k Stev. 82. V Trstu, v patak, 23. 1917 Letnik XUI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Ure d štvo: Ulica Sv. Frančiška As:«kega št 20, L nadstr. — Vsi do i naj se podajo uredništvu lista. Neironkirana pisma ne -prejemajo iT rcKopisi se ne vračajo. !. '*-; 'etj in od" orni urednik Štefan Godim, Lastnik konsoref) Tisk !:c!i?rne „Edinosti", vpisane zadruge« Tr?tu, ulica Sv. Frančiške At lkega 5t. 20. "ir • n radništva in uprave šte*. 11-37. Naročnina znaSa: Za celo leto K 24.— Za pš leta .. -..................• 12.— za tri n:esece......................• &— za ' «r d e I j s k o Izdajo za četo leto....... 5.20 ta Ie*a ............-..... • 2.60 Posamezne številke .Edinosti* sc prodajajo po 8 vinarje*, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ....................mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ....... K 20.— vsaka nadaljna vrsta............ . 2. - Mai? oglasi po 4 vinarje beseda, najmnnj pa '0 vinarjev. Oglase sprejema inseratni od delen „Edinosti*. Naročnina ki reklarracijc se pošiljijo upravi H sta. Pličtije «e izključno !e upravi .Edinosti^ — Plača iu tozi sc v Trstu Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 341 652 MstfflsKo uradno poročilo. uU\ \J. 22. (Kor.) Uradno se razglaša: 22. mar;a 1917. Vzhodno b o i i š č e. — Ob Bere-z?ni so pro *r!i naši oddelki v drugo rusko črt > in se nato vrnili z enim ujetim ofi-ch if: možmi. 2 revolverskinia topo- ma, o strojnicami in 14 minovkami. Sunki sovtv >nih iovskih poveljstev so se izjalovili povsod, kjerkoli so bili izvršeni. italijansko in Jugovzhodno bojišče. — Nič novega. N 'mestnik načelnika generalnega štaba: pL Hofer. tmL [ ?$Mko uradno poročilo. BEROLIN, 22. (Kor.) Veliki glavni stan, 22. marca 1917. Zapadno bojišče. — Med Len-som in Arrasom je prišlo po topovskem ognju do bojev med poizvedovalnimi četami. V pokrajini na obeh straneh Somrne in t»e ugodni spopadi naših sprednjih oddelkov. Pri Chivres in Miss> na severnem bregu Aisne so bili francoski bataljoni po&nani nazaj. Na levem bregu Moze smo z obstreljevanjem sovražnih jarkov z3držali pripravljeni napad. Pri sunkih v francosko č*"to ob prekopu Aisne—Marne, severovzhodno Verduna, pri St. Mihielu in na zapadnem pobočju Vogezov v dolini Plaine so ujele naše čete 40 mož. Tri sovražna letala so b»a sestreljena. Letalo s princem Friderikom Karlom pruskim se s poleta nad sovražnimi črtami Arrasom in Peronnom ni več vrnilo. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Pri Zaberezini vzhodno Lide so prodrle naše napadne čete v širini 4 km preko prednjih ruskih jarkov do druge postojanke, uničile ponoči obrambne naprave in se vrnHe z 225 u|e";iki. 2 revolverskima topoma, (t strojnic :ni iu 14 minovkami. Na fronti nadvojvode Jožefa in pri Mackensenovi armadi je zopet oživelo bojno delovanje. Macedonska fronta. — Dne 20. t. m. po naših četah osvojene tišine severno Bitolia so bile včeraj cilj močnih francoskih napadov, ki so se vsi fzialovili. hnak neuspeh »e imel manjši sunek v jezerski ožini. Prvi generalni 'kvartirinojster; pl. Ludendorff. Bolgarsko uradno porodilo. SOFIJA. 21. (Kor.) Bolgarski generalni štab poroča: Macedonska fronta: Med Ohridskim iu Prespanskim jezerom mir. Pri Crveni steni, vzhodno Prespanskega iezera in v ozemlju Trnove (zapadno Bi-toljal sta bila d\a p:> močni topovski pripravi izvršena sovražna napada odbita s krvavi/ni izgubami nasprotnika. Severno Bitoha je poizkušal sovražnik po daljšem bobna.»očem ognju preiti v napad, a ga ie naš uničevalni ogenj zadržal. V tem odseku sc ie popoldne nemškim in bolgarskim četam po močni topovski pripravi tekom protinapada posrečilo pregnati Francoze iz izgubljenih jarkov. Vsi napadi Francozov so bili odbiti, uplenjenih IU strojnic in 2 mitraljezi in ujetih 28 mož. V kolenu Černe je otvorll sovražnik večkrat srdit bob na joči ogenj vzhodno Stru-ine. Poizkuse dveh so\raznih stotnii, da bi napredovali v ozemlju Burdimircev, je preprečil r.aš ogenj. Na estali fronti deloma ob'čajni topovski ogenj. Ob železniški črti Dolni Poroj—Butkovo za nas ugoifni patruljni boju Ena angleška patrulja (8 mož in I oficir) je bila ujeta. — Na celi fronti letalsko delovanje. — Romunska fronta: Mir. _ Turško uradno poročilo. CARIGRAD. 22. (For.) Iz glavnega stana se poroča: Ruska konjenica, ki je izvršila nnoad na perzijskem ozemlju, je bila odbita z znatnimi izgubami zanjo. Napad ruske konjenice v ozemlju Vana je bil istotako krvavo odbit: en oficir in II mož je bilo ujetih. — Na fronti ob Tigrisu se je Posedaj le sovražna konjenica približala novim postojankam, v katerih se nahajamo od II. t. m. — Na kavkaski fronti so bile ruske izvidne patrulje na levem krilu pregnane. Tekom teh operacij smo uplenili več orožja in drugih opremnih predmetov. — Na slnajski fronti smo v okolici Hanamija sestrelili sovražno letalo, ki je zgorelo. V zadnji noči je eden naših mornariških zrakoplovov zmetal na pristanišče Mudros ua otoku Lemnu in na tamkaj se nahajajoče sovražne ladje 1400 kg bomb. Kljub srditemu obrambnemu ogniu se je vrnil zrakoplov nepoškodovan. — Na macedcnskj fronti so naše med Ohridskim in Prespanskim jezerom operirajoče čete zelo uspešno sodelovale pri odbijanju srditih sovražnih napadov med tema dvema jezeroma. — Napadi upornikov jugozapadno Medine so bili odbiti. _ DOGODKI NA MORJU. BEROLIN. 