279. številka. , v ponedeljek ZS. novembra 1918. Ll. leto. za Avstro-Ogrsko: celo leto skopaj naprej pol leta „ „ četrt leta H H en nesec m .Slovenski Narod* velja po poiti: K 50— . 25'-. 13-. 4-50 za Nemčijo: celo leto naprej . . . . K 55 — za Ameriko in vse dru^e dežele: celo leto naprej . ... K 60- praaanjem gtede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica tU znamka. Spravnistvo (pritličje levo) KjuDnva oiioa št 5, ielalon it 85. 9 Uhaja vsak dan sveCar lavsamii aadalja In praznika inserati se računajo po porabljene n prostora in sicer l mm visok, tei 54 ram širok prostor:enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po io v. Poslano (enak prostor) 30 vin., narte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih insercHah do dogovoru. No?I naročniki naj po4l|e;> naročnino vedno .37" i o nakaznici. Na samo pismene naročbe brez pos'atve denarja se tie moremo nikakor ozirati „Narodna tiskana" taisto i st 33. celo teto naprej pol leta .Slovenski Narod" velja v LJubljani dostavljen na dom ail če se hodi ponj: . . . . K 48*— I četrt leta 24 — I na mesec • 12.— - 4 — Posamazna Številka velja 30 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Orenfttro: Knaflova ulica 4L S (v I. nadstr. !evo\ telefon it 34. Zgodovinska si Zagreb, 24. novembra. Ob osmib zvečer. Včeraj ob petih popoldne se je pričela zgodovinsko znamenita scia Narodnega Viječa. da stori velik korak v znii-ski str resa narodnega progrsnra in ii-reče končno ujedinjenje vsO nekdaj v področju stare Avstro-Ogrsko se nanašajočih jugoslovanskih zemeli s kraljevino Srbijo in s Črno goro. Težki so časi v katerih se je zbra-Jo Narodno Viječe, da izvede ta nomen-Ijivi korak. V narodu so se pofavfie razdirajoče sile. ki gnze razkrojiti dosedanji državni red. sovražnik str ji na meji, mestoma je že cslo vdrl globoko v naše ozemlje. Narod. vsled dolgo trajajoče vojtas gmotno in moralno izčrpan, obupava, entehta ne priznava državne tvorbe, ki ie nastala na slovanskem jugu na razvaHnali stare Avstro-Ogr-ske, smatra jo se vedno ko; del on-« države, ki je v tesni zvezi z Nemčijo ogrožala svetoval mir — in to upravičeno, ker dejanja niso odgovarjala prej tolikokrat po vdana nim besedam. Naša mlada o uvnost ;e v očividni nevarnosti. Organizacija narodne naše armade ni uspela tako, kakor smo si želeli in predstavljali. Položaj je postal tem resnejši, ker so prlčeii razm temni elementi tajno rovariti proti mlademu državnemu organizmu in mu skušali izpodko-pati tla. Tem ejementom so se prid ružili življi, plačani od dunajske kamarile, ki so skušali s kotalečimi se kronami zanesti razdor v vrste jugoslovanskega ljudstva in jugoslovansko! politikov. To rovarenje je :meio, kakor kažejo dogodki zaciMjih dni, uspeh v tol!ko. da so jeli Italijani smelo iztezati svoje roke po slovenskem ozemlju in da so celo Madžari zopet teli predrzno dvigati glave bi zahtevati zase kraje, ki jim poj narodnem pravu nikdar in nikoli ne mo-,r:o pripasti. V narodu s;:mem so se pojavljati najsuralilvejši znaki razdora in ni se čuditi, da -tniranski Dsrl docela odkrito pišeio. da se ne ustanovi jedna jedinstvena Jugoslavija, marveč njih več. Vspričo teh razmer in dogodkov ie predlog Dalmatinske narodne vlade, da se čim preje izvede dejansko ujedinjenje vseh jugoslovanskih Z2tneli od Soče do Vardarja edina pot, ki vodi iz sedanjih zmed k mirnemu in uspešnemu razvoju. Ta predlog se glasi: Regenstvo se poveri srbskemu pre stolonaslednikn Aleksandru, ki