?) To je bil dr. Watzulick. (Poslanec dr. Pegan: »Ga bo treba za ušesa prijeti!«) Elsnerjev ferman. drl storil Elsner, ko je zase- dpžriJi 0 0 mest° ljubljanskega £ SHh sodjSča? Takoj je smatral ferman -l0’, *e 'zda' na uradnike dišSi rinv»aie/.,m ,e ^odrinil pri so-ščlno. o vtihotapil nem- kakoialn«ni!ll\na d,ruKeni stališču te včeraW-,t0^ar,S dr' Pe«an* « . .. de*aI* da Ka nič ne briga m°lS?m d«8?"1 ,Gf,k P,r! poUc,K- Jaz mislim, da Je notranji uradni jezik Leto III. Posamezna stev. „Dn vi,“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže“. «: Uredništvo in upravuištvo: «: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica ši. g. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Zn oglase se plačal petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in * zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložili znamko. ::: «: Odgovorni urednik Radivoj Korene. :j; s:: Last In tisk »Učiteljske Tiskarne*. velikanskega pomena ln da je ta točka, pri kateri lahko vidimo, ali se nam Izkazuje po državnem osnovnem zakonu zajamčena pravica, ali pa če se nam dela krivica. Po določbi člena XIX. državnega osnovnega zakona je zajamčena, seveda samo na papirju, popolna ravnopravnost vseh jezikov, ki so v deželi v navadi, v šoli, v uradu in v Javnem življenju. In seda) pod Ho-chenbutgerjem je prišel predsednik Elsner, ki pravi, da to velja le za zunanje poslovanje, ne pa tudi za notranji uradni Jezik. Proti taki interpretaciji državnega osnovnega zakona moramo z vso ogorčenostjo protestirati, ker se nas hoče s tem narediti za državljane druge vrste ln ker hočejo tukaj uveljaviti za Nemce drugo postavo In za Slovence pa zopet druge. (Pritrjevanje.) Nemški protokoli za Slovence. Državno sodišče Je že s številnimi razsodbami priznalo, da Je vsak avstrijski državljan opravičen zahtevati svoje pravice v onem jeziku, ki Je v deželi v navadi In da se mu morajo tudi v tistem jeziku izdajati odločbe. Sedaj smo pa prišli tako daleč, da so se pri nas začeli pisati pri slovenskih kazenskih razpravah nemški protokoli, tako da stranke In priče ne vedo, kaj se Je zapisalo. Včeraj se je tukaj pojasnilo, da je pri nas začela to c. kr. policija v Ljubljani, sodnija Je pa začela s to prakso v Mariboru. Ce bo to šlo tako naprej, bodo nastale pri nas res turske razmere — četudi gospodu deželnemu glavarju ni to všeč — kajti če SI°yenec ne zna nemški, ne more pogledati nobenega nemškega protokola, se torej ne more zagovarjati. Naš človek Je primoran Iskati advokata, proti kateremu ste ravno v prejšnjih sejah s tako vehemenco nastopili, ter si s tem provzroča sanio stroške. S tako nečuveno prakso se nam dela velikanska krivica. Za kulisami sodišč. Pa tudi za kulisami deželnih sodišč, v zapornih prostorih vlada nemščina kot edino zveličavni jezik. Tam namreč mora tisti, k je tako nesrečen, da se mora zglasiti na tisti porti, podpisati nemški protokol, ne da bi vedel, kaj je podpisal, tam se razgo-varja s slovenskimi kaznjenci nemški, se Jih sili, da na nemške nagovore odgovarjajo nemški, In če kdo kaznjencev nemški ne zna, se pa naj-rajše tako naredi, da se z njim raz-govarja potom tolmača. Nemščina tudi za sluge. Drzovitost nemških sodnikov in sodnih predsednikov pa gre še tako daleč, da zahtevajo od sodnih uradnikov, da se med seboj razgovarjajo nemški In da tudi z nižjimi uslužbenci, ki komaj za silo tolčejo nemščino, govore nemški. Od predsednika deželnega sodišča Elsnerja je prišel ukaz, da morajo tudi sluge z uradniki govoriti nemški. Kruto preziranje naših pravic. Cez 40 let Je bilo V navadi, da so se uradniki posluževali pri uradovanju slovenščine, celo Nemci so delali slovenske referate In le pri posvetovanju Je bila nemščina običajna. — Kaj se pa dogaja sedaj? Pri ljubljanskem sodišču so se dr. Ravnik, dr. Lotrič, dr. Brunčko in dr. Fettich drznili na sodišče vložiti v slovenskem Jeziku sestavljeno prošnjo za Izpust Iz prakse. In kaj se je pripetilo? Nadsodišče Je vse te gospode discipliniralo In Jih Izključilo od prakse v okrožju graškega nad-sodlšča. pravice. Kaj doni v deželi celi? Novo pesem bomo peli? Vsepovsod se sliši klice kje so narodne pravice? Ti Koroška starodavna, naša domovina slavna, zjasni svoje tužno lice! spet nazaj dobiš pravic^ Lepa štajerska zelena, upaj — nisi še zgubljena, Ptuj, Pohorje, Uj, Gorice: vrnejo se vam pravice. Kras, Goriško in Primorje, kjer se naša zemlja orje. čujte radostne novice: v boj za narodne pravice? H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg 25. Samo! K 4-10. Samo! K 410. Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine - po jako nizkih cenah. ........ Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Lastna prot. tovarna ur v Švici. : : Tovarniška znamka „IKO“. : : Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. „ ” jako dobro idoČa samo K 4*10. Zastopstvo tovarne ur »ZENITH*. »Upehana sem,,« je zamrmrala, »tako trudna, da ne vem več za svojo lastno glavo...« »To razburjenje ti škodi preveč. Oh, Alisa, ubogi angel moj, koliko sreče ti bom moral vrniti za to trpljenje.« »Saj ni nič... samo če bi mogla spati... tam, poleg ognja... pod tvojim pogledom... potem, se mi zdi, bi me minila trudnost...« Glava Ji je omahnila nazaj, kakor da Jo v resnici premaguje zaspanec. Grof de Marijak Je odšel po prstih h krčmarju po odejo in par blazin. Podložil Je blazini ljubljenki pod glavo, vrgel Ji odejo na kolena, in so-aec po enakomernosti njenega diha- SbiVč1 mirno’ Je sede* on in jSSSf "a mizo- £ala!is= Dlem«rs“ap0/re :1Xrfs"1' *“ »»IM11 Dr* vrata svoIp 3a,; nato ,e za" 7»i baJte in od3el spat. boko SaJ|ean°,ra| le vWa'° «lo-.*ai!S.s!{a”<'vej. ki so » le in penile v ognlu i« L^°,se *vi*a-ko živllenla ,em„ irobn , W° neko«. Ganjen do dna srca, Je čul Deo-dat pri svoji zaročenki. Alisa de Luks pa Je premišljevala. Potrebno Je, da podamo tukaj vsebino i.jenega premišljevanja; ■amaiiouB drugače bi čitatelj težko razumel nekatere dogodke v naši povesti. Položaj te ženske Je bil v resnici tragičen. Vohunka je oboževala grofa de Marijaka. Rajša bi bila umrla tisočerne smrti, kakor da bi jo on zagledal v njeni pravi luči. Deodat, sin Katarine, je bil vdan Ivani d’Albret z dušo in telesom. Alisa de Luks je vohunila za Katarino de Medičis, da pogubi Ivano d’Albret. Neizprosni zaključek iz teh dveh strašnih predpostavk Je bil, da sta Alisa in Deodat sovražnika, in to takšna, kakršni so bili tiste čase, to Je, da je bila dolžnost slehernega izmed njiju, ubiti drugega. Ce pa Deodat ni vedel ničesar o Alisi — zato je vedela vohunka o poverjeniku Ivane d’Albret vse do pičice. Ta strašna dejstva so tvorila podU«e AuSlrnrr TJrOTfiSTTevanJ.