22. (Kor.) Wolffov urad poroča: Pomožna križarka »Mowe«, poveljnik grof Dol1 na Schlodien, se je po drugam večmesečnem križarenju v Atlantske, n morju vrnila v domače vojno pristanišče. Ladja je uničila 22 parnikov in 5 jadrnic, skupno 123.100 ton, med njimi 8 oboroženilt sovražnih parnikov, pet v službi angleške admiralitete, in 4 sovražne jadrnice. Pomožna križarka »Mowe« *e pripeljala 593 ujetnikov. LONDON, 21. (Kot.) Admiralitcta poroča: I>va iskalca min sta zadela na mine in se potopiia. V enem slučaju nobenih žrtev, v drugem je 14 mož utonilo. Poveljnik križarke »Mowe« cesarjev krilni ačjutant. BEROLIN, 22. (Kor.) Grof Dohna Schlodien,, poveljnik pomožne križarke »Mo-\ve <, je bil imenovan za cesarjevega krilnega adjutanta Nemške voine ladje na azijskem Vzhodu. FRANKOBROD OB MENU, 21. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« javlja iz Stock-holma: Javlja sc. da je japonski admiralski štab, ker se je pojavila nemška pomožna križarka na daljnem Vzhodu, odredil, Ua morajo vse ladje v japonskih vodah spremljali vojne ladje. Kakor se pravi dalje, so baje na daljnem Vzhodu ugotovili navzočnost nemških pod vodnikov. JZREDNO ZASEDANJE A M ERIK AN-SKEGA KONGRESA. W AS HINGTON, 21. (Reuter. — Kor.) Predsednik VVilson ie sklical izredno zasedanje kongresa na 2. aprila. PROGRAM RIBOTOVEGA KABINETA. PARIZ. 21. (Kor.) Danes popoldne v zbornici in v senatu prečitana vladna izjava novega kabineta naglasa trdni sklep Francije, da nadaljuje vojno do zmage in osvoji nekdaj ukradene province, dalje dosego restavracije in garancij in pripravljanje trajnega miru na podlagi spoštovanja pravic in svobode narodov. Izjava opozarja nato na sedanje umikanje sovražnika, ki je le predigra večjih bojev, ki jih Francija pričakuje s samozavestjo. Vprašanje vrhovnega poveljstva je rešeno sedaj definitivno in na najenostavnejši način. Vlada izraža vojskovodjem in poveljnikom popolno zaupanje, četam pa zahvalo v imenu naroda. Vlada bo enotnost postopanja in stališče, ki obstoja med al uranci, ohranila in okrepila. Vlada pozdravlja narodno osvoboditev v Rusiji in izraža željo, da naj bi se izvršila brez na-silstev in nemirov. Izjava opozarja dalje na to. da ie treba posvečati finančnemu položaju dežele kar najresnejšo pozornost. Vse nepotrebne izdatke >e treba ustaviti, da bodo zadostovala javna sredstva do konca voine. Potrebna je uvedba novih davkov. i-Ja se pokrijejo inozemske obresti. Tudi omejitev uvoza je potrebna. Glede preskrbovania živil splošni položaj ni vznemirljiv. Končno prosi vlada zn soglasno podporo parlamenta in izjavlja, da pozna le še samo eno stranko. nanTireč francosko. Gavna želja vlade je. d:i se izkaže vredno dejanj armade. PARIZ. 21. (Kor.) Agencc Havas poroča: \ senatu je predsednik Dubost začetkom seje izrazil želje skupščine za ustavno vlado, ki si jo ie ustvarila Rusija in s čemer je ustvariena nova vez med Fran- P O D L ISTE K. Ke sodila,...! Roman. fti — Da! Tvoja žena sem pred Bogom. Morda sem stori i več kot one, ki tfjobno stopajo pred oitar in si dalo izrekati vprašanja. na katera odgovarjajo z besedico d . ki pa le prevečkrat ni nič drugega kot prazna beseda. Lluhezcn. zvestoba in žrtvovanje je vse! — Pogledala ga je z svojem okusu, toda z lahno otoznostjo se spominja onih časov, ko je smela bolj skrbeti zanj____večkrat hrepeni, da bi zopet mogla tako. Toda še drug občutek jo obhaja: bojazen, da bi ga izgubila. Tako čutim tudi jaz. — Kako čudovita je tvoja duša---- prej jc vsa trepetala v divji strasti, in se-Jaj tako nežna, tako materinski čuteča. Sonja, ti si prava čudežna prikazen! — Morda____zato bo tudi mo>e življenje kratko. cijo in Rusijo. Predsednik je pozdravljal ero svobode, ki se je pojavila v orijentu v trenotku, ko se zmagovito udeistvuje v okcidentu. Minister Viviani se je imenom vlade pridružil besedam Dubosta in pre-čital nato vladno izjavo, nakar je bila seja zaključena. V zbornici je podal predsednik Deschanel analogno izjavo. Oba govora sta bila sprejeta z velikim odobravanjem in vzkliki na Rusijo. PARIZ, 21.. (Kor.) Po razpravi o interpelacijah glede splošne politike vlade je zbornica ob navzočnosti 440 poslancev sprejela soglasno dnevni res J, ki izreka vladi zaupnico. Novo bolgarsko posojilo. SOFIJA, 21. (Kor.) Po obširni razpravi o notranjem in vnaniem položaju je sobranje z veliko večino sprejelo zahtevani kredit vlade v znesku 500 milijonov za vojne svrhe. •_ Skupni ministrski svet. DUNAJ, 22. (Kor.) Pod predsedstvom ministra za vnanje stvari, grofa Czernina, se je vršil danes skupni ministrski svet, ki je razpravljal o gospodarskih stvareh. Ministrskemu svetu so prisostvovali: oba ministrska predsednika, skupni ministri in oba avstrijska in ogrska resortna ministra. Posvetovanja so se pričela ob Vi 11 dopoldne in so trajala do M>1 popoldne. DogodM u Rusiji. USTAVA NA FINSKEM. — SPLOŠNA POLITIČNA AMNESTIJA. PETROGRAD, 2L (Petrograjska brzojavna agencija. — Kot.) Provizorična vlada objavlja proglas, ki v polni meri potrjuje finsko ustavo in odreja nje popolno uporabo. Proglas odreja poleg tega dalekosežno politično amnestijo in sklicanje deželnega zbora v najbližjem času. Nadaljen ukaz provizorne vlade sc glasi: : Ustrezajoč zapovedujočim zahtevam narotia, odrejamo v imenu zgodovinske pravičnosti in v spomin končne zmage nove vladavine, ki se.osniva na pravici in svobodi, splošno politično amnestijo.« Sveti sinod odpravil molitve za carsko rodbino. AMSTERDAM. 