Poštnina plaéaaa v gotoriai.
NaroCnfna

naia letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. i Din
UREDNIŠTV0~~UPRAVA: pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
§t«v. rač. poštne hran. 12.549
Ishaia vsako nodello
III. LETO
B8hI!K8
Murska Sobota, 18. novembra 1934.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 50S Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vratalo ŠTEV. 47
j Kakšne sadove bi morala roditi
Ko so teroristi 9. oktobra ubili r najidealnejšega evropskega vladarja, i ki je s svojim razumom, delom in I junaštvom utrdil mir v naši državi, na
•	Balkanu in v Evropi sploh, prevzela ij je vse Jugoslovene globoka tuga, ki { se še danes kaže v nezmanjšani meri.
Tuga je duševen efekt, ki nastopa I kot tožnik in zahteva močnejšega, ' da dà prvemu zadoščenje, ki bi špranj vil v sklad njegovo notranjost. S to tugo smo postali vsi Jugosloveni tožniki. Da postaja končno ves svet že ì tožnik tistih, ki so zahrbtno rovali in kopali proti vladarju in domovini, nas . prav malo tolaži in prav malo pomirja. Naša duša hoče neko zado-i voljivo pomirjenje. To pomnjenje pa
•	bi prinesla edino kazen, ki bi mašce-
*	vala vsako prelito kapljico krvi. Ta j kazen bi morala biti tako ogromna,
*	kakor je bilo ogromno ono, kar smo j žrtvovali. To bi lahko storila edino ' vojna. S tem klicem pa bj se odtujili " oporoki Vitežkega kralja. Poiskati bo J tedaj treba leka naši duši in to v taki j meri, da bo maščevana smrt z 'najblažjimi kulturnimi čini, v korist ^posamezniku in v ponos domovini.
1 Ce se poglobimo v našo notranjost, spoznamo, da sovražimo v tugi f vse, kar nas obdaja, kar pa ni pravilno. V globoki boli smo se našli
vsi, brez razlike vere in stanu. Zato 'žahteva pravičnost od nas, da smo 1 proti vsem strpljivi, ker le s tem bi i mogli ustvarjati nekaj lepega in idealnega. Ravno kraljeva oporoka nas (kliče k medsebojnem spoštovanju za ,zgradbo monumentalne veličine Jugoslavije.
Pri tej zgradbi moramo sodelovati vsi. Pomagati morajo tudi mla-jde sile, ki so naravnost potrebne in nenadomestljive. V sodbi ravnamo krivično, svoja pota gremo, po svojih ciljih in dolžnostih. Pri tem pa se «e oziramo ne na levo in ne na desno. £e se pa ustaviš, vidiš, da gradi mladina tudi stavbo s stenami* in okriljem kakor ti, samo da manjka stavbi |časih temelj. S sodelovanjem mladine po zgradba lepša in modernejša, potreb-ia bo samo tvoja pomoč pri polaganju temelja. Ni v skladu z oporoko
mučeniSba smrt blagopokojnega I. Zedinitelja ?
našega blagopokojnega kralja, da študira ta mladina po vseh mestih Ju goslavije, a nam ni znano kje in ne kako se preživlja. Skrb za našo učečo mladino bo napravila v njej idealen preokret, ki bo najbolj spoštoval poslednje vladarjeve besede. Zadnji čas je, da pričnemo z mladino izvrševati velike ideje nesmrtnega kralja. Predno pa se pripravimo k delu, je potreben temelj, ki bo mladini garancija v življenju. Ako pomislimo, da imamo v srezu skupno z gasilci več kot sto društev, bi se s temi lahko ustanovil velik fond kralja Aleksandra I, če bi dalo le za ta fond vsako društvo 200 Din. Iz tega fonda bi se podpirali dijaki, ki ostajajo strti pred ciljem. Iz tega fonda bi se priféjwV božičnice v obmejnih šolah in bi se črpalo vire za vzvišene cilje. Onim, katerim je mladina pri srcu, in one, ki se smatrajo za naše voditelje, opozarjamo na realizacijo te ideje, če-
prav je izšel ta poziv le iz skromnega tednika »Murske Krajine."
Veličastno in idealno bi bila maščevana smrt našega Blagopokojnega kralja z zgradbo novih svetih hramov, novih šol. Po tej zgradbi kliče Murska Sobota in še marsikatera občina v srezu.
Nekaterim se zdi sedanjost primerna za kritiziranje. Domišljajo si, da obstoja njih dolžnost samo vtem, da izrekajo pohvalo in grajo. Za te ljudi velja sledeča zgodba : stari gospej je ispodrsnilo ravno, ko je hotela vstopiti v električni tramvaj. Padla je v sneg in se ni mogla ganiti od slabosti. Ljudje so drveli mimo in se niso zmenili za starko, dokler ni prišel eden, ki jo je dvignil. V tem trenotku je stopil pred njega mož, ki je gledal ta prizor in je rekel : „Končno vendar pošten človek; pet minut že stojim tu in gledam, ako se bo našel kdo, ki bi starki pomagal. Vi ste prvi 1«
Taka je sedanjost: eni kritizirajo, hvalijo in grajajo, a ne ganejo niti z mezincem.
Naši delavci doma in v tujini.
