Spedlzione lo abbonamento postale — PoStnfna plačana ▼ gotovini (Jpiavoiicvoi ciuDtiana. Pucciniieva ali ca 5. Teltloo fa. 11-22. 51-23 11-24 (nscritoj oddelek: Liubliana Puccinijeva ali* ca i - lelefoo fc. 51-25 51-26 Podružnica Nove mesto i Ljubi lanska cesta 42 Računi: za Ljubi lanske pokrajine pri poStno čekovnem ta vodo fc. 17.749, a ostale kraje Itahif Serviair '.onti Cor? Post Mr 11-5UP IZKLJUČNO iA-VIOPSIVO za oglase i2 Ki. Italije in inozemstva una Onionf Pnhblinti italiana S. A MILANO 24« decembra 1942-XXI cent. 80 11 b a | a vsak d a o razen ponedel|ka Naročnina tnaSa mesečno Lir 18.—, ta inozemstvo vključno s »Ponedeljskim lo-trom« Lir 36.50. Uredništvo: Liubliana, Puccinijeva ulica iter. 9, telefon hev. 31-22. 31-23. 31-24._ _Rokopisi »e ne ?tafijo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO Prodiranje v Tunisu Osvojitev novih sovražnikovih postojank — Uničevanje angleških skupin v Sirtiki Glavni stan italijanskih Oboroženih sil Je objavil 23. decembra naslednje 942. vojno poročilo: V Tunisu so italijanske in nemške vojne skupine po živahnih krajevnih spopadih pridobile na ozemlju; zasedle so žilavo hranjene gorske postojanke. Protinapadi sovražnika so bili odbili. Zajeli smo nekaj sovražnikov in zaplenili vojni materija!. V Sirtiki so bile uničene skupine nasprotnikov, ki so poskušale liiotilne akcije. V teku dneva so protiletalske baterije sestrelile dve britanski letali. Nemška letala so v napadu na anglo-aineriške preskrbovalne konvoje v alžirskih vodah zadnja dva dneva zadela in težko poškodovala pet velikih trgovskih ladij »n eno torpedovko. Zmotni anglosaški računi Berlin, 22. dec. s. Stockholmski poročevalec »Volkischer Beobachterja« piše v kratkem komentarju k poslednjim dogodkom, da se v nekaterih angleških političnih krogih vedno bolj uveljavlja teza, po kateri naj bi se težišče operacij sedaj pomikalo proti zapadu. List »Observer« smatra v zvezi s tem, da so operacije v Libiji prisilile britansko armado, da je precej zavlekla izvedbo svojih načrtov, s čimer je postavila na glavo vse začetne taktične zamisli, medtem ko se vojne sile Osi v Afriki ohranile svojo glavno sestavo nedotaknjeno. Tunis ima svojo pozitivno kakor tudi svojo negativno stran, zlasti v pogledu nadzorstva Osi v Sredozemlju. Za »zavezniške narode« je ta okolnost negativna, kajti zaradi navzočnosti sil Osi v Tunisu me. je zavlekla spojitev in povezanost med oporiščem v Gibraltarju in onim v Ale-ksandriji, kakor so se zavlekle tudi naloge, ki so jih angleško-ameriške oborožene sile nameravale izpolniti, da bi si ustvarile odskočno desko za ofenzivo proti kontinentu. Ta zakasnitev, ugotavlja britanski list, pa pomeni istočasno prednost za sile Osi, ki fo tako pridobile na času, da so lahko oja-čile italijansko obalo in organizirale proti- ofenzivo v Evropi. Nemški poročevalec pripominja, da je to sodbo napisal angleški" Ust, ki je zelo blizu političnim in vo-iaškim oficioznim krogom v Veliki Britaniji. Gibraltar pod ameriškim nadzorstvom Kini, 22. dec. s. Ameriški listi objavljajo poročilo posebnega poročevalca agencije »Associated Press« Gallagherja pri glavnem zavezniškem stanu v severni Afriki. V poročilu, ki je datirano s 5. decembrom, pripoveduje Gallagher z vidnim zadovoljstvom, da je v prvih petih dneh operacij v severni Afriki poveljništvo britanskega oporišča v Gibraltarju prevzel severnoameriški general Eisenhover. Poročevalec ugotavlja, cla je bil general Eisenhover prvi tujec, ki je po dveh stoletjih prevzel nadzorstvo nad to trdnjavo britanskega imperija. Tako je tudi general Macfarka-ne, poveljnik gibraltarske posadke, bil podrejen Eisenhoverju, kar pojasnjuje, zakaj je ta Gallagoherjeva vest povzrc čila v Ameriki tolikšno pozornost. Tudi ta okolnost spada namreč v program Rooseveltove politike, ki ne opušča nobene prilike, da ne bi poudarila, da se morajo sedaj Angleži podrediti volji Washingtona in v vseh okoliščinah dati prednost prekooceanski zaveznici. Italijanska svečanost v čilu Santiago, 22. dec. s. V navzočnosti predsednika republike so v mestu Talca proslavili drugo obletnico ustanovitve mesta. Ob tej priliki je bil slovesno otvorjen velik trg, ki je bil nazvan po Italiji in sredi katerega se dviga spomenik z rimsko volkuljo in liktorskimi svežnji, ki je delo nekega italijanskega arhitekta v Chilu. Spomenik so'mestu poklonili Italijani v Talci. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki kr. italijanskega veleposlaništva z vsemi domačimi oblastmi. Med največjim navdušenjem so učenci mestnih šol zapeli himno Rimu. Angleško zgražanje nad postopanjem Darlana Darlan drži v zaporih še 25<®30 liu&i Rim, 23. dec. s. Britanski listi ne opus te nobene prilike, da ne bi kritizirali in izlivali svojega žolča proti Darlanu kot izdajalcu, ki je rajši sprejel dolar kot funt in tako kompromitiral delo Anglije v korist njenemu Benjaminu De Gaullu. Angležem prihaja pri tem prav vsaka pretveza, da obtožujejo Darlana, Tako mu sedaj očitajo njegovo zadržanje nasproti Francozom, ki so bili sicer uradno proglašeni za sovražnike vichyjske vlade, ki pa jih Darlan še nadalje drži v zaporu. List »Daiiy M ror« opozarja pod naslovom »Darlan drži v zaporu 25-000 oseb«, da je med 25.000 zaprtimi v raznih alžirskih zaporih okrog 10.000 Francozov. Najmanj 98 odstotkov teh Francozov je bilo zaprtih, ker so veljali kot nasprotniki vichyjske vlade in niso prikrivali svojih simpatij za sovražnika. Aretirani s0 bili pod obtožbo, da so sabotirali sodelovanje Vichyja in Berlina in da so ustvarili organiziran odpor. List navaja nato, da je Roosevelt že 17. novembra zahteval osvoboditev vseh, ki so nasprotovali Osi, Darlan in njegovi funkcijonarji pa so se hoteli iznebiti te zahteve. Opravičili so se s tem. da omenjene osebe ne morejo biti izpuščene, češ, da gre za agitatorje, ki so kompromitirali mir in red. Darlan je nadalje trdil, da so ti aretiranci navadni zločinci, ki so motili javni red in da jih zato ni mogoče upoštevati pri izpuščanju iz zaporov, kakor je želel predsednik Zedinjenih držav. List »Daily Telegraph« pa piše, da je Darlanova jeza proti vsem, ki so izdali domovino v korist Zedinjenim državam, tako iskrena, da si je mogoče misliti baš nasprotno. Zvite izjave Darlana o tem, kar da je storil za sodelovanje z zavezniki, bi nudile prav prijetno snov za romane. Angleška vlada še vedno ne ve za gotovo, ali so bili vsi sovražniki Osi, ki so bili internirani, zares izpuščeni na svobodo, vsekakor po bo svoje bodoče voditelje moral zbrati francoski narod sam. Občutno pomanjkanje goriva v Ameriki Rim, 20. dec. s. Ameriški list »Evening gun : prerokuje katastrofalno pomanjkanje goiiva za. združene narode, če bi se vojna zavlekla d0 1. 1944. Pred Pearl Harbour-jem, piše list, je bil položaj enostaven, ker so združeni narodi nadzorovali skoraj 58 o Istotkov svetovne petrolejske proizvodnje, odtlej pa so bili izgubljeni petrolejski viri na skrajnem vzhodu v Rusiji. Vsakdo v Ameriki ve, da bo to zimo goriva zelo malo na razpolago, prav malo pa jih je, ki ve_ do, da je položaj glede goriva tako kritičen kakor glede kavčuka. Vsi petrolejski vrelci Amerike so bili izčrpanj novih pa je zelo malo. List piše nadalje o skrbeh vojaških oblasti zaradi tega pomanjkanja in označuje dva glavna razlega za pomanjkanje. Pivi je skoraj popolno pomanjkanje jeklenih svedrov, zaradi česar je vsa vla.lna propaganda za izkoriščanje novih virov zaman. Drugi razlog je prenizka cena surovemu petroleju. V zaključku ugotavlja list, da vsi interesenti zahtevajo ustanovitev preiskovalne komisije in vladnega urada, ki naj bi nadzoroval poizvodnjo, prevažanje in cene. Ameriški tednik »News Week« piše v članku o Sovjetski zvezi, da so na razpolago avtentične vesti o notranjem položaju v Rusiji. V celoti so življenjski pogoji ruskega civilnega prebivalstva bedni. Rusija razpolaga še s polji za 60 odstotkov žitne proizvodnje v primeri s prelvojno. Res je, da so Rusi napredovali v pridelovanju žita na področjih za Uralom, toda najhujše je to, da morajo poljedelska dela opravljati ženske in da nimajo na razpolago najbolj potrebnega kmetijskega orodja. Posledica tega je izredno pomanjkanje živil za civilno prebivalstvo. Ameriška vlala je vsc"i prepovedala prodajo goriva na drobno do nadaljnje odredbe. Dokumenti o delu madžarske vlade Budimpešta, 23. dec. s. Izšla je publikacija, ki pojasnjuje delovanje in politiko Kallayeve vlade in njene načrte za 1. 