21. (Kor.) Kakor javlja »Aflgemeen Handelsbiadc, poroča dopisnik -Daily Chronicla« v soboto iz Pe-trograda: Edini oblak na nebu so zmedene zahteve fanatikov. Odsek poslancev. delavcev in vojakov je narastel v korporacijo nad 1000 članov, ki se ne da voditi ter jo obvladujejo socijalni demokrate, ki so deloma zmerni, deloma pa ekstremni in bi hoteli svoje teorije takoj izprerneniti v prakso. Posledica tega je, da jo odsek prisiljen stvar jati prenagljene iu nasprotujoče si sklepe, ki novi vladi otežujejo delo. Vpliv reki ljubečih elementov pa narašča. Sveti sinod je odpravil iz liturgije molitve za carsko rodbino. Dnevne seje ministrskega sveta. ROTTERDAM, 21. (Kor.) »Times« poročajo iz Petrogra'Ja: Vsi ministri so že nastopili svoje mesto. Ministrski svet ima pod predsedstvom kneza Lvova vsak dan seje. Izvrševalni odbor dume je imenoval v več gubernijali komisarje. Zagotovljeno je ozko skupno delovanje med provizo-ričn > vlado in dumo. Živilsko vprašanje je bilo izpuščeno zemstvom in posameznim občinam. Sedaj prihaja v Petrograd zadosti živil. Posvetovanje z Barkom. PARIZ, 21. (Kor.) Bivši finančni minister Bark jc bil izpuščen na odredbo sedanjega finančnega ministra, ki se hoče posvetovati z Barkom o važnih finančnih vprašanjih, toda ne kot z ujetnikom. Znamenja bližajoče se protirevolucije. KOPENHAGEN, 21. (Kor.) Poročila, ki so došla zadnje dni iz Rusije v Haparan-do, vsebujejo vedno več znakov v razvoju se nahajajoče protirevolucije. Tako se govori, da so se še v pondeljek vršili boji v Petrogradu. Nasprotja med iz vrše valnim odborom dume in »Jelavci postajajo vedno ostrejša. V Petrogradu so mnenja, — Ljubica! — O.... privošči mi je.... kratko, ali lepo! m * • Nekoliko dm pozneje sta vendar oba odpotovala v Pariz. Knez )\ je hotel ori-voščiti to veselje v najpolnejši meri. Si-ccr je v na »izdatnejši meri uživala srečo, da je zopet v idela kneginio in prijateljico svojih mladih dni, toda drugače pa je t u Ji v Parizu živela zanj. Ce je kneginja, ki nikdar ni mogla živeti brez družbe, v elegantnem hotelu, kjer ie imela v najemu celo dolgo vrsto sob, prirejala svoje družabne prireditve, se je Sonja vedno kmalu umeknila v svoje prostore, in če ga je potem našla v svojem salonu, je pokleknila k njemu in vprašala: — Ali si srečen, Henrik? Ali ti Je prav tako? Dalje. da bodo delavci v prilir rh dneh priredili p roti revolucijo, da izsilijo konec vojne. Socijalistična skupina v odseku dela na svojo roko in ukrepa samostojne c<.l-redbe. Armada se ne smatra kot čisto gotova. Splošen upor se smatra za neizogiben, ako bi sc odsek dume hranil ugoditi zahtevam delavcev glede proglasitve republike. Provizorična vlada je pomnožila straže. Čete v vojašnicah so vedno pripravljene. Vest o odstopu caria je bila sprejeta v Petrogradu s klici: Živela republika. Potrjuje se, da so bili aretirani sedaj tudi general Rennenkampf, v išii prokurator sv. sinoda Rajev, nacionalistični član dume Markov, voditelj črnili sto, Dubrovin in bivši ministrski predsednik Kokoveev. Morilcu Razputina, knezu Jusupovu, velikemu kifezu Dmitriju Pav-loviču in drugim je bil povratek v Petro-grad dovoljen. Ruska taina policija na Finskem js bila razpuščena. General Evert na strani nove vlade. BERN, 22. (Kor.) Lyonski listi poročajo iz Petrograda, da se je general Evert pridružil provizorični vladi. Glasovi o prevratu u Rusiji. »Hrvatska Riječ« piše: »Nova parlamentarna vlada v Rusiji je zgodovinski dogodek prvega reda in dosedanji rezultat dolgotrajne borbe ruske družbe proti reakciji, borbe, ki jc pogoltnila mnogo žrtev, porodila številne atentate, pregnanstva v Sibirijo itd. Velika tragedija, globoka in težka, je najlepše izražena v veliki ruski literaturi, je dobila s tem svoje izčiščenje. ZaUnji glasovi govore, da se dogodki v Rusiji tolmačijo kot rehabilitacija Rusije v očeh nje zapadnih zaveznikov, ker so zrušeni stebri reakci-jc. Najostreji kritiki bivših ruskih birokratskih viad so danes ministri. Sc te dni nam je bila prilika, da smo citirali besede profesorja Miijukova v dumi proti vladi. Rekel je: >Ciui narod uvidi, Kla je s to vlado zmaga nemožna, prizadevati si hočemo, da zmagamo brez nje.« Danes je Miljukov ruski minister za vnanje stvari. Kerjensky, zastopnik delavstva, je v isti seii dume razmere v Rusiji vzporedil z onimi »v Parizu za časa velike revolucije«. In Kerjenskega vidimo danes na ministrski stoiici, a poleg njega vrsto drugih oseb iz naprednega bloka: okto-briste, kadete in delavske zastopnike. To so vsekakor važni dogodki. Zmagala je struia proti miru, napredna in ustavno-demokratična struja je zmagovalka dose-daj. Ali ostane zmagovalka. se-Ii novi režim ustali — kdo ve to? Bo-li reakcija dovolj močna, dar se zbere in izvede proti revolucijo? To so vprašanja, ki še čakajo odgovora, a ta je odvisen o»J razmerja sil ene m druge tendence.« Zagrebški list zaključuje svojo sodbo: da novemu ministrstvu daje profesor Miljukov slovaiiofilski imperialističen značaj, da je revolucija hotela ustavne Rusije že za časa vojne, »Agramcr Tr.gblatt« piše: Ker sc je car Nikolaj pravilnoveljavno odpovedal, je veliki knez Mihael po pravu iu zakonu vladar v ruski državi. Ako sc sporazume z dumo, potem ie revolucija zmagala. — Potem pa ie Rusija izvršila delo tolike svetovnozgodovinske pomembnosti, da pri tem zabledeva vse, kar pozna doslej zgodovina iržav. In to na skoro nekrvav način — število mrtvih in ranjenih pri tej revoluciji je baje razmerno prav malo. Tinti so bile krvave žrtve bržkone v glavnem iz dnevov pred pravo revolucijo dume (ki je začela ,v nedeljo), torej iz časa, ko je imel Sc Galjiciu moč v rokah m jc puščal s t/e i jati na stradajoče delavce. Parlament je državo v vojni, to je, v težki stiski, rešil nesposobne vlade, vzel moč v svoje roke in vzpostavi red. V treh dneh jc parlament napotil orjaško državo k parlamentarični vla>Ji: to je pot. za katero so druge države rabile in rabijo desetletja. In to, da je ta