skliče »državno veče« v Sarajevo in imenuje prvo vlado. Državno veče bi obstojalo: I. iz vseh članov NV v Zagreb!?; 2. iz 50 zastopnikov kraljevine Srbije: 3. iz 5 zastopnikov Črne gore; 4- z 5 zastopnikov Vojvodine. Iz članov Državnega veča imenuje regent vlado, obstoječo približno iz istih ministrstev, ki so bila v Avstro - Ogrski in po drugih državah; poseben minister bi bil za pomorske zadeve. Regent imenuje tudi S ev. 7 guvernerjev s sedežem v Ljubljani (za Slovenijo), v Zagrebu (z naslovom »ban«, za Hrvaško in Slavonijo), v Splitu (za Dalmacijo), v Sarajevu (za Bosno in Hercegovino), v Belgradu (za Srbijo), event. tudi v Cetinju (za Črno goro) in Novem Sadu (za Vojvodino). Imenuje se vrhutega 5, event 7 državnih tajnikov, ki bodo imeli glas v ministrskem svetu in posredovali med centralno vlado in posameznimi deželami (gubernijami). Ministrstvo je odgovorno Državnemu veču za upravo dežel. Ko se povrneta mir in red, se izvoli konstituanta, ki bo zborovala v Sarajevu; volilni red določi Državno veče, ki ima za prehodno dobo legislativno oblast Njemu so izključno pridržane zadeve, ki morajo biti skupne (zastoj* stvo na zunaj in vojne zadeve), Konstituanta določi definitivno državno obliko in ustavo. pa sc ta dalmatinski predlog pretvori v dejstvo, §e je včeraj v Zagrebu sestalo Narodno Viječe na zgodovinsko seje. V tej seji je večina v Narodne n Vijeću formulirala svoj posebni predlog, ki so ga podpisali dr. Edo L tik in iS (hrv.srb. koalicija!. Vojislav Sol-: (bos. Srb), dr. J. K rs tel j (Dalmatince1, dr. Vekosiav K u k o v c c fj. D. S.) in ki zahteva popolno zecTin?enje s Srb;jo in Crno gero. centralno vlado ?n konstitn-•): temelj za pogaja, n.? a glede ujed>-jijc-nja nai b! bHa krfsld pakt iz leta 19!7 in dalmatinski nasvet: nadalje se določa, naj stopi Narodno V ječe v stik s> srbsko vlado, sestavi novo vlado ter uspeti teh pogajanj takoj predloži v odobrenje sredi.-n'emu odbora ftarorf-iicgo Viječa. Manjšina v Narodnem VI-;eču je, priznavajoč potrebo ujedinjenja s Srbijo in Črno goro, zavzela s svojim predlogom zavlačujoče stališče. Starče-vičanci in zastopniki SLS so stavfli iz-prva vsak zase, potem pa 'kupen predlog, v katerem sc izreka io za to, da naj se stvori jedna jedinstvena država H vlada. Toda ne takoj, marveč da se Narodno Viječe pooblasti, da stopi t* pogajanja s kraltevsko srbsko vlado. Nadalje ie predloži! dr. T r e s i č -P a v i č i ć svoj posebn« predlog, k» ie se daiekosežnejši nego oredlog večine, in ki zahteva, da naj ^e Narodno Vijeće takoj odpelje v Relgrad in na' s srbsko vlado sestavi centralno ministrstvo. Odposlane: hrvatskih in slovenskih socialnih demokratov so vložili predlog, ki se v bistvu gleda ujedinjenja strinja z večinskim predlogom, samo nasvetu«: mesto regentstva direktorij. V drugih točkah odobri; Je sociahto-defliokratski predlog propozicije dalmatinske vlad. V zmislu svoje razdorne politike |e Stjepan P 2 d) č končno v svojem pred-kgu konstruiral tri zavezniške države s tremi regent«. Na teh temeljio sc ie včeraj pričela debata, ki ie bila tiaravno ned vse živahna. Navzlic nesoglasju in Kljub cM-rim. mestoma celo burnim debatam, *e v razpravi pokazalo, da vendar pre-v!ed?:tc v vseh i:ve»"^r> do veliki zgodovinski mor^ent ne sme najt! inefm rjodi in da velika doba ter izredni odločujoči dogodki zahtevajo ovečilne korake. In dasi se ic izprva zdelo, da se pojavljajo razni separatistični nazori ;n s30o na površje, in da je sftui-cija iako