Mislim, da redko naletimo na človeka, kateremu ne bi bilo vprašanje naših delavcev pri srcu. Ravno radi tega hočemo podati prebivalstvu kratko Statistiko našega sezonskega delavstva v tem letu. čeprav je padla tuintam kaka pikra v beseda na naslov Borze dela v Murski Soboti,; moramo priznati, da je vršil ta .urad v današnjih časih zelo težko nalogo. Izvršil pa jo je z vso natančnostjo, kar radi in pohvalno izjavljamo. Z ozirom na dejstvo, da vlada tudi v drugih državah kriza, je odšlo največ delavskih moči v Dunavsko in Savsko banovino. Za našima banovinama je kot druga Francija, a kot poslednja Avstrija. Najbolj bo tp razvidno iz sledeče
tabele :.

V Savsko in Dunavsko banovino je odšlo moških 1276, žen. 718, skup. 1994 ; v Francijo moških 721, žen. 730, skup. 1451; v Avstrijo moških 10, žen. 13, skupaj 23; ' na lastne stroške je odšlo moških 29, žen. 18, skup. 47. Vseh delavcev je odšlo moških 2035 in ženskih 1480.
Tudi Slovenska Krajina je v
pretežni večini poljedélska. Industrije ni veliko in še ta, kije, je v porajanju.
Doma obratujejo sledeče tovarne perila in dežnikov: Cvetič Janez v Murski Soboti, zaposluje 110 delavk, ki so večinoma klasificirane, tovarna Šiftar 70 klasiftciranih delavk in tovarna dežnikov v Dol. Lendavi 9 moških in 33 ženskih.
Dnevni zaslužek znaša od 15 do 20 Dinarjev. Dnevna kapaciteta pri Cvetiču je 400 kom. perila, pri Šiftarju 210. Obe tovarni imata kljub krizi najboljšo konjukturo, ker prodajata radi cenenih delovnih moči blago po najnižji ceni. Zaslužek delavcev v D. Lendavi se giba med 9—40 Din dnevno. Kakšne konjunkture ima ta tovarna, nam ni znano.
Žalostno je dejstvo, da zaslužijo naši poljski delavci doma pri 16 urnem napornem delu 4-5, največ 10 Din; boljše je poljskim delavcem v Franciji. Tu znaša njih mesečni zaslužek 1000 Din. V pogovoru z našim j delavci, ki se prav sèdaj vračajo, smo zvedeli, da je znašal čisti dobiček po-edinca v tej sezoni 5000 Din.
Odgovor gosp. Jos. Benka, nar. poslanca, na neosnovani napad :
„Borba(r je v številki 41. z dne 12. oktobra t. 1. prinesla sledeči članek;
„Murska Sobota. Naše Sokolsko društvo je proslavilo v soboto, dne 6. t. m. 15-letnico osvobojenja Prekmurja s spominskim govorom, orkestalnim koncertom in nastopom solistov. Prireditev je bila odlična in bi že sama na sebi zaslužila večji obisk občinstva. Tako pa je bilo opaziti prav občutne praznine v dvorani. K prireditvi ni bilo niti našega poslanca, niti našega župana, niti ni prišel noben član njunih družin. Izostali so seveda tudi vsi tisti, ki so lani ob času občinskih volitev vodili borbo in prav krepko agitirali za listo današnjega župana. Mogoče bi ta gospoda prišla, ako ne bi bila prireditev združena s proslavo 15-let niče osvobojenja Prekmurja? Sicer pa se vse skupaj ujema : lani volilna borba pod geslom „Abzug Slavil", letos bojkot spominske proslave. To je slika današnje Murske Sobote."
Da se nisem udeležil sokolske prireditve in z menoj tudi noben član moje družine (skupaj ^smo trije), ki je bila združena s proslavo 15-letnice osvojenja Prekmurja, je bil vzrok ta, ker sem bil s svojo družino dne 6* in 7. oktobra odsoten in zaposlen s trgatvijo. Tudi ni nikdo od Sokolskega društva naznanil, da bo ta prireditev proslava 15-letnlce osvobojenja Prekmurja. Vse to je Sokolsko društvo priredilo v ožjem krogu. Vidim in tudi vsak Sobočan vidi pisca tega članka, kakor njegovo okolico, kako si dovoljuje v tem članku vezati napad na mene z občinskimi volitvami in ž lažno trditvijo agitacije pod geslom „Abzug Slavi."
Gospodje 1 — Prekmurci prenesemo marsikaj. Mnogo vaših napadov smo vtaknili v žep, požrli smo mnogo krivičnega, mnogokrat nas opisujete kot protidržavne, nezanesljive in nas postavljate v Sloveniji kakor širom države za državo škodljive elemente, madžarone i. t. d. — Sedaj nam je dovolj I Posebno meni je dovolj teh napadov na Prekmursko krajino, ker sem tudi jaz rojak te naše lepe Skn venske krajine in zastopnik tega poštenega, miroljubnega ljudstva, —
Kmetovalci nnvnr! 28 de,°na 00,1(1 *nosite »»«'ie»o obuto» • pomosa IVmeiPVaiCI ES2SL1 •»" «"«i« * «epu Bata, H. Sobota.
kateremu se gode tolike krivice in to radi pohlepnosti, — ker bi Vi — nekateri gospodje za vsako ceno radi vladali nad nami. Ker tega doseči ne morete, se poslužujete vsake metode, samo da bi prišli navzgor. Ne boste pa zlezli s takimi metodami kvišku, ker Vas mora vsak pošten človek obsojati posebno takrat, ko se mu dela krivica, ko se pretvarja z neresničnimi dejanji.