prevrat uvedla in izvela, ne da bi se dotaknila dinastije, pridobi Rusiji spoštovanje celo na Francoskem____Seveda to s pogojem, da duma zmaga, kar še vedno ni gotovo* Uo-klcr ne bo gotovo, kako se bo vedel knez Mihael____Tudi vojska ni še popolnoma zagotovljena dumi. Iz tega bi pa sledilo, da ic kaka socijalistiei I anarhistična revolucija se-le prav nemožna. Kajti, če bi vojska ne hotela i i.i z dumo. tem matije bi seveda traktirala s socijalistično-anarhi-stičnimi elementi!' Označivši borbe med dumo in vlado, boje za ustavo in proti absolutizmu, potem razdejane razmere v dumi, ko se je zdelo, da je končnovcljavno zagrajena pot do parlamentaričnega režima -- piše dunajska »ZeiU: Par let se je zdelo, da gre vse po volji vlade. Ali potem je prišel preobrat. Katastrofa ruske armade pri Gorlicah jc izzvala proti vladi tako nevoljo, da so se poprej razcepljeno stranke levice v poletju 1915. strnile v napreden blok, ki so se mu potem kmalu pridružile tudi iJruge stranke, najprej iz centruma in potom celo nekaj drobcev strank desnice. Blok ie cbsczal večino clume, se zedinil na na- preien program, zahtevajoč pred vsem sestavo vlade narodnega zaupanja, to je: parlamentarične vlade.- Trmoglavo zgrešena politika vlade carjeve je privajala bloku vedno novih pristašev, tako, Ua je končno obsezal vso dumo, izvzemši malih strank skrajne desnice in skrajne levice. Vsa bistroumnost, ki so jo porabljale avtokratske vlade, da bi tem gotov ejc naplavile iz dume nesposobno orodje ljudske volje, je ostala brez uspeha. Po zaslugi dosledno slabe politike carjevih vlad sc je to začetkoma nesposobno orodje po sebi -preobrazilo v sposobno orodje revolucije. He držnuna potrga, ne postulat nemškega naroda! ii. »Vendar pa se glasi, da hoče vlada oktre/irati nemški državni, oziroma posredovalni jezik!« smo tu pripomnili mi. Na to južnoslovanski politik: Tudi jaz sem slišal o tem. Govori se, da so dotični načrti že skoraj izdelani. \ kljub temu pa ue mcreiti prav verjeti, da bi se vlada res odločila do tega uscdepolnega koraka. Potom § 14. ta stvar ni možna, kajti uvedba nemškega državnega jezika bi značila kršenje narodne enakopravnosti. Torej izpremembo ustave, ki je pa potom §14. nedopustna!! Vrhu tega se mora vsaka, na podlagi § 14. izdana naredba takoj po otvoritvi parlamenta — temu predložiti! V parlamentu pa gotovo ne bi našla potrebne večine. Zato se govori, da se hoče državni jezik uzakoniti potom ces. patenta. No, te oblike zakonov, ki je bila v navaiJi v absolutistični državi, naša sedanja ustava ne pozna! Vlada je sicer v zadnjih letih ustvarila s ces. patentom deželno komisijo češko in istrsko; ali s lem je — po mojem mnenju — kršila ustavo. Ne morem si misliti, da bi si vlada upala cesarju — ki je že opetovano in v najslovesnejši obliki izjavil, da hoče ustavno vladati in da hoče zato tudi v najkrajšem času položiti predpisano obljubo na ustavo — predlagati tako očitno kršenje ustave. »Za slučaj, Ua bi se vlada vendar odločila do tacega koraka, kaj pa potem? Na to naše vprašanje je odgovoril naš politik: Za sedaj se mi zdi najprimernejša taktika čeških strank, ki ne razpravljajo o korakih, ki bi se imeli storiti za ta slučaj, temveč svetujejo, naj bo narod miren in pripravljen na vsako eventuvalncrst. Saj danes absolutno nič ne vemo, v kakem obsegu se namerava uzakoniti državni, oz. posredovalni jezik. Zdi se mi celo, da bi vlada najraje ukrenila nekaj, kar ne bi preveč bolelo Slovanov, a bi se kolikor toliko vjemalo z nemškimi zahtevami. Seveda bi dosegla s tem ravno narobe: Ua bi bili Slovani ogorčeni, in Nemci nezadovoljni! Pa naj pride, kar hoče, meni se zdi, da ni ni Kakega povoda za obupne korake! Slovanstvo v monarhiji — tudi brez Poljakov! — je prevažen faktor, da bi se moglo preiti preko njega na dnevni red. Dokler vladajo v deželi sedanje izredne razmere in so vsi moški pod orožjem, je seveda lahko vihati. Ali po vojni ne bo možno brez parlamenta višati pristojbin in davkov iu državno ladjo iz razburkanega morja spraviti y pristanišče brez nevarnosti za krmilarje. Ravno zato se mi ne zdi umestna misel, ki jo je sprožil »Slov. Narod«, da bi namreč slovanski poslanci položili svoje mandate. Spomnimo se v endar češke ab-stinenčne politike, ki jo Cehi sami vkljub železni doslednosti, s katero je bila izvajana, smatrajo za veliko pogreško! Odsotni imajo vedno krivo. Z vstopom v parlament ne prevzamejo naši poslanci nikake odgovornosti za to, kar jc vlada storila brez njih, ali kar hoče proti nam; pač pa imajo možnost, da v parlamentu pokažejo vladi na jako neprijeten način, da se v sedanjih časih ne sme več nekažnjeno absolutistično vladati! Sicer pa gojim še vedno nado, da dobra sreča tudi tokrat povede našo državo tz krize, v katero jo hočejo pahniti neaiski raiiikaici in kratkovidni državniki. Obstanek Avstrije ie potreba za njene narode in za Evropo! Ta obstanek pa ho za-siguran tem bolj. čim mirneje se bodo mogli razvijati avstrijski narodi, čim manj nezadovoljstva bo med njimi. V nemških in oficijoznih listih se ravno v zadnjem času navaja mnogokrat znani Izrek Palackega, da bi se moralo Avstrijo vstvariti, ako je ne bi bilo! Ta izrek velja seveda v polni meri tudi danes in morda bolj, nego kdaj poprej! Ali, seveda, ne v smislu, kakor s' ga predstavljajo izvestni nemški politiki, da ima namreč Avstrija služiti v to. da Nemci laglje vladajo nad drugimi, vzlasti slovanskimi narodi, temveč v smislu Palackega: da v srcu Evrope prebivajoči mali narodi najdejo v Avstriji zavetišče, v katerem jim bo možno ohranjati svojo narodnost, svoj obstanek, nemoteno in brez strahu pred napadi sosednjih močne-jih narodov! Kdor bi hotel Avstrijo pretvoriti v nem-ško-nacuonahio državo, kar brez zatira- Stru IL »EDINOST" Ste*. 