1943. Knjiga se dotika vseh glavnih zunanjih ln notranjih vprašanj madžarske politike in nosi naslov »Dejanja in načrti«. Publikacija predstavlja tudi dokumentacijo ekonomskih in političnih etap, skozi katere se je Madžarska v zadnjih 10 letih razvijala do sedanjega viška. Jasno je orisana madžarska notranja fronta, ki sloni na socialni pravičnosti in točno obeležena zunanja politika, ki sloni na smernicah velikega pokojnega državnika Gbmbosa. Publikacija zlasti opozarja na popolno prijateljstvo Madžarske z državami Osi. V drugih poglavjih razpravlja knjiga o industrijski obnovi v državi in o razlastitvi židovskega premoženja. Poslednje poglavje je posvečeno socialnemu napredku, uresničenemu v zadnjih letih, ki po nekimi novejšem govoru predsedn ka vlade ni prekosil le napredka vseh držav juž-novzhodne Evrope, temveč do neke mere celo držav evropskega zapada. |NSER3RAJTEV,5JUTRU"! Smrtna nesreča južnoafriškega generala Lorenzo Marquez, 23. dec. Iz Johannes-burga se doznava .j o nekatere nadaljnje podrobnosti o letalski nesreči, pri kateri je našel smrt južnoafriški general Pie-nard. Prevozno letalo ameriškega tipa »Lokood« je zapustilo Kairo v smeri proti južni Afriki, toda iz neznanih -razlogov je treščilo v bližini Havirodongulsa na zemlje ob jezeru Viktorija. Razen generala Pienarda je pri tej nesreči izgubilo življenje še 11 višjih oficirjev. Komunistično rovarjenje v Angliji Berlin, 22. dec. s. Listi komentirajo predlog angleške komunistične stranke za spojitev z laburistično stranko ter izražajo mnenje, da je ta predlog nasvetovala ali celo zaukazala Moskva. Komunisti bi se hoteli peslužiti tega trojanskega konja in tako prodreti v vladne sfere, da bi tam izvrševali neposredni vpliv na Churchilla. Dejansko bi potemtakem ta vpliv vršil Stalin sam. Predlog angleških komunistov predstavlja torej novo etapo na poti k boljševizaciji Velike Britanije, kar hoče rdeči diktator doseči za vsako ceno. Hud sovjetski poraz ob Tereku Velike izgube sovjetskih čet med Volgo in Donom - Uspeli napadi nemških čet pri Voronežu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Nemške oklopne čete so severno od Tereka, potem ko so krvavo zavrnile močne napade, sledile bežečemu nasprotniku j ter pripeljale nad 400 ujetnikov in zažgale oklopni vlak. Pri ponovnih brezuspešnih napadih med Volgo in Donom in v Stalingradu so utrpele sovjetske čete velike izgube. Ob srednjem Donu trajajo hude borbe dalje. Pri Voronežu so nemške čete prodrle preko zamrzle reke v sovražne postojanke in razdejale številne bojne postojanke. Posadke so bile uničene ali pa ujete, protinapadi pa razbiti deloma že na izhodiščnih postojankah. V srednjem in severnem odseku fronte samo borbe krajevnega pomena odnosno delovanje izvidniških in napadalnih oddelkov. Napadi na oporišče Velike Luki so se razbili ob hrabrem zadržanju nemške posadke. V Libiji so bili uničeni sovražni napadalni oddelki. Nemško-italijanske bojne skupine so v Tunisu vrgle sovražnika s trdovratno hranjene gorske postojanke. Pripeljanih je bilo mnogo ujetnikov in tudi plena. En sovražni eskadron je bil popolnoma uničen. Vzhodno od Bugie sta bDečku v modrem, deloma v »Ležeči ženi« in v »Lastni podobi«, celo v »Vidku«, se vrste brez svetlobnih prehodov in zunanjih motenj abstraktno nežni, lirično senzibilni, vsikdar do podrobnosti preračunani zadetki tankočutne mavričaste palete. Najboljše delo med najnovejšimi velikimi figuralnimi kompozicijami je »Deček v modrem«, čigar barvna in ploskovnoritmična tektonika je malo-dane klasično uravnovešena, šibkejši nego ostalo v predmetni karakterizaciji je in-kamat golih teles. Preprosta in zato učinkovita je »Lastna podoba«, zelo fin je na pr. »Videk«; dodali bi še iz starejših skupinskih podob mater z otrokom »Pri mizi ■•■■. znano študijo »V kavarni« in sijajno scenerijo »Na sprehodu«. Dobri lesorezi in risbe potrjujejo risarski sloves cenjene umetnikove grafike. Izbor Sedejevih 12 olj iti grafike je pokazal smeri, ki so umljive le v slikarjevem lastnem pojmovanju, a so hkrati v razvoju sodobnega figuralnega slikarstva splošno razširjene težnje po izrazitosti in jasnosti. Jovan Zonič je po rodu iz črne gore in se e šolal v Parizu, kjer je dalje časa bival. Razstavlja v olju figuralne kompozicije, portret in tihožitje, poleg tega pa obsežni ciklus risb s čopičem, ilustracije za Njegušev »Gorski vijenac«. V olju kaže precejšnjo mero širokopotezne, a vendarle mestoma fino kultivirane barve. V izražanju barvnega in tonskega veleurja se prilagajo različnim konceptom slikarskega pojmovanja, tako da bi zgolj konstatacije posameznih vplivov od slike do slike mnogo manj povedale nego oglašajo slikarje-ve osebne sposobnosti same, ki se odražajo v celoti visoko stremeče barvne in kompozicijske kvalitete. Naštel bi le troje značilno dobrih del, ki nas z najboljše strani seznanjajo z našim gostom: romantična, v diagonali razprostrta »Odaliska«, fino pretehtano »Tihožitje z modro(!) vazo« in -Kopalke« (Cezanne, Friesz). Ornamental-no razgibane skupine junaškega epa so izdelane na podlagi svetlobnih kontrastov konture; najboljši listi cikla so nastali iz snovno pestre, vsebinsko zelo hvaležne izrabe pripovednega humorja in komike ljudskih tipov, kakor jih je ustvarila narodna pesem na Balkanu od Homerja do vladike Njeguša. F. S. renika Božični knjižni trg Vzlic vojnim razmeram je letošnji božični knjižni trg prav živahen. Knjiga vzbuja splošno pozornost, postala je darilo, kupujejo jo kot duhovni posladek za največji praznik v letu. Oglasili smo se r nekaterih ljubljanskih knjigarnah ln povsod so nam povedali nekako isto: Po knjigi je tako povpraševanje., kakor že dolgo ne. Predvsem se zahtevajo domači klasiki. Tako v knjigarni Tiskovne zadruge najbolj prodajajo Tavčarjeve zbrane spise in druge svoje izdaje starejših slovenskih pisateljev, pri Novi založbi pa gre najbolj v kup Cankar, kolikor ga je še na razpolago (drugi zvezek je popolnoma razprodan ln mora založnica kupovati dobro ohranjene zvezke, če hoče nuditi interesentom celotno izdajo v dvajsetih knjigah). V vseh knjigarnah se mnogo prodajajo sodobni slovenski pisatelji v izdajah »Modre ptice« in »Hrama«. Veliko povpraševanje je po nekaterih prevodih iz tujih slovstev, vendar so najbolj zahtevana dela že razprodana. Tako je na pr. Knittlov El hakim« v izdaji »Dobre knjige« (med tem se tudi broširana izdaja nagiblje h koncu) vzbudil zanimanje za ostale Knitt-love spise, zlasti za »Via mala«, ki pa je tudi že razprodana. Izmed novih prevodov, ki se posebno zahtevajo, so Budakovo »Ognjišče«, Majocchijevo »življenje kirurga«, Salvaneschijev »Paganini in Chopin«. Izmed izvirnih del, ki so izšla v zadnjem času, vzbuja posebno zanimanje Kociprov »Goričanec«. živahno se