* S te podlage se je ozrla na dvoje možnosti. »Prva: ona se ubije. Druga: on a ostane živa. Vzemimo, da se ubije. Težko ne bi bilo. Vedno je nosila pri sebi za vse slučaje strup, ki je učinkoval tre-notno. Nobena pot ni bila torej lažja od smrti. Z njo bi ubežala strašni sramoti. Da. Odrekla pa bi te tudi svoji ljubezni, odrekla se življenju, J” ga Je hotela posvetiti njej. Ljubila Je. Res, po svoje. Ljubila Je nemara ljubezen še bolj, nego le ljubila Deo-?ata’ Um/eti je bilo toliko, kakor odtrgati oči od prizora, ki ga Je motrila zeiino; toliko, kakor odreči se bla- ženstvu, ki ga Je bila naslikala njena vzhičena domišljija v najomamnejših barvah. Mlada, lepa, čila, čudovito bitje — ona ni mogla umreti. Sama misel, da bi mogla odločiti za to rešitev, Jo je zalila groza. In to ni bilo niti strahopetnost, niti bojazen pred smrtjo — le ljubezen Je bila silnejša od vsega ostalega. Zavrnila je to pomoč. Druga možnost: ona ostane živa. Poizkusila bi odvesti Deodata daleč od Pariza. Da, to se utegne posrečiti. Bistveno je, da on ne izve ničesar. Ona se poizkusi iztrgati oblasti kraljice Katarine. Ootovo Je slutila že zdaj nepremagljive težko-če — kakšne, to izvemo kmalu. Kajti Deodat je opazil tisti hip takg strašen djlitlial. da w pogrni odejo vise na njene prsi in Jo prijel v silnem vznemirjenju za roko. Njena roka je bila kakor led. Izmaknila mu Je rahlo, kakor stori človek v snu. Zaključek Je-bil ta: Ločiti se od Deodata za čas, ki ga zdaj še ni mogoče določiti. Najti pretvezo za ločitev. Vrniti se h Katarini in čakati Kakor hitro se reši Katarine, se vrne k grefu in ga pregovori, da odideta skupaj drugam. »Da,« je vzkliknila v svojem srcu. »Toda kaj, če sreča on med tem kraljico navarsko!...« Ce mu ona pove!... Toda zakaj bi govorila Ivana d' Albret, ako bo on molčal?... Trebalo je tore! iztuhtati. da Je Deodat nikoli ne omeni vpričo kraljice navarske. Ko Je sprejela te tri točke, je trebalo najti samo še vzrok za ločitev. Toda — mari je bilo treba, da bodi ločitev popolna? Ne, tega ni bilo treba. Bilo je celo opasno. Morala si je ohraniti priliko, da govori z njim od časa do časa. In če Ji poreče mahoma nekega dne: Izvedel sem vse... zdaj poznam vašo podlost! — no, potem Je še vedno čas, niti sramoti, nesreči, zaničevanju, sovraštvu njegovemu in vsemu zlu... skozi vrata smrti! Takšno je bilo premišljevanje tfe resnično pogumne ženske v oni jfro-5m iroci. Zarja je že bledela skozi debela stekla gostilniške sobe, ko je vohunka storila, kakor da se budi. Nasmehnila se je grofu de Marijaku. In v tem nasmehu je sijala toli globoka in odkritosrčna ljubezen, da je vzdrhtel mladi mož od nog do glave. »To je bila noč,« je dejal, »ki jo bom pomnil svoje žive dni.« »Tudi jaz,« je rekla ona resnobno. * »Cas Je, da se odločiva. Ljubljenka draga, predlagal sem vam. da sprejmile pribežišče v dvorcu admiralovem!« »Res?« je menila ona prav nedolžno. »Predlagali ste mi to?« Hkrati pa Je pomislila: (Dalie.) Istra, zemlja skaiovita, z morjem krog in krog oblita, naša si do polovice: ti dobila boš pravice 1 Trst in Morje Adrijansko, zopet naše boš, slovansko, čuj vesele govorice: izbojujmo si pravice? Ti uboga zemlja kranjska, izmed vseh najbolj krščanska, ne čutiš le — krivice? Tebi treba ni pravice! 1 Olej Ljubljana je izdana, čast slovenska poteptana, kje so tvoje izdajice? Kje so narodne pravice? Cuj kimavci zdaj kričijo, narod reševat hitijo, ker bojijo se resnice: kje so narodne pravice? Afi ni to zapostavljanje in kruto preziranje naših narodnih pravic? In kaj je storila vladajoča stranka v obrambo naših pravic? (Poslanec dr. Pegan: »Saj niso k nam po pomoč prišli!«) Kršitvi držav, osnovnih zakonov nekateri vaši gospodje ne ugovarjajo, drugi pa k temu molče, in Jaz pravim: »Qui tacet con-sentire videtur.« Kaj bo z našim dijaštvoiu? To sistematično gerinaniziranje in preziranje naših narodnih pravic pa lahko postane usodepolno za naš dijaški naraščaj, in jaz mislim, da je tudi v Vašili vrstah veliko nezadovoljnosti proti temu sistemu, če bo šlo to tako naprej, potem sl bo slovenski dijak čisto zastonj ubijal glavo, čisto zastonj stradal po vseučili-ških mestih, kajti ko bo prišel domov, ne bo dobil kruha in službe v domačem mestu, ampak ga bodo poslali v Bosno in Hercegovino, pri nas pa uvedli tujce. Naša prva zahteva. Pa tudi s stališča zdrave justice se moramo odločno proti viti Hochen-burgerjevemu sistemu. Koliko Nemcev sodi že sedaj Slovence, dasi so književne slovenščine popolnoma nezmožni ali jo pa tako lomijo, da niti obtožnice dobro ne razumejo. Nemški sodnik, ki ima že itak neko antipatijo do slovenščine, ker mu razpravljanje obtežuje, bi, če bi tudi hotel biti objektiven, ne mogel soditi pravično, se vršeče razprave z delom In vsled hitro se vršeče razprave ne more dobiti natančne slike o dejanskem stanu. Le tisti sodnik, ki gleda v dušo ljudstva in ki ljudstvo temeljito pozna, more pravično soditi. Prva zahteva, katero morajo stav-tjati državljani na sodišče, je ta, da •as tisti sodnik, ki odločuje o naši •sodi, tudi dejansko razume. S tisto pravico, kakor Nemci na Češkem, moremo zahtevati tudi mi, da se nam da sodnike naše narodnosti. »Fantje skupaj.« Razvidno je torej, Ua tukaj ne ©•e za kake strankarske interese, ampak edino za interese ljudstva in zn narodne interese, če pustimo, da bo germanizacija tako naprej rastla, bodo prt nas nastale ravno tako žalostne razmere, kakor so danes na Koroškem. VI, častita večina, nosite vfo odgovornost za to, če bodo naši zanamci izdali po žalostnem zgledu hroktro »Aus dem Villajet Krain«. Torej, »fantje, skupaj« v boj za narodne pravice! (Poslanec dr. Zajec: »Dobro!«) Štajersko. K aferi Wastlan. Da z afero Wa-stian ni tako, kot se delajo Nemci v javnosti, je znano. Vse skupaj ni prav nič pomagalo. Le eno je danes še možno: da se za Wastianom zgrne mesto zidovja sodnih ulic, ono živčno bolnih. Oboje, eno in drugo, je konec človeškega življenja, ki je bilo — namenjeno solncu. Stvar se je pričela tako-le: poslanec Wastian je bil stalni odjemalec knjigarne »Leusch-ner & Lubensky«. Hodil Je tje že leta. Ko je prišel lani o neki priliki zo-pe tle, je zahteval kup knjig na iz-bero, kar se je tudi storilo. Istočasno je prišel v knjigarno neki profesor s *»3iii$prjp, tudi si ogledat par knjig Wastfan je nekaj Sasa "brskal, pa se — poslovil na kratko. Ves začuden je vprašal profesor, ki Wastia-ana ni poznal, knjigotržca, ii gospoda, ki je ravnokar odšel, pozna. Reklo sc mn Je, da in imenovalo posl. Wasti«Ha. Ves začuden je vprašal profesor, če kpjigotržec ni opazil, da si je Wastian — prisvojil na skrivoma več knjig? Ker sta tako profesor kot njegova hčerka izjavila, da lahko pod prisego potrdita tatvino, so hitro pregledali knjige — in dognali, da jih v isHnf par manjka. Vrednostna vsota sicer ni ravno prav velika in knjigarna je napela vse sile, da stvar ne pride v javnost ter skušala pripraviti VVastiana do tega, da plača ali pa vrne knjige. Wastian se je branil in konstantno tajil. Konečno se je knjigarna obrnila tio VVastianovega pravnega zastopnika, a bila tu, kot