82._ V Trstu* dne 23. marca 1917. njj drugih narodnosti ni nročno. — pregrešil bi se proti avstrijski državni ideitj in proti interesom habsburške dinastije! \ smislu narodnega načela si zraven l nunskega ^r^rfia« ni možno misliti še 'Jru^€»iri«njšc nemške države. Mcraio bi nriri do kiwiii.itta. kakor je prišlo 1. 1866., in 1 o priklopi t ve. Le narodnostna država, to je država, v kateri so vsi mali, v skup-r obra; ?bo združeni narodi enakopravni ii; p. irebo, da vsi narod! kot enakopravni činitelji, in vsi razredi stopijo r • > i ;r;: : en-a, da sodelujejo na novi f r j jcl.i'. -T -r" Jarski in politični zgrad- j bi mci»a»hije. I>a se misel vseh narodov; in- r'-' ^ obrne ravno tem velikim na'o-■. je potrebno, da se misel nobenega is * ne oddalji od te poti. Izjava izra- \ ža ladal-e uverjerje, 'Ja se če.ško-nemški rc:;t: edino le na podlagi medse-boiirii poga|aa| in medsebojnega sporazuma, v kar so čtake stranke bife in so vsikdar pripravljene. Zato pa opozarja »Češka Zveza« z vsem povdarkem na ot!-guvoriiost vseh tistih ki bi hoteli podpirati kako drugačno rešitev narodno-peli-tičnih stvari! Končno izraža »Češka Zveza uverjenje. da bo vlaTa grofa Clam-Mai t in i ca — v svesti si težke pozicije države. ki z velikani žrtvami vseh narodov najkrepkeje odbija sovražnike — vso svojo pažnjo posvečala koncentraciji vseh sil za rešitev resnično neodložljivih stvari prehrane, potem rnancijelnih. gospodarskih in socijalnih stvari, da se tudi širokim plastem prebivalstva vzdržanje v vojni gospodarsko omogoči. Ta izjava »Češke Zveze se odlikuje po mirni dostojanstvena- ti. spojeni z odločnostjo, in ne more Zgr c - iti vti a tudi po soglasnosti, s katero jc jila sprejeta. Zveza ne hrupi, ne grozi, j vendar pa govori jasno, česa je pričako-va.i tistim, ki bi hoteli narodno politična vprašanja reševat; po zahtevah — apetita \VoIfov. Isto soglasja, s katero je b:la emmctjaciia sprejeta, se kaže tudi v javni glasilih, ki vsa z zadoščenjem po-zd:av!jajo to izjavo »Zveze^. »Venkov* pravi, da je to tako razveseljiv pojav, nudeč nam varnost, da se nam nikakor j ni treba bati za svejo bodočnost.« »Narodni Listy nagiašajo moralično vred-i nosi te res lucije, ki daja tudi »Češki Zvezi« »moralično pravico do konse-kver.c, ako bi se nje resolucija odklonila! O Kar obstoji Češka Zvezam, ni bilo še take disciplino v češki politiki, kakor je sedajo »Cech. podčrtuje, da za to izjavo j št ji solidarično ves češki narod in ^se ne j da p j ničemur odtisniti od te smeri orga-1 ničnega razvoja češke politike.« Mi pa .-jjemo še posebno izvajanja, s kater!.r.i socijalno demokratični poslanec tir. Soukup pozdravlja v »Privo Lkiu* resolucijo »Cešl e Zveze . Sporoča vseskup-nesnu narodu razveseljiv vtis po ugoto-j vitvi edin-tvenosti v načelnih metodah skupnega delovanja, in pa po sklepu, daj s. r* tej dalje gradilo. »Naj bi ta1 zgled »C-ške Zveze« posnemal ves ostal« češki svet. Vsakdo bedi strog. preC vsem proti sebi. trd in iskren v kritiki drag-e-i ga; toda vsi medsebojno pravični, dobro-h »tni in ihbeci se med seboi. Mi potrebuje mo ta kos dobre volje — ie potrebujemo vsi brez izjeme. Bedi torej v zgodovini češke p litike možno konstatirati, da je j bi'» za j je zborovan je »Češke Zveze« sijajna. -na. pa te Ji zvesta združitev vseh p Iit»čn"!h sil v češkem narodu, ter j da so se vsi resni in odgovorni, v bcsed:.n ! hi akutnih navskrižni si, ali v najzvesteji skrbi za bodočnost naroda združeni slu-1 ge zbrali, da v uri najsirašaejega svetovnega valovanja kot v shižbi osiveli piloti dovedejo narod v pristanišče, kjer se bo mogel odpočili in o 'dahniti v trdni nadi, da bo to. kar pride, boljše, nego to. kar je za naim!a Tako pozdravljajo češki socijalni deniokratje koncentracijo naroda. Naši južni v album! Odgodiiev izleta avstrijskih parlamentarce«, na Balkan. Z Dunaja sc poroča: Ob priEki ritiTTrffi parfaBdrtani predsednic v v Berolinu sta dr. Sylvester in pred>ednik turške zbornice razpravljala o načrti p< tavanja avstrijskimi poslancev v Car grač v posete turške zbornice. V smislu v tem čas« dospelega vabila predsednica • urŠke ztorn:ej se je dr. Silvester scJaj obrnil na stranke in nm sporočil načri p- tcvanja v velikifi obrisih. Kakor coznavaino, je veliko poslancev naklonjenih misli izleta na Balkan, dasi-ravno se misli. da bi bili za vzpostavitev trgovhisIJIi zvez pač prikiadneiši zastopniki industrije ket poslanci. Z žeto upoči-van] vredne strani sj je naj-.jc . da naj bi se povrConi morebitnega potovanja na Balkan mislilo tudi na počet v S-iiji. Precej splošno pa se poiid. \rja. i!a jc sedaj čas za tako potovanje zel > neugoden, ker je-, ečina politikov, ki prihajajo \ pošle v, poptin-cma zapctle-nili s svojim delovanjem v prid prehrane in oskrbe prebivalstva. — L'a, ta vzrok odgoditve je pač edino pameten, kajti go-| spodje poslanci naj pač predvsem skrbe za prehrano in oskrbo svojih volilnih I okrajev, kar jc nujneje potrebno, kot pa Izlet na Balkan. V ostalem pa — ravno brez stroškov taki izleti niso — naj bi pa gospodje tiste zneske, ki bi jih potrosili na balkanskem izletu, darovali n. pr. za uboge vojne begunce, pa bi bil morda denar prav tako, ali pa še bolje obrnjen, kot pa z izletom na Balkan, za katerega je še po vojni dovolj časa.