prodajajo: Kette v Koblarjevi izdaji in novi zvezki Finžgar-ja. Znatno zanimanje se je takoj pokazalo za Debeljakovega bibliofilskega Puškina. Vzlic lepemu številu naročnikov, ki jih šteje »Dobra knjiga« se tudi po knjigarnah živahno kupuje Gulbranssenov roman >In večno šume gozdovi«. Prodajajo se takisto razni romani iz »Slovenčeve knjižnice r. Med tem sta izdali svoje knjige obe naši knjižni družbi »Vodnikova družba« in j Družba sv. Mohorja«. Prva je objavila lepo opremljeno Vodnikovo pratiko, ki po vsebini ve zaostaja za pratikami prejšnjih let. in 208 strani obsegajočo krepko kmečko povest Janka Kača »Na novinah«. Med Mohorjevimi knjigami je posebno pomembna -Slovensko berilo«, nad 100 strani velike 8" obsegajoča ljudska antologija naše nevejše poezije in proze. Poleg koledarja je izšla v posebni knjigi povest Jana Ple-stenjaka »Mlinar Bogataj«, nadaljnja leposlovna knjiga pa obsega prvi del znamenitega Sienkievviczevega romana >:Quo vadiš: ".» Glcnarjevem prevodu. Tik pred božičem je izdala Nova založba zbirko mla- * Smrt dveh vitezov železnega križa. Na vzhodni fronti je padel po 78. zračni zmagi Heinrich Krafft, poveljnik lovskega letalskega oddelka. Ranam, ki jih je dobil v boju v Tunisu, je podlegel nadporočnik Hans Kursten, ki je služboval v nekem cklopnem polku. * Nov italijanski poslanik v Helsinkih. Italijanska vlada je odpoklicala dosedanjega poslanika v Helsinkih g. Cicconar-dija ter je imenovala za novega poslanika na Finskem ministra Guanarschallia. * Novinarski jubilej. Novinar Renzo Sa-chetti, urednik milanskega »Ambrosiana«, je te dni obhajal 70-letnico rojstva in 50-letnico novinarskega dela. V svetovni vojni je bil jubilant sodelavec ministra Co-mandinia v ministrstvu za propagando. * Novi italijanski filmi- Scalera film v Rimu je na delu za niz večjih filmov. Tako so bili zaključeni posnetki za film »Napoleon na Sveti Heleni«. Drugi film je »Car-men«. Za snemanje tega dela so v Rimu sezidali celo špansko vas. popularni italijanski komrK igra glavno vlogo v veselem filmu »Mladenič z zlatega zapada«, ki smeši ameriško kulturo. Četrti film se imenuje »Otroci nas gledajo« in prikazuje življenje odraslih osob. kakor ga vidijo otroške oči. — Pod naslovom »V senci sv. Justa« je posnela družba »Incon« najvažnejše spomenike in lepe točke Tr esta in starega Tergesta. * Zaključek šahovskega turnirja v Pragi. V zadnjem kolu praškega šahovskega turnirja je svetovni mojster dr. Aljehin s sijajno igro premagal nemškega mojstra Jungea,tako da si zdaj delita prvo in drugo nagrado z osmimi in pol točke. Na tretjem mestu jima sledi Foltvs s 7 točkami, Opo-čenski in Žita imata vsak po 6 in pol točke, Kottnauer je nabral 6 točk, Rejfir 5 in pol. Hromadka Podgornv in Thelen po 4, Samisch 3, Prokop pa 2 in pol točke. Svetovni mojster Aljehin je 6 partij dobil, 5 pa jih je remiziral. Junge pa je dobil 7 partij. 3 je pa remiziral, izgubil pa je igro s svetovnim mojstrom Aljehinom. * Obedi za otroke v dalmazijskih šolah. Po naredbi Fašistične stranke so šoloobvezni otroci v Dalmaziji deležni šolskih obedov. Kakor beleži AGIT, je v provinci Zari vključenih v sistem šolskih obedov 60 krajev s 5000 otroci V Zari in Lagosti doseže število otrok, ki dobivajo obed v šolskih menzah, 67% vseh učencev. * Zamotano sorodstvo. Pred rimskim sodiščem so obravnavali nenavaden primer: Neka žena, ki je bila ž° nad 20 let ločena od svojega moža. je prejela poziv, naj nastopi zapuščino po ločenem možu in na i jo deli s svojim sinom. Ker pa sama ni imela otrok in ni vedela, da ie njen mož imel sina z neko drugo žsn~ko. ie hote'a sodišče pretentati. Adoptirati je hotela tu-jeg aotroka moškega spola, toda prevara je bila pravočasno odkrita. * Boksar je rešil filmski igralki življenje. Znani italijanski boksar Primo Car-nera je rešil v kinematografskem ateljeju Cinnecitta pri Rimu neki filmski igralki življenje na ta način, da jo je osvobodil ogromne kače. Efilda Cecchini. znana drsalka. je predvajala orientalski ples s kačo. Med plesom se je kača. ki je bila že poprej ovila plesalko, tako stisnila v svi-tek, da je jela igralko daviti. Carnera, ki bil navzoč, je planil pokonci ter uporabil vso svojo veliko moč. da je kačo ukrotil. Cecchinijeva je seveda prestala smrten strah, ki ga ne bo pozabila. Z razstave Mušiš-Se^ej-Zoni« v Jakopičevem paviljonu Jovan Zonič: Portret Opozarjamo občinstvo na uspelo razstavo niaSe mlade slikarske generacije. Razstava ostane odprta čez božične praznike. Kdor je za božično darilo v zalregi, bo našel v obliki slike najlepše darilo. * Preskrba Zarc z vodo. V Zari z vsemi silami delajo na obnovi vodovoda v Valne-ri. Obnova starega venezijskega vodovoda predstavlja veliko tehnično delo. Vsak dan popravijo ta vodovod za 1200 m dolžine. * javna dela v spaiatskl pokrajini. »Popolo di Spalato« poroča, da znaša proračun za javna dela v spalatski provinci 14 milijonov lir, od katerih odpade 7 milijonov lir za stvaritve na polju higiene, 6 milijonov lir za cestna dela in pol milijona lir za obnovitev šolskih poslopij. * Velik ogenj v delavnici. V Acquase-riji pri Comu je izbruhnil v delavnici En-rica Albertazzija ogenj, ki je napravil v lesnem skladišču 140.000 lir škode. Gasilci so z velikimi napori dosegli, da se požar ni razširil na sosedna poslopja * Usodna zmota kmetice. 371etna Ceslra Gamba iz Ronce pri Veroni je te dni ponoči čutila silno žejo. šla je v kuhinjo in si natočila iz steklenice v omari okrepčilo v prepričanju, da nataka liker. Ko se je vrnila v posteljo, jo je jela obhajati še večja slabost. Morali so poklicati reševalce, ki so jo odpeljai v bolnišnico, kjer je kmalu umrla. Preiskava je dognala, da je Gamba izpila namesto likerja tekočino za pokončavanje muh. * Stoletna starka. V Alessandriji je umr. la kmetica Marija Adelaide Pizzorno. stara 100 let. Bila je najstarejša ženska v svojem okolišu. * Petroleja se jc napil. Neki čevljarski pomočnik v Vaienziji je hotel tovarišem pokazati. da se razume na fakirske čarovnije ter si je dal prinesrti steklenico petroleja. Ko jo je izpraznil na dušek, je hotel pokazati nekakšne vrste umetalni ogenj in je začel petrolej po kaplicah bruhati iz želod, ca na gorečo vžigalico. Nenadno se je pojavni okrog njega velik plamen, obšla ga je tudi slabost in morali so poklicati reševalce, da so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu izprali želodec. * Smrtna nesreča pri delu. 271etni Pietro Berni in 44 letni Giovanni Morgan sta bila zaposlena na delu pri podjetju Ilva v Triestu. Nenadoma je pridrvel tramvajski voz. kateremu se nista mogla umakniti. Vozilo je vrglo oba delavca ob tla s takšno silo, da je bil Berni pri priči mrtPv. Morgan pa je dobil smrtno nevarne poškodbe. * Stavka raznašalcev časopisja v New Torku traja dalje. Poskus, da bi se dosegel sporazum z delodajalci, ni uspel. Kolpoter-ji motijo raznašanje časopisov tako občutno, da mora posredovati policija. * Smrt 1041elne ženske. V San Giorgiu pri Mantovi je umrla vdova Maria Malve-zzi Beraldi. po letih najstarejša v okolišu Mantove. Rodila se je 25. maja 1838. Ko je obhajala stoto obletn:eo rojstva, je prejela v dar Ducejevo sliko in se je prvič v življenju peljala z avtomobilom. * Pozabljiv potnik. Ni kcm!rariatu milanske policije ?e je javil advokat Antonio Tribuzi-o s SDoročilcm, da je pozabU v vlaku. s katerim se je pripeljal v mesto. 