V Sokolskem društvu sodelujem moralno in materijelno že od ustanovitve. Da je društvo povodom svojih prireditev doseglo lepe čiste dobičke, je mnogo moje zasluge. Da imamo tako lep sokolsvi dom, so vendar tudi Sobočani in vsa naša pokrajina prispevala in to s veseljem, s ponosom tako, da so se nam čudili v ostali Sloveniji češ, da Ii je to mogoče ? Ko se je postavil sokolski dom, ni bilo inventarja. Kdo je dal Sokolskemu društvu vse na razpolago? Ali Vi? Ali je še kdo, ki je dal več Sokolskemu društvu kakor jaz ? Pokažite ml ! — Da se prirejajo lepe prireditve s sodelovanjem orkestra, — ali ste Vi za to žrtvovali ? Kdo je kupil inštrumente ? — Ali ne jaz ? Gospodje 1
—	Ali Vam mogoče vse to ni znano ?
Mislim pa, da Vara in Vaši okolici to ni znano, ker ste bojkotirali Sokolsko društvo skozi dve leti. Za-obljubljali ste se, da praga sokolskega doma ne prestopite več. Dejansko se tudi skozi dve leti niste udeležili nobene sokolske prireditve. Sedaj si upate napadati mene radi ene prireditve ! Kje in v kateri pokrajini imate toliko Sokolskih čet kakor pri nas ?
—	Ali je to Vaša zasluga? — Kdo je za to žrtvoval ? — Ali ne bivši starosta Dr. Farkaš in sedanji brat starosta In njegovi sotrudnlki? — Ker predbacivate meni 15-letnico, Vas vprašam: Gospodje, ali se Se spominjate na proslavo 10-letnice osvo-bojenja naše Slovenske krajine? Ali se še spominjate na intrige proti proslavi na takratno Veliko županstvo v Mariboru? Tudi takrat ste nas opisali za nezanesljive, svarili in opozarjali oblastva, da je nevarno dovoliti to prireditev češ, da se bo Bog zna kaj zgodilo, po Vašem . . za državo nevarno, i. t. d.
Na vse te Vaše pritožbe in svarila na oblasti, sva bila pozvana k gospodu Velikemu županu, gospod Klekl J., župnik in bivši nar. poslanec in jaz, ki sva jamčila z najinimi glavami, da se ne bo ničesar zgodilo, da je nai narod pošten in dober državljan ter da naj se ne verjame takim intrigam, nakar se je proslava vendar dovolila. In kaj se je zgodilo? Videli ste, kako je dalo ljudstvo duška osvobojenju, videli ste maso naroda v Murski Soboti, na celi črti : Beltinci, Crensovci in Dolnji Lendavi. — Manifestiralo je mlado in staro in dalo duika svojemu veselju, svojemu zadovoljstvu. — To je bila proslava 10-letnice in — Se Bog da, boste videli proslavo 20-letnice, katero bode priredilo tukajšnjo ljudstvo. — Ako bi se pa kdorkoli izmislil in prirejal proslave in obletnice, ne da bi to
izviralo iz ljudstva in bi ne uspele, ni to krivda ljudstva, nego krivda onih, ki hočejo diktirati in ljudstvo komandirati, prirejati proslave po svoji volji brez sodelovanja onih, katerim ljudstvo zaupa, — ker brez ljudstva se to ne da več.
(Nadaljevanje v prihodnji številki.)
Banovinski odbor
za žalne svečanosti za blago-pokojnim vitežkim kraljem Aleksandrom 1. Zediniteljem.
Banovinski odbor za žalne svečanosti je sklenil, da se vsem občinskim upravam in krajevnim odborom, društvom in posameznikom izreče zahvala za njihov trud, ki so ga vložili, da je
prebivalstvo širom cele banovine na dostojen način in z globokim čustvovanjem v duhu spremljalo na poslednji poti našega Vitežkega kralja ter počastilo spomin na tvorca in rešitelja domovine.
O prednjem obvešča vse gg. predsednike občin, da to zahvalo sporoče članom občinske uprave in ondotnemu odboru za žalne svečanosti, društvom in posameznikom, ki so sodelovali pri žalnih svečanostih, (Mi smo prav radi objavljali v našem listu vse obdržane komemoracije. Danes nam je žal, da nam niso vsa društva poslala poročil. Poročila bodo v poznejših letih silno važna in sicer radi kronike, ki pa bo ravno radi tega pomanjkljiva. Op. ured )
Ob desetletnici smrti skladatelja Viktoria Parme
Ravno na Božič t. 1. bo poteklo 10 let, odkar je zatisnil oči znani slovenski skladatelj Viktor Parma.
Viktor Parma se je rodil dne 20. februarja 1858. v Trstu. Svojo mladost je preživel v Benetkah, Trstu, Zadru, Novem mestu in Tridenlu. Po dovršenih pravnih študijah je služboval v raznih krajih. Nazadnje je bil okrajni glavar v Črnomlju in Litiji. V začetku svetovne vojne je bil radi svojega nacionalnega mišljenja suspendiran in nato upokojen. Svoja zadnja leta je preživel v Mariboru, kjer je umrl dne 25. decembra 1924.1. Pokopan je v Ljubljani. Prvo Parmovo veliko glasbeno delo je tridejanska opera „Urh, grof celjski". Njegova nadaljna dela so „Ksenija", „Stara pesem", „Caričine amazonke", „Nečak", „Apolonov hram", „Povedni mož", „Zaročnik v škripcih", „Zlatorog".
Kakršen je bil pa£ Parma kot človek, takšna je tudi njegova glasba: živahna, graciozna, ljubka ter polna salnca.
Sedaj, ko se bliža desetletnica njegove smrti, je tudi naš list smatral za potrebno, da se na kratko spomni tega plodovitega slovenskega glasbenika.