____ D©male vesti. Osebne vesti. Suplent na državni realki v Novem Jičinu, Oskar VVerner, je imenovan za učiteTja v IX. činov nem razredu na državno obrtno šolo v Trstu. — Ti t. respicijent finančne straže Josip Tussefsehlager je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hra-brostne svetinje. Lacfnikom, užitnikom In najemnikom poljedelskih zemijišč. Cesarski komisar razglaša: Fo nalogu politične in vojaške oblasti se morajo vsi lastniki, užitniki in najemniki poljedelskih zemljišč v mestu in spodnji okolici do 5. aprila t. L zglasiti pri svojih okrajnih načelnikih, katerim morajo napovedati, koliko kvaii ratnih sežnjev sveta je v njihovi posesti, koliko so jih odločili za obdela van je in koliko jih n:. :y mrgli obdelati. V isti namen se morajo do istega časa zglasiti pri svojih vaških načelnikih lastniki, užitniki in najem-niti roljedclskih zemljišč v zgorniji ol: !reL Kdor se ne bi pokoril temu ukazu, zadene težka kazen v smislu zakonov. So taki časi zdaj! V včerajšnjem izdanju smo — hoteli priobčiti kratko poročilo o Vontcrencr poslancev Spmčića, dra. Krek: dra. Korošca o stanju v Istri. Posneli siuo to poročilo dobesedno po pulj-skem -Hrvatskem listu« z dne 20. marca, torej listu, ki izhaja v Istri sami, v — lahko rečemo — sedaj glavnem mestu iste dežele, ki so jej bile razmere predmetom razgovora z ministrskim predsednikom. Po vsem tem smo si mogli menda opravičeno domnevati, da to, kar je pustila pasirati cenzura v Puli — v vojnem pristanišču vrhu vsega! — ne more vzbuditi pomislekov v Trstu. Vendar nam je tukajšnja cenzura zasegla približno polovico poročila. »Poročila < o Rusiji. Pod tem naslovom piše »Arbeiter Zeitung«: Brez dvoma ni lahko natančno poročati o dogodkih v Rusiji, toda kar vse poroča naš korespon-denčui urad, je že velikansko. Tako na primer so angleškega veleposlanika Buchanana revolucionarji na eni strani proslavljali, na drugi pa umorili. Velikega kneza je na eni strani duma odstavila, na drugi strani pa je »prosil za odgolitev«. Novi ministri so na eni strani strahovito priljubljeni pri četah, na drugi pa se morajo bati, da jih vojaštvo umori. Najne-umnejš: izmišljotine londonskega časopisja moramo seveda užiti tudi mi vse. j Posebno smešna je pripo\edka (baje iz vTiires«) o »povelju 25«, v katerem so se poživljale čete, »da naj ne priznajo avtoritete svojih častnikov in dume in naj skrb-j same za disciplino^. Ta »dokument« je. izJul nujprei »Oibor delavskih poslancev in odposlanstva armade«, potem se Je izkazalo, da je bil stiskan na skrivnosten način«, in končno izhaja od »tajnih agentov stare vlade*. Ta dokument namerava (nič drugega kot) sramoino predajo Nemcem« iii je dovedel do težkega spora med Cejizejem in Kerenskim! In kako vedo vse natančno! >Po pariškem »Tempsu« (kot da bi bila časniška poročila povod stvarem) sporoča korespon-dončni urad besedilo pogovora med novimi irii istri in carjem v Pskovu pred carjevo odpovedjo! In šele »zasebna poro-j čila« naših opoldanskih in večernih listov, to je že čt;vo za idijote! V enem teh listov smo čitali Ttasld'nje »žično poročilo : »Az Est< (od odpadkov tega bu-diirpeštanskega sleparskega hsta žive dunajski senzaeijski listi!) poroča iz Madrida: »Madridski listi piše J a da nova ruska vladi poudarja važnost vojne. Kakor se tipa, pravijo španski listi, bo nova revolucija, ki gotov o pride, govorila c«ikriteje. Po poročilih španskih listov, ki pa n kakor niso potrjena, zasede prestol baje veliki knez Nikolaj Nikolajevič.« Toraj iz Madrida preko Budimpešte novice iz Pe-itrr^rada! Seveda ni v Budimpešto nikdar I pri.4o nobeno »poroči'o* iz Madrida! — , Čitatelji nam bodo pač tudi hvaležni, če I i in prizanašamo s »poročili« berolinskih j listov »iz Stockholma - in njihovimi - ne tki v ] ročilih« našega korespoKien-i enega urada.« S Prošeka nam i>išejo: Vojaška uprava j plačuje za numcščenje vojaštva, častniške i si'be, pisarne, hleve itd., če je vojaštvo rianeščeno le mimogrede, vselej sproti, če pa je vojaštvo nameščeno v kraju da-i I je časa. p<> cele mesece, pa plačuje' vo-j jaška uprava točno koncem vsakega me-i seca dotičnenm županstvu, čigar dolžnost i je potem, da izplača posameznim obča-noiti, kar jim gre. Pri nas torej dobiva t vojaško stanarino mestni magistrat tr-;žaški. Druga županstva izplačujejo vo-jaško stanarino upravičencem takoj ix> , • rt i. V u meseca, samo pri nas tržaških okoličanih je izjema, kajti tržaški magistrat nam 'zplaeuie vojaško stanarinn šele i p treh mesecih. Tako so pri nas za mesee n^vesnber iaujskega leta izplačevali kor^ .n februarja t. I. Kjviaj se bo izplačevalo za mesece december, pa ; še uc \ w io nič, tiasiravno smo ob tej nc-J znosni dragi iji vsi potrebni denarja. — , Vprašamo tudi, kam gredo potem trimesečje obresti te^a denarja, kajti vojaška uprava ic za november izplačala že koncem novembra, in ker smo mi prejeli denar šele konccm februarja, je ta denar i nekje ležal, in če je bil naložen — denar se dandanes ne hrani brez obresti v blagajni — je moral, če se tako gciii po vsej okolici, vsied znatnih zneskov donesti tudi Iep£ obresti. Ali ne bi bilo pravilno, da bi rrd okoličani torej zahtevali od mestnega magistrata poleg pristoječe nam vojaške stanarine tudi trimesečne obresti? Vsekakor pa prosimo, da bi se nam pri-stoječa stanarina izplačevala vsak mesec sproti, karti tako se izplačuje povsod drugod, in mi potrebujemo denar. Vojaški pogreb. V tukajšnji pomožni in kontumačni bolnišnici Rdečega križa je 22. t. m. umrl pešec črnovojniškega peš-polka št. 27, Mihael Marovlje. Pogreb se bo vTŠil danes, 23. t. m., ob 3 pop: iz omenjene bolnišnice na vojaško pokopališče. — V isti bolnišnici je umrl 22. t. m. pešec c. in kr. pešpolka št. 100, Ivan Mi-kola. Pogreb