smo že omenili, osojno zavrnjena, na kar je knjigarna uvedla proti Wasti-anu sodno zasledovanje. — Čudno Je, da prihajajo sedaj razni ljudje, ki trde, da je bil Wastian tudi — umobo-len. Vedo celo povedati, da je bil že nekoč pred leti — na živčni kliniki. Nemogoče pa ni, vendar zdi se nam. da je to vse skupaj jalov izgovor, ki naj sedaj vso zadevo v javnosti obla-ži, kar pa je seveda popolnoma izključeno. Maribor. (Slovensko gledališče.) Dne 1. svečana se je zgodilo na našem odru gotovo nekaj prav zanimivega: doživeli smo premiero Vinko Vošnjakovega »Freda«. Drama, oz. dramatska slika, je nam gotovo nekaj prav izrednega, zlasti, ker do danes še nismo vajeni v naših dramatskih delih miliea, kot je oni »Freda«. Igralo se je prav dobro in dovedlo stvar do zaželjenega uspeha. Režijo je vodil g. režiser Molek, ki je nastopil v vlogi starega grofa Andrea. Ostal je svoji vlogi zvest do konca. Olavni uspeh večera je slonel na »Fredu«, g. Majerja, ki je z docela pravilnim in globokim umevanjem znal dati vlogi to, kar vsebuje. Tudi gospice Vuč-nikove »Alilca« je bila dobro pogode-na in žela lep uspeh. O. Dobravca, »Kanta«, bi si želeli še nekoliko izrazitejšega. Tudi njegova maska je imela nekaj kontrastov: siva brada in lasje, a obličje nekam rožasto-ru-menkasto voščeno. »Mina« je deklamirala. — »V medenih tednih«, burka, je ena onih oderskili potvork brez vsebine, ki pa dobro igrane, dado še dokaj komičnih prizorov, a so brez vsacega konca. Najbolja, da, prav dobra je bila gospice Radoličeve »Silva«. Brez nje bi bila ona burka za nič. »Arnold« je bil prav lepo — površno naštudiran, kljub temu, da je bil režiser... »Sitar«, g. .lurovič, se je potrudil igrati. Nehvaležna stvar v drugih kot njegovih rokah,, bi bila sploh nemožna. »Tuja dama« je bila dobra; tudi iz »hišne« se bo še dalo kaj napraviti. »Franc« je rojen »natakar« ali pa lakaj, samo manj bi naj deklamiral. Orkester je bil prav dober. _a. Maribor. (O »kulturnem« nivoju naše nemčurske »inteligence«.) Par-krat smo že imeli priliko, omeniti stvari, recimo: anekdote, ki so se do-igrale v naši nemčurskl, takozvani »fini« družbi, ki pa vsled svojega nravnostnega smradu ne najdejo para menda niti v moralnem močvirju in blatu Parija. Naša pomorska mesta so napram nravnostnim škandalom v Mariboru — naravnost pribežališča čednosti. Pred komaj tednom dni, je v noči pridrvela v neko zakotno mariborsko kavarno drhal prijanih gospodov nemške družbe, ter privleklo seboj par »dam«, pravijo, da od zbora mestnega gledališča. Spravili so se v »separe« in polivali s šampanjcem, da je bilo joj. Pijani kot svinje so se na to vrgli ti nemški vitezi na eno svojih dam, jo trdo zgrabili in — postavili na glavo ter delali svoje kulturne šale, aia Nena - Sahib ... S težko mujo se jim je druga spremljevalka iztrgala in pobegnila. — Vprašamo tem potom našo slavno policijo, če ji je ta nočni škandal znan in. ali namerava storiti svojo prokleto dolžnost, pozvedeti za imena onih nemških gospodov in stvar javiti na pristojnih mestih?? Svetinje pri Oimožu. Fajmošter Bratušek ne verjame Kristusovim besedam, ki pravijo, da se Petrova skala ne bo porušila. Z grozo in strahom je opazil, da se je ravno na sve-tinjsketn koncu začela krhati. Nič ni pomagalo, da je proklel na dno pekla vse, ki imajo ušesa, da slišijo, oči. da vidijo, možgane, da mislijo, zaman je nedeljo za nedeljo razbijal po prižnici s tako sveto jezo, da so morali farani vsak teden popravilo plačevati, brez uspeha preklečal po cele noči pred talismanom, v kojem hrani kapljico, ki jo je ujel, ko je še čez dva dni zdrknila iz napolžegnane glave, po nekem prelivanju. Vse zastonj. Ljudje so slišali, videli in mislili, ler par devic, godnih za muzej, je poleg lune začelo solnce trkati. Kaj storiti, kako zaflfkati Petrovo skalco? Oh. zahvaljen bodi Bog, ki si poslal sv. duha z gorečo lahterno. Ravno o polnoči je posvetil v sobo in gospoda razsve-thl. Na vse zgodaj je moral tnežnar irezuTf "2 tmijavhc it jTrmož Tisti čas pa se je zgodilo, da šo zadnjega januarja 1914 mogočno zvonili. In prikazali so se trije možje v belih, reči se mora v črnih oblačilih, trije mojstri, da zakrpajo petrovo skalco. Nekateri imenujejo proklinjanje, razbijanje, inkvizicijske grožnje vsled preobilo zaužitega vina misijon. Pa srečno, se še prihodnjič kaj pomenimo. Severin. Dnevni pregled. Na razne pritožbe naših cenjenih naročnikov, da ne dobivajo redno lista, odgovarjamo, da ni temu vzrok v tiskarna, amnak na pošti. V tem oziru vladajo pri nas grozne razmere in vse pritožbe nič ne pomagala Prosimo vse naročnike, da nam naznanijo, če ne prejmo lista, ker se bomo pritožili. Zakaj so Srbi zmagali? Pogosto se je že povdarjaio, kako upliva narodna zavest v vojni na vojaki. Velika narodna ideja je bila ona zvezda vodnica, ki je vodila srbske in bolgarske čete od zmage do zmage. O narodni zavesti srbske armade daje sarajevski »Narod« sledeče zanimive podatke. L. 1907. se srbsko vojno ministrstvo hotelo poskusiti, koliko vedo priprosti srbski vojaki o stari srbski domovini. Zato je ukazalo, da naj se vzame sto vojakov {ne da bi sc izbiralo) in naj se jim predloži sledeča vprašanja: kaj veš: o kraljeviču Marku, o Milošu Obitiču, o carju Lazarju, o Dušanu Silnem, o Kosovem Polju,v o Karadžordževiču, o knezu Milošu, ali žive Srbi izven Srbije. Na ta vprašanja so vojaki odgovorili sledeče: 100% (torej vsi) so vedeli, da je bil kraljevič Marko srbski kralj, da je vladal na Prilepu in da so se ga Turki silno bali. 100% (torej vsi) so vedeli, da je Miloš Obi-Iič umoril sultana Murata 1. 1389. 100% (torej vsi) so vedeli, da je šel car Lazar 1. 1389. na Kosovo in da je tam padel s svojimi junaki. 80% (torej 80 od 100) so vedeli, da je bil Dušan Silni srbski car, ki je združil pod seboj srbske pokrajine in umrl leta 1355. 62 od sto jih je vedelo, da je Jurij Karadžordže dvignil prvo srbsko vstajo leta 1804., in da se je od tedaj začel boj za osvobojenje Srbije. 59 od sto jih je vedelo, da je bila pod knezom Milošem druga srbska vstaja, ki je osvobodila dosedanjo Srbijo. 