E S L O V E N I A L I B R E Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXIV | 13. novembra 2025 - Buenos Aires, Argentina | Št. 22 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija UČITELJSKI PRAZNIK V BALANTIČEVI ŠOLI! Slovenska šola Franceta Balantiča je letos doživela lep, bogat praznik učiteljev, ko smo v soboto, 11. oktobra, s hvaležnostjo celot- ne šolske družine počastili naše učiteljice in Spoštovani otroci, starši in učitelji! dobri zgled. Slomškova svetost ima svoje se jim iz srca zahvalili za njihovo skrbno in Danes smo se zbrali, da se spomnimo korenine v skladnosti njegovih besed in požrtvovalno, nesebično delo. velikega Slovenca, blaženega Antona življenjem. To, kar je učil, je najprej sam Proslavo učiteljic praznujemo v okviru godo- Martina Slomška. Rodil se je leta 1800 živel. Tudi drugim, še zlasti starše in uči- vanja velikega Slovenca, očeta slovenskih šol, na Ponikvi pri Celju. Veliko lahko pove- telje, je opozarjal na pomembnost zgle- blaženega Antona Martina Slomška. Izrek- mo o njim: bil je duhovnik, učitelj, pesnik da. Govoril je “...Sedanji kristjani ima- li smo poseben pozdrav in priznanje našim teno z ljudsko besedo in toplino doma. Pisan in škof, predvsem pa človek z velikim jo krščanski nauk v glavi, v srcu pa ne. učiteljicam in katehistijama, ki nadaljujejo s kolaž prizorčkov, ki so se zvrstili od šolskih srcem. Glava je polna vednosti, srce pa prazno svetim poslanstvom, ko posredujejo našim učilnic, do mamine kuhinje, so z vso svojo Bil je kulturni delavec, ki je s svojim čednosti. Če se glava česa nauči, se mora otrokom znanje slovenskega jezika in petja hvaležnost poklonili našim učiteljicam! Pris- delom pomembno prispeval k razvoju tudi srce poživiti! Ako je srce mrzlo za ter ponos in ljubezen do krščanskih in sloven- luhnili smo hudomušnim glasom nagajivih slovenskega jezika, kulture in izobraže- božje reči, potem govori jezik prazne be- skih vrednot. učencev, nekaj smeha, kanček resnice, slišali vanja. Kot vzgojitelj se je dobro zavedal, sede, pa naj bodo še tako lepe in svete: Proslava se je pričela s prihodom zastave smo pregovore o kruhu in ne nazadnje, spo- da napredek raste skozi pisano besedo. od srca ne pridejo in k srcu ne gredo...” in petja slovenske himne. Sledil je nagovor ročilo, da ljubezen do domačega domeka in Zato je veliko pisal, tako za otroke kot za S tem besedami nas opominja, da ni do- učiteljice Lučke Marinčič Zafra, ki nam je na- domovine zraste že v otroških mladih src. odrasle. Pisal je učbenike v slovenskem volj zgolj znanje, ampak je pomembno kazala najlepše vrline domoljuba blaženega Z veliko hvaležnostjo smo se tudi spomnili jeziku, da bi se otroci lahko učili v jeziku, tudi, kako ga živimo. Antona Martina Slomška. na ustanoviteljico Balantičeve šole, predrago ki ga razumejo in imajo radi. Slomškova govorica je preprosta, jasna Prvo točko pograma so odigrali najmlajši gdč. Angelco Klanšek, ki jo je pred desetimi Bil je tudi velik domoljub – ljubil je slo- in vsem razumljiva. Ni se spuščal v zaple- učenčki Balantičeve šole, to so otroci od vrt- leti nebeški Oče poklical po večno plačilo. venski jezik in je želel, da bi se v šolah tene teološke razprave, a govoril je tako, ca do četrtega razreda. Najprej so nastopili Ob koncu te naše sproščene, tople prire- učili v slovenščini. Zato je ustanovill prve da so ga lahko razumeli vsi. Med njego- otroci iz vrtca, ki so se nam predstavili z zelo ditve, se nam je pridružil nadvse prijeten bil slovenske šole. vimi deli je ohranjenih veliko lepih pe- prikupnim nastopom. Zapeli in zaplesali so obisk okteta „In Spiritu”, vokalna skupina iz Bil je velik buditelj narodne zavesti. V smi in basni, v katerih je znal na zanimiv pesmici „Iščemo medvedka” in „Pleši medo”. štajerskega Vojnika, ki nas je počastil s svojim svojih pridigah, pesmih in govorih je od- način podati resnico tako, da bi vzgajala, Učenci in učenke od 1. do 4. razreda so nam petjem. Med njimi je nekdanji učenec Balan- ločno zagovarjal slovenstvo, vrednost bodrila in pomagala človeku rasti v trdno odkrili „Razne vrste šol”, sledila je Slomškova tičeve šole Martin Selan, ki je sam imel tudi materinega jezika in prepričanje, da je krščansko osebnost. uglasbena pesnitev „Najboljše sladko vince” svoje otroke v naši šoli predno so se preselili treba živeti v skladu z duhovnimi vredno- Anton Martin Slomšek nas tudi danes in za konec so živahno in veselo zapeli „Šol- v Slovenijo. Oktet nas je veselo presenetil z tami in narodnimi koreninami. Toda nik- uči, da je znanje dragoceno bogastvo, ski zvonec” in „Prvi šolski dan”. Prekrasno živahnim petjem in tako učiteljicam, šolarjem dar ni poniževal drugih kultur ali jezikov. vendar da prava vrednost izhaja iz dob- so nastopili! in vsem navzočim podarili lep šopek sloven- Slomšek je bil učitelj ne samo, ker je rote in sočutja do drugih. Če želimo sle- Za praznik učiteljev so želeli sodelovati prav ske pete besede. poučeval pisanje in branje, ampak zato, diti njegovemu zgledu, moramo znanje vsi! Slavju so se pridružili učenci 5., 6., 7. in 8. Zaključili smo proslavo z besedo hvaležno- ker je vzgajal v vrednotah, ker je ljud- povezati z dobrimi dejanji in iskreno lju- razreda, ki so nas popeljali skozi svet otroške sti vsem, ki podpirajo delo učiteljic, posebna jem pomagal rasti v duhu, ker je vsem bil beznijo do drugih. domišljije, modrosti in nežnosti, vse preple- zahvala odboru staršev za vso oporo, delo in pomoč ter vsaki družini naših učencev, ki nam vsako soboto zaupa svoje otroke. Zapeli smo še himno na čast blaženemu Slomšku in z gorečo molitvijo prosili Vsemogočnega, da bi Slomšek bil kmalu prištet med svetnike in postal naš priprošnjik v nebesih. Predno smo se razšli, smo naredili posnetek učiteljskega zbora in seveda, še posnetek z našimi gosti iz Vojnika! Balantičeva šola PRAZNIK NAŠIH MAMIC | Mladina Našega doma Mamice nam nudijo svojo ljubezen in se tru- za vse žive in rajne matere. Med pridigo je g. skupine Mladcev in mladenk ter Mladine Na- postregli zajtrk, medtem ko so Mladci in mla- dijo za naše dobro dan za dnem. Materinski Gašper izrekel hvaležno misel: “Hvala torej šega doma pozdravila vse navzoče in voščila denke žrebali nagrade. dan nam pa daje posebno priložnost, da se vsem materam, ki ste s tako vero in požrtvo- mamicam ob njihovem dnevu. Nato so učen- Zelo smo uživali to praznovanje! Upamo, da spominjamo na vse to in jim dokažemo našo valnostjo sprejele novo življenje, v upanju, ci Balentičeve šole, kot ponavadi, razveselili smo našim mamicam vsaj malo pokazali, koliko hvaležnost. Prav zato smo v nedeljo, 19. ok- da bi mlade generacije vzgojene v evan- to slavje s petjem in plesom. nam pomenijo. Hvala, mamice, ker nam vedno tobra, mladi iz San Justa pripravili posebno geljskih vrednotah imele priložnost graditi Sledil je kratek prizor v izvedbi mladine. stojite