80.000 lir v bonih. Vrednostni papirji se doslej niso našli. IZ LJUBLJANE u— Nova grobova. Po do'gi in mučni bolezni je za vedno zapustila svojce ga. Ema Seljakova, po rodu Lassnigova. Za njo žalujejo soprog, tri hčerke, sin in številno drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo blago pokojnico spremili v četrtek ob pol 15. :z kapele sv- Jožefa na Žalah na pokooališče ^ Sv. Križu. — Po dolgi bolezni je preminila ga. Fani Dominko-va. soproga šolskega upravitelja na Vrhniki. Pogreb bo v četrtek ob 3. popoldne iz kapelice sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — Naj v nvru počivata. Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. u— Hrvatskim državljanom v Ljubljani! Vabijo se vsi državljani Nezavisne Države Hrvatske brez razlike vere. Ja prisostvujejo skupni božični proslavi, ki se bo vršila Ine 24. t. m. ob '/2 6. uri v prostorih kcn_ zulata. u— V evangelijski ccrkvi v Ljubljani*bo na sveti večer ob pol 5 popoldne služba Božja in na prvi dan bežiča ob 10. dopoldne. . .-s -rvr „ <7 "V" ■:..>?. : ? , ' i^jji^^i ItS&sk-1- IGRAČE DARILA CfC*' VABI ZA BOžlC E N G E L M A N LJUBLJANA, TAVČARJEVA 3 GOSPODJE. POZOR! KLOBUČARNA , PAJK" Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš kjobuk. da zgleda kot nov. Lastna delavnica. Zaloga novih klobukov. Se priporoča RUDOLF PAJK, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 38. Miklošičeva cesta 12. Nasproti hotela Union dinslce lirike Cvetka Goiarja »Veseli avat-je«, opremljeno z risbami B. Jakea in z njegovim portretom pesnika »Veselih svatov«. Za božič so izšli še Vovkov »Buček«, Greyevi »Jezdeci rdeče kadulje«, A. KaHo-sove »Maščevanje svete reke« in Dicken-sova »Dorritova najmlajša«. Posebno veliko zanimanje se kaže za mladinsko literaturo. Ta se kupuje vsepo-vprek, zakaj predrlo je spoznanje, da je knjiga v teh časih še najlepše in najcenejše darilo, ki ga polaga Jezušček pod božično drevesce. Posebno zanimanje vzbujajo slikanice »Jutra« in knjigarne Tiskovne zadruge, kakor tudi najnovejše mladinske izdaje, med njimi T. Gasparija »Komedije«. Ob koncu leta je seveda tudi živahno povpraševanje po koledarjih. Praktičnim potrebam gospodinjstva seveda najbolj ustreza »Gospodinjski koledar« v izdaji knjigarne Tiskovne zadruge. Stara koledarska tradicija, ki jo je pri nas ustvaril Mohorjev koledar, se vzdržuje v že omenjeni >Vodnikovi pratiki« in v vSlovenčevem koledarju«. Izmed drugojezičnih knjig se letos kupujejo predvsem italijanske. Značilno je, da je tudi tu posebno povpraševanje po klasikih. Tako se n. pr. Dante stalno prodaja v vseh mogočih izdajah od velikih komentiranih in ilustriranih knjig do tistih žepn;h izdaj, ki kažejo, da je »sommo poeta« Italije postal in ostal nuiogim neke vrste brevir. Sicer se v knjigarnah zahtevajo tudi razne umetniške menegraii-je, posamezna znanstvena d~Ia. prevodi iz svetovnih literatur, zlasti Mcnd^doiijeve izdaje >--Omnibus-.< in »Meduza« ter posamezne knjige izrezito sodobnih pisateljev. Izmed nemških knjig se kupujejo predvsem klasiki in znanstvena drla. ZAPISKI Repertoar Narodnega gledali ~čo v Ljubljani beleži najnovejši zvezek revije »II Dramma«, ki je izšel v dvojnem obsegu m priobčil m-i drugim dramo Gina Capriola »Terra sc - sciuta« in E. ONcilla igro »II grande dio Brown«. Slavnostne predstave Verdijevega >Fa"-stafa«. Italija se pripravlja na proslavo 50. obletnice nastanka Verdijeve starostne opere »Falstaff«. Milan ka Scala bo s '.o opero otvnila novo sezijo. obenem pa je »Falstaff« na sporedu mestnega glednljSča v Firenzi. kjer bo pel naslovno vlogo baritonist Marano Stabile. Osebje mestnega gledališča v F renzi bo potem odrinilo na umetnostno turnejo Sirom Italije. nast>-pilo bo pa tudi v Budimpešti, na Dunaju, v Genovi. Veneziji, Triestu in Pragi. u— V vrsto naših violinistov-koncertan- tov bo vstopil naš mladi violinist Jurij Gregorc, ki je lansko leto končal svoje študije na Glasbeni akademiji pri prof. Šlai-su. Z jako lepim uspehom je nastopil že na svojem absolutorijskem koncertu, na samostojnem pa bo prvič nastopil pred našo javnostjo v sredo 30. t. m ob 18. v mali filharmoničn; dvorani. Na klavirju ga bo spremljala pianistka Bzja^ Marta. Podrobni spored bomo priobčili jutri. Vstopnice pa so že v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. u— Kako napravimo sladkor doma? O tem nam piše gospodarski strokovnjak; Ob pomanjkanju sladkorja si lahko napravimo iz sladkorne pese sirup, ki ga s pridom rabimo v gospodinjstvu. Sladkorno peso dobro osnsžimo, ji poležemo korenine in jo opremo, ne smemo pa je olupiti. Osnaženo peso zribamo na ribežnu kakor repo in sicer toliko, kolikor je enkrat predelamo. Zribano peso denemo v lonec in sicer 4 dele pese in pet delov vode. Zmes kuhamo pri zmernem ognju eno do dve uri. Prekuhano kašo denemo v manjših množinah v lanen prtiček in jo dobro ožmemo. Boljše je, če imamo pri rokah primemo stiskalnico. Cim toplejša je kača, tem hitreje in čistejše iztisnemo iz nje sok. Dobljeni sok denemo v lonec sli emajlitane kotličke in ga kaki dve uri pii zmernem ognju kuhamo in mešamo. da voda hitreje izhlapi. Ko se sok zgosti in je podoben tekočemu medu, je sirup gotov. Z njim napolnimo steklenice in kozarce, v katerih ga lahko hranimo do prihodnjega leta. Iz dobre slalkorne pese dobimo 12 do 14% sirupa, ki nam nadomešča sladkor posebno pri kuhi. u— Marmelada za božične praznike, i Kakor je včeraj objavil Prevod, dobe po-| trešnike poleg mesa 300 g marmelade na osebo in to na odrezek »G« uradne živilske nakaznice. Marmelado dobe vsi potroš-| niki. ne samo otroci. u— Jez kovnj tečaji — italijanski, nem-\ ški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavedu, Kongresni trg 2 | — prično začetkom januarja. Pouk dopol-; dne. popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem. nadaljevalnem ali konverzac j-1 skem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. : Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in I informacije dnevno do 19. ure. u— Nailcpše božtiio darilo je danes I debra knjiga, ^i človeka dvione nad vsak-| danie skrbi in mu nudi duševneaa užitka i in koristne izobrazbe. Posetite Knjigarno Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ul. 3. u— Da si H-žiček ne bo belil g'ave. kaj naj prne-e prdnim olrckom. ga vabimo v knjigarno Tiskovne zadruge, kjer mu bo lahka izb,-ra- Največje veselje bo imela de-ca, ako dc'r barvnike al! barvice in pri-lii'blien" Slivnice s »Po*ice za male«: »Frinccska Zvezdana«, »Kralj Debeluh in sinko Debel nko« in »Prigode porednega Bchija«. u— Hranilni in posojilni zavod r. z. z o. z. v 1 fcvidarjii. v Ljubliani. vabi vse vlagatelje do višine Lir 3800 (din 10.000), da se v svrho izplačila niihovih vlog zgla-sijo v psarni zaveda. Blciweisova ce£ta štev. 33 pritličje de;no. takoj po božičnih prazn k:h dnevno od 10. do 12. ure. u— Vokalni in instrument aln" krncert, ki ga je priredila Radio oddajna postaja E. I. A. R dne 18. dec. 1942/XXI v Operi v korist Bolniškega fonda Združenja gleda, liških igralcev v Ljubljani, je prinesel 5005.80 lir č stega dobička. Vsem sodelujočim in vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli do tako lepega vsestranskega uspeha se najtopleje zahvaljuje Združenje gledaliških igralcev v Ljubljani. u— Z11 božične praznike bomo točili izvrstna sortirana vina: bela. rdeča in črna tudi čez ulico. Se priperoča gostilna Lovšin, Gradišče št. 13. u— Z?'pestna ura. srebrna, je b'la te dni izgub'jena na poli cd Resljeve ceste, do triamvaja na Krekovem trgu. Ker je urica speminskn darilo, naj jo pošteni najditelj blagovoli izročiti uredništvu »Jutra«. j lz Itevzm mesta n— Bcžična umetnostna razstava. Za bi .Včne praznike je pripravil Novomešča-' nom prav prijetno presenečenje mladii no- vi tn: tki ak ckm:Ai s':ka-r Vladinrr Lamut. ki je odprl v p r štorih trgovine