kočl^va, se je vendar po izvajanj:« zastopnikov raznih strank in strni, med kateroni so se k besedi oglasil za Slovence dr. Kukovec, dr. Rybaf, dr. Kramer, Kristan, dr. Cankar — in po naravnost državniških in modrost] polnih izvajanjih dr. Stnod-Jake. ki so napravila najgloblji vtisk, sprejel njegov predlog, na? se debela zaključi ter se izbere sedemčlen-ska komisija, ki naj na podlag! podanih predlogov formulira končni sporazumni oredlog. S tem je bila oedeOska seja ob polu dveh popoldne končana. Komisija se je sestala ob štirih po-poludnc. Ob sedmih zvečer *e plenumu Narodnega Viječa vročila tale predlog: Narodno Viječe SHS proglasa v skladu s svojimi dosedanjimi zaključki in v soglasju z izjavo vlade kralje-viine Srbije ujedinjenje države SHS, stvorjene na vsem strnjenem jugoslovanskem področju bivše avstro-ogr-ske monarhije s kraljevino Srbijo in Črno goro v jedno jedinstveno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev in voli odbor, obstoječ iz 28 mož s oolnim pooblastilom, da v luna tip, sporazumu z vlado kraljevine Srbije in s predstavitelji vseh strank v Srbiji In Črni gori brez odlaganja izvede or g a n\z zc i i o Jedinstvene države po predloženih navodilih. D o t i č n e zaicljnčke bo ratificiralo na svoje ni prvem sestanku Državno V l| c : e , kateremu naj pripadajo p o leg predstaviteljev kraljevine Srbije in Črne gore vsi člani d a n a š n j e g a Narodnega V i ječa v Zagrebu, pomnoženi s predstavitelji jugoslovanskega odbora v Loudonu. V odbor, ki na* izvrši gornjo na. I o t* >, so ; ■ r - n i tile gospodje: dr. Barac F-anc, dr. Cankar Izidor, dr. Č a br a j i ć Luka. dr. D r i n V o v i {- Ma te, O r g i i £ Stepan. dr. Hrasnlca Hali-beg. Korač Vitomir. dr. Korošec Anton, d*-. Krn mer Albert. Kristan Anton, dr. L a g i n j a M a t k o . dr. L o r k o v i ć Ivan, dr. L u k^nl C Edo, l j u b i h r a t i č Sava, dr. Paleček Ivan. dr. Pave l i ć Avte. dr. P e t r i č i č Z i v-ko. dr. Ponovit Dušan. Pribi-čevič Svetozar. Radić Stjepan, dr. Stnodlaka J b s o, Stajic V a s ^ , dr, Sunarič .joso, Svrzo ^1 a m i d , §ola Vojislav, dr, T r e s i č - P n v i č ? ć Ante. dr. T r u m h i ć Ante in dr. Š i m r a k Janko. Član? odbora, ki so zadržani, so po-oblaščeni imenovati namestnika s pismenih ppblastion. ja ie lioijpala in minut pr«Ml 11. uro in so bili oreHlogi spreleti z ^ serai glasovi nroti clasi strpana Radića.. Za minoritetni predlog so#»ijalisto\. ki zahtevajo iresfo regenta aarektoni treh članov, so srla-Bovali edino le s o c i i a 1 i s t i in dr. Čabra i ir is Boene. Sesa io kon-f ;^Ih ob navduSeiijn vseli prisotnih. Z a gr e b, 2r>. novembra. Ob pol 12. zvečer. V dvorani hrvatskega sabora ic bil izvršen velehistor. ein. proglašeno je bilo ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev na teritoriju bivše Avstrije s kraljestvom Srbije in Črne gore. Izbrano bo posebno odposlanstvo, ki se naj pogodi v Belgradu z reprezentanti srbskega naroda o obliki skupne provi-zorič"e državne uprave. Sklenjeno ie bilo, da bodi ta državna uprava jedinstvena pod regent-stvom srbskega kralja oziroma prestolonaslednika. Definitivna ureditev naše države je bila prepuščena konstituanti. Pred sprejetjem predloga, na katerega so se zjedinile vse v Narodnem Veču zastopane stranke, se je vršila le še kratka debata, v katero je v imenu J. D. S. posegel član Narodne vlade v Ljubljani dr. Vekosiav Kukovec. poy-darjajoč v imenu stranke srčno zadoščenje naprednih Slovencev nad predlogom, ki