Sreska kmetijska razstava»
iolsko-vrtnarski odsek.
Kraljevska banska uprava je leta 1933 izdala naročilo, da se naj vrši banovinska razstava šolskih vrtov, isto se je ponovilo tudi tekoče leto, vendar pa je radi velikih denarnih izdatkov morala banovinska razstava izostati. Tukajšnji šolsko vrtnarski razstavni odbor si je. nadel nalogo, da se pridruži sreski kmetijski razstavi ter pokaže delo učitelja vrtnarja in vzgojitelja naše bodoče generacije.
Šolsko vrtnarska razstava se je delila na 5 glavnih delov:
1)	semenje in pridelki šolskih
vrtov,
2)	sadje, konservirastje in vku-havanje sadja,
3)	šola in kmetijski pouk,
4)	drevesničarstvo,
5)	čebelarstvo.
Šolsko vrtnarski razstavni odbor se je že iz samega začetka postavil na stališče, da ni najvažnejše, kaj in koliko se prideluje na šolskih vrtovih, temveč pokazati v prvi vrsti, kako se prideluje kvalitetno blago in kako se priteguje šolsko mladino k delu na šolskem vrtu in h kmetijstvu. V tem smislu se je tudi skušalo urediti ves oddelek ter v prvi vrsti pokazati po-
dučno stran razstave, čemur se je skoraj v polni meri zadostilo. Ne more •pa se reči, da bi ne bili v šolsko vrt narskem oddelku lepi eksemplari raznih pridelkov, ki so rastli na šolskih vrtovih. Videli smo vse vrste zelenjave, sočivja, raznega sadja in spoznali, da so šolski vrtovi že danes precej napredovali ter se v njih najde razne pridelke, ki se kmalu udomačijo po vrtovih kmetskega prebivalstva. Učitel mora gledati, da na šolskem vrtu vedno uvaja kaj novega, da poskuša in po dobri spoznavi razširi med kmet sko prebivalstvo. Takšen šolski vrt je res potem pravo učilo šolski mladin in domačemu prebivalstvu in ne služ samo učitelju za izkoriščanje.
S semenjem so naše šole že precej dobro založene ter je vsak lahko našel mnogo takega, česar doma nima ih če se je zanimal, je zvedel, kje s more isto nabaviti. Vzgoja semena je posebna panoga, s katero je treba mladino temeljito seznaniti, da se i njo v življenju s pridom okoristi.
Zelo pestro sliko je podalo vku-hano in konzervirano sadje in zelenjava ter razni brezalkoholni alf dni sokovi in likeri. Posamezne Sole so
naravnost tekmovale, da so pokazale razne svoje umetnosti. Konzerviranje e med našim narodom še precej neznano in prav in potrebno je, da tudi :o stran vporabe pravilno spozna, udi koncentracijski pouk na šolah je bil pri razstavi v precejšnji meri upoš-evan, posebno zelo lepo in bogato so bile zastopane posamezne Šole» dočim smo zopet opazili, da mnogo šol ne posveča dovolj pažnje temu nadvse važnemu oddelku. Vsak podeželski učitelj se mora zavedati, da živi na kmetih in da je baš kmetijski pouk in vse, kar je z njim v zvezi zelo važen za našega kmetskega otroka, ki se bo v bodoče kretal na svo-em polju in izrabljal to, kar mu je nudila šola in mu mora vedno nuditi, ki more biti središče vsega kulturnega in gospodarskega življenja.
Popolnoma se je zanemarilo s strani učiteljstva kmetijsko nadaljevalno šolo, ki poučuje na kmetijsko nadaljevalnih šolah. Dasiravno jih imamo v srezu že precejšnje število, vendar smo spoznali, da se posamezne še niso povspele tako visoko, da bi tudi ob razstavi pokazale uspeh svo-ega dela, vem pa, da so posamezne zelo dobre in imajo predavatelje strokovnjake. Istotako so se vršili v srezu razni kmetijski tečaji, ki so bili po raznih poročilih zelo dobro obiskani, vendar pa o njih nisem našel nobene statistike, vem pa, da tudi pri teh učiteljstvo prav pridno sodeluje. V stezu imamo tudi že dve leti potovalno gospodinjsko šolo k m etijsfcgga addelr, ca, ki je v teku dveh let vzgojila precejšnje število dobrih bodočih gospodinj, tudi o delu te šole ni bilo nobenih statističnih podatkov, ki bi nam nudili lep vpogled o delu naših gospodinjskih učiteljic. V bodoče bo treba tudi to stran razstave spopolniti. (Dalje prihodnjič)
Glasilo Jugoslovanske nar. stranke „Edinost",
je objavilo v Stev. 15 in 17 od 9. in 23. junija tega leta članke, ki vsebujejo razne očitke na naslov nar. poslanca g. Benka. Gospod poslanec je vložil proti uredniku lista po dr. Sbrizaju tožbo. Zanimivo je, da takratni urednik, ljubljanski književnik g. Peterlin Petruška, dasi ni več urednik tega lista, prevzame sam odgovornost za te članke. Njegov branitelf pa je g. Horvat Janko, notarski pripravnik pri g. notarju Kodru.
O poteku sodnega postopanja bomo poročali po glavni raspravi, preje poročanje po zakonu ni do« pustno.
Svečano odkritje nove železniške proge na Poljskem.