98% (torej razven dveh) vsi so vedeli, da so Srbi tudi izven Srbije. — Sarajevski »Narod« pristavlja, da to poznanje domače zgodovine ni pripisovati le javni ljudski šoli — ampak pred vsem domači vzgoji. V srbski družini namreč živi spomin na staro srbsko zgodovino. Skoraj 600 let je minilo od bitke na Kosovem in spomin nanjo je živel v narodu, kakor da se je vršila včeraj. Zanimivo je, da so vojaki bolj poznali staro zgodovino, nego novo. (Upliv nar. pesmi?) Naravno je, da je morala armada, ki tako pozna zgodovino svoje domovine, na celi črti zmagovati, ker je vedela, zakaj gre v boj. K temu bi mi še pristavili: Kake odgovore bi mi dobili, ko bi dali našim vojakom nekaj vrpašanj iz slovenske zgodovine, n. pr. o koroških vojvodah, o kmečkih uporih, o Iliriji... Ako bi naš narod natančneje poznal svojo zgodovino, bi morebiti tudi bolj vztrajal v boju proti tujemu navalu. Toda naša šola v tem še ni dovolj narodna. Zato bi morali izpre-meniti svojo domačo vzgojo. Taka vzgoja bi tudi nas vodila — do zmage. Delovanje Poljakov za osvobojenje izpod Rusije. Odbor narodne obrambe v Ameriki je objavil poročilo o delu poljskih revolucionarnih organizacij v Evropi in v Ameriki, ki imajo nalogo pripraviti upor v Rusiji za slučaj vojne. Lansko leto v septembru so Poljaki v Galiciji ustanovili »Začasno komisijo« in »Poljsko vojno blagajno«. V začasni komisiji so zastopane vse poljske stranke razven »vsepoljske stranke«, ki ni hotela pristopiti, ker pravi, da imajo pri tej revolucionarni organizaciji največ besede socialni demokratje in judi. Na čelu ožjega odbora je 7 ljudi, med njimi socialno demokratični poslanec Dašiniski in Vladimir Tetmajer. V tem odboru je tudi dr. Vitold Jotko, ki je vse svoje premoženje — pol milijona kron — žrtvoval revolucionarnim namenom. V vse poljske kraje so poslani agenti, da pripravljajo ljudi za to akcijo, za upor. Za vežbanje prostovoljnih zborov po vojaško organiziranih, skrbijo strelska društva. V predavanjih se članom vojnih organizacij dajejo najpotrebnejše instrukcije. To vse se vrši v Avstriji iavno, v Rusiji pa taino. Dosedaj je izvezbamh okoli 100.0(10 ljudi. Po finančni strani izgle-da organizacija sledeče: Vsak vojni oddelek vzdržuje na svoje stroške vojnega inštruktorja in preskrbuje monduro in orožje. Stranke, ki so organizirane v »Začasni komisiji« morajo plačevati poseben davek. V ameriško organizacijo se polaga posebno vtlika važnost, ker ta organi-aaiaia.je lansko leto nabrala 130.000 kron. Poljska TJuosrra 'SP'ankb je satira nabavila 100.000 pušk. Za nabiranje dohodkov je osnovano 220 krajevnih odborov po celi Galiciji, v Ameriki pa 198 odborov. Vsega skupaj je bilo dosedaj potrošeno čez 1 milijon K. Kljub vsemu prizadevanju pa poljski revolucionarji niso imeli posehnega uspeha. Gibanje v ruski Poljski je poljski družbi sami naletelo na največje zapreke. Tekom celega leta se je v ruski Poljski nabralo komaj 1518 K. To je več nego fiiasko. Pri vsem tem je videti, da ruski Poljaki niso nič kaj navdušeni za »osvobojenje« temveč, da so za to navdušeni le avstrijski Poljaki. V Nemčiji tudi nič kaj ne podpirajo revolucijouar- nega gibanja avstrijskih Poljakov, ker nemški Poljaki niso nabrali ničesar; pač dobro vedo, da ni v njihovem interesu, da se razbije Rusija. Ostane samo Avstrija, kjer se je javno delovalo, in Ameriko, kjer se je nabralo 130.000 K, kljub temu, da je tam 4 milijone Poljakov. Celo delovanje revolucionarnega odbora Je lansko leto bilo kompromitirano vsled tega, ker je Avstrija pripustila, da se je javno delovalo v revpluč-nem smislu, kar je gotovo odprlo oči onim Poljakom, ki mislijo na popolno samostojnost Poljakov iz Poljske. — Ker je toliko govorjenja o poljskem revolucionarnem gibanju, vspeha pa tako, tedaj ni težko najti, odkod ono govorjenje in odkod forsiranje. Toda papež nikdar ne podpira ateizma in zato tudi poljski »revolucionarji« nimajo nobene prave veljave. Maeterlinck na indexu. Dela velikega francoskega pesnika dramatika in filozofa Maurica Maeterlincka so — glasom papeževga dekreta — od 31. januarja dalje na indexu. Mednarodna grafična Izložba v Zagrebu. V Zagrebu se vršijo priprave za veliko slikarsko razstavo. Hrvatsko društvo umetnosti hoče pokazati občinstvu sedanje stanje moderne evropske grafike. Tam bo zastopana vsa novejša umetnost te stroke. Angleški grafičarji so poslali za razstavo 350 del. Za niimi so se odzvali zelo častno tudi Cehi. Od Hrvatov bodo zastopani najboljši umetniki. V vsem bo zastopanih v izložbi 164 umetnikov s preko 1000 deli. Anno 1715... V tem letu je izdal otec Hipolit slovensko slovnico, ki je bila tiskana v Ljubljani pri Mavru. Na naslovni strani so trije grbi: na levi štajerski, na desni kranjski, na sredi koroški... Tako je otec Hipolit vedel, da je bila stara Koroška središče slov. naroda. Leta 1914. po Kr. pa smo v tej deželi na glasu »kot manjvredni ljudje«. Resnica je pa tudi, da od onih časov ni bila Koroška naše središče — ampak smo se je spomnili ie zdaj pa zdaj. Zato je propadala. Kako je danes z našimi grbi. Ali jih nismo zavrgli? O tem lepo piše zadnji. »Slov. Branik«. »Le tujcem sreče svit se v Kranj! žari!« Naše novine se zadnje dni družijo v enem glasu: Za nas Slovence se »tam gori« nikdo ne briga; pa smo tudi mi Slovenci prave kukavice, polni ponižnosti in klečepla-stva, ki ga seveda nikdo ne rešpek-tira. Koroška uradno recenzirana šolska knjiga, ki psuje Slovence, je škandal, a škandal Je tudi Šketova Čitanka za V. in V!, razred, ki tujce« izpreminja v »zmagalce«. Stavim Bog ve kaj, da Je to izpremembo predlagal kak ljut »Samoslovenec«; zakaj samoslovenstvo je po vsej naravni psihologiji ponižnost pred vlado in vsako avtoriteto in strah pred politiko. Oueta v plašček stvarnosti, uničuje svoj lastni narod. Poznamo slučaj, da neki ekstremen Samoslovenec ni pustil razpravljati o izpeljavi »Nemec« iz »nem«, dasi' so se obenem navajale izpeljave: Sloven-Slovenec; Kranj-Kranjec — o, Ie »stvarno« tako naprej! Pa bomo uničeni. Eno je istina: Krepko samo- zavest, odločnost in pogum dobi Slovenstvo le v Jugoslovanstvu! Seveda! Graški »Suftenblat« poroča iz Trsta, da stanuje v Rojanu in bližnjih ulicah par nemških šolskih otrok, ki imajo predaleč v ulico Fontana do nemške šole, posebno kadar je burja, ti otroci kar ne morejo iti v šolo. Zato se ustanovi v Rojami zasebni nemški otroški vrtec, kar pa, seveda nikakor ne zadostuje in graški »Suftenblat« poziva državno učno upravo, da hitro, pa prav hitro ustanovi v Rojanu državno nemško ljudsko in meščansko šolo! In ml smo prepričani, da se ta »Šuftenbla-tova« zahteva prav kmalu tudi izpolni, ker za Nemce se mora vse storiti, slovenske otroke v Trstu se pa podi iz mesta v — okolico, češ, saj okoliške slovenske ljudske šole niso oddaljene od mesta več kot štiri kilometre. Sicer se najde kak »predrzni« Slovenec, ki si drzne staviti veleizdajalsko trditev, da okoliške šole niso za mestne otroke in da burja škodi tudi slovenskim otrokom. Ampak kdo se bo oziral še na Slovence! Njim ni treba šol, oni morajo biti čim neunmejši, da bodo pristopali k »flo-tenferajnu«, veterajnarjem in drugim podobnim »koristnim« društvom pa nemškojiajje učijo - zato se tudi ustanovi UrzuVlTli nctrr»k#t ula v Rojanu, ker za onih par nemških otrok v Rojanu se vendar ne bi izplačalo ustanavljati nemške ljudske in tudi kar meščanske šole. Poslanci, pozori Sankaška tekma v Bohinju se vrši v nedeljo dne 8. svečana na umetnem sankališču Belvedere v Bohinjski Bistrici in ima sledeči tekmovalni spored: 1. Tekma za prvenstvo Bohinja, 1200 metrov, enosedežno vloga 3 K in ima 3 Častna darila. Odprta le sankačem, ki so si že pri kaki sankaini tekmi priborili darilo. 