nam daje jamstvo, da bo naša skupna država postavljena v narodnem, gospodarskem, kulturnem in soci-jalnem oziru na trdne temelje. Izjavil je, da'bo JDS. v najožjem sodelovanju z ostalimi jugoslovanskimi naprednimi strankami delovala z vso vnemo za jedinstvenost naše države na zunaj in na znotraj. Govornikova izvajanja so bila spreieta z živahnim odobravanjem. Ko je čital predsednik dr. Pavelić predlog, ki proglaša ujedinjenje našega celokupnega naroda* so ga prernšili zborovalci t navdušenim, burnim ploskanjem, ki ni hotelo ponehati. Tekom blfo. ski kralj regent seje je prišlo do ponovnih ovacij za Srbijo in njeno junaško vojsko. Pod dojmom, da je bil danes storjen zgodovinski zaključek, so. se raz-I hajali člani Narodnega Veča in zbrano i odposlanstvo bo v najbližjih dneh se ! podalo v Belgrad, da tamkaj razpravlja J na podlagi danih mu navodil o čim naj-| hitrejši organizaciji naše edinstvene države. Srbsko noHeso. Bclsrrad. 24. noveVnbra. Podaja-n j as srbsko vlado slede prehrane tu poslov a n - k i h zemeli so se z a v r š i 1 a z u s o d-n i m u a p e li o bl S r b s k-a- - r Ve d a stoji n .r stališ c u. n a i se razdeli v o i n i plen. ki se n a h a i a n a 1 r» d i a h in na v 1 a n 1 r i h v Vukovaru popolnoma bratski. Srbija obdrži zase samo toliko. kolikor neobhodno potrebuje za prehrano n 1-grada in okolice. Narodno vijeće v Zagrebu pa dobi. od ToO vagonov n s o n i c e 500 v a-g o n o v : od 140 vagonov soli 100 vagonov. V celoti odpade na Narodno v i i e ć e 750 vagonov r I i n e s a žita. 100 v a g o n o v soli. 500 vagonov premoga, velika množina sirovega o 1 j a,- b e n e i n a. petroleja, bakra, bombažev ine io drugih stvari. Odposlanstvo Narodnega v i i e ć a z a p r e h r a n o o d-potuie danes iz B e 1 c r a d a. Frsncosbe Tete na Hruat-sKeni. Vinkovci, J4. novembra. V soboto ob dveh ponoči so Odpeljali trije vlaki francoske čete v Zagreb. Zagreb. 24. novembra. Danes je semkaj prispel nrvi vlak s irancoskimi četami Prvi oddelek irancoske vojske šteje 540 mož s 14 častniki. Poveljuje jim polkovnik Tranic. Vsega vkup prispe sem 2000 mož, ki so določeni za Reko. Polkovnik Tranic potnic na Reko v važni politični misiji kot posebni odposlanec ministrskega predsednika Cle-menceauja, da na Reki m v ostalih poli ra;inah zbere informacije o dejanskem položaju in o postopanju Italijanov na ozemlju, ki je last našega naroda. Morfftorslia mestna straža razorožena. Tiskarno »Marburger Zeitung« zasedli jugoslovanski vojaki Maribor, 23. novembra. (K. u.) Po nalogu ljubljanske narodne vlade je bila danes mariborska obrambna straža po poveljniku jugoslovanskih čet razpušče-na in odpuščena. Vse važne točke v mestu so zasedle srbske čete s strojnicami. Na nekaterih točkah ie postavljena tudi ardljerija. Neki poročnik 47. pehotnega polka, ki je pripadal obrambni straži in se ni dal razorožiti, fc bil po strelu smrtno ranjen v trebuh. Ob 8. uri zjutraj je prišel v tiskarno in uredništvo dnevnika »Marburger Zeitung« jugoslovanski zastopnik ter je zasedel podjetje. Odrejeno je bilo posebno izdanje, kjer naznanil generalni major Maister razpust obrambne straže in utemeljuje svo- je postopanje. Izdajanje lista »Marburger Zeitung« ie pod nadzorstvom Jugoslovanov, ki so uvedli preventivno cenzuro. Vsled postopanja Jugoslovanov je prebivalstvo izredno potrto. Dopoldne so bile trgovine večinoma zaprte. Gledališča in kinematografi so zaprti .V.arihor, 23. novembra. Danes> 23. t m. ob 5. uri