ob strani – s potrpežljivostjo, nasveti in praznovanje posvečeno našim mamicam. drugačno prihodnost.” Ob začetku nas je napovedovalec spraše- ljubeznijo, ki jo lahko samo ve nudite! Dan smo pričeli s sveto mašo v sanhuški Po sveti maši smo se zbrali v Našem domu, val: kakšna bi morala biti perfektna mama? stolnici, kjer smo se Bogu zahvalili in prosili kjer sta Sara Modic in Pavli Malovrh v imenu Bi bila kdaj stroga ali bi bila vedno prijazna? Mladina Našega doma Bi dovolila sladoled za večerjo? Bi nas kdaj sploh kregala? Brata sta to problematiko vze- la zelo resno in začela raziskovati. Ogledali smo si njihove eksperimente: večina so bili neuspešni, nekateri pa so kar končali z ek- splozijo. Končno se jima je posrečilo ustvariti idealno mamo… ampak, nekaj ni bilo čisto v redu. Dobro sta razmislila in prišla sta do pravilnega odgovora: vsaka mamica je per- fektna za svoje otroke. Po programu smo s pomočjo naših očkov S T R A N 2 1 3 . N O V E M B R A 2 0 2 5 | S V O B O D N A S L O V E N I J A PO 80 DOLGIH LETIH, MARIJAN MAROLT ZOPET PRIZNAN NA VRHNIKI! Oktobra 2025 sem potovala v Slovenijo za slovesno postavitev spominske table na Ma- roltovi zemlji, ob Ljubljanici v Verdu. Vsa zadeva se je začela, ko je leta 2023 De- jan Novak, predsednik Krajevne skupnosti Verd prosil, če bi Maroltovi dediči darovali parcelo, ki leži poleg družinske hiše. Polona Makek roj. Marolt je na to pristala, ker so obljubili, da bi v zahvalo postavili spominsko tablo. Meseca junija, ko sem kot zastopnica Slo- venskega doma v San Martinu potovala na zahvala krajevne skupnosti Verd Dejan Novak, Lucka Makek, Narasa Oblak sestanek v knjiznici, Lucka Makek , Natasa srečanje “Dobrodošli doma”, so me povabili Oblak, Silva Penko na razgovor v Cankarjevo knjižnico na Vrhni- sploh pa ne tako hitro, ker so že pred 20 leti, kako naj bi na darovani parceli uredili dostop bi pravnik in umetnostni zgodovinar je s ki. Tam so mi predstavili gospo Natašo Oblak, ko je stric podaril drugo parcelo ob pokopa- čolnov in kajakov do reke. Dva predloga sta se svojim vsestranskim kulturnim delovanjem ki je dve leti raziskovala zgodovino o pose- lišču za mrliško vežico in parking, prav tako mi zdela res zanimiva. zaznamoval prostor rodne domovine, osno- stvu Žitko - Petrič - Marolt ter življenje Ma- obljubili spominsko tablo, ki pa je nikdar ni Ko se je zbralo malo več ljudi so nas povabi- ve Argentine, kamor se je s družino preselil, rijana Marolta in njegovih prednikov. bilo. li v veliko dvorano in nama rekli, sestrični in emigriral po koncu druge svetovne vojne. meni, naj se usedeva v prvo vrsto. Zgodba opisuje živahno dogajanje na Vrhniki Predstavila mi je 32 strani, na katerih je bilo Ko sem vprašala za točen datum dogodka in njeni okolici v drugi polovici devetnajstega napisano vse, kar je našla in me vprašala če in povedala, da bi rada potovala za otvoritev, Dvorana je res velika in bila je polna. stoletja, ko so nad krajem zgradili južno že- lahko preberem in ji povem, kaj se mi zdi, so mi odgovorili da otvoritve ne bo, da pa bo leznico trak za katere je zarezala v pobočja prosila za boljše kopije fotografij v raziskavi 14. oktobra v Cankarjevem domu na Vrhniki Kakor sem že omenila, nisem vedela kaj pri- Jagorcov Ljubljanskega vrha iz Rastovca. Ma- in vprašala, če bi kaj dodala/spremenila. v okviru “Dnevi evropske kulturne dediščine čakovati. Mislila sem, da se bodo zahvalili za roltovo literarno delo je pravi domoznanski 2025”, razstava o predlogu ureditve brežine darovano parcelo in upala, da povedo, da je biser zaradi številnih podatkov, v njej pa je Ljubljanice pri Maroltovini v Verdu, ki je nas- to bila nekoč Maroltova last. glavno vlogo namenil svoji babici Mariji Na- tala na pobudo KS Verd na Biotehniški fakul- gode Meletovi, ki se je iz bližnih Mirk primo- teti pod mentorstvom prof. dr. Ane Kučan in žila na Žitkovo domačijo v Verd”…. da bo pred to razstavo Nataša Oblak predsta- vila zgodovino domačije družine Žitko – Pe- Po tem je prebrala poglavje knjige “Zori noč trič- Marolt. Nisem vedela kaj pričakovati od vesela” in razložila, kako si lahko ogledamo tega vendar sem čutila, da moram potovati zidove preteklosti Domačije Žitko – Petrič na ta dogodek in tako zaključiti krog. – Marolt na spletnem portalu Kamra in po- kazala na projekciji na odru vse fotografije 12. oktobra sem prejela vabilo za dogodek. Marijanovega otroštva, kako so uživali na Zelo sem bila ganjena, ker so me upošteva- čolnih, to ugodje življenja ob vodi in fotogra- li in ker je na vabilu fotografija Maroltovine fije družinske hiše v različnih letih. Podatke je nabrala iz narodnega arhiva, iz taka, kakršna je bila, ko so Marolti tam živeli! Omenila je tudi Janka Marolta, Marijanova njegovih knjig “Zori noč vesela” (roman, v (zdaj je ni več, štalo so podrli in zgradili 20 očeta, ki je bil 44 let zdravnik in dolgo let žu- katerem opisuje zgodovino svojih prednikov dvojčkov, družinsko tronadstropno hišo so pan občine Vrhnika. do rojstva mame Marije Petrič) in “Jože Pet- predelali v 16 stanovanj, v hišterni je zdaj 18 Tudi ona se je zahvalila za sodelovanje pri kovšek”, nedokončani življenjepis tega slikar- stanovanj, tam pa, kjer so imeli kokoši in pra- projekcija brega podarjene parcele informacijah, slikah in fotografijah Poloni ja. Po njegovi smrti je dr. Rajko Ložar opisal šiče so pa garaže) Makek, Silvi Penko (moja sestrična) in Lučki Marolta kakor umetnostnega zgodovinarja v Na oder je stopil gospod Dejan Novak in Makek. domovini, dr. Tine Debeljak pa kakor člove- 14 oktobra me je sestrična peljala najprej povedal, da je ta načrt začel pred dvema le- ka in kulturnega delavca v zdomstvu. S temi na to parcelo, kjer sem si lahko ogledala pos- toma, ko se je upal prositi za dar te parcele, Stopili smo v sprejemno vežo kjer sta dve dodatki so pripravili knjigo. tavljeno tablo, veselje mi je napolnilo srce in saj je krajevna skupnost ne bi mogla kupiti. študentki razložili osnovo projektov, izvede- dušo ko sem jo zagledala! Na zemlji Marijana Ko je dobil pozitiven odgovor se je obrnil na nih na Biotehniški fakulteti, smer Krajinska Ko sem prebrala, kar je bilo napisanega, Marolta in čisto zraven hiše je pod sončnim prof. dr. Ano Kučan, če bi ona prevzela pro- arhitektura. Po tem so nas pa povabili na se mi je zdelo nepopolno. Marijan Marolt žarkom žarel priimek MAROLT. jekt in ga obdelovala na fakulteti tako, da bi obilno zakusko. Približalo se je več vaščanov, je imel štiri otroke, na teh zapisih je bila o tudi bilo brezplačno. Nato naju je s sestrično ki so omenili, da so vedeli, da je M. Marolt najstarejšem sinu Janezu komaj kakšna povabil na oder, se preko naju zahvalil Poloni moral iti iz Slovenije, niso pa vedeli, da je od- omemba in še ta vzeta iz Poloninega pisma Marolt in ostalim dedičem za velikodušnost šel v Argentino. nečakinji, Janezovi hčerki. in