2. Damska tekma, 800 metrov, enosedežno, vloga 2 K in ima 3 Častne znake. 3. Glavna vožnja, 1200 me- trov, enosedežno, vloga 3 K ima 3 častna darila. Odprta vozačem, ki ne tekmujejo za prvenstvo. 4. Tekma primorskih sankačev, 800 metrov, enosedežno, vloga 2 K, ima 3 častna darila. Odprta le sankačem iz Primorja. 5. Juniorska tekma, 1200 m, enosedežno, vloga 2 K, ima 3 častne znake. Odprta sankačem, ki še nimajo nikakega darila od kake sankaške tekme. 6. Dvosedečno sankanje. 1200 metrov, vloga 4 K, ima 6 častnih znakov. — Prijavnice in vloge je vposlati do 6. svečana na Tourist-Office, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6. Sankališče v Bohinju bode pravočasho prirejeno in bo dovoljena trainaza do sobote popoiudne dne 7. svečana. Natančni vzpored in tekmovalna določila daje Tourist Office Miklošičeva cesta 6. Ljubljana. Sprememba posesti. Hišo v Kranju, št. 117, katera je bila last gosp. Jean B. Pollaka, tovarnariav Ljub-lajni, je kupil g. Josip Logar, trgovec v Kranju za svoto 36.500 K. Nesreča na dolenjski železnici. V soboto se je vračal voznik Mohar iz Račne z Grosuplja domov. Na vozu je imel razno špecerijsko blago, vpreženih je imel par konj. Na Dolenji Slivnici je nekoliko ustavil pred neko gostilno, da se malo okrepča in pogreje. Zato konj ni privezal. Mohar se je nato v gostilni zamudil in je na konje pozabil. Konjema pa je bilo menda mraz in so odšli po cesti naprej. Ko sta prišla do železniške proge, sta zavila po progi proti Pre-dolam. Vozila sta brez voznika, med tem pa je za njima pridrdral — dolenjski vlak. Ker je bila megla in je bilo ravno na ovinku je strojevodja Zakotnik v zadnjem trenotku zapazil, da je voz na progi. Ustavil je lokomotivo, toda prepozno. Vlak je s tako silo sunil v zadnji del voza,, da se je voz takoj razletel. Pri sunku sta se konjema snela komata in konja sta odskočila. Ljudje so stopili iz vozov in so odstranili zapreke. Konja so izpustili. Vlak je odpeljal naprej. Eden konj je na to odšel po cesti domov in je srečno našel svojo hišo, drugemu pa je tako ugajalo hoditi po progi, da je odšel zopet po progi naprej in je le sreča, da ni vozil noben vlak več, ker bi ga bil gotovo povozil. Voznik je bil med tem še v gostilni. Ko ze prišel ven, ni bilo niti konj niti voza — in je šele doma izvedel o nesreči. Pač velika neprevidnost, ki se je maščevala. Pri železniški nasrcfil na Jesenicah, o kateri smo že poročali, sta bila nevarno poškodovana zavirača Jerman in Majdič. Zadnjega je vrgel sunek s sedeža in se je precej pb-škodoval. Tudi vozovi so bili poškodovani. Železniška nezgoda. Dne 31. januarja je na postaji v Zatični skočila s tira lokomotiva tovornega vlaka. Vzrok je bilo najbrže to, ker so bile šine vledu. Vlak je moral ostati na mestu in so morali med tem potniki prestopati iz enega vlaka na drugf vlak, ker niso mogli osebni vlaki naprej. Z velikim trudom so spravili lokomotivo zopet na tir. Samomor ali nesreča. Dne 29. p. m. so našli 18!etnega posestnikovega sina Leopolda Velepiča v njegovem stanovanju v Biščah pri Ihanu s prerezanim vratom mrtvega. Poleg njega je ležal samokres na šest strelov. Sovraštvo. V pondeljek je imela ruska stranka med Rusini svoj letn! občni zbor, na katerega so prišli s Kiofočem še trije drugi češki poslanci. Avsti ofilski rusinski dijaki so obenem s poljskimi dijaki hoteli demonstrirat pred lokalom sestanka, toda to je preprečila policija. Demonstranti so se nato napotili pred poslopje, kjer je bil banket, prirejen za češke poslance. Začeli so metati kamenje v okna in so vse pobili. Poročnik Forstner. Razprava proti poročniku Forstner ju radi oskrumbe 161etnega dekleta se prične 17. februarja. (Po poteku bo oproščen ni dobi zaslužni križec.) Nečloveška mati. 171etna M. Ba-yerova je porodila pred nekoliko dnevi nezakonsko ,dete. Ker se je bala, da zvedo o porodu ljudie, ga je zakopala v gnoj. Ko jo je vprašala mati, kje je otrok, ga je zopet odkopala in ga ji prinesla, Ta je spoznala, da je ležalo dete v gnoju že teden dni, kajti truplo je bilo že napol seg-nito. Hčer je ovadila policijski oblasti, ki bo postavilo mlado zločinko pred poroto. Velika železniška nesreča. Dne 30. p. m. zjutraj je trčil na glavnem kmouVTtttt t- ilir?neki tovorni vlak ob drugi. Lokomdfiva m enajst vozov je skočilo s tira. Deset oseb je znatno poškodovanih. Vzrok nesreče doslej še ni pojasnjen. Se ena. Pri Johnstovvnu v Pensilvaniji je dne 29. p m. ponoči trčil neki ekspresni vlak v tovorni. Tri osebe so bile takoj mrtve, tri težko ranjene, več pa lahko ranjenih. Kaj prav! papež o tangu? »Temps« poroča iz Rima, da je papež ukazal, naj se pleše pred njim ta grdi tango. Papež se je nato izrazil. da pri tako težkem plesu ni mogoče misliti na grde stvari. Prijeti roparji. Policija v Frankfurtu ob Meni je te dni aretirala pet Toparjev in je zaplenila celo skladišče, kjer so imeli ropat ji spravljene razne stvari, ki so jih nakradli. Zastrupljeni cigani. f* Sl'vXve,rŽ"'So0^ian PO strupni \ oiivi' meso pa so SciUSi m »k poiedli.nvai-El ciganov je kmalu v groznih mu-kah umrlo. P®tna*s» 'ih * smrtu0 "evasiarkL’°jo gorela. V starem Hnhendorfu pri Liberen je umrla te dni 751 etna starka Barbara Cibulko-va žena čevljarskega mojstra. Ker se’je hotela ogreli, se je pritisnila preveč blizo štedilnika, vsled česar se ji ie vnela obleka. Starka je za-dobila tako nevarne opekline, da je kmalu nato umrla. Cela rodbina se zastrupila s svetilnim plinom. Kakor se iz Osjeka poroča, so našli dne 29. t. m. rodbino tamošnjega ravnatelja pomožnih uradov Vratislava Kosa celo mrtvo. Rodbina, ki je štela štiri člane, se je zastrupila po nesreči s svetilnim plinom. Počila je namreč pli-nova cev, vsled česar je napolnil celo stanovanje svetilni plin in umoril celo družino. Rodbinska drama, V Griitibergu pri Vratislavi se je splazil dne 29. t. m, bivši policijski uradnik Simon v spalnico svoje žene in je ustrelil njo kakor tudi svojega štiriletnega sina. Nato si je pognal tudi sam kroglo v glavo. Kaj je bilo vzrok umora in samomora se doslej še ne ve. Svojega sina je pustil, da je zmrznil. V Parizu je policija aretirala avstrijskega Poljaka Potočnika, ker je bil na sumu, da je zakrivil smrt svojega sina. ki je zmrznil pri sankanju v spremstvu svojega očeta. Kakor se je dognalo, je oče namenoma pustil svojega sina, da je zmrznil. Velik uspeh policijskega psa. Dne 22 t. m. je bilo vlomljeno pri gostilničarju Schagerlu v Hohetiber-gu na Nižje Avstrijskem. Tat je ukradel 760 K. Policijski pes »Luks« iz Dunaja je zasledoval tata do kolodvora. Ker so menili, da se je vlomilec najbrže odpeljal v St. Polten. Dali so psa na vlak in ga v St. Poltmi zopet izpustili. Na kolodvoru je pes zopet našel sled in je tekel po nji v mesto, kjer so aretirali nekega fanta Jožefa Stampfa po imenu. Stampf, ki se je sam čudil bistroumnosti policijskega psa je takoj priznal