zjutraj smo razorožili brez strela tukajšnjo nemško mestno gardo, broječo kakih 1000 mož. Zasedli smo vse nemške urade, kljub ugovoru Nemcev, da je to »Neutrales Oebiet«. Nemci so nastopali v zadnjem času zelo oblastno, zaprisegli so uradnike pri sod-niji, pošti, kaznilnici itd. na ustavo Nem-ško-avstrijske republike ter samo tem zapriseženim uradnikom hotefi izplačati dne 1. decembra plače. — Se včeraj Je prišel iz Gradca na vse poštne urade mariborskega, marenberškega. ptujskega in šentlenartskcga političnega okraja ukaz, da se morajo ukloniti samo poveljem iz Gradca. — V Spielfeldu je bfl pred dvema dnevoma aretiran član mariborskega narodnega sveta in je bil šele na energičen protest narodnega sveta zopet izpuščen na svobodo. Maribor, 24. novembra. NadporocV ni!:, ki je bil težko ranjen, ker se je branil oddati orožje, se imenuje F*ugl. Prenesli so ga v bolnico, kjer je že umrl. Ranjen ie bil tudi neki Lierzer. ki : e je takisto ustavljal razoroženju. Maribor. 24. novembra. Kralikovo tiskarno, kjer izhaja »Marburger Zei-tung«. stražijo srbski vojaki. Maribor, 24. novembra. Jugoslovansko vojaštvo je zasedlo vse urade in vzelo v posest tudi pošto/ V petek ponoči se je pripeljal semkaj tudi oddelek 87. pehotnega polka iz Celja. Spielfeld. 24. novembra. Nemška kolodvorska straža je napadla mladeniče iz ljutomerskega okraja, ki so se pevajoč slovenske pesmi, peljali v Maribor, da se javijo v jugoslovansko vojsko, in sicer samo radi tega, ker se niso pokorili ukazu, da se nc smejo peti slovenske pesmi. Kolodvorska straža je rabila puškina kopita in bajonete. Dasi so bili mladeniči neoboroženi, vendar bi >e bilo straži slabo godilo, ako ne bi bili posredovali nekateri hiadnokrvnef-ši slovenski gospodje. ★ Podeljujoči general Maister v Mariboru je izdal ta-le razglas na mestoo prebivalstvo: Meščani in delavci 1 Mestno . Schutz-wehr« sem radi njenega nepostavuega in občenevarnega početja razpustil: njeno razoroženje je v teku. V.jščani in delavci! »Schutzuehr« mesta Maribor je obstojala večinoma žal iz takih elementov, da nisem zamo-gel več zaupati tej naredbi Vašega blaga in življenja. Na straži stoječi udje mestne »Schutzwehr« so sami plenili, ropali, streljali na ljudi in so tako tvorili ne več »Schutzwehr«. temveč deloma drhal, ki se je moramo bati. Od udov mestne »Schutzwehr« storjene zločine bom objavil v listu »Marburger Zeitung«. Na to veliko in nevarno napako sem opetovano opozoril zastopnike mestne občine, toda naletel sem pri tem vselej le na gluha ušesa. Razen tega sem danes izvedel iz zanesljivega vira, da mestna »Schutzwehr« proti dogovorom in v rušenju vsake vojaške podrejenosti namerava napasti moje čete m vzeti uplivne jugoslovanske osebe za talce. Zato sem to ukrenil in zapovem: Državno orožje vsake vrste, municijo, opravo in monture morajo pripadniki mestne >Schutzwehr« do 12. ure opoldne oddati in sicer ti, ki so na severnem bregu Drave, v domobranski vojašnici, oni na južnem bregu Drave v toprdčarski vojašnici. 16 Stran 2. „SLOVENSKI NAROD" dne 25. novembra 1918. 279 štev Udom mestne »Schutzwehr« izpo- J stavljene legitimacije nimajo nobene veljave več. Pripadniki bivše >Schutzwehr« so po oddaji navedenih predmetov prosti in se morejo v Mariboru posvetiti svojemu civilnemu poklicu, če se pokorijo mojim oJredbam in so rojeni Mariborčani. Udje mestne »Schutzwehr«, ki niso Mariboržani, morajo še danes pred mrakom zapustiti mesto, Jugoslovani, ki niso Mariboržani, a so pripadali