nama podaril majico, na kateri je narisan najstarejši mlinski kamen katerega so našli v Predstavili so mi tudi gospoda Eda Zupa- Menila sem, da bi morali pisati o vseh štirih Verdu, v ozadju je pa natisnjeno: “Poglej ta na, ki je kupil leseno hišo Marijanove sestre otrokih ali pa nobenega. In si s tem, ob moč- kraj, poglej to sonce! Tukaj bomo zdaj živeli.” Dane in Maroltovo kaščo in obljubil, da bo nem navdušenju Nataše pridobila nalogo, da Ivan Cankar. Izročil nama je še eno darilo in obdržal oboje v stanju, kakor je bilo prej. Po- to napišem. prosil topel aplavz. Povabil je na oder gospo vabil me je za drugi dan na kavo in mi raz- Natašo. Najprej je povedala, da je “Marijan kazal vse prostore. Res je to naredil, kaščo Ko sem se julija vrnila v Buenos Aires sem Marolt sodeloval tudi pri načrtovanju tega vso obnavlja od znotraj in namerava ustvariti prosila mamo, če lahko to napiše, jaz sem pa Cankarjevega doma, kjer se nahajamo in da galerijo in razstavljati slike prizadetih ume- sem izbrala 52 fotografij iz časa pred vojno. so ga v rekordnem hitrem času tudi izvedli, tnikov, katere podpira. Lesena hiša, kjer živi, Po tem, ko smo ves ta material obdelali je namreč prva seja upravnega odbora je bila kadar je v Sloveniji (poročen je z Nizozemko nastalo 73 strani. Zelo sem bila vesela, da Nato sva imeli v knjižnici sestanek z Na- 27. marca leta 1938, 13. novembra je pa bilo Ines in nekaj mesecev preživita na Nizozem- sem lahko vsaj nekaj prispevala in s tem se tašo Oblak. Izvedela sem, da je ves gradivo že svečano odprtje in med devetimi odbor- skem) je taka, kakršna je bila, pravljična le- poklonila svojemu Kaatiju. objavljeno na spletnem portalu Kamra in da niki je bil prav Marijan Marolt, ki je bil član sena koča. bo objavljeno meseca decembra v “Vrhniški artističnega vodstva, ki je skrbelo za to, kako En teden po tistem sem pa dobila pravo razgledi 25”. Bila sem srečna. bo Dom izgledal in določilo funkcionalnost, Niti v najbolj domiselnih sanjah si ne bi nagrado! Sporočili so mi, da bo tabla z ne- velikost in namen določenih prostorov”. mogla predstavljati vsega, kar sem doživela! kaj podatki in kodo QR z vsem ostalim, pos- Ob 18. uri smo se napotili v Cankarjev dom. Predstavila je avtorja Marijana Marolta kot tavljena septembra. Nisem tega pričakovala, Takoj ob vhodu je bilo razstavljenih 18 maket, zadnjega lastnika Maroltovine. “Po izobraz- Lučka Makek S V O B O D N A S L O V E N I J A | 1 3 . N O V E M B R A 2 0 2 5 S T R A N 3 MARIJAN MAROLT (1902 - 1972) Marijan Marolt je bil eden velikih kulturnih delavcev slovenske skupnosti v Argentini. Ker je bil ena najvidnejših osebnosti na Vrh- Še v Sloveniji je dokončal študije prava in niki in protikomunistično usmerjen, je med umetnostne zgodovine ter deloval na različ- drugo svetovno vojno živel v nenehni nevar- nih kulturnih področjih v Celju in na Vrhniki. nosti za življenje. Po treh neuspelih napadih Med komunistično revolucijo so ga obdolžili nanj se je začasno umaknil v Trst. Zavzeto je izdajstva, zato je leta 1945 odšel v emigra- podpiral ustanovitev vaških straž in sloven- cijo. Leta 1948 se je z družino naselil v Ar- skega domobranstva. Vse to je bilo razlog, gentini in takoj začel delovati v kulturnem da so ga komunisti obdolžili izdajstva in se je življenju s pisanjem v slovenskem tisku. Po moral maja 1945 z družino umakniti v emi- ustanovitvi Slovenske kulturne akcije je bil gracijo, najprej čez Ljubelj v Avstrijo, potem član uredništva biltena Glas SKA, predsedo- v italijanska taborišča Monigo, Servigliano, val umetnemu in kasneje tudi zgodovinske- Senigallijo in končno v Barletto blizu Barija v mu odseku SKA ter bil tajnik te organiza- južni Italiji, kjer je postal ravnatelj taboriščne cije. Predaval je na bogoslovni fakulteti v gimnazije. Mnogo je pisal v tedanje taborišč- Adrogué in na Ukrajinski univerzi v Buenos ne liste ter v taborišču Barletto celo uredil SKA z določenimi uradnimi urami, je še naprej Airesu. Leta 1954 je bil sprejet za člana Svo- list “Zahod-West” kot centralno glasilo vseh deloval kot gledališki in literarni poročevalec Slikar in rezbar Ivan Bukovec je tako opi- bodne akademije v Parizu. Leta 1955 je s emigrantskih skupin v taborišču. in kritik pri Svobodni Sloveniji. sal delo Marijana Marolta kot organizatorja slikarko Baro Remec in kiparjem Francetom in soustanovitelja Umetniške šole SKA: “Kot Ahčinom ustanovil Umetniško šolo SKA, ki Ko se je odločil za izseljenstvo v Argenti- Zadnja leta življenja ga je bolezen odtegni- organizator in soustanovitelj umetniške šole jo je vodil in v kateri je predaval umetno- no, je z družino odšel v Nemčijo, kjer so se la javnemu nastopanju, zadrževal se je samo je Marijan Marolt po očetovsko skrbel za stno zgodovino. Bil je mecen slovenskih v Hamburgu po mesecu dni čakanja vkrcali doma in delal zase. Umrl je deset dni pred vse potrebe, ki so nastajale v šoli. Za študij umetnikov v izseljenstvu. Napisal je veliko na ladjo, ki jih je odpeljala v Buenos Aires. svojo sedemdesetletnico, 11. januarja 1972. anatomije je bilo nujno priti do človeškega število člankov za Svobodno Slovenijo, revi- V Nemčiji je ostala njegova hčerka Mojca, ki Pokopan je na pokopališču v San Martinu. okostnjaka oz. skeleta. Na seji SKA je hudo- ji Katoliški misijoni in Duhovno življenje ter se je v taborišču v Italiji poročila z rojakom. mušno predlagal, da naj prvi odbornik, ki bo za ostali slovenski tisk. Kot pisatelj je napi- Marijanov najstarejši sin Janez je bil vrnjen umrl, daruje svojega za umetniško šolo… sal dva romana ter vrsto črtic. v domovino iz Vetrinja. V Argentino so torej Marijan Marolt kot leposlovec in publicist junija 1948 pripotovali Marijan z ženo Fani Njegova predavanja niso bila dolgočasna, roj. Oman, sin Primož in hčerka Polonca. Kot pisatelj se je Marijan Marolt pojavil bila so neke vrste pogovori z učenci, v kate- Življenje Marijana Marolta Ob prihodu v Argentino so najprej morali šele v zdomstvu. Napisal je dva romana: rih nam je podajal svoje znanje predvsem poskrbeti za stanovanje in službo. Velik dob- “Zori, noč vesela”, v kateri je postavil spo- o slovenskih slikarjih in celotni evropski Marijan Marolt se je rodil 21. januarja 1902 rotnik slovenskih emigrantov, msgr. Janez menik svoji domačiji na Verdu, in “Življenje umetnosti. Posredoval nam je svoje izkušnje v Verdu pri Vrhniki. Njegov oče, zdravnik dr. Hladnik, je Maroltovi družini pomagal pri- in smrt Ludvika Kavška”, v katerem je mnogo v spoznavanju italijanskih umetnikov, saj je Janko Marolt, se je leta 1889 poročil z Marijo ti do sobe v večji hiši v predmestju Buenos avtobiografskih prvin njega samega v Argen- obiskoval razne retrospektivne razstave v Petrič in se preselil na Vrhniko, na premožno Airesa. V prvih letih je Marijan bil primoran tini. Med boleznijo pa je zadnje leto napisal Italiji. Bil je umetnostni