Julija Ko-beta razstavo krajin. Mladi umetnik razstavlja r-edem ol]. dve temperi in oikoli dvajset grafik. Vsa dela kažejo motive iz Novega mtita in cJcodce ter kažejo izreden napredek, ki ga jc najmlajši novomeški i!;ka" dosegel v teku zadnjih let. Upamo. da bo novomeško občinstvo s številnim porotom ter tudi odkupom del dalo mlademu umetniku zasluženo priznanje. n— Predbožično razpoleženJe. Dolgotrajno lopo jesensko vreme je obetalo, da bo DtJlenjrko letos doživelo božične praznike v n al op "cm pomladanikem sončnem vTmenu. Veda t;,k pred pričetkom koiedar-fkc zame se jc temperatura ponovno dvignila in namesto snega je po vsem Dolenj- skem nastopila prava jesenska deževna doba, ki je spremenila ceste preko noči v prave močvare blata. Kljub temu pa so bili Dolenjci veseli dežja, saj je dolgo suho vreme že popolnoma osušilo dolenjske vode. Zaradi nizke vode so že poldrugi mesec stali dolenjtki mlini ter bo sedaj vsaj omogočeno mlinom mletje prav za božič tako potrebne m« ke. Živilski trg je že ves v znamenju bližajočih se božičnih praznikov ter je na trgu iz dneva v dan naprodaj več lepih božičnih drevesc, ki so leto« izredno poceni Iz Hrvatske Odobritev hrvatskega državnega proračuna. Na eni zadnjih sej hrvatske vlade in Državnega sveta je bil sprejet osnutek državnega proračuna za leto 1943 v višini 16 milijard kun. Hrvatski legionarji imajo svojo himno. Na praznik 8. t. m. je bila prvič izvajana himna hrvatskih dobrovoljcev z vzhodnega bojišča. Besedilo je sestavil in ga uglasbil povelinik hrvatske legije podpolkovnik Egon Žitnik. Hrvatsko legionarsko himno so posneli tudi na gramofonske plošče. Pela sta jo legionarja Julij Predrie-vac in Zlatko Krček. IJadijsfce oddaje za hrvatske clobrovoljce. Državna radijska oddajna postaja v Zagrebu bo od novega leta uvedla posebne oddaje za prostovoljce na vzhodnem bojišču. Oddaja bo trikrat tedensko ob 11. zvečer, in sicer ob torkih, petkih in nedeljah. Gradnja nove pošte v Zagrebu. Poslopje zagrebške kolodvorske pošte je že pod streho. Prvot.no je poštno ministrstvo odobrilo za gradnjo 28 milijonov kun. stroški pa so se zaradi podražitve gradbenega materiala znatno zvišali- Poslopje bo na čelni strani štirinadstropno, na dvoriščni strani pa trinadstropno. Pošta bo najmoderneje opremljena in bo v njej uvedena tudi pnevmatična pošta. Celotna ureditev nope pošte bo stala po sedanjih računih okoli 400 milijonov kun. Smrtne obsodbe v Zagrebu. Naglo sodišče je obsodilo na smrt tri moške in neko žensko, ker so se v seplembru in oktobru neupravičeno izdajali za organe ustaške varnostne službe, vdrli v več stanovanj in jih izropali. Smrtna obsodba nad moškimi je bila izvršena, žensko pa so pemilostili. Iz Srbije General Nedič srbskemu narodu. V ne- de''t je govoril v beograjskem radiu mini-, r .i predsednik general Nedič. Na začetku svojega govora je ostro obsodil angleško politiko in njene poskuse žrtvovati srbski narod na angleške cilje. Pozval je ljudstvo, naj obrne hrbet Draži Mihajlovi-ču in dejal, da se bo z vsemi sredstvi boril proti njemu in njegovim pristašem. Z besedami: »Rešitev domovine je najvišji zakon, ki ga bom do kraja izvedel«, je ministrski predsednik zaključil svoj govor. GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek. 24. decembra: zaprto Petek. 25. deccmbra: ob 15.: Oče naš. Izven. Cene od 18 lir navzdol Sobota. 26- decembra, ob 14. uri: Peter-čkove poslednje sanje. Izven. Zelo znižane cene od 10 Lir navzdol. — Ob 17. uri: Ples v Trnovem. Izven Nedelja. 27. decembra: ob 10.30: PrlnceSK® in pastirček. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. — Ob 15.: Hamlet. Izven. Cene od 18 lir navzdol Ponedeljek, 28. decembra: zaprto Občinstvo opozarjamo, naj si glede na bližnje božične praznike, ko bodo v gledališčih po dve predstavi, nabavi vstopnice v predprodaji in si na ta način zagotovi zaželjene sedeže ter izogne navalu pri blagajni tik pred predstavami. OPERA Četrtek. 24. decembra: zaprto Petek, 25. decembra: ob 16.: Traviata. Izven. Cene od 24 lir navzdol Sobota. 26. decembra: ob 16.: Gasparone. Opereta. Cene od 24 lir navzdol Nedelja, 27. dec.embra: ob 16.: Thals. laven. Cene od 24 lir navzdol Ponedeljek, 28. decembra: zaprto * Opozarjamo na premiero Puccinijeve opere »Sestra Angelica« in koreografijo baleta, sestavljenega po Bethovnovi »7. simfoniji«. Obe uprizoritvi bosta vsebina večera. Naslovno partijo v operi bo pela Heybalo-va, prednico — Poličeva, kneginjo — Golo-bova. Režiser: R. Primožič. Koreografijo 7. simfonije je napravil po zamisli Mja-sina M. Kur bos. Muzika ino vodstvo večera Ima dirigent Neffat, prevod opere je napravil Niko štritof. ŠPORT Mladega športnika ni več Včeraj popoldne so v štepanji vasi položili v začasni grob Otona Gregoriea, sta_ rega komaj 27 let. ki ga je iztrgalo iz vrst športnikov in ljubljanskega kluba Ilirije. Gregorič je bil športnik z vsem srcem, posebno pa je živel za zimsko borbeno igro — hokej na ledu. Kakor njegovo moštvo Ilirije sploh, tako je spadal tudi on med pionirje te športne panoge v naših krajih. V nekaj letih marljivega treninga se je povzpel do velike spretnosti, tako da. je zavzel eno vidnih mest v moštvu, ki je več let branilo državno prv. v bivši Jugoslaviji in večkrat nad vse častno igralo tuai v tu_ jini. Z državno reprezentanco ali kot predstavnik bele Ljubljane je pokojni Oton go_ stcval na lednih ploskvah po Švici. Nemčiji in Rumuniji in pri vsaki še tako težki preizkušnji postavil svojega moža. Med tova_ riši športniki in športnim občinstvom je posebno zaradi mirnosti užival splošne simpatije. Naj mu bo lahek prereni grob, mi ga bc_ mo ohranili v častnem spominu! med čudni poklici močnimi možmi Kaj vse so amaterski boksarji po poklicu Spoitniki v poklicih, to je vpiašanje k' je resda ief.no povc-zano z ude / ivanjem vsakega posameznika — včasi je sploh življenjskega pomena in je od njegove dobre ali slabe rešitve odvsna vsa kariera športnika — mu pa v splošni oceni in zanimanju za poedinca prjp'sujemo snmo postranski pomen Zato je sem in tja prav zanimivo pogledati, kje in kake vse se udejstvujejo razni majhni in veliki športniki, ki jih mi poznamo samo po njihovih nastopih in nam je slednjič prav vseeno, kaj počenjajo v svojem zasebnem življenju. V rokah imamo nekaj takih podatkov, ki se nanašajo na dolgo vrsto amaterskih boksarjev, med katerimi so si nekateri izbrali zelo razl'čne poklice. Nekateri teh močnih mož se v svojih poklicih bavijo s tako nežnim in podrobnim delom da bi jim po tem samem prav gotovo ne prisodili, da so sposobni položiti svojo trdo pest na n-isprctnjka s takc> silo, da je lahko v 10 sekundah premagan, ker se ne more več pobrati. Teoretično vsaj je vsak boksar zmožen takega udarca in ga tudi mora biti. ker sicer ne more na deske. Znano je, da je mnogo švedskih tekačev, med njimi mnogi najbolj slavnih, nameščenih pri gasilcih, pri katerih tu in tam lahko tudi koristno uporabijo svoje izredne sposobnosti v hitrosti. Nemški amaterski boksar Niirnberg, o katerem je bilo zadnji čas precej govora, je po poklicu kamnosek, knr je brez dvoma tudi primerna stroka zanj in bolj ali manj v skladu med poklicem jn njegovim delom v športu, če bi si športniki res izbirali »prave« poklice potem bi morali biti med veslači sami pomorski kapitani ali vsaj mornarji, pri roko-brrcih pa predvsem pci:cisti. Toda praksa je vse drugačna, kajti mnogo je primerov, v katerih šport služi vprav za uravnove-šenje med poklicnim delom in športnim udejstvovanjem v včasi neverjetni obliki. Kdor preseda po pisarnah, hoče, v prosrtem času imeti svojo široko prostost