zločin. Sled za tatom je bila dolga približno štirideset kilometrov. .Volkovi napadli kočijaža. Kakor se iz Odenburga poroča, so dne 29. t> »n. napadli volkovi v bližini Har-ItOva kočijaža grofa Nickija. Koči-jaž ie prepodil zverjad s tem, da Je izprožil na njo več strelov. Neka večja lovska družba je nato volkove ki so se priplazili vsled silnega mraza v okolico omenjenega mesta, popolnoma pobila. , Žrtev stekle opice. Pred kratkim je v mestu Bangalore nekf stekel pes popadel opico, ki je bila last tamošnjega angleškega topničar-skega polka. Opica je takoj zbolela za steklino in je popadla celo trumo vojakov. Neki desetnik je umrl na Steklini, 34 ostalih vojakov, ki jih je opica popadla, so prepeljali v Pasteurjev zavod. Samomor milijonarke. Milijonarka Josipina Amendova iz Novega Jorka je skočila dne 28. januarja 1.1. z dvanajstega nadstropja svoje hiše na ulico in je bila na mestu mrtva. Amendova je izvršila samomor z obupa nad smrtjo svojega soproga. Dvoje smrtnih kazni. Dne 29. t. m. zjutraj sta bili na dvorišču jetni-šnice v Ratiboru obglavljeni dve ženski: Frančiška Zirnmerjeva, ker je umorila svojo mačeho in rudarjeva žena Josipina Kubškova, ker je umorila svojega moža. Eksplozija. Tovarno za smodnik, Arezzi v Genovi, je pognala dne 29. t. m. eksplozija v zrak. Pet oseb je mrtvih, več pa ranjenih. Davčna In kazenska pomilostita v nove!« k zakonu o zasebnih davk h. V sobotni številki uradne »Wie-ner Zeituug« je bila objavljena nove la o osebnih davkih, zakon, s čigar vsebino in postankom se je pečala javnost že več let. V krogih davko-se. posebno razmotri-vajp in kritizirale^Tžprnae.;v davčni lestvi - znatno zvišanje davka prostega eksistenčnega tnjnima, uvedba tako zvanega obveznega pogleda v knjige in podelitev obširne pomilostitve. V resnici je uvedba obveznega pogleda v knjige novo sredstvo za ugotovitev dohodka davkoplačevalcev. Od te nove uvedbe v zvezi z obširno amnestijo je pričakovati, da se bodo tudi tisti davčni zavezanci, ko jih ravnanje dosedaj ni bilo odkri-tasrčno, v bodoče zavedli svojih državljanskih dolžnosti glede neposrednih osebnih davkov. Po členu II. novele o osebnih davkih se nanaša pomilostitev na občno prldobnlno, plačarlno, na hišni davek in na vojaško takso. Kdor v bodoče glede nobene teh davščin ne bo namenoma zakrivil kak prestopek, teinu se ni bati za preteklost niti naknadne izpremembe pravo-močno izvršenih odmer,, niti uvedbe azenskih preiskav glede navedenih davščin — naj si je tudi pred razglasitvijo novele o osebnih davkih podal napačne davčne napovedi, ali pa da sploh ni vložil napovedi iti izjav, katere bi po zakonu moral podati. Pri pomilostitvi se ne bo delalo razlike, je li so po zakonu -prepovedana dejanja ali oprostitve res povzročile da se davčni predpis popolnoma ali delno ni mogel izvršiti ali ne. Ako pa zadene davčnega zavezanca v bodoče kazen radi kakega namenoma izvršenega prestopka, zakrivljenega po razglasitvi nevele o osebnih davkih glede kake zgoraj imenovane davščine, bi izgubil seveda dobrote amnestije za zadnja Jri leta. Splošna odveza (generalni pardon) obstoji tedaj za vso preteklost, ampak le za one, ki bodo v bodoče zadoščali v polnem obsega svojini dav-čnčim dolžnostim. Člen II. novele vsebuje nadalje še dalekosežne olajšave za tiste davkoplačevalce, proti katerim že tečejo davčno kazenske preiskave v prvi ali drugi inštanci. Te določbe zanimajo, kar se lahko z zadovoljstvom povdarja, pač le tesen krog davčnih zavezancev. Razen tega se bodo davčni zavezanci, ki so sedaj v preiskavi, obvestili od preiskovalne oblasti še posebej o koristih, ki so zanje nastale z amnestijo, kakor o korakih, potrebnih za dosego teh koristi. Obe novosti — amnestija in možnost pogleda v knjige — bodeta imeli gotovo določilen vpliv na prihodnji razvoj davčne priredbe in na bistveno in trajno izboljšanje razmer med davkoplačevalci in državnimi organi. Pričakovati se da. da ti orga ni ne bodo več primrani davčne za vezance še le z opetovanimi očitki, vabili in izpraševanji opominjati na odkritosrčno izpolnjevanje njih dolžnosti. Davčne izjave bodo imele ve liko večjo važnost za odmero In bodo tvorile zalo zanesljiv Iti tedaj tudi slgurnejši temelj priredbe. V isti meri pa se bo seveda tudi povišala odgovornost napovednikov za pravilnost napovedb. kakor tudi mnogoteri drugačni oziri na gmotno šibkejše elemente, temu nasproti pa zopet povišek za manj cditezčua gospodarstva — ta povišek jp javnost po krivem nazvala »davek ža šamce«, — mnoge določbe, ki naj zagotovijo v polnem Obsegu pravice strank v priredbenem in kazenskem postopku, posebno pa Lhtbljaua. — Kranjski deželni zbor. Dnevni red I. seje deželnega zbora kranjskega dne 5. februarja 1914. ob 11. dopoldne: 1. Otvorjenje deželnega zbora. 2. Obljuba deželnih poslancev. 3. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 4. Volitev štirih zapisnikarjev. 5. Volitev štirih rediteljev. 6. Volitev odsekov. 7. Volitev deželnega odbora. 8. Poročilo deželnega odbora o novih splošnih volitvah za deželni zbor. 9. Poročilo deželnega odbora o začasnem pobiranju deželnih priklad leta 1914. — Iz deželnega odbora. Za upravo skupnega vodovoda v občinah Spodnji in Gornji Logatec se izdela in predloži deželnemu zboru poseben zakonski načrt. — Peticija mestne občine ljubljanske za reden letni prispevek k stroškom c. kr. obrtne šole in prošnja »Slovenskega planinskega društva« za redno podporo se odstopita deželnemu zboru. — Istotako naj deželni zbor sklene poseben opravil-nik za revidiranje deželne banke. Revizorji naj dobe za svoje poslovanje primerno odškodnino. — Odpoved deželnega lekarnarja se vzame na znanje. — Oradba vodovoda Stari trg in okolica se odda najnižjemu ponudniku tvrdki A. Mure v Moravskih Hranich za 147.945 K. — Za de- m-ir n,uze* se nakupijo carniolica iz zturke plazivcev in dvpživk umrlega o esorja Schreiberia v Gorici. —- Gassner &bri"e bo,niške blagajne v Tržiču-da rr“ te s: ročilno domači občini. ~ Dovolijo se nodnore sledečim gasilnim društvom-St. Vid nad Vipavo 200 K. Naklo (za »Gasilni dom«) 800 K. Stara Loka 200 K. Trebelno 300 K. Dobrava pri Bledu 350 K. Zasip 300 K. Gorje 400 kron. — Poročilo o deželnozborskih volitvah se predloži deželnemu zboru brez vsakega meritornega predloga. Večina deželnega odbora dvomi o veljavnosti volitve v dolenjskih in notranjskih mestnih volitvah in v mestni skupini Kranj—Škofja Loka. — Ulični napisi. V Ljubljani nastajajo nove ulice, katerim bo treba dati imena; mnogo je tudi takih, ki Imajo popolnoma brezpomembna imena in bi se iste z malimi stroški lahko prenaredilo. Dosti primernih uličnih imen pogrešamo, tako n. pr. imajo Praga in Vinohrady slovensko, črnogorsko, srbsko, bulgarsko, jugoslovansko ulico, ali ne bi bilo mo- e to v Ljubljani. Istotako imamo še dovolj slavnih mož, ki nimajo svojih ulic, n. pr. Ažbe, Aškerc, Grohar, Gubec, Kacijanar, Karagjorgje