zgodovinar in kot tak domačijo, ki je stala ob Ljubljanici v Verdu, - kljub dvema univerzitetnima diplomama - še življenjepisno povest o svojem verdskem je bil bolj naklonjen umetniškim strujam iz zelo blizu Vrhnike. Poleg treh stanovanjskih prijeti za skromna dela: najprej je bil vratar, rojaku slikarju Jožetu Petkovšku. preteklosti, bil pa je na tekočem tudi z novimi hiš je domačija imela hleve, žago, mlin in nato strojni delavec v barvarni, naposled se sodobnimi tendencami in avtorji. opekarno. Marijan je imel tri sestre. Ker je je zaposlil kot mizar. Tako so njegovo življe- Za Svobodno Slovenijo in Zbornike Svobo- bil edini sin, naj bi Marjan dedoval domačijo, nje opisali v Svobodni Sloveniji ob Marijano- dne Slovenije je napisal tudi vrsto črtic ( V V šoli mu je šlo za mirno sodelovanje tako zato mu je oče želel omogočiti čim boljšo izo- vi petdesetletnici: “Kot mizar dela 8 do 10 ur kolektivu, Zamejska potovka, Buhkando tra- med profesorji kakor med učenci. Ob prvi brazbo. Poslal ga je v gimnazijo v benediktin- v tovarni, ostali čas pa posveča svoji umetno- bajo, Prvi letnik, Žena - dar božji, Spomini razstavi učencev umetniške šole je gospa ski samostan v Št. Pavlu v Labodski dolini na sti, brska po knjigah, revijah, zbira in piše. vmret!, Andrej iz Konjic). Bara Remec dala napisati na katalog “raz- Koroškem, kjer so se tedaj šolali sinovi naj- Zase in ostale. In ta “prosti” čas, ki ga pre- stava akademije”. Nekateri so temu naspro- višje avstrijske aristokracije. Tam je Marijan cej drugih ljudi porabi za počitek, razvedrilo V Svobodni Sloveniji je pisal predvsem zgo- tovali, nastala je polemika, ali je to “šola” ali končal šest razredov. Ko pa se je začel javno ali zidanje lastne hiše, Marijan Marolt piše dovinske spomine, poročila o knjigah ter gle- “akademija”. Marolt je skušal zadevo pomiri- zavzemati za majsko deklaracijo in navduše- duhovite podlistke za “Svobodno Slovenijo” dališke ocene. ti. Napisal je v Glasu, da v Argentini to ni po- vati za Jugoslavijo, so Marijana izključili iz te (V kolektivu!), v listu kot stalni kulturni po- membno, saj obstajajo akademije za šivilje in šole. Šolanje je nadaljeval na humanistični ročevalec objavlja ocene vseh slovenskih kul- Sodeloval je tudi pri drugih zdomskih listih brivce, važno pa je, čigav učenec je kdo. gimnaziji v Ljubljani. turnih prireditev v Bs. Airesu, ali napiše kak in revijah, tako pri Duhovnem življenju, Kato- članek za Duhovno življenje ali za Katoliške liških misijonih in drugih. Če povzamem važnost Maroltovega vpliva Po maturi leta 1920 in se vpisal na univer- misijone. Je tudi stalni sotrudnik Koledarja- na mlade umetnike, ponovim, da nas je spod- zo v Ljubljani istočasno na dve fakulteti: po -Zbornika Svobodne Slovenije, kjer so njegovi bujal k delu in študiju. Pred vsako razstavo, ki očetovi želji na pravno fakulteto, da bi kot pregledi udejstvovanja svobodnih Slovencev Marijan Marolt kot kulturni delavec se je organizirala v naši skupnosti, je napisal odvetnik lahko upravljal veliko domače po- v gledališču in v likovni umetnosti že tradici- članek, po razstavi poročilo in kritiko, s spo- sestvo, po svojem notranjem poklicu pa se onalni. V njem pa nastopa tudi kot odličen, Po ustanovitvi Slovenske kulturne akcije je štovanjem, a odkrito. Obenem pa je s svoji- je želel posvetiti umetnostni zgodovini. Kon- duhovito-šaljiv pisatelj (Buhkando trabajo, Marijan Marolt postal osrednja organizacijska mi članki skušal v skupnosti vzbuditi spošto- čal je obe fakulteti in se - po petih letih dela Zamejska potovka, Koledar 1951). sila, ki je družila likovnike vseh celin in prire- vanje do umetnosti in predvsem zanimanje kot sodni pripravnik in odvetniški praktikant In povrh vsega tega dela še Društvo Sloven- jala skupne razstave v Buenos Airesu. V tem do slovenskih umetnikov v izseljenstvu”. v Celju - nastanil na Cankarjevi in Maroltovi cev, v katerem je Marolt že dve leti kulturni času je bil imenovan član Svobodne evropske Vrhniki. Dela ni bilo malo: družina, velepose- referent. Vse to je Marolt potem, ko po os- emigrantske akademije znanosti in umetnosti O Marijanu Maroltu je dr. Tine Debeljak stvo, žaga, mlin in odvetniška pisarna sta bila mih urah vsakodnevnega dela preneha biti v Parizu (Academie libre des Sciences et Le- zapisal: “Bil je tipični lik slovenskega emigra- ena plat, druga plat pa predsednik Občinske mizar. Tedaj se prične njegovo v pozno noč ttres). Marijan je bil načelnik likovnega odse- cijskega kulturnega delavca. V življenju in hranilnice, Gospodarske zadruge in Vrhni- trajajoče delo za druge, za slovensko skup- ka SKA in ravnatelj umetniške šole. Bil je član delu…Delal je na več področjih, da je vzdrže- škega prosvetnega društva. Bil je režiser in nost, za njeno kulturno življenje in rast.“ uredništva glasila Glas SKA, uredil je Zgodo- val kulturo na nivoju. Vedel je, da naša naro- igralec v neštetih igrah. Bil je desna roka vinski zbornik ter zbirko reprodukcij Sloven- dna bit raste enovita iz preteklosti preko se- prof. dr. Izidorju Cankarju pri organiziranju Ko se je leta 1954 ustanovila Slovenska kul- ska likovna umetnost v zamejstvu. danjosti v bodočnost in da bo le ta zaveden njegovih zgodovinskih umetnostnih razsta- turna akcija (SKA), je bil Marijan Marolt eden Slovenec, ki bo bodočnost gradil na preteklo- vah in pri urejanju Umetnostnega zbornika, ustanovnih članov in imenovan za tajnika z Imel je mnogo predavanj v okviru SKA, sti… Njegovo delo je delo ljubezni. Ljubezni kamor je pisal poročila in razprave. Bil je član nalogo, da izpelje navodila glavnega odbora, Umetniške šole, predaval pa je tudi na Bogo- do slovenstva v tujem svetu. Do kulturnega Narodne Galerije. Deloval je tudi na politič- obenem pa je bil urednik Glasa SKA, društve- slovni fakulteti v škofovih zavodih v Adrogué slovenstva.Vedno je bil nasmejan, duhovit in nem področju kot banovinski svetnik ter ak- nega glasila za povezavo članov z občinstvom. in na slovenskem oddelku Ukrajinske katoli- dovtipen, iz svojega širokega znanja in svoje tiven član Slovenske ljudske stranke. Kljub temu, da je bil Marolt polno zaposlen pri ške univerze v Buenos Airesu. človeške objestnosti. Bil je živ leksikon. Med nami je ostalo njegovo delo, naš človeški spomin nanj in naša hvaležnost za zgled slo- venskega kulturnega delavca v emigraciji”. Pripravil: Jože Jan Viri: Svobodna Slovenija, Zborniki Svobodne Slovenije, Meddobje, Marijan Marolt - Jože Petkovšek, Kamra.si S T R A N 4 1 3 . N O V E M B R A 2 0 2 5 | S V O B O D N A S L O V E N I J A DVE KOROŠICI NASTOPALI V BUENOS AIRESU | Duo Sonoma Mira in Sara Gregorič sta sestri, koroški Slo- SG: Povabilo je prišlo v okviru programa trenutka sem vedela, da želim igrati ta instru- venki. Prva je violinistka, druga kitaristka. NASOM (New Austrian Sound of Music) av- ment. Starši so me podprli in tako