v tekih ali vožnjah, kdor opravlja ves dan nežni posel brivca v zaprti delavnici, oni hoče zvečer prebiti v napornih telesnih vajah, recimo kratko in malo kot boksar. Izredni primer, da je brivec šel med boksarje, je znan iz Švice, kjer imajo svojega uspešnega brivca-bcksarja v odličnem Siegfriedu. Mož ima svojo brivnico, in sicer prav elegantno in moderno, kjer ima ves dan dovolj opravka v svoji vse prej kakor fizično težki obrti, je pa tudi na deskah dosegel lepe uspehe. Naši viri navajajo v nadaljnjem še celo vrsto zanimivosti prav o poklicih v boksarskih vrstah, predvsem iz Švice in Nemčije. Med raznimi boksarji, od katerih sta bolj znana že prej omenjeni Niirnberg in Ober-mauer, so zastopani zelo pestri poklici, kakor na primer: Eden je v službi pri družbi, ki poneči s svojimi ljudmi zaklepa in straži hiše. drugi je spet strojevodja pri železnici. Precejšnje število te vrste športnikov je prišlo iz vrst mehaničnega ali gradbenega delavstva, kjer imajo prav za prav tud! v poklicu dovolj težkega dela. Neki Schnei-der je spet zaposlen v fini mehanični obrti, ki zahteva največje nežnosti in je po svojem značaju najmanj v soredu z boksarsko pestjo. Oni Obermauer, ki zadnjj čas tudi leze v ospredje, je v poštni službi, kjer bo slej ali prej dodeljen k linici za prodajo znamk, ker pravijo, da je dobil najboljšo oceno zaradi ljubeznivega in prikupnega vedenja nasproti kupujočim. To tudi ni lastnost, ki bi jo lahko kar povprek pripisali vsakemu aktivnemu pristašu boksa. Taki in podobni pregledi bi bili prav zanimiv; tudi z domačega torišča, toda žal so podatki o trenutni zaposlitvi naših športnikov preveč nepopolni, da bi se dali zbrati v toliko zanimivem sestavku, tem bolj, ker mnogih izmed njih že nekaj časa n'smo videli' na terenu in ni znano, ali se niso med tem posvetili drugačnim strokam. s— Stari francoski tekač Ladoumegue spet amater. Kakor smo nekje že zabeležili, je nekdanji evropski in svetovni rekorder na srednjih progah Jules Ladoumegue zaprosil pri atletski zvezi za zo-petno uvrstitev med amaterje- Mož je pred tem že 11 let služil svoj kruh v profesionalnem taboru, kjer pa ga je zadnji čas bržkone bilo premalo. Mimogrede je med tem dosegel tudi 36. leto starosti, kar je za amaterja na tekališču več kakor preveč, da bi se mogel kakor koli uveljaviti, ne glede na to, ali formalno izpolnjuje vse pogoje. Primer Ladoumegua samo dokazuje, s kakšnimi plodonosnimi posli se ba-vi francoska atletska zveza in kako učinkovito rešuje vprašanje zepetne francoske atletike, ki je v zadnjih časih izgubila skoraj ves stari sloves. s— V Ameriki mečejo kopje preko 80 m? Milanski športni dnevnik objavlja — seveda z vso potrebno rezervo — senzacionalno ameriško vest, da je tamkaj neki atlet Emerson McKenzie — dozdaj se še nikoli ni pojavilo to ime med ameriškimi atleti — zalučal kopje do 80.22 m. Ta znamka bo. če bo kdaj verificirana, seveda daleč prekašala svetovni rekord te vrste, ki ga od 1- 1938. z 78.70 brani znani Finec Yrjo Nikkanen. V ostalem smo že dejali, da je treba ameriške rekorde jemati zelo previdno, ker običajno o njih do mednarodnih forumov ne ostane nobenega sledu. Približno enako pot je šla menda pred kratkim tudi vest o najdaljšem troskoku nekega Warstrunga do 16.12 m. o katerem pa je zdaj spet vse tiho. Opozorilo davkoplačevalcem Prijava na novo odprtih ali tekočih računov Davčna uprava opozarja vse delniške družbe (razen zavarovalnih, družbe z o. z. in vsa podjetja zavezana voditi poslovne knjige (»knjigaši«) v smislu čl. 53 a zak. o nep. davkih), da morajo prijaviti davčni upravi v smislu določil tar. post. 37 o t., najpozneje do 15. januarja 1943 vse v II. polletju 1942 na novo odprte ali tekoče račune. Taksa znaša. 12 L za vsak odprti ali tekoči račun, prijava se mora prelložiti v originalu in prepisu. Odgovarjajočo takso je treba v kolkih prilepiti na original. Tisti zavezanci, ki v minulem polletju niso imeli na novo odprtih ali tekočih računov, so dolžni prav tako predložiti prijavo, ki pa ni zavezana taksi. Dalje opozarja davčna uprava na kazenske posledice: Kdor ne prijavi tek. računov, se kaznuje s plačilom trikratne takse poleg redne; tisti pa, ki niso imeli odprtih ali tekočih računov in tega ne prijavijo, se kaznujejo z globo 190 lir. Vse družbe in podjetja, ki so zavezana polaganju teh prijav pa iz- vsakršnegakoli vzroka ne vršijo poslovanja — ne obratujejo, a v trgovskem registru še niso zbrisana, prosi davčna uprava, da ji to prijavijo. Plačevanje uslužbenskega davka v davčnih znamkah Vsi delodajalci, ki morajo po določilih čl. 100 zakona o nep. davkih plačevati uslužbenski davek v davčnih znamkah, se pozivajo, da v smislu zakonitih naredb predlože tekom meseca januarja 1943 podpisani davčni upravi v pregled knjižice za uslužbenski davek radi ugotovitve če so uslužbenski davek pravilno in redno plačevali v davčnih znamkah, če ne predlože knjižic se bo proti njim postopalo po določilih čl. 139 ednosno v primeru davčne utaje po čl. 142 nov. davč. zakona. Iz davčne knjižice mora biti razvidna plača uslužbenca leta 1942, odpadajoči uslužbenski davek ter špecialni doprinos. Davčne knjižice naj predlože delodajalci s posebnim seznamom v dvojniku, na katerem morajo biti vpisani vsi uslužbenci ter za vsakega uslužbenca celoletni zaslužek in odpadajoči 1J40/0 bednostni sklad. Narodni obrambni fond — vlaganje prijav za odmero za I. 1943-XXI 1. Zaradi pravilne odmere obrambnega fonda morajo predložiti davčni upravi ne-kolkovane prijave vsi moški davčni zavezanci, stari preko 30 let, ki imajo predpis na neposrednih davkih in to samci, ože-njeni jn vdovci brez otrok. Onim davčnim zavezancem, katerim so otroci pomrli in sedaj nimajo nobenega otroka, prijav ni treba vlagti. 2. Vlože naj prijave tudi oni davčni zavezanci, ki imajo 3 ali več živih zakonikih otrok izpod 21 let starosti. Te prijave mo- rajo biti kolekovane s Lir 4.—. V prijavi je navesti imena in rojstne pedatke otrok ter nato resničnost podatkov na prijavi potrditi na Mestn. poglavarstvu. 3. Prijavo naj vlože tudi vsi oni davčni zavezanci, ki imajo skupen predpis na zgradarini ali pridobnini. Vse solastniki naj vlože skupno prijavo, na kateri naj bo razvidno, koliko solastnikov je, s katerim deležem je kateri soudeležen in podatki pod tek. štev. 1 oz. 2. Prijavo je vložiti v času od 1. do 31. januarja 1942-XXI. Prijave vložene po 31. januarju se pr. odmeri obrambnega fonda za leto 1943 ne bodo upoštevale. Tiskovine za prijavo se dobe pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodmkov tr št. 5/n. soba štev. 3. Z Gorenjskega Na Bledu je bilo veliko zborovanaje kmetov. številne udeležence je nagovoril deželni svetnik dr. Hinteregger in pozval na-vzočne, naj v neprisiljenem razgovoru povedo svoje stališče do vseh gospodarskih vprašnj. Razvil se je prisrčen razgovor, ki je mnogo doprinesel k obojestranskemu ra zumevanju. — Na tekmovalni progi na Straži dela, ki jih izvršuje občina, naglo napredujejo in bo proga najbrže še to zimo otvorjena. V Bohinjski Bistrici je bil zadnjo nedeljo apel uradnih vodij narodnosocialistične stranke in Volksbunda. Vodja oporišča Putz je v daljšem govoru pojasnil pomen in namen narodnosocialističnega skrbstva in zbirk za zimsko pomoč. — Pod vodstvom otroške voliteljice se je istega dne popoldne razvilo predbožično slavje številno navzoče mladinske skupine. Jelkov venec je krasil belo pogrnjeno mizo, na kateri so se z jelkovih vej odražale poslastice. Petje in deklamiranje je pričaralo pravo božično razpoloženje. Kmečko zborovanje. Nad sto kmetov iz vasi Sv. Križa nad Jesenicami se