Svečano odkritje nove železniške proge Krakovo—Mjehov se bo vršile 24. t. m. Glavna svečanost se bo vršila v Krakovu. Prihodnjega dne bfl stopila v promet železniška proga Varšava—Radom. Pri tej svečanosti bo navzoč tudi predsednik vlade, f Kozlevski.

D ornate pesči
—	Prekmurski rojaki I Naročajte Mursko Krajino, katera je Vaš zagovornik. Pišite za njo, pošiljajte članke ! Drage volje prinesemo pisane članke tudi v prekmurščini.
Žalne molitve v M. Soboti. V petek, na 30. dan tragične in mu-čeniške smrti blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, so se vršile v katoliški cerkvi žalne molitve. Žalne molitve je opravil preč. g. kanonik Slepec. Obenem so se vršile molitve za kralja Petra II. Žalnih molitev so se udeležili poleg mladine državne narodne šole in gimnazije, tudi pred-itavniki javnih uradov, Sokoli, oficirji, gasilci in narodna društva.
—	Radgonska cesta v M. Soboti ie spremeni v c. Kralja Petra II. Uprava občine Murska Sobota je sklenila premeniti dosedanjo Radgonsko cesto r cesto Kralja Petra II. S to premeno >o dala občina trajen pečat naši M. ioboti, ki bo ostal zanamcem v živem tpominu na žalostni dogodek 9. ok-obra. (Mi smo v štev. 33. Murske krajine opozorili občinsko upravo, da >i ob 151etnici osvobojenja premenila lekatera ulična imena našega mesta, d nimajo prav nobenega pomena in jh popolnila s Kocljevo, Kfizmičevo,
Ivanocijevo in Maistrovo ulico. Ker « nam zdi zdaj najprimernejši čas, tonovno prosimo upravo, da to iz-ede ! Op. ur.)
—	Športno igrišče v Murski So->ti. Športni klub Mura si je stavil
alogo zgraditi si lastno športno grišče, ki bi odgovarjalo smotrenemu ju različnih športnih panog. Klub t sklenil posvetiti novo igrišče spo-linu blagopokojnega kralja in nazvati {rišče »Stadion Viteškega Kralja ileksandra 1. Zedinitelja."
—	Francoski krožek. Francoski irožek v Murski Soboti bo zopet za-e! delovati. V ta namen vabimo pripelje, da pridejo v petek 16. noverata ob 8. uri v pisarno dr. Vadnala udi začetniki). V globoki tugi, ki nas j zadela s smrtjo Vitežkega kralja, no s Krožkom zakasnili. Upamo pa, a bomo izgubljeni Sas nadomestili.
—	Uradni list od 7. novembra redpisuje posebna pravila glede čis-iče in reda pogostinskih obratov. 1 36. navaja: V pogostinskih obrali, kjer se oddaja hrana, mora biti sa jedilna namizna oprava, ki rabi t strežbo gostov, čista in v redu. lamizna oprava, ki se je uporabila, t ne more dati drugemu gostu v porabo. Prtiči stalnih gostov morajo iti spravljeni v posebnih pripravah, idila in pijače je treba hraniti strogo Igijenski.
i — Podpirajte revne dijake 1 Pri-i ija zimski čas, mnogo dijakov pa . Ima dovoljno prehrane, mnogi tudi »Snovanja ne, in se morajo zato vo-i li ali pa hoditi zelo daleč domov; I i zimskem času je to nevarno za r Kravje mladine ia mnogo zgodnjih èolenj ima svoj vzrok v pomanjkanju
v mladosti. Dom sv. Frančiška v M. Soboti, Križeva ul. 4, je naznanil ravnateljstvu gimnazije v Murski Soboti, da je pripravljen dajati obed in toplo sobo dijakom za mesečnih 100 Din. Ravnateljstvo se s svoje strani obrača na vse prijatelje učeče se mladine s prošnjo, da naklonijo gori imenovanemu društvu denarno podporo, da bo moglo društvo oskrbeti zlasti tiste, ki bi si sami tega zneska ne mogli plačati. Hvaležnost mladine jim bo v plačilo!
—	Smrtna kosa. Umrla je v Murski Soboti v četrtek zvečer g. Pollak Rozalija v starosti 71 let. Pokojnica je bila rojena v Rechnitzu (Burgenland). Z njenim možem, ki je bil Čeh, sta vodila pekarsko obrt 51 let. Po moževi smrti je opravljala ta posel še 7 let. Imela je 13 otrok, od katerih živi še 6 in so vsi preskrbljeni. Sirota je bolehala 4 leta. Obilna udeležba pri pogrebu je pričala o njeni veliki priljubljenosti. Blag naj ji bo spomin!
—	O vlomu na Hidveku. Kakor smo že poročali v Murski Krajini, je bil v mesecu oktobru izvršen v gostilni Benko Janeza na Hidveku vlom. Obdolžena sta bila tatvine tobaka in drugih predmetov cigana Čenar Karol iz Andreje in Cenar Adam iz Doline. Sedaj sta pa izjavila in dokazala, da sta oba nedolžna. Tatvino je namreč izvršilo cigansko društvo iz Pertoč in
to: Baranja Anton in njegov sin Jožef- ~«e*ecev starosti.
ter Cenar Ignac. Prva dva sta bila. zadnje dni v mesecu oktobru pri ciganih v Pertočah in sta prišla tja ravno v času, ko so omenjeni cigani sušili tobak. Na dan vloma je bilo deževno vreme, ki jim je tobak tako namočilo, da so ga morali sušiti. Kakor vidimo iz tega, pride vsaka stvar prej ali slej na dan. Za storjeno tatvino bodo prejeli vsi zasluženo kazen.