se je vse Njun oče, dobro poznan koncertist in profe- strijskega zunanjega ministrstva, ki podpira začelo. sor kitare, je obiskal Argentino februarja, in kulturne izmenjave po svetu. Z veleposlani- SG: Midve sva se vedno dopolnjevali – kita- to s soprogo, hčerko Saro ter njenim možem. štvom v Buenos Airesu smo hitro našli skup- ro in violino sva povezali v dialog, ki je postal Takrat smo se spoznali. no vizijo, da predstaviva avstrijsko sodobno najin skupni glas. Tokrat sta Sara in Mira tu nastopali. Na po- ustvarjalnost v nekoliko drugačni luči. Ker → Lepo od veleposlaništva, da je na reklam- vabilo avstrijskega veleposlaništva sta imeli sva si že dlje časa želeli nastopiti tudi v Južni nem plakatu priimek napisan s »č«. Je to 21. oktobra koncert v Palacio Libertad (prej Ameriki, se je vse lepo povezalo — turnejo sploh običajno na Koroškem? znanem kot CCK). Na koncertu sta predsta- sva razširili in zdaj nastopava v Argentini, Čilu SG: Ne ravno, zato nama je bilo to še po- vili svoj avtorski program, ki je obsegal več in Peruju. sebej lepo presenečenje. Nama je »č« zelo lastnih kompozicij, med njimi »N Mau«, → Mira, tvoja sestra se je že bila naužila Bu- pomemben — vedno se potegujeva za to, da nama je svoboda improvizacije in raziskova- »Liproz« in »SEDM«. Glasba je prepletala enos Airesa, kaj bi pa ti lahko povedala o je pravilno zapisan. To je del najine identite- nje različnih tehnik in zvočnih pristopov. Vča- elemente klasične in jazzovske tradicije, so- svojih vtisih? te in zgodovine koroških Slovencev, in zato sih gre za zelo nežno, skoraj introspektivno dobne improvizacije ter raziskovanje različ- MG: Buenos Aires me je res očaral! To je sva bili res veseli, da je bilo tudi na uradnih zvočno sliko, drugič pa za dinamičen dialog nih zvočnih tehnik in tekstur. mesto z neverjetno energijo, pa tudi s to- gradivih tako zapisano. med violino in kitaro. Seveda smo z njima opravili pogovor. plino — tako v vremenu kot v ljudeh. Poleg → Turneja se je začela tu v Buenos Airesu? SG: Pomembno nama je, da glasba ostaja → Sara, kako je prišlo do te turneje? glasbe sem navdušena tudi nad kulinariko – Kako pa naprej? živa, da diha in se odziva na trenutek. Vsak hrana je izvrstna! Najbolj uživam v dulce de MG: Da, Buenos Aires je bil začetek turne- koncert je nekoliko drugačen, ker vedno do- leche, res bi ga lahko jedla vsak dan. Zelo za- je. Potem sva se napotili v Čile, kjer sva med dava delček spontanosti. Glasba za naju ni le nimivo se mi zdi, kako mesto združuje staro drugim nastopali na festivalu Jazz ChilEuropa interpretacija, ampak pogovor – med nama, in novo, evropsko in južnoameriško. v Santiagu de Chile. Nato pot nadaljujeva v z občinstvom in s prostorom, v katerem igra- → Da sta glasbenici, je, sicer ne nujno, pa Peru, kjer bova igrali v Limi in Cuscu. Zelo se mo. vendarle razumljivo glede na to, da je glas- veseliva, ker je to za naju prva daljša turneja → Hvala lepa za vajin čas! Vse dobro in us- benik vajin oče. Sara je podedovala instru- po Južni Ameriki. pešno še naprej! In lep pozdrav na Koroško! ment, kako si pa ti, Mira, prišla do violine? → Kako bi opisali vajin stil izvajanja in kom- MG in SG: Hvala tudi vam! MG: Pravzaprav sem violino prvič slišala po pozicije? radiu. Nekega dne sem slišala posnetek in ta MG: Najin stil je preplet klasične in sodob- Rok Fink zvok me je popolnoma prevzel. Od tistega ne glasbe, a močno prisoten je tudi jazz. Všeč Lektorirala: Tjaša Lorbek REFERENDUM O EVTANAZIJI - VPRAŠANJA IN ODGOVORI V nedeljo, 23. novembra, bomo Slovenci lahko 3. Kjer je trpljenje, je priložnost za ljubezen spremljanje trpečih z usmrtitvijo. k oddaji podpisa za referendum proti zakonu o volili na zakonodajnem referendumu, na kate- Zdravstvena in socialna stroka povesta, da so 3) Ali se lahko Katoliška Cerkev v Sloveniji opre- prostovoljnem končanju življenja. rem bomo glasovali o uveljavitvi zakona o evta- primeri neznosnih bolečin v zadnjem obdobju deli do referendumskega vprašanja o pomoči 7) Kakšne zlorabe se lahko zgodijo, če bo na re- naziji. Čeprav levičarska vlada skrbno pazi, da življenja ob dobri paliativni oskrbi zelo redki in pri samomoru? ferendumu sprejet sporni zakon o pomoči pri ne uporablja besede “evtanazija”, zakon, ki ga je predvsem posledica pomanjkljive in necelovite Katoliška Cerkev ima dolžnost, da pozove svoje samomoru? državni zbor sprejel na seji dne 24. julija 2025 ini skrbi za bolnika. Poudarjamo, da je življenje dra- vernike in vse državljane, naj se udeležijo referen- Zakon kljub drugačnim trditvam njegovih pre- so ga imenovali “zakon o pomoči pri prostovolj- goceno tudi v trpljenju, saj to odpira prostor za duma in takšen zakon zavrnejo, ker je v nasprotju dlagateljev ne vsebuje varovalk pred naslednji- nem končanju življenja” ni nič drugega kot zakon, bližino, sočutje in ljubezen. z zapovedjo »Ne ubijaj!« in Jezusovo zapovedjo mi zlorabami: (1) usmrtitev bolnika bo lahko ki uveljavlja evtanazijo. Vlada, ki ni sposobna Slo- 4. Vloga zdravnika je zdraviti, ne ubijati ljubezni do bližnjega. Če Katoliška Cerkev ne bi izvedena brez njegovega oziroma njenega pod- vencem zagotoviti dostojnega življenja, obljublja Zdravniški poklic temelji na spoštovanju življe- javno nasprotovala in delovala proti uveljavitvi pisa; (2) v potrdilu o vzroku smrti ne bi sme- s tem zakonom “dostojno smrt”. nja, poslanstvo medicine je skrb za življenje in laj- tega zakona, bi zatajila svoje poslanstvo. To ni po- la biti navedena zastrupitev kot razlog smrti; Referendumsko vprašanje se glasi: šanje trpljenja. Zakon, ki opredeljuje pomoč pri litično vprašanje, temveč vprašanje dostojanstva (3) zdravstvene institucije po tem zakonu niso »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o pomoči samomoru kot zdravstveno storitev, pa zdravnika vsakega človeka, ki izhaja iz njegove bogopodob- dolžne obvestiti niti najbližjih svojcev bolnika, pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je postavlja v vlogo izvajalca smrti. nosti. Kristjani imamo dolžnost, da v vsakem, še da je ta v postopku za pomoč pri samomoru; sprejel državni zbor na seji dne 24. julija 2025?