je zbralo na zborovanju, kjer je govoril deželni svetnik dr. Hinteregger. Pogovorili so se o vseh gospodarskih vprašanjih ter povedali svoje prošnje in pritožbe. S Svete Katarine poroča gorenjski tednik, da je zbirka zaJnje nedelje za zimsko pomoč dala doslej najlepšo vsoto 45 pfeni-gov na posameznika. — Gospodarski kmet-ski apel v Lomu in Dolini je ob številni udeležbi kmetov in gospodinj lepo uspel, štabni vodja Mayer in uradni vodja Ladt. stetter iz Radovljice sta v svojih izvajanjih razložila težnje modernega kmetskega gospodarstva s posebnim ozirom na vojni čas. Žene iz Podkorena so odposlale za vojaške bolnišnice v Celovec pet zabojev s preko 300 kg kuhane marmelade iz borovnic. Kranjskogorske žene pod vodstvom voditeljice Eme Laiutižarjeve pa so poskrbele za to, da je imelo božično obdarovanje vojakov s pomočjo zbirke žlic popoln uspeh. V Lautižarjevi pekami so doslej spekli že precejšnjo količino izvrstnega strokovno pripravljenega peciva in ga nekaj že oddali svojemu namenu. člani koroškega Volksbunda v Poljanah So bili zadnjo nedeljo zaobljubljeni in sprejeti v skupnost. Govoril je krajevni skupinski vodja, ki so mu novi člani svečano obljubili, da bodo zvesto sledili Fiihrerju. Slovesnost se je zaključila z zbirko za zimsko pomoč. — Poseben dogodek za krajevno skupino je bilo, kakor poroča gorenjski tednik, novačenje mlalih mož za oboroženo silo. Ponosni, da so bili potrjeni k najboljši oboroženi sili sveta, so se vračali mladi no-vaki vriskajoč in pojoč domov. Nov športni prostor s kopališčem nameravajo zgraditi v žireh. Pripravljalna dela so že začeli. Posebna zahvala za to gre športnemu poverjeniku Alberju. — Med kroniko iz žirov poroča gorenjski tednik med drugim, da je delavec Pečelin v najkrajšem času postavil svoj dom v surovem stanju in se bo spomladi že vselil. — Napredovala sta orožniška višja stražmojstra Briiggemann in Klein za okrajna višja stražmojstra. Klein je bil kmalu po imenovanju odpoklican k vojni žandarmeriji. — Kot krajevni uradni vodja narodnosocialističnega. skrbstva se je poslovil g. Domnig, na njegovo mesto pa je bil postavljen kmet Jašovec. Slednji je začel svoje delovanje v polno zadovoljstvo vseh podpore potrebnih rojakov. V Homcu.Radomljah je bil pred kratkim v strankinem domu apel sodelavcev Volksbunda. Oporiščni vodja Cajhen je izrekel delavcem svojo zahvalo in poudaril pridnost blokovih in celičnih vodij. Propa-gadni vodja Hans Javornik je bil zaradi službene zadržanosti oproščen svoje dolžnosti. Vodstvo propagande bo prevzel Andrej Pichler. Na njegovo mesto je bil za celičnega vodjo imenovan Vili Ladstatter. V Šenčurju pri Kranju je umrl tajnik tamkajšnje kranilnice Karel Bricelj. Podlegel je srčni bolezni. Dolga leta je urado-val v polno zadovoljnost in upravljal občinsko tehtnico. Smrt je pokosila tuli 3-letnega sinčka posestnika Franca Globoč- nika. — Pod vodstvom mladinske voditeljice Alme Verbičeve je odpotovala večja skupina deklet v Lienz. — Prebivalstvo krajevne skupine je darovalo vojakom 350 kokoši, ki so jih poslali v Celovec. — Ker so lepaki po hišah in drevesih kazali vaško sliko, so postavili na vaškem trgu novo tablo za plakatiranje. Drobne zanimivosti Tihotapci sladkorja v Ameriki. Po vesteh južnoameriških listov postaja stiska s sladkorjem v ameriških državah vedno večja. Sladkorja pa nimajo samo tisti, ki si ga ne morejo nabaviti za visoke cene, dočim ga tihotapci prodajajo na debelo. Tatvine sladkorja v skladiščih in trgovinah so na dnevnem redu. Židje na Francoskem ne smejo potovati. Francoska vlada je z namenom, da prepreči vsako delovanje Židov po državi, izdala splošno prepoved potovanja za Žide. Generalni komisar za židovska vprašanja pa je pretekli ponedeljek napovedal v vi-chyjskem radiu, da bo tudi v pokrajinah, ki doslej niso bile zasedene, uvedena obvezna nošnja židovske zvezde. Vžigalica povzročila pctar. V Loanu je nastal ogenj v stanovanju Freccera Car-melina zaradi nespameti njegeve žene. ki je vrgla preostanek tleče vžigalice v zaboj-čk z drvmi. Ponoči je iskrica zanetila ogeni in nastal je požar, ki je naredil veliko škodo na pohištvu, škoda je tem občutnejša, ker pohištvo ni blo zavarovano. Železniška nesreča na Švedskem. Na švedski postaji Vagenhaerj je zavozi] me-šanec v tovorni vlak. En potnik se je ubil. več je bilo ranjenih, gmotna škoda pa je precejšnja- Radio Ljubljana ČETRTEK, 24. DECEMBRA 1942 XXj. 7.30: Slovenska glasba. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Koncert Oscarja Sale. 13.40: Skupino mairigalistov »Citta di Mi lano« — vodi dirigent Castellazzi. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega okrestra, vodi dirigent D. M. šijanec. — Glasba za godala. 14.50: Pisana glasba. 15 00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Nove plošče Cetra. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operna glasba. 20.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Prenos iz Konservatorija »G. B. Martini«!: v Bologni: koncert vodi dirigent Cesare Nor-dio, sodelujejo Ines M ari a FerrarLs, Mario Bitelli e Ireneo Fuser. — V odmoru: predavanje v slovenščini. 22.00: Orgelski koncert Pavla Rancigaja iz cerkve Sv. Petra v Ljubljani. 22.30: Božične pesmi. 22.45: Poročila v italijanščini. 23.00: Koncert or_ ganista Luigi ja Renzija. 23.30: Božična glasba. 24.00: Prenos polnočnice iz kapele vojaške bolnice »Celio« v Rimu. llftmtmtm Trg. pomočnica z večletno prakso, išče službo v trgovini z mešanim blagom. N'aslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18038-2 Klcv. harmoniko po najuspešnejši metodi po-i'čute gospod. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra pod >;l_'spešno«. ' 18051-4 Kupim Parker pero kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18018-7. Železno blagajno stoiečo, kupimo. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 18017-7; Gramofonske plošče dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju kupuje in plača naivišie dnevne ccne »Evercstv, Prešernova ulica 44. J-212-M-7, Mali oglasi ^SSSESS Dekle srednjih let zmožna samostojnega gospodinjstva, želi službe k majhni družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna«. 1S008-1 Briv. pomočnika sprejmem takoj. Plača prvovrstna. G j ud, Stari trg št. 30. 18030-1 Služkinjo pridno in pošteno iščem. Nastop 1. januarja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi«. 18052-1 Gospod, pomočnico zmožno vseh hišnih del, ki ima rada otroke, sprejmemo na ugodno mesto z januarjem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17934-1 Postrežnico potrebujem 3 ure dnevno, trajno, pri sv. Krištofu. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18039-1 Vajenci (ki Vajenko zi frizersko stroko takoj sprejmem. Novi trg - Breg št. 1, Fr. Cokan. 18000-44 PREMOG DRVA I. Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-5S Marklin 00 večja naprava miniaturne električne želc-znice, ?o m tiačnic, 15 kretnic, 5 signalov, 5 lokomotiv, 40 vagonov in drugo montirano na rr.izi 275XU5cm. Ogled ie resnemu interesentu med 12. in 14. uro. Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 18034-6 Preproge prodam dve originalni perzijski in dve bosanski takoi po nizki ceni. Ogled: Sv. Petra cesta 25. vprašati v gostilni. 18024-6 Otroški voziček globok, zelo dobro ohranjen, prodam. Žigon. Gosposka ul. 14. 1-996-6 Dobavljamo zaboje po meri — večje količine. Naročila sprejema tvrdka Kobi, Gajeva 9-H. 18048-6 Škornje št. 43 in 44. dobro ohranjene, prodam. — Vittoria Emanuela 48, priti., desno. 18046-6 Prodam lepo jedilno omaro. 