—	Nekatere gospodinje se pritožujejo, češ da se tkanine ne izdelujejo več tako trpežno kakor pa pred vojno. Toda te pritožbe so zmotne. Prezgodnjemu razpadanju tkanin so kriva največ pralna sredstva, ki se jih v zadnjih letih gospodinje poslužujejo pri pranju: Tista gospodinja pa, ki pere svoje perilo s priznano dobrim milom Zlatorog, se gotovo ne bo pritoževala, da se ji perilo predčasno trga. Kajti Zlatorog-ovo milo perila nikdar ne trga, temveč ga še celo krepi s tem, da ga očisti vsake nesnage. Zlatorog-ovo milo je res dobro, izdatno, pa — domače. Pri. poročamo ga 1
—	Žrtev materinstva. Dne 11. novembra je umrla v Krogu mlada mati Žitek Ana in sicer na porodu. Poleg novorojenčka je zapustila žalostnemu soprogu še enega otroka.
—	Nezgoda. Posestnik Kolar Feliks iz Zapotnlc, je zavozil v petek s parom konj po neprevidnosti v Muro. Deroča Mura je odnesla konja in voz kakih 500 m daleč do mlina Horvat Ivana. V mlinu so se nahajali takrat Černjavič Franc, Fridrich Ig-
nac in Hanko Anton. Ko so opazili nesrečo, so se spustili s čolni v vodo in so srečno privlekli konja in voz na obrežje. Hitra pomoč, ki so jo nudili pri rešitvi, je obvarovala lastnika pred škodo. Drugič upamo, da bo bolj previden.
—	Llcenciranje plemenske živine. Licenciranje plemenske živine se je vršilo po srezu pretekli teden in sicer od srede do sobote. Prignanih je bilo 330 bikov in 144 meijascev. Sposobnih je bilo za pleme 220 bikov in 118 merjascev. Pri licenciranju se je opazilo, da je plemenska živina v letošnjem letu boljša. Napredovale so občine Tišina, Rogaševci in Mač-kovci. Prav slabo so se odrezali Šalovci. Boljši materijal bi lahko bil v Tešanovcih. Vidi se pa že sedaj, da bo središče vzorne živine v odseku Strukovci—Predanovci.
—	Potrdila o zaščiti kmetov se dobi v trgovini HAHN v M. Soboti.
—	Nezgoda pri kuhanju žganja. y Strehovcih je minoli torek kuhal žganje posestnik Varga Martin. Pri tem delu je ravnal tako neprevidno, da se mu je žganje vnelo. Rad bi plamen pogasil, a je pri tem zadobil močne opekline na nogah in rokah.
—	Plemenske sejme za nakup manjkajočih plemenskih bikov priredi Zveza živinorejskih selekcijskih organizacij dne 29. nvvembra ob 8. uri v D. Lendavi, ob 13. uri pa v Beltincih, ter 30. novembra ob 8. uri v Puconcih. Nakupovali se bodo biki od 12—18
—	Veliki Dolenci. Na dan miru 4L t. m., sta bili zasajeni v spomin blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju dve spominki lipi. Ena je bila posajena pri šoli, druga pa na pokopališu. Lipi so zasadili načelnik gasilske čete, podsta-rosta sokolske čete, predsednik kraj. šolskega odbora, vaški starešina in šolski upravitelj. Vsi predstavniki so se po saditvi vpisali v spominsko knjigo. V spomin padlim borcem svetovne vojne so se vršile deklamacije in kratek govor. Ob sklepu so zapeli pevci .Blagor mu" in „Vigred se povrne."
—	Požar. V torek ob 2. uri zjutraj se je vnelo gospodarsko poslopje vdove Kuhar France, po domače Jakobove v Puconcih. Domača gasilska četa je stopila takoj v akcijo. Pozneje so se ji pridružile tudi čete Iz Gorice in Markišavc, ki so v kratkem času pogasile ogenj. Povzročena škoda ni velika. — Nekako v istem Sašu je nastal požar ludi v Moravcih. Pri posestniku Golobu se je vnela oslica slame. Ker so domači gasilci priskočili takoj na pomoč, se jim je posrečilo ogenj lokalizirati, tako da razen uničene slame nI bilo druge škode. Ali je nastal potar iz neprevidnosti, ali kako drugače, se bo ugotovilo.
—	Dlvjaitvo. Ko se je Antolin Matija, posestnikov sin iz Odranech. štev. 178, vračal preteklo sredo domov, ga je v Kalircu, v občini Štri-govi, nekdo treščil s kolom po glavi
s tako silo, da je moral iskati pomoči v tuk. bolnici. Počuti se že mnogo boljši, vendar bo moral ostati ie precej časa v bolnici.
—	Na lovu obstreljena. Lastnik lova v Orehovcih, Jožef Hatnler, je imel te dni lov. Ob začetku lova in med lovom je na običajen način lastnik, kot glavni vodja, s trobentanjem roga opozarjal prebivalce, da bi bili oprezni ter se odstranili iz revirja med potekom lova. Na te opozoritve pa se ni mnogo zmenila posestnica Roza Šajherjeva iz Orehovskega vrha. Naključje pa je hotelo, da jo je pri tem njenem poslu zadela nesreča. Drobci izstrelka lovske puške so jo pogodili v desno rame in tudi po telesu ter roki, da je morala iskati zdravniške pomoči, katero ji je nudil Dr. Čre-moinik iz Gornje Radgone.