itd. Imamo dovolj krasnih nasadov, katere bi bilo primerno krstiti. Kmalu se zgradijo tudi trije novi mostovi, ti potrebujejo imen. — Med nemškim gledališčem in novimi hišali »Kranjske šparkase« je nastala nova ulica, katero naj se krsti v »Bitoljsko ulico« ali »Srbsko ulico«, kajti meščani mesta Bitolj so eno svojih najlepših ulic krstili za »Ljubljansko ulico«. — Preplaviti nas hočejo! Kakor se čuje, namerava neka nemška banka ustanoviti v Ljubljani svojo podružnico. Baje je ista že stopila v pogajanja z nekim slovenskim trgovcem, da odkupi njegovo hišo. Švabi nas hočejo najbrže na vsak način zadušiti s svojimi podjetji, kar jim seveda ne bo lahko, ako jim bodo Slovenci šli sami na lim! — Nov sistem pri Tonniesu. Prejeli smo: Najboljši časopis za slovenskega delavca je »Dan«. On posveti v vsa kota, preganja trno in odpira oči slovenskemu narodu. On sveti tudi na mejo In na kraje izven naše ožje domovine — toda trne imamo tudi v svojem središču toliko, da jo bo treba še dolgo preganjati. Le začnimo nekoliko gledati. Tvrdka Ton-nies ima po večini slovenske uslužbence, slovenske delavce in vajence — pa tudi odjemalci so po večini Slovenci. Tega se je tudi gospod Ton-nies vedno zavedal in se v tovarni rii čutilo kakega nemškega pritiska. Naenkrat pa je zapihal drug veter. Zadnje čase se je zgodilo več slučajev, da so bili odpuščeni delavci, ki ne znajo nemški in se ne sprejmejo oni, ki ne znajo nemški. Ne vemo. zakaj se je na to spomnil g. Tonnies, ki se je doslej vedno zavedal, da živi v slovenski Ljubljani. Pa morebiti gospod Tonnies ni kriv. Prišel je k njemu v službo neki Oberingenieur Setnbach. Pravijo, da je iz nemškega dela Češke. Ta človek sovraži in preganja vse, kar je slovenskega. Ta človek zahteva, da se ne sme vzeti vajenca, ki ne zna nemško. On hoče, da bi se sprejemalo le Nemce in nein-čurje. Isto velja glede pomočnikov. Nekemu pomočniku je rekel, da ga ne sprejme drugače, kakor če naredi nemško prošnjo. Potem ga je sicer vzel. pa mu je kmalu nato odpovedal, češ, da nima dela za slovenskega pomočnika. Takih slučajev je bilo že več. Ce kdo z nemškim vajencem slovensko govori, ga ta inženir takoj nahruli, češ, da se mora nemško govoriti — dasi so vajenci doslej vedno radi slovensko govorili, da se jezika nauče. Sicer je bil tudi prej en nemški nadinženir, pa se nj njk0tf kaj takega godilo, da bi se zaradi narodnosti delavcem krivice delale. Ako pojde tako naprej, kakor je Sem-bach začel, naj g. Tonnies sam sebi pripiše posledice, ki bodo nastale. — Neki Inšpektor pri c. kr. straži hoče nekaj rogoviliti in postopati proti svojim stražnikom. Ni čuda, da se je podstopil tudi dva inšpektorja naznaniti v obliki raporta! Kako postopa proti svojini kolegom (kaj še proti stražam) to si mora vsak človek misliti. Seveda kot trgovski pomočnik* je bil tako mirnega značaja, ali sedaj, ko je dospe! do vrhunca časti, ie menda pozabil, kaj je bil. No. le počasi, gospodine. saj pravi pregovor: Vrč gre toliko časa do studenca, dokler se ne razbije. Mogoče se še lahko.spodtaknete v tem ledenem času, zatorej malo več opreznosti. Na svidenje. r-r 20 000 K bi dala neka oseba, ko bi prišla na šled, kdo piše članke v »Dan«. Seveda temu gospodu ne imponirajo vrstice resnic, zatorej bi rad. kakor se je izrazil, z denarjem prikril, pa pri uredništvu »Dneva« ni takih kupčij. To si naj zapomni gospod z 20.000 kronami. — Bodeča A.T-V — fz Šiške se nam sledeče poroča: Državna policija da samo Auf-trasr, pa je; ali ga more človek razumeti ali ne. to je*ue briga. Neki dan ie prišel -stražnik VValland ter govoril v blaženi nemščini svoj Auf-frag. Seveda ga človek np razumel; na vprašanje zakaj slovensko ne go-vori, je jekel, da ne zna. Torej — kdo mora nemško znati: jaz ali stražnik? V Slomškovi stražnici, oziroma v rajonih, ni bil sposoben, ker zna le nemško, zatorej ga je gospod grof blagovolil dati v Šiško, misleč, da je za Šiško vsak stražnik dober — pa ni res. Ako mi davkoplačevalci plačamo za to famozno policijo 20.000 K, zahtevamo tudi od straž, da spoštujejo slovenski jezik. Ako pa ga ne znajo, naj se gredo prej učit in potlej naj službo opravljajo na javni cesti. Najbolje pa je. ako blagovoli gospod komandant tega stražnika postaviti pred kazino, ali pa za policijskega portirja na Blciweisovl cesti, tam mu pride prav njegova nemščina. — Davkoplačevalec. Tujci na naših plesHi. Pod tem naslovom je prinesel »Dan« včeraj notico. Pravite, da morajo govoriti slovenski. No to je lahko le pobožna želja, ki se pa ne bo nikoli uresničila. Veselice dajo človeku užitek sicer moralen, ki se včasih ne bi dal kupiti nikjer za drage denarje. Pomislimo, če smo kje ločeni od svojih, pa se nam hoče zabave. Poiščemo si jo med tujci, ker jo drugod dobiti ne morenio. In včasih se človek res zabava. To vedo Nemci jako dobro. Zato najdeš na vabilih nemških prireditev n. pr. v Gradcu vedno pripombo: Nenemcem vstop zabranjen. Poglejte »Tagespošto«, če ni istina. Taki so Nemci — pri nas so pa ljudje vsi srečni, če vidijo na plesu par tujcev, Švabščina je pa itak nobel. Dobro bi bilo, da bi naša narodna društva v tem oziru dosledno posnemala graška. Kvišku glave! — Za naše godce. Slovenci nimamo svojega narodnega godbenega instrumenta, kakor imajo n. pr. Cehi gosli, Hrvati tamburico, Rusi balalajko. Naša narodna godba je harmonika. Sicer je to mednaroden instrument — ampak slovenski godec je umetnik svoje vrste in prekosi s svojo umetnostjo vse druge. Imamo pa tudi popolnoma slovenske polke, valčke in druge plese, ki se ravno na harmoniko najlepše igrajo. Pravi plesalec tudi začuti takoj, da je ples na harmoniko vse kaj drugega, nego na primer na klavir. Zato se pa nam čudno zdi, da so pri nas v mestu godci tako malo cenjeni. Na planinskem plesu se je oglasila harmonika šele ob 4. zjutraj. Bila bi lahko mnogo preje prišla do veljave. Plesalci morajo po polnoči vedno čakati na milost orkestra. Godbeniki so utrujeni in ne igrajo. Koliko boljše bi bik) ako bi zaigral godec, saj harmonika prinese v družbo planinsko veselje. Sploh naj bi se godci najemali tudi za manjše plese. Različni orkestrijoni in druga avtomatična ropotija bi lahko izginila iz naših gostiln in na njih mesto bi morali priti godci. Pri narodnih veselicah bi morali priti godci mnogo bolj do veljave. Pa tudi naši narodni plesi bi se morali zopet udo-dačiti. Zakaj bi cenili vse drugo, samo svojega ne. Imamo marsipaj lepega doma, pa ne vidimo. — Nedeljski shod. Vest, da se vrši v nedeljo velik protesten shod zaradi koroških razmer, je vsak z veseljem pozdravil. Kakor se sliši, bo u-deležba tudi z drugih slov. pokrajin velika. Nedeljsko zborovanje mora pokazati, da znamo protestirati, treba pa je. da pridejo pri tem na vrsto tudi važne domače zadeve. — Včerajšnja »Lalbacher Ztg.