3-delno mizo. 6 lepih usnjenih stolov in nastavek za cvetlice, vse masivno iz hrastovega lesa. črno. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra. 18333-12 mmsm Električni gramofon z vdelanim ojačevalcem in zvočnikom, prodam. Naslov v \se-h poslovalnicah Jutra. l7999--6 Koncertni klavir izvrsten (2m», z angleška mehaniko, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18053-26i Suhe gobe prodaja Gospodarska z vez* Ljubljana, Bleivveisova c. 29. 18027-33 Izgubljeno Izgubilo se jc zlato nalivno pero in en svinčnik v rjavem etuiju. Pošten najditelj dobi lep« nagrado. Vrniti v ogl. odd. Jutra. 18007-28 Pisalne stroje v dobrem stanju ali T neuporabnem, lahko tudi cirilica, stalno kupuje in plača najvišje cene Everest, Prešernova 44. 17956-29 Kupim »Elektro-Benoi«. Naslov f vseh poslovalnicah lutr.i. l' 8006-79. Prodam ugodno nove moške črne hbče (Reithose) za srednio osebo. Jernejeva 29. 17993-13 Zimski suknji moški, za srednjo postavo, temnosive in črne barve, prodam. Vittoria Emanuela št. 48, pritličje, desno. 18045-13 č i t a j t e pazljivo oglase „JUTR A" Gospodje, pozor! Kiobučarna s>Pajk« V,m strokovno osnaži. pre -b-iika prebarva Vas klobuk, da tzgieda kot nov Lastna delavmca. haloga novih klobukov. Se priporoča Rudolf Pajk Sv Petra c št 38, Miklošičeva c. 12 Nasproti hotela Umon J-158-M 30 Kupim stavbno parcelo, hišo ali posestvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi zadolženo«. 18026-20 Krzno! Damski ln otroški plaši!, krzno za obšive m žepe, muli ovratnik; 'td pri L R o t. krznarstvo — Ljubljana Mestni trg S. .M 88 M 30 V italijanščino prevaja prošnje, dopise trgovska in tehniške stroke Tehnična pisarna. Cesta 29. oktobra 13 J-170-M-37 Informacije vseh vrst, razne usluge, razmnoževanja, prevode, prošnje in vloge v italijanščini izvršuje »SERVIS BIRO«, Sv. Petra cesta 29. + • " •'•' Vi««* pl J Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljubljena soproga in dobra mamica, gospa SELJAK EMA roj. LASSNIG Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 24. decembra 1942 ob \'23. uri popoldne z Zal — kapele sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Tržič, Idrija, dne 22. decembra 1942. Globoko žalujoči: ANTON, soprog; VERA, LE A, ANTON, EMA, otroci in ostalo sorodstvo B. 6. WodehonseS 57 PODJETNI SAN - Humorističen roman »Presenečate me,« je odgovoril njegovo lordstvo, ki je vendar že prihajal do sape. »Pet čevljev pa devet palcev, če se ne motim,« je gospod Twist nadaljeval. »Si morete misliti kaj bolj nesmiselnega?« »To je bogme smešno.« »In vendar je res!« je strogo rekel gospod Twist. »Jaz imam pet čevljev pa sedem palcev. Wilbra-ham in Donahue, moja najboljša agenta, sta še za poldrugi palec manjša od mene. A ti ljudje merijo možgane po dolžini telesa!« »Oh, bežite, saj ni mogoče!« je vzkliknil lord Tilbury. ki je imel pet čevljev pa sedem palcev. »Napoleona poglejmo! Ali pa Nelsona!« »Točno,« je Chimp odvrnil. »Dol Nelsona, po tem takem! Res lepa reč. In, ne zamerite, ali ni bil tudi Tom Sharkey nizke postave...? A pustiva zdaj ta nevšečni predmet. Kaj želite od mene, gospod ...?« Lord Tilbury se je očitno obotavljal. »Se smem zanesti na vašo popolno molčečnost, gospod Adair?« je vprašal po kratkem molku. »Niti besedica iz vsega, kar mi poveste, ne bo prišla čez prag te sobe,« je Chimp dostojanstveno odvrnil. »Nu torej, moje ime je lord Tilbur?,« je rekel njegovo lordstvo z izrazom moža, ki odkriva svoj lastni spomenik. »Lastnik podjetja na oni strani ulice?« »Tako je,« je suho odvrnil lord Tilbury. Pričakoval je, da bo zbudilo njegovo ime večjo pozornost, in prav nič všeč mu ni bilo, da je Chimp označeval »Mammoth Publishing Company« kot »podjetje na oni strani ulice«. Mnogo bolj zadovoljen bi bil, ko bi bil mogel vedeti, da je Chimpa v resnici kar izpreletelo, ko je slišal njegovo ime, a da je to razburjenje spretno zatajil. Po drugi strani pa bi ga bilo gotovo vznemirilo, ko bi bil videl skrito misel gospoda Sheringhama Adaira, ki se je na tihem razveselil, da bo zvedel od lorda kako skrivnost, ki mu bo kasneje podlaga za izsiljevanje. Toliko drži, da je bil Chimp Twist, ko je ustanavljal »Zasebno opravništvo za tajne policijske posle«, bolj kot od vsega drugega prevzet od želje, prikriti bistveno plat svoje dejavnosti, pri tem pa ne zanemariti dobičkanosnega »puščanja« premožnim ljudem. »In kaj morem storiti za vas, lord Tilbury?« je vprašal Chimp ter važno staknil konce prstov na obeh rokah. Njegovo lordstvo se je sklonilo k njemu. ».Zasledovalca* potrebujem.« Spet je lažnemu detektivu uspelo, da je zatajil svoje razburjenje. To, kar je bil lord rekel, je zvenelo nad vse obetajoče. Dasi je bil samo spaka pravega detektiva, je vendar imel njegovo naturo. Za to, da človek čuti potrebo po »zasledovalcu«, si je mogel misliti samo en razlog. »Gre namreč za nekega mladega uslužbenca v mojem podjetju,« je pojasnil njegovo lordstvo. »Aha!« je odvrnil Chimp, čedalje bolj zaverovan v svojo domnevo. Za mladega človeka odlične vnanjosti, kaj ne?« Lord Tilbury je potehtal to vprašanje. Še nikoli se ni bil potrudil, da bi se ustvaril sodbo o Samovi vnanjosti. »Tako rekoč,« je dejal po kratkem molku. »Gizdalina, kakor jih je mnogo, a?« je spet vprašal Chimp. »Mladeniča z namazanim jezikom, a? O, poznam te nevarne ptičke... še predobro jih poznam. Najbrže gre za enega tistih spakljivih gospodičev, ki stopajo kakor po muziki in imajo lase polne mazil in dišav. Kdaj se je stvar začela ?« »Kako stvar? Kakšna stvar?« je vprašal njegovo lordstvo. »Da. Reči hočem, kdaj ste prvič zasumili, da se skuša mladi človek vtihotapiti v srce ladyje Til-buryjske?« »Ladyje Tilburyjske ?« je zategnil njegovo lordstvo in še bolj izbuljil okrogle oči. »Ali, saj sem vendar vdovec!« »Aa? Vdovec ste?« je za jecljal Chimp z glasom čolnarja, ki se nenadoma zagleda na širokem morju. »Kaj pa je po tem takem storil ta človek?« Lord Tilbury se je v zadregi odkašljal. »Bolje bo, da vam razložim vso reč,« je rekel, ko je znova nekoliko pomolčal, da bi se zbral. »Ta mladi človek je nečak nekega mojega ameriškega znanca, s katerim se dogovarjam zastran važnih trgovskih poslov. Mladenič živi zdaj v Londonu, uslužben v mojem podjetju, in zato sem, kakor si lahko mislite, konec koncev odgovoren za njegova dejanja. Z drugimi besedami, če bi si vtepel v glavo, da napravi kar koli, česar stric ne bi mogel odobriti, bi krivda samodejno padla name in povzročila prelom pogajanj zastran važnih poslov, ki sem vam jih omenil. Moj ameriški znanec je mož posebnih nazorov, če razumete, kaj hočem reči.« »Nu?« je vprašal Chimp. »Nu torej, zdi se mi, da se je omenjeni mladi človek zapletel v ljubezensko pustolovščino z dekletom skromnega gmotnega položaja, ki stanuje nekje v predmestju.« »S frkljo, ki mu je zmešala glavo, razumem,« je Chimp prevedel njegove besede v gladko angleščino. »S kom? Ki mu je kaj?« je vprašal njegovo lordstvo, kajti skrbno je pazil na izbranost jezika. »Reči hočem, da gre za enega izmed običajnih primerov nenadne ljubezni do raznih Bert iz Brix-tona...« »To dekle stanuje v Valley Fieldsu,« je nadaljeval njegovo lordstvo, da bi se vrnil na trdnejša tla, »in Sam Shotter, tako se namreč piše mladi človek, je vzel v najem sosednjo hišo... Kaj pravite?« O, nič nič,« je odvrnil Chimp in se ugriznil v jezik. Za las je manjkalo, pa bi se bil izdal! »Zdelo se mi je, da ste nekaj rekli?« Lord Til-bury očitno ni bil prepričan. »Na mojo vero, da nisem rekel ničesar... Torej Shotter se piše, kaj ne?« »Da, Sam Shotter.« »In si je najel hišo v Valley Fieldsu?« »Točno. Na Burberry Roadu. Zdi se mi, da ji pravijo vila ,Mon Repos'.«