Gornja Lendava :
—	Smrt uglednega trgovca. Kakor običajno tako je tudi v nedeljo 11. t. m. zvečer sedel g. Mihael Hflll, trgovec v krogu svoje družine ter se kratkočasil z raznimi družabnimi igrami. Nič hudega sluteč, mu pretrga nit življenja srčna kap. Ona družina se niti ni mogla zavedati, da je za vedno preminul blagi soprog, oče, stric in ded. Pokojni se je rodil 20. julija 1860 v Kruplivniku. S trgovino je pri? čel v G. Lendavi 1. 1887. Sprva je bil samostojen krojač ter je prodajal le lastno, izgotovljeno perilo. Od leta do leta je razširjeval trgovino. S skrbnim gospodarstvom si je toliko prihranil, da si je že 1.1909. postavil svojo lastno trgovino. Z odkritosrčnim nastopom in solidnimi cenami si je pridobil ne-broj domačih in tujih stalnih odjemalcev. Razumljivo, da se je trgovina na ta način večala, premoženje pa ku-pičilo. Njegova štedljivost in družinska harmonija sta privedli nekoč majhno trgovino na tako višino, da je danes v Lendavi ena največjih .baut", najbolj opremljena in brez dolga. Rajni je bil trikrat poročen. V prvih dveh zakonih ni imel otrok. S sedanjo ženo je živel 30 let v pravi zakonski harmoniji, tu je imel 5 otrok : Ludvika, Viljema, Julija, Alojzijo, poročena Černeka ia Pavlo. Otrokom je bil vzgledea oče v delu in molitvi. Odlikoval se je tudi v javnem življenju. Bil je dolgoleten {lan občinskega odbora. Užaloščeni družini izrekamo tudi mi na tem mestu naše najiskre-nejše sožalje.
—< V slovo. Zadnje dni sta nas zapustila dva odlična prosvetna in družabna delavca in~to gospod Mutec Rudolf, šol. uprav, v Kuzmi in gdč-Petrič Ida, učit. v Kruplivniku. Podala sta se na novi službeni mesti. Kakšna verzel je nastala v društvih z izgubo imenovanih, to nam ni treba izprego-voriti. V slovo jima kličemo le, da nam bosta ostala oba virajnem spominu in jima obenem želimo mnogo veselja in zadovoljstva na novem službenem mestu. — Lendavska društva.
Naročajte in oglašajte v „MURSKI KRAJINI*!
— Gornja Radgona. Občinska uprava trike občine Gornja Radgona je prisegla zvestobo N.j Vel. kralju Petru II. na izredni žalni seji, ki se je vršila 13. oktobra t. 1. Minuli četrtek, dne 8. novembra t. 1. pa se je vršila po zaprisegi prva plenarna seja, na kateri so bile obravnavane važne točke ter dopriaešene rešitve za podvig tujskega prometa na naši skrajni severni meji. Sejo je vodil predsednik občine Dr. Boezio Lenart. Po čitanju in odobritvi zapisnikov zadnjih sej z dne 8. junija in 13. oktobra 1.1., med katero dobo so se vriile številne seje raznih odsekov, je bil sprejet statut za občinske uslužbence. Nadalje je predsednik poročal o pripravljalnih delih za nujno potrebno občinsko kopališče. Pripravljalna dela so doslej napredovala v toliko, da so že izdelani načrti za kopališče ter bili sprejeti na tej seji. Kopališčni prostor je določen na občinskih tratah v bližini poslopja terenske sekcije murske regulacije. Z dovršitvijo tega kopališča bode trška občina Gornja Radgona tudi znatno pridobila na tujskem prometu.
FJdZöLeO PO SVETU
Nn Francoskem je bila sestav-Ijeoa nova vlada, ki ji precej nasprotujejo konzervativni krogi in ji proro-kujejo kratko življenje.
Plebiscit v Sarski kotlini se naglo bliža. Še dva meseca in usoda tega ozemlja se bo odločila. Radi tega raste nervoznost pri interesiranih silah, posebno v Nemčiji. Francozi očitajo Nemčiji, da pripravlja udar. Zato je Francija pripravila na mejah Posarjarja celo armado.B
Madžarski ministrski predsednik nekam sumljivo leta pò Evropi od prestolice do prestolice. Po obisku v Varšavi se je podal tudi na Dunaj in v Rim, kjer ga je sprejel celo papež ter odlikoval njega in njegovo spremstvo z najvišjimi cerkvenimi re-dovi. Zanimivo bi bilo vedeti, za kakšne velike zasluge je papež Göm-boša tako visoko odlikoval.
Angleži so postali pozorni radi naglega oboroževanja Nemčije. Znani angleški državnik Churchil zahteva, naj tudi Anglija povzame resne protiukrepe in naj se pripravi predvsem na zračno obrambo.
Volitve v Ameriki so se končale z velikansko zmago demokratske stranke ter predsednika Rooswelta. Radi tega je pričakovati, da bo predsednik Rooswelt z vso energijo nadaljeval svoje gospodarske reforme.
Bolgarija stoji, po zadnjih vesteh, tik pred vstopom v Balkansko zvezo. Na zadnji medzavezniški konferenci v Ankari je bilo sklenjeno, da se Bolgariji dovoli prost dostop na Egejsko morje.
V Franciji so na 30 dnevnico smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja priredili ogromne žalne manifestacije. Na trgu Place d' Etoije se je zbrala ogromna mnoSicd, ki je po manifestaci jlkora-kala mimo kipa blagopokojnega kralja.