se bo vršil 24. t. m. ob 3 pop. iz bolnišnice na vojaško pokopališče. Je II mogoče? Prejeli smo: Vprašam one, ki se v to razumejo, je li mogoče, da iz 11 (reci enajst) kilogramov celega ječmena .pride čistega, obdelanega le 2 kg 82 dek? Toliko sem ga iaz prejel iz mlina pod Dolino. Ker sam ne morem, sem izročil ječmen poznani zanesljivi osebi, naj preskrbi potrebno. Ta oseba je ječmen izročila poznani posestnici kmetici in ta je dala v mlin mojih 10 kg ječmena. V mlinu so baje izjavili, da je ječmena premalo in da so dodali še 1 kg, (za katerega seni pri sprejemu plačal 2 kroni). Naročil sem, naj se mi otrobi vrnejo na vsak način, ter izjavil, da rad plačam večjo odškodnino, ako je treba. Otrobov pa mi niso vrnili, češ, da se ne vračajo za nobeno ceno! Od kmetov sem izvedel, da morajo mlinarji vrniti otrobe in da smejo računati le določeno svoto v denarju kot odškodnino za mletev ali čiščenje. Onim, ki bodo rekli, da ta vest ne spaJla v javnost, povem, da hočem stem le obvarovati druge pred sličnim! operacijami in morda za sebe kaj doseči. Ječmen stane mene sedaj po približno 7 kron kilogram in zato odsvetujem vsakomur, naj ne kupuje neobdelanega ječmena z namenom, da bi kaj — profitiral! Morda pa se bo kdo zanimal za zatfevico in mi pojasnil, kako je mogoč opisani slučaj. — K. — Pripomba uredništva: Spominjamo se, da je bila pred daljšim časom izdana ministrska naredba, ki je mlinarjem prepovedovala, da bi si svoje delo plačevali z zmietinami. Mlinar mora torej vt-niti vse zniletine, a si zaračunati plačilo za svoje delo v denarju. Svetujemo, da mlinarja ovadite državnemu pravdništvu, in dobili boste potem ne samo »otrobe-, temveč tudi še precej ječmena, oziroma vsaj denar za vse, kar je ostalo pri mlinarju. Preuranjen mir. Pod tem naslovom priobčuje »Arbeiter Zeitung« iz peresa neke sotrudnice sledeča, za mišljenje in razpoloženje med ljudstvom značilna _ in simptomatična izvajanja. — Že nad »dve leti dnij nas svare pred preuranjenim mi-rcim, ker tak mir da bi bil gnjil in ne-vzdržljiv, ki bi mu bile zle posledice ne-dogleine. Treba da vzdržati do konca in braniti naše svete pravice---- Vzroki za to svetovno vojno so bili gotovo težki in tehtni. Ali prozorni niso bili in se danes nejasni naivnemu čutstvovanju. Ker ta vojna ni ne osvejeva-na, ne ljudska, je za priproste ljudi težko razumljiva. — Neka (iorleanka mi je rekla v znamenitih Lneh meseca avgusta 1914 povsem mirno: Mnogo se nam je govorilo o ogroženem velevlastneni položaju, o ogrožanju trgovine in industrije. To je seveda tudi nam ženskam razumljivo. Nai so nam veliki cilji politike še tako oddaljeni, je vendar jasno, da se raje plačuje manj, nego več davkov, da imamo raje cenen, nego pa drag kruh ter da živimo raje v procvita-joči deželi nego pa v izme-zgani. Vendar se ženska malenkostnost in malodušnost sedaj, spričo vojne, ki se razteza v nedosledne daljave, ne morete iznebiti dvoma. ali more biti možni uspeh vreden žrtev?! Ako bi se nam bil pred letom dnij, pred osemnajstimi meseci, naklonil mir, ne bi se bile prelile reke krvi, ne bi bile razdejane milijarde vrednot — morda bi stali tu močneji, spoštovaneji, ponosneji tuiii brez marsikatere iepe, sijajne zmage.. Ne moremo utišati dvoma. »Ja-li ne bi bil za malo osebno srečo s gnjil« mir blago-nosueji, nego pa zagotovljen mir po dolgem roku? Z vsakim dnein vojne se po-lališuje tudi beda za en dan. Pred vprašanjem: kaj ua™ prinese mir? — mora bit! vprašanje: kaj nam more prinesti? Če je tisočem rodbin odvzet prehranjevale, če so milijoni odtrgani od Uela m zaslužka, če se ves svet potuhuje preu pošastjo gladu, moremo-li pričakovati ve-iselja in blaginje?! Vsi narodi Evrope, zmagovalci in zma^anci, bodo mora»i za dolge čase plačevati to vojno z neznansko draginjo živil, z uničenjem osebnega zadovoljstva. Lovor - venec izgleda žalostno na razsutih zidovih, zahvalna pestiti zveni medlo preko užaloščenih glav. Večje, nego nevarnosti preuranrenega miru, se zJie nam žeskam nevarnosti zakasnelega miru! »Mater Dolorosa«. I^šeio nam: »Zveza Marijin Dom« v Trstu uprizori v nedeljo, 25. t. m., Silvin Sardenkovo igro v sedmih slikah »Mater Dolorosa«. Cisti dobiček je namenjen goriškim beguncem. \_se uloge so v jako dobrih rokaih. Zato naše, po svoji raJiodarnusti znano občinstvo gotovo z veseljem pohiti v prostore »Ma-rijiiie^a Doma T ulica RLsorta št. 3, da bo prisostvovalo prodstavi in darovalo majhen dar otiim, ki so naši domovini žrtvovali vse. Predstava se prične točno ob 51 in se ponovi tudi 1. aprila. S fronte nam pišejo: Slovenski mladeniči in možje, služeči pri IX. stotniji 97. pešj>olka na fronti, se o- bračamo do Vas v ljubljeni domovini z vljudno prošnjo! Tu v teh hribih, kjer se nahajamo že več kot šest mesecev, pogrešamo vsake zabave, vsakega razvedrila. Z zavidanjem slušamo vsak dan vesele glasove harmonike, ki prihajajo z nasprotnega hriba — iz sovražnih strelskih jarkov. Radi bi se tudi mi ma-o pozabavali in razvedrili v prostih urah. Zato sf dovoljujemo prositi si. uredništvo -Edinosti«, da priobči ta našo željo, da bi nam blaga srca nabavila in poslala eno harmoniko (takozvano »tržaško«), za kar se že v naprej srčno zahvaljujemo! Upajoč, da se naša želja, če le mogoče, izpolni, pozdravljamo vse tam v ljubi domovini in kličemo krepki Na zdar! Cetovodja Kocijančič Anton, 2. voi. IX. stotnije pp. 97, vojna pošta št 63. Nemško operetno gledališče (»Eden«), Snočnja prva uprizoritev melodijozne Ivan Straussove operete »Dunajska kri« je uspela prav dobro in je bilo občinstvo izredno zadovoljno. — Danes, v petek, je