« prinaša na tretji strani inserat o sredstvu zoper zaprtje. Na drugi strani pa prinaša sodnijsko »detja pod skrbstvo«. Ne vem, čemu še potem inserat o sredstvu proti zaprtju, »Detje pod skrbstvo« zadostuje in prekaša vsa druga sredstva. — Prošnja. Pri vplačevanju poštnih nakaznic je izginilo nekemu uradniku na tukajšnji pošti 100 kron (bankovec). To se je zgodilo dne 31. januarja. Uradnik je najbrže komu dal pomotoma ta bankovec. Prosi se ono osebo, da ta denar vrne, ker bi moral sicer uradnik zgubo trpeti. Mi-slfmo. tla ta poziv zadostuje. — Iščejo se priče. Ona dva gospoda, ki sta včeraj dopoldne okrog 12. ure videla prizor v čakalnici pri dr. Schweigerju, se prosita, da bi blagovolila sporočiti svoji imeni v upravništvu »Dneva«. — Golobi so ušli. V neki gostilni so imgji par golobov, ki so bili zaprti v kurniku. Nekdo pa je odprl vrata jn golobi so zleteli. Takrat pa je prišel y hišo dečko, ki pobira pomije. Neki gospod je dečka takoj nahrulil, da ie golobe ukradel. Tako neosnova-no sumničenje gotovo ni opravičeno, ker je človek lahko pošten, tudi če ni suknji. Društvo lugosiovansklir tSPsa-ilikov denarnih zavodov, krajevna skupina v Ljubljani priredi v sredo 4. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji Schmidt (prej Fiala) v Gradišču prijateljski sestanek, na katerem predava tov. Skerbinec o temi: Promet in trgovina v Iliriji za časa francoske okupacije. Tovariši, udeležite se vs! tega poučnega sestanka! Odbor. — Društvo železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ob smrti v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 8. svečana t. I. ob 9. uri dopoldne v steklenem salonu kolodvorske restavracije (.los. Schrey.) Vhod skozi vrt. Običajni dnevni red. C. gg. Člani se vabijo na mnogobrojen obisk. — Odbor. — Ljubljanska kreditna banka. V mesecu januarju vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 4.386.268 K 15 v, dvignilo pa K 2,454.318.49. Stanje koncem januarja 18,712.613 K 93 v. — Ljubljanski semenj za kože In (ožuhovlno, ki se je vršil dne 25.—27. m. m. v skladiščih tvrdke »Balkan«, rgov. spedicijske in komisijske del. dr. na Dunajski cesti štev. 33. je bil vsled izvanredno mnogobrojne udeležbe kupcev in različnih kraiev in mest, kakor iz Lipskega, Monakova, Budimpešte. Kolomea, Moss-Sexten, Beljaka, Linča. Siska. Varaždina jako živahen. Vsled padlih cen, osobito pri kožuhovini za 20 do 30%, nakar prodajalci niso bili pripravljeni, ker so se držali cen lanskega leta. bil je prvi dan semnja precej miren. Ko so prodajalci spoznali situacijo, bil je semenj nadaljna dva dneva jako živahen, tako da je bil večji del prineše-nega blaga prodan. Na trg so bile sledeče kože prodane: cca.: 300 kom. govejih suhih, 30—40 kom, govejih osolenih, 5000 kom. ovčjih, 400 kom. kozjih, 800 kom. srne. 400 kom. jazbečjih, 5000 kom. zajčjih. 1200 kom. lisičjih, 200 kom. kune zlatice, 400—500 kom. kune belice. 200—300 kom, dihurjev, 50 kom. vidre, nadalje male partije kož od divjih mačk, polhov, podlasic itd. Vzrok tej veliki izpremembi cen je, da je trgovina z kožuhovino v Lipskem. katera velja za merodajno, lansko leto prestala hudo krizo, vsled česar je mnogo lanskega blaga zaostalo. Cene lisičjih kož so tudi vsled tega padle, ker so po zadnji pariški modi mesto lisic dihurji v modo prišli, po katerih se je jako povpraševalo. Od vse kožuhovine so posebno cene zajčiih kož padle in to z razloga, ker so sedaj moderni majhni damski klobuki, zakar je uporaba zajčjih kož veliko manja kakor prej. Izven tega se je ustanovil kartel trgovcev zajčjih kož. kateri kupuie samo po njih postavljenih cenah. Priporoča se pri nakupovanju kož, osobito kožuhovine biti previdni, kajti ni pričakovati, da se bodo cene zopet zboljšale. — Tvrdki »Balkan« bo vsled njenih razširjenih zvez mogoče p. n. interesentom in nakupovalcem za prihodnji semenj v rav-navo predstoječe cene pravočasno napovedati, — Na oklicih so: dr. Alojzij Valenta. c[ kr. profesor in vladni svetnik z gospo Adelo, vdovo Lenar. — Rudolf Sark, bančni uradnik z gdč. Marijo Jevnikar. — Urnrli so v Ljubliani: Terezija Sc!.weiger, služkinja, 40 let. — Marija Fajdiga, žena vpok. železniškega sprevodnika. 70 let. —■ Hinko Wim-mer, sin železn. uslužbenca. 2 meseca. — Marija Plankar, tovarniška delavka. 21 let. — S fotograflčnim aparatom na bojišču je najsenzacijonelnejši film, kar se jlti je dosedaj izdelalo. Neki pariški časnikar piše: Odkar sem videl to sliko, se ne obotavljam niti za trenotek javno izreči, da je to naibolj-ša in najlepša kinematografična slika. kar se nam jih je do sedai kazalo. To je resničnost, vrozna resničnost. V prvič vidimo bitko tako naravno kakor jo zamore videti le oni, ki se je je udeležil. Danes velika Nordisk dra ma v 3 delih »S teme na svetlo«, v glavni ulogi »Valdemar Psvlauder«, ki je žela včeraj občno priznanje. Trst. ZAKAJ SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU PROPADA. Propada! Tako se.sliši že povsod v Trstu, v vsaki gostilni, kavarni in sploh v vsakem slovenskem kraju. Na vprašanje pa, kdo propada, se vrši navadno odgovor: Slovensko gledališče propada in celo precej hitro. Marsikateri Slovenec bo gotovo vprašal, kako mora slov. gledališče v Trstu propadati, saj je vendar toliko tisoč slovenskih duš v Trstu in saj je po Ediuostnem članku za »Slovanski ples v Trstu« toliko slov. inteligence, da je bil cel »Narodni dom* premajhen, in niso vedeli kapi ž njo, zakaj pa bi ne bila dvorana, ki je ob predstavah polna. Na to Odgovorimo čfarTSš 70 tčS ix~ is &ST.1 Zgodilo se je, da je šel naroden delavec po Akvedottu v' slov. gledališče, potoma pa sreča odlično slovensko družbo, ki ie šla svojo pot v Politeama Rosetti. t. j. ital. gledališče sedai uai vsak resno premisli. 4 dni! va v<‘fa smacHa shL nmsti! 4 dni! Tu eU 10, Sr* do 11. S fotografičnim aparatom na bojišču. Krvavi, strao meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek In popravila. - Cer c zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, trpežne tudi za eksport po morju. 229 »Zdravnik želodca1* je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri Izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. posebnost MCA. J LJUBLvIANA • kome nskega- ulica' SEP2I*WN®r:PRIMARlJ • .DERGANC ’ .£\ Radi prešle sezije pripravilo s*.« - »LisniLaSS SMi zbirala radi manj vrednih karpatskih železnic. Računati se mora s hitrimi in presenetljivimi napadi ruske armade na železnice kakor tudi s prodiranjem velikih ruskih sil v Galiciji. Naša vojna uprava je zato sklenila, da ojači svoje trdnjave v Galiciji, Albaniji bodo v teh do kolektivnega koraka pride jutri ali pojutrajšnjem v Carigradu In Atenah. SRBSKO - GRŠKA ZVEZA. Petrograd, 3. februarja. Car Nikolaj Je sprejel v avdlienci grškega se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceoo: zlasti klobuki in čepice po zelo zni-* . * . Žanih cenah. . ' . Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mesini trg 5.-6. Telephon 182. J