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
V MURSKI SOBOTI
Magda Schneider in Olga Tschehova v tonfilmu
LJUBIMKANJE
Glazba: Theo Mackeben. Režija: Max Ophnels.
I
Predstave se vriije:
V NEDELJO, dne 18. novem, ob «/2 4 uri popoldne in zvečer ob 1/2 9 uri.
SOKOL
čuvajte Jugoslavijo! Ponovno opozarjamo članstvo na predavanje, ki bo v soboto, dne 17. XI. 1934 ob 20. uri v mali dvorani Sokolskega doma.
Predavanje je strogo obvezno za vse one brate in sestre, ki so prejeli za predavanje dne 10. t. m. pismena vabila; vabljeno pa je tudi ostalo članstvo.
Slava Viteškemu Kralju Aleksandru I. Ujedinitelju. Zdravo I — Uprava S. d. M. Sobota.
J**MF
Nogometni derby.
Kdo bo prvak?
V	nedeljo, dne 18. t. m., popoldne ob 2. uri se srečata v prvenstveni tekmi stara rivala Gradjanski SK in SK Mura. Dva kluba, čijih srečanja so bila vedno nadvse napeta in zanimiva, so na naših tleh vedno končala z neodločenim rezultatom.
V	jesenskih prvenstvenih borbah sta nedeljska nasprotnika dosegla proti istim nasprotnikom popolnoma enake rezultate. Zmago bodo odločili elan, boljša kondicija in požrtvovalnost.
Delati prognoze o zmagi enega ali drugega je dokaj težko, kajti kolikor ima Mura prednosti v tem, da igra na domačih • tleh, poznamo Gradjanskega kot izredno borbeno in žilavo moštvo ravno na naših tleh. Treba je ie malo sreče, kajti — končno je tudi žoga okrogla .. .
Upamo in želimo, da bodo predstavniki soboškega sporta storili vse, da bodo zastopali čim častnejše naše barve in s tem doprinesli dobremu glasu, ki ga uživa naš sport, nove uspehe.
Dolžnost naše športne publike pa je, da to lepo in napeto borbo poseti v čim večjem številu in s tem podpre domačega zastopnika v težkem in trdem boju.
OPOZORILO.
Podpisani opozarjam vse razšir-jevalce neresničnih vesti, da pošiljam, ali sem pošiljal bolnike radi operacije v Ormož, klical na odgovor pred sodišče.
M. SOBOTA, 13. XI. 1934.
Dr, BRANDIEU S1LVIJ šefprimarii in vodja bolnice.
J. 405/34 - 8
Dražbeni oklic
Dne 14. decembra 1934 ob 1/2 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18. dražba nepremičnin : hiša, dvor, vrt, njiva, gozdi itd.
Zemljiška knjiga Prosečkavas 7/84 vi. št. 12, 129, 7/48 vi. št. 105 in celi vi. št. 126.
Cenilna vrednost: 23423 Din. 50 p.
Vrednost pritiklin: 1150 Din.
Najmanjši ponudek: 15615 Din 58 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne meglo več uveljaviti glede nepremičnine v škedo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sreska sodišče v M. Soboti,
dne 11./9. 1934.
J. 1106/34-7
Drazbeni oklic
Dne 18. decembra 1934 ob 1/29. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, sadovnjaka itd.
Zemljiška knjiga Martjanci 12/32 vi. št. 215.
Cenilna vrednost: 28125 Din.
Najmanjši ponudek: 18750 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne
moglo več uveljavljati glede nepre mičnine v škodo zdražitelja, ki j ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na draž beni oklic, ki je nabit na uradni desk sodišča.
Sfbsìio sodišče v M. Soboti
dne 6./XI. 1934.
J. 865/34-
Dražbeni oklit
Dne 11. decembra 1934 bo ob 1C uri na licu mesta v Sodišincih dražbi nepremičnin: travnika, gozda in njiv
Zemljiška knjiga Sodišinci vi. št. 220
Cenilna vrednost: 18552 Din.
Najmanjši ponudek: 10261 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščali dražbe, je oglasiti pri sodišču naj pozneje pri dražbenem naroku pre< začetkom dražbe, sicer bi se jih ni moglo več uveljavljati glede nepre mičnine v škodo zdražitelja, ki ji ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na draž beni oklic, ki je nabit na uradni de ski sodišča.
Spesilo sodišče v JI. Soboti
dne 22./10. 1934.
Na prodal!
Več tisoč komadov prvovrstnih gozdnih sa dik (črne jelše) ima na prodaj JAUK KAROI
v Skakovcih, pošta Cankova.
Vajenec
se sprejme v slaščičarno NOVAK v M. Sobot
m18 oralov zemlje i: rri 19 56 zidana hiša z laven tarom. Več se poizve v Prekmurski Tiskan v M. Soboti.
+
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da nas je zapustila naša predobra mati, stara mati, teta in sestra
vd. POLLAK ROZINA,
ki je dne 8. novembra 1934 po daljši bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se je vršil dne 11. novembra popoldne ob 3. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
MURSKA SOBOTA* dne 11. nov. 1934.
ialuioii ostali.
- j
Zahvala.
Ko se je poslovila od nas naša predobra mati, stara mati, teta in sestra, gospa
vdova POLLAK ROZINA,
smo od vseh strani prejeli številne izraze sočutja, kar nam je lajšalo žalost. Hvala vsem, ki so darovali prekrasne vence in cvetje, vsem društvom, ki so se udeležili pogreba ter spremili pokojnico k večnemu počitku.
MURSKA SOBOTA, dne 13. novembra 1934.
:
Žalujoči ostali.