častili večer subrete gce. Hermove, ki nastopi v ulogi Hanice v opereti »Pomladanske sapice«. Začetek ob 8 zvečer. — Prve dni prihodnjega tedna se uprizori novost »Kinematografska kraljica«, delo bemlinskega skladatelja Jeana Gilberta (Winterieldta). DASOVL Tržaška občina je darovala znesek K 100 kot prispevek za opremo spominske kapele, postavljene od vojakov pp. 97. v spomin padlrh junakov. Darovi, došli cesarskemu komisarju. Družina Ambrož Chrepalich K 20 za vdove in sirote padlih rojakov. Ravnateljstvo mestne višje realke K 29*50 kot mesečni prispevek učiteljskega zbora in podrejenih uslužbencev skladu za vUove in sirote padlih vojakov in K 161'58 kot mesečni prispevek učencev in sicer polovico za Rdeči križ in polovico za vdove' in sirote padiiii vojakov. Za organizacijo vojniških sirot je izročil otroški vrtec »Slov. Straže v Sv. Križu« 486 kron kot čisti prispevek od dne 18. februvaria 1.1, in se je vpisal vrtec kot dosmrtni član z zneskom 450 kron. V isti namen je izročila šentjakobska Čitalnica v Trstu znesek 300 kron, -kot čisti prispevek prireditve v »Nar. domu« dne 4. marca t. L ter se je vpisala kot dosmrtna članica z istim zneskom_ LISTNICA UREDNIŠTVA. G. J. Š., Tu. — Stvar smo, kakor vidite, deli med male oglase, seveda proti plačilu. Kdor prcUaja drugim potrebno stvar, posebno dandanes, gotovo ne prodaja v izgubo, in ne vemo, zakaj naj bi potem naš list, ki trpi zaradi vojnih raz-mer gmotno več, kot vsako drugo naše podjetje, priobčeyal take kupčijske posle brezplačno. Bodimo dobri in dajmo tudi listu, kar mu gre!_ ČEŠKO - BUOJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v uliti Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. ! EMALT OGLASIn a—ji—lise r&ianajo po 4 stot. bensio. , r^PJ i i:aytno tiskar.« beseda §n raču- j "-pin"^ p'-pL* I B»jo t-nkrife »e4. — Nai»naajša J —j—j LjU j: prifttojbiaa umi* 40 stotinic. . j LJLJ ZiMcs in urami« i/.bero /Litaniae -refcrnine in torbic od K 85 na-. rej, kupu:e in menju.e zlato in srebro. Popravljanja v enem dneva. 10Iti OržBBDl poMnlR ali vdovo od 3 —40 let, katera je praktl o i v go s il iških. poslih. Cenjene ponudbe z navedbo premoženja na In*, o d. Ed pod , Podnradnik". 1014 flnrtlrfilsnsf ^rez otlok bl vze*v o]r Trsta VPUKQj&i2th p sestvo p oti primerni odalcod-j nini. Naslov po e Ins. odd. Edinosti. 1013 ! Imš^im takoj dob^r pnoj /.a vrt. IJe dice Scor-; ilim c la št. 629, VI. 1015 Gnoj ns prodaj. pri Sv. .Jakobu je večja množina hlevskega gnoja, na prodaj. Odda se v prv vrst tržaškim okoličanom in ako bi ga ti ne vzeli, se pro-la drugam. f ]«MH išče službe kaki pisarni. Zmožen je slo rlJUr vfn ke. nemško In italijanske kore-pon-dence C«nj ponudbe na Inser. odd. Edinosti pod .Pisar". ll> 9 foctHocotloton mož* čvr"t zdrav in jOIUCmCiICLISII fovori slovensko, italijansko in nemško išče mesto kot i/, irjevalec. paznik ali kako znupno službo. Ponudbe pod „Silno" na Ins. odd. Kdiaosti. VfiMlifniM cementne vreče po 1 K. — t^rea nUPUJElIi »Soiitano žt. 19._988 iritVf^AN ■ujm prodam r mali in vtsliki m^o-Iiumen rum ani po »ern: etni. Parčina. i Via Geist ia Od 11-12 in od 4—.">. 3054 ! f#l*nn?S7jfOP Valoi-.-, refoSk .de- jSUtpUliiSt ser- botiljke od 7 10 prodajam v mali in veliki množini. Parč na. skladišče nlica ! der Gel si 10 od 11—12 in od 4 5 p>p 30"i8 Anton Jerkič posluj® zopet v svoj<3m rUlU$iUl ateljeju v Trata. Via deli« Po.to j štev. 10. 407 ' Kl'i'li'fO^St cunje bele in b irvan*1 volnena pokrivala, pletenine. cc- 1 ra^no ot leke, vr\*t žaklje, — i Skladišče Via Geppa 1«, Nac-« n. 1012 I fl2n!nrif?rtnf! ni5teIiic:i p«»^učuj z gotovim lilplUhlifUlIU uspehom male in od astle (#ospe I in go-podične nemško in sloveti ko, le na svojem domu, po zmerni ceni. Informacije od 3—7 i op-Ulica Chiozza 'Ji. ILL nad., druge stopnice z idej na dvorišču, vrata 8. (A 3) ipiillia ^regato Trst Campd S. 2 Prip roča cenjen, občinstvu svojos trgovino pisarniških in loišKlh potrebščin Prodaja razglednic In igrač vseh vrst> Proftsiola se Mi mc!Rven!kf v $ioy. Iszffiu, [buiii' Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt oil 8'2 zueče? naprej I Cena: I. vrste K 2. II, vrste K1. ■ - ■ Dr. L iermik I v Trstu, ul. Poste vecch'e ^ 12f vogal ulica delle Poste. |I izdiranje zobov brez p bolečine. w P Plombiranje, s-: f|S UMETNI ZOBJE ^ I j. ntoka! Trst, ulica riolln nlccclo 19. i s papšrjem in vsemi pisarni- J škimi potrebščinami. Ha drobno. ^ Ho dsDelo. I Velika zaloga kanclijsktga in kon-:ep[- g nega papirja, vseh vrst kuvert, velika j izbira pisemskega papirja v mapah in r| kasetah i. t d. i. t. d. Pivniki, črtanci, peresniki, držala, pe- I _ resca, črnila in svinčniki vseh vrst, 9 penkala i. t. d. i. t. d. Trgovske knjige, in papir, črtala, ra- g dirke, tintniki, gobe, lepila, pečatni vosek. R Vizitke, notezi, albumi, merila, bloki, g nahrbtniki, vseh vrst barvanega papii ja, S i papirnati prtičkl i. t. d. p Šc'ske potrebščine ^ | (Velikanska zaloga vseh vrst c paretnih g papirčkov in stročnic, vojne dopisnice y roza in » eie, največja izbera razglednic B umetniških, pokraj nskih, ljubavnih vo- J ščilnih i. t. d. i. t. d. ^ Električne svetiljke in baterije svetovn h Fj mark, najboljši zemljevidi vseh bojiS *. g Preskrbuje vsa tiskovna dela, stampilije, g vezanje knjig i. t d. L L d. js Vse vrste igralnih kart, šah in domino g Pismena naročila Izvršuje točno. - J. ŠTOKA - Trs* g ulica MoHn piccolo 19 (tik kavarne tfjtii Tsrii) | KNJIGARNA. S Slovenske In drugr- leposlovne knige. ■ Slovnice in besednjaki vseh jezikov. | (ST DANES DAN PRODAJE ODRl^SO? M. WE!SS — Corso 7-9.