« 5. Smrt lahko postane tudi dolžnost posebej v najbolj šibkih bratih in sestrah, prepo- (4) v postopkih pomoči pri samomoru bolnika Zakon je bil sprejet v Državnem zboru, začel naj bi Izkušnje iz tujine kažejo, da se tam, kjer je po- znamo obraz Jezusa Kristusa. bodo odločali samo ljudje, ki podpirajo usmr- veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu. Ker je pa moč pri samomoru dovoljena, meje postopoma 4) Zakaj sta za kristjane v pripravi na referen- titve bolnikov; (5) starejši in bolni ljudje bodo bilo v ta namen zbrano zadostno število podpisov širijo – od neozdravljivo bolnih k invalidnim, du- dum pomembna molitev in post? izpostavljeni pritiskom družbe, naj »ne bodo za zakonodajni referendum bo uveljavitev nasto- ševno bolnim in celo utrujenim od življenja. Tak Napad na življenje in vsiljevanje usmrtitve bol- v breme« in naj izberejo smrt s pomoč pri pila samo v primeru, če ga ta referendum potrdi. zakon povečuje tveganje za zlorabe in pritisk na nikov v Katoliški Cerkvi razumemo kot duhovni samomoru itd.; (6) z uzakonitvijo pomoči pri Če na referendumu zmaga »PROTI« zakon najranljivejše, ki se lahko počutijo kot breme. boj. V duhovnem boju sta molitev in post ključ- samomoru bo nastala pravna podlaga za spre- pade. Ko smrt postane možnost, lahko postane tudi nega pomena. Zato vse kristjane spodbujamo, membo šolskih programov. Zakon torej odpira Slovenska škofovska konferenca je pozvala vse dolžnost. To ni svoboda, ampak izguba upanja. da v teh težkih in prelomnih časih okrepijo oseb- neslutene možnosti vseh vrst zlorab. vernike, naj se udeležimo referenduma in glasu- Najpogostejša vprašanja: no, družinsko in skupno molitev ter se v skladu 8) Zakaj država ne razvija kakovostne mreže pa- jemo proti zakonu, saj kristjani podpiramo člove- 1) Zakaj naj na referendumu, ki bo 23. novem- s svojimi zdravstvenimi zmožnostmi tudi telesno liativne oskrbe, namesto da širi kulturo smrti ka, sočutje in življenje. bra, glasujem proti spornemu zakonu o pomoči postijo. s spornim zakonom o pomoči pri samomoru? SŠK je pripravila tudi izjavo, v kateri pojasni, pri samomoru, poimenovanem pomoč pri pro- 5) Zakaj je zakon o pomoči pri samomoru spo- Predlog zakona, o katerem bomo odločali na zakaj je predlagani zakon sporen in nevaren za stovoljnem končanju življenja? ren za kristjane? referendumu, bi imel velike finančne posledi- družbo, ter najpogostejša vprašanja in odgovore Vsi kristjani imamo versko dolžnost, da se ude- Vsi kristjani, tako tisti, ki redno hodijo k obre- ce. Država bi bila razbremenjena vseh finančnih glede tega zakona: ležimo referenduma in glasujemo proti. S tem dom, kot tudi tisti, ki občasno pridejo k obredom, obveznosti za ljudi, ki bi umrli zaradi usmrtitve Zakaj menimo, da je zakon slab in nevaren, tako bomo zaščitili svetost in nedotakljivost življenja in tisti, ki sami sebe razumejo kot predstavnike (pokojnine, zdravstvene storitve, zdravila, reha- za posameznika kot za družbo: v naši zakonodaji. Braniti moramo Božjo zapoved krščanske kulture, a ne obiskujejo obredov, razu- bilitacije, izplačila socialnih pravic itd.). Solidarna 1. Življenje je dar, ne odločitev »Ne ubijaj!« in Jezusovo zapoved ljubezni do bliž- mejo, da gre za zakon, ki je globoko v nasprotju s družba starejših zaradi vsega, kar so ji dali v svo- Vsako človeško življenje ima neprecenljivo njega ter zaščititi najbolj ranljive člane naše druž- katoliško vero in kulturo ter ne temelji na verski jem aktivnem življenju, zaradi njihove zakladnice vrednost, ne glede na starost, zdravje ali položaj. be. Jezus Kristus je v svojem življenju na zemlji in splošni civilizacijski normi »Ne ubijaj!« in Jezu- modrosti in človeškega dostojanstva, ki izvira iz Nihče ni gospodar življenja – ne svojega, ne tu- srečal veliko množico bolnikov in ljudi v najhujših sovi zapovedi ljubezni do bližnjega. Boga, nikoli ne sme razumeti kot breme in stro- jega. Življenje je Božji dar, ki ga je treba varovati stiskah. S svojim zgledom in besedami nam je dal 6) Ali spornemu zakonu o pomoči pri samomo- šek. Stopnja pravičnosti, razvitosti in solidarnosti od spočetja do naravne smrti. Zakon, ki dovoljuje zapoved ljubezni do bližnjega. Nobenega bolnika ru nasprotujejo tudi druge verske skupnosti v družbe se meri po tem, kako družba poskrbi za pomoč pri samomoru, ruši to načelo in spodko- ni usmrtil, celo več – obujal je mrtve. S tem nam Sloveniji? bolnike in starejše. V Katoliški Cerkvi si želimo, da pava kulturo življenja, na kateri temelji naša ci- je dal zgled, kako moramo ravnati (prilika o usmi- Vse največje verske skupnosti v Sloveniji: Evan- bi slovenska družba napredovala v pravičnosti in vilizacija. ljenem Samarijanu). geličanska cerkev, Pravoslavna cerkev, Binkoštna solidarnosti. Zato spodbujamo vse vernike in vse 2. Sočutje pomeni pomoč pri življenju, ne pri 2) Zakaj zakonu nasprotujejo zdravniki, zdra- cerkev, Islamska skupnost, Judovska skupnost in državljane, da se udeležijo referenduma, glasuje- smrti vstveni delavci in njihove organizacije? Katoliška Cerkev so glede vprašanja o pomoči pri jo proti pomoči pri samomoru in s tem zaščitijo Razumemo trpljenje, bolečino in osamljenost, s Zdravniki in drugi zdravstveni delavci so pokli- samomoru enotne v nasprotovanju temu zako- njihovo življenje. katerimi se mnogi soočajo. Toda odgovor nanje ni cani, da življenje ohranjajo, zdravijo, lajšajo bo- nu in zaščiti bolnikov. Vse te verske skupnosti se 9) Kako lahko volimo mi v Argentini? smrt, ampak bližina, skrb in upanje. Resnično so- lečine in spremljajo bolnike, ne pa da jih usmrti- zavedajo, kako velika nevarnost grozi bolnikom, Lahko glasujemo osebno na Veleposlaništvu čutje pomeni stati ob strani trpečemu, ne pa mu jo. Zakon krši temeljno načelo medicinske etike njihovim družinam in kakšen razkroj družbe sle- Republike Slovenije, Esmeralda 910, p. 3, urniki pomagati umreti. Naša družba potrebuje več pali- »ne škoduj« (primum non nocere). Zakon odpira di, če ne bomo spoštovali zapovedi »Ne ubijaj!«. bodo še objavljeni. ativne oskrbe, psihološke in duhovne podpore, ne pot zlorabam, uničuje zaupanje med bolnikom Dne 29. septembra 2025 so predstavniki največ- pa zakona, ki smrt predstavlja kot rešitev iz stiske. in zdravnikom ter nadomešča resnično skrb in jih verskih skupnostih v Sloveniji povabili vernike Pripravil: Jože Jan S V O B O D N A S L O V E N I J A | 1 3 . N O V E M B R A 2 0 2 5 S T R A N 5 V SVOBODNI SLOVENIJI pred 20 leti 50. SLOVENSKI DAN - PRIČEVANJE V ZVESTOBI številka LXIV - 8.9.2005 Največja družabna prireditev, ki jo vsako jeli tudi nalepko dneva, pa ličen program, in gospa; društvo Slovenska Pristava, g. Ed- leto organizira krovna organizacija Zedinje- ki ga je oblikovala Irena Žužek. vard Kenda in gospa; Naš dom San Justo, Ta je bil najlepši in najbolj prisrčen del na Slovenija: to je Slovenski dan, ki je bil ga. Mici Malavašič Casullo; Slomškov dom dneva. Na odru so se zvrstili dolenjski, go- letos že petdeseti po vrsti. Pokazal nam je, Dan se je pričel ob 11.30, ko je napove- Ramos Mejía, cont. Gregor Hribar in gospa; renjski, belokranjski, štajerski in ljubljanski da še živimo, da je aktivni zagon med nami dovalka Veronika Rot pozdravila zbrane Slovenski dom Carapachay, g. Franci Žnidar plesi. Donela je narodna pesem, pa tudi prisoten in smisel za skupnost dejavna in goste in razglasila tradicionalno dviganje in gospa; Slovenski dom San Martín, inž. moderna slovenska glasba. Najbolj razve- močna. zastav ob petju državnih himen. Zastavi sta Tone Podržaj in gospa; Slovensko društvo seljivo je, da so nastopajoči pripadali dru- dvignila na drog podpredsednik društva Triglav iz Rosaria, g. Marjan Jeriha in gospa gemu, pa tudi že tretjemu rodu slovenskih Slovenska vas Peter Rot in predsednik Ze- in za drušvo Triglav iz Paraná, Entre Rios naseljencev v Argentini. Še živimo, še ple- MALO ZGODOVINE dinjene Slovenije Lojze Rezelj. g. Carlos César Bizai in gospa. Pozdravila šemo, še pojemo, še čutimo slovensko! je nato predsednike in zastopnike kultur- Končno so se znova vsi skupaj zbrali na Prvi Slovenski dan smo argentinski Slo- Za tem obredom so bili gostje povablje- nih, gospodarskih, političnih, mladinskih, odru, in v tem mogočnem okviru je igra- venci izvedli že 22. aprila 1956, v organi- ni v bližnjo cerkev Marije Kraljice, kjer se borčevskih in dobrodelnih ustanov in orga- lec Blaž Miklič občuteno podal Prešernovo zaciji tedanjega Društva Slovencev in sode- je pričela sveta maša. Daroval jo je dele- nizacij, družbenih občil, ter vse učiteljice, Zdravljico. Za konec pa so vsi zbrani sto- lujočih ustanov. Še ni poteklo deset let od gat slovenskih dušnih pastirjev, msgr. Jure učitelje in profesorje družine slovenskih je zapeli izseljensko himno, Kremžarjevo množične naselitve in slovenski naseljenci Rode, ob somaševanju msgr. Francija Ur- šol v Argentini. Pozdravila je še delegata ,,Slovenija v svetu”, ki v svojem refrenu so bili razkropljeni po vseh predmestjih banije, ter lazaristov Jaka Barleta in Pavle- slovenskih dušnih pastirjev v Argentini pre- trdi: ogromnega Buenos Airesa. Prireditev jim ta Novaka. Mašni nagovor dr. Rodeta je lata dr. Jureta Rodeta in vse dušne pastirje je nudila možnost, da se sovaščani, znanci prepletala misel o pomenu in važnosti Slo- in katehete. In končno vse, ki so iz raznih ,,Slovenija, moj dom brez mej, in prijatelji srečajo, drug drugemu povedo, venskega dne za življenje skupnosti. Mašo krajev ne le Velikega Buenos Airesa temveč ker nosim te s seboj, kako jim poteka življenje in se razveselijo je spremljalo lepo vodeno ljudsko petje, vse Argentine prihiteli na slavje. kjer rod je moj, v prijetni družbi, ob domači glasbi. Tudi katerega je na orglah spremljala prof. Luč- kjer sin je tvoj, pijače in tradicionalnih slovenskih jedi ni ka Marinček Kastelic. Pozdravne besede so nato izrekli pred- tam si, Slovenija!” manjkalo. Takratna prireditev je imela po- sednik društva Slovenska vas, Franci Sta- leg tega še solidarni namen pomoči pot- Po končani maši so se gostje ponovno novnik, predsednik Zedinjene Slovenije, rebnim rojakom. podali v prostore Hladnikovega doma, kjer Lojze Rezelj in odpravnica poslov RS ga. Ob zvokih evropske himne so skupine za- so že čakale pogrnjene mize. Prijateljsko Jana Strgar. Njihove besede objavljamo puščale oder, medtem ko so roji balonov Slovenski dan je prišel v navado. Vsako kosilo, med in po katerem je bilo dovolj posebej. Gospa Jana Strgar je tudi izroči- ponesli proti nebu narodne barve obeh leto ga je društvo organiziralo na nedeljo priložnosti za razgovor prisotnih rojakov, la posebno priznanje, ki ga je Urad RS za naših domovin. po veliki noči, poznano kot belo nedeljo. je dopolnilo prvo obdobje pričakovanja Slovence v zamejstvu in po svetu podelil Kraj srečanja je bila Slovenska pristava v popoldanskega programa. Med tem so ne- Zedinjeni Sloveniji ob tem 50. Slovenskem Za konec seveda ni manjkalo zahvale Castelarju. Od prvotnih samo družabnih kateri naši domovi tudi že pripravili tradici- dnevu. Sprejel ga je in se globoko ganjen nastopajočim in sodelujočim. Poleg že srečanj smo počasi prešli tudi na skromne onalne štante. Poleg krofov in slovenskega zahvalil predsednik Lojze Rezelj. omenjenih skupin in voditeljev, se je na- kulturne programe. peciva so važen del zavzele knjige, od sta- povedovalka poimensko zahvalila še gra- rih izdaj naše skupnosti, do sodobnih v Slo- Slavnostni govornik je bil letos dr. Andrej diteljem odra in scene (Damjan Rozina in Z leti je prireditev izgubila svoj prvotni veniji, pa zgodovine naše skupnosti in našo Fink ki je nanizal vrsto misli ob pojavu slo- sodelavci: Ale Berčič, Fede Cerar in Damjan namen, posvečen srečanju znancev, ki se zadnjo knjigo ,,Moja zgodba” pristavskih venske emigracije v Argentini in njenem Črnak), za izdelavo kulturnega programa že dolgo niso videli. Počasi je pričela na- mater in žena. delu. Njegovo razmišljanje objavljamo na (Martin Sušnik in sodelavci), oskrbo luči stopati nova generacija, ki je tej osrednji uvodnem mestu. Sledili so nastopi. Najprej in zvoka (Pavle Malovrh in sodelavci) ter prireditvi dala nov pečat. Tudi kraj so za- so na oder prišli vsi nastopajoči: prihajali še vsem zakulisnim delavcem, vidnim in menjali: od leta 1974 je Slovenski dan pri- SLAVNOSTNA AKADEMIJA so iz desne strani, prav iz vasi, ki je pred- nevidnim pomagačem. Nešteto jih je bilo: čel ,,krožiti” po raznih slovenskih središčih stavljala Slovenijo, naš izvor. Potem pa so vsakemu posebej in vsem skupaj želja: Bog Velikega Buenos Airesa. Štiri od teh, ki ima- Kulturni program se je začel ob petih po- se razhajali na različne smeri — na kraje po vam povrni! jo dovolj prostora da gostijo množico ljudi, poldan. Kar na prostem je bil postavljen vsej Argentini, kamor jih je popeljala usoda od tedaj pomagajo organizirati ta srečanja. velik oder, ki je s sceno nazorno pokazal ali globoka želja. Ko je oder ostal ponov- Potem pa se je razvila prosta zabava ob Pa še ena sprememba je prišla: tudi tradi- idejo letošnjega gesla: po 60 letih izseljen- no prazen, je napovedovalec zaporedoma zvokih Slovenskega inštrumentalnega an- cionalna bela nedelja je odpadla. Po sklepu stva in 50 slovenskih dneh še vedno ohra- predstavil kratko zgodovino, razvoj in delo sambla. Pozneje je sodeloval še ansambel Zedinjene Slovenije in Medorganizacijske- njamo narodna in verska izročila. Tej ideji vsake krajevne skupnosti, nakar so nasto- Charlies T. Tudi zavrteli so se najbolj nav- ga sveta, od leta 1994 Slovenski dan sovpa- je pripomogla tudi čudovita scena, ki je pale skupine omenjenega Doma. Najprej je dušeni. Ni manjkalo ne jedače ne pijače v da z obletnico krajevnega Doma, ki tisto simbolizirala usodo in razvoj skupnosti. Na nastopila folklorna skupina ,,Vesel sloven- režiji Hladnikovega doma. leto gosti prireditev. Poseben poudarek pa desni strani je bila tipična slovenska vas: ski duh” Slovenskega drušva Triglav iz Ro- je medtem dobil tudi kulturni del priredi- cerkev in kmečke hiše. Na levi strani Bue- saria, ki jo vodita Leandro Barba Palacios Lepo je bilo in veselo. Morda bo kdo izra- tve, z raznimi pevskimi in plesnimi nastopi, nos Aires: znameniti obelisk in velemestne in Cristian Ferrari; sledil je nastop folklorne zil kakšno kritiko ob organizaciji, vrstnem s sodelovanjem različnih skupnosti iz vse stolpnice. Med njima pa vsi grbi sodelujo- skupine Slovenske Pristave, pod vodstvom redu nastopov, izbranimi točkami. Zaveda- države. čih skupnosti, pod grbom krovne organiza- Adriane Ahčin; nato mladinska plesna sku- mo se, da je vse naše delo do neke mere cije Zedinjene Slovenije. Kar sedem skupin pina Slovenske vasi, ki jo vodi Bogo Rozina; pomanjkljivo. Vemo pa tudi, da moramo iz sedmih različnih Domov je sodelovalo, lep pevski del je bil na skrbi zbora iz San gledati z optimizmom, in če s čim nismo DOPOLDANSKI DEL tako je osem grbov krasilo ozadje odra. Martina, pod vodstvom prof. Lučke Ma- zadovoljni, sami bolj sodelovati! Napovedovalka Veronika Rot je pozdra- rinček Kastelic; naslednja je bila folklorna Letošnji 50. Slovenski dan je potekal v vila častne goste in navzoče zastopnike skupina ,,Maribor” iz Carapachaya, pod Mi smo ponosni: kje na svetu je še emi- nedeljo, 27. novembra v Slovenski vasi v skupnosti: začasno odpravnico poslov ve- vodstvom Ani Resnik; ni moglo manjkati grantska skupnost (in ne samo slovenska), Lanusu, naši najstarejši krajevni skupnos- leposlaništva Republike Slovenije, gospo otrok, ki jih je zastopala folklorna skupina ki po šestdesetih letih deluje s takim zago- ti, na južnem delu buenosaireškega pred- Jano Strgar s soprogom; častnega konzula Našega doma iz San Justa, pod vodstvom nom, prepričanjem, nesebičnostjo in pre- mestja. Geslo dneva je bilo: ,,Pričevanje v Republike Slovenije v Argentini, gospoda prof. Mirjam Mehle Javoršek, Lučke Groz- dajo? Celoten program in vse praznovanje zvestobi”, saj letos poteka tudi 60 let na- Hermana Zupana in gospo; predsednika nik in Bernarde Juhant; za konec pa še mla- letošnjega Slovenskega dne nas je utrdilo v šega begunstva in izseljenstva. Dan je bil naše krovne organizacije Zedinjene Slove- dinska plesna skupina Slomškovega doma, veri, da bo slovenstvo še dolgo živelo v Ar- krasen, sicer nekoliko vroč za pomlad, a ve- nije, Lojzeta Rezlja; sekretarja na velepo- ki jo vodita Tatjana Panaino in Natalia Re. gentini, tej daljni deželi pod južnim križem. ter je pomagal, da nismo obupali ob znani slaništvu RS Igorja Šefa; predsednike in od- Iz Mendoze je društvo poslalo pozdravno buenosaireški vročini in vlagi. Ko so gostje bornike naših slovenskih krajevnih domov: pismo. Od tam, kakor iz Bariloč jim je bilo prihajali v Dom, so poleg dobrodošlice pre- društvo Slovenska vas, g. Franci Stanovnik nemogoče udeležiti se slavja. - e.t. S T R A N 6 1 3 . N O V E M B R A 2 0 2 5 | S V O B O D N A S L O V E N I J A KOLEDAR “ ZA RAZMISLEK IN NASMEH “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” Tudi o umoru govori precej pregovorov: 15. novembra • Umor ne ostane prikrit, čeprav molči tisoč Veselica mednarodnih plesov na prič. Pristavi PREGOVORI IN CITATI politično vprašanje, temveč se globoko dotika (slovenski pregovor) naše vere in vesti. • Mati umorjenega spi, mati morilca bedi. 16. novembra UMOR Kristjani namreč verujemo, da je življenje Bož- (arabski pregovor) Skupni mladinski dan v Slomškovem V nedeljo, 23. novembra, na praznik Kristusa ji dar. Sveto pismo nas uči: »Ne ubijaj« (2 Mz • Kdor stori umor, izkoplje dva grobova. domu Kralja, bomo slovenski državljani na referendu- 20,13). Vsako človeško življenje je dragoceno (angleški pregovor) 22. novembra mu odločali glede zakona o pomoči pri prosto- od spočetja do naravne smrti. • V jeziku je zmaj, ki ne preliva krvi, pa vendar Predstavitev knjige o Marjanu Grumu voljnem končanju življenja. Zakon, ki bi uvedel siljenje bolnih in starejših mori. v La Boci Odgovarjali bomo na referendumsko vpra- v smrt, ogroža temeljno vrednoto naše civiliza- (kitajski pregovor) šanje: “Ali ste zato, da se uveljavi zakon o po- cije: nedotakljivost človeškega življenja. Izku- • Vest ne pusti morilcu spati. 20. do 23. novembra moči pri prostovoljnem končanju življenja, ki šnje iz drugih držav kažejo, kako hitro se meje (ruski pregovor) Martinovanje v Mendozi ga je sprejel državni zbor na seji dne 24. julija razširjajo in kako ranljivi – osamljeni, starejši, • Živega človeka lahko ubiješ, mrtvega pa ne 2025?” revni in invalidni – postanejo žrtve pritiskov ter moreš več oživeti. 23. novembra V zadnjih tednih je ta tema velikokrat prisotna zlorab. (perzijski pregovor) Praznik Kristusa kralja na družbenih omrežjih, tisku, radiu in televiziji. Vse lepo prosim, da v tem prelomnem času • Kdor umori resnico, umori samega sebe. 29. novembra Slovenski škofje in duhovniki spodbujajo verni- molite in se postite za pravo spoznanje o ne- (slovenski pregovor) XV. Evropski večer v Carapachayu ke, naj odločno volijo PROTI zakonu, ki bi bolne varnostih, ki nam grozijo s sprejetjem tega • Umor nima kril, pa vendar leti daleč. in ostarele silil v smrt. Seveda so se s strani le- zakona. Vabim vas, da pri vsaki sveti maši po (italijanski pregovor) vih strank in nevladnih organizacij takoj oglasili svetem obhajilu vse do nedelje, 23. novembra • Srce, ki želi ubiti, je strašnejše od samega očitki, češ da se Cerkev vmešava v referendum- 2025, molite posebno molitev v ta namen, ki je morilca. sko kampanjo. Cerkev pa jim je odgovorila, da bila razposlana na vse župnije. (kitajski pregovor) ne vodi politične kampanje, temveč izpolnjuje Prosim vas, da se čez tri tedne, 23. novembra • Kdor ubije iz sovraštva, umre zaradi slabe svoje poslanstvo - oznanjati evangelij in braniti 2025, udeležite referenduma in glasujete PRO- vesti. temeljne moralne vrednote, zlasti spoštovanje TI zakonu, PROTI uvajanju kulture smrti v Slo- (kolumbijski pregovor) do življenja in dostojanstva vsakega človeka od veniji. To je naša krščanska dolžnost in človeška • Ne ubijamo z rokami, ubijamo z dušo. spočetja do naravne smrti. odgovornost do najšibkejših in do prihodnjih (argentinski pregovor) Na praznik vernih rajnih je ljubljanski nadškof rodov. • Tudi besede ubijajo. in metropolit Stanislav Zore objavil to pismo Jezus pravi: »Kar ste storili enemu od teh mo- (španski pregovor) vernikom: jih najmanjših bratov, ste meni storili.« (Mt • Ubijati človeka pomeni ubiti svet. Dragi bratje in sestre v Kristusu! 25,40) (perujski pregovor) Na današnji praznik Vernih duš dan, ko z lju- Molimo, da Gospodar življenja in smrti • Zamere in sovraštvo umorijo dušo, preden beznijo in upanjem molimo za naše pokojne, razsvetli naša srca in misli. bi kdo padel pod mečem. vam želim posredovati spodbudo o referen- Z molitvijo za vse vas, (slovenski pregovor) dumu, ki bo v nedeljo, 23. novembra 2025. Ne + msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof bojte se, naše govorjenje o tem referendumu ni metropolit Zbral: Jože Jan Svobodno Slovenijo podpirajo | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznič, Jože Jan Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Oblikovanje: email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Leila Erjavec, Sofia Komar www.svobodnaslovenija.com.ar Podpisani članki lahko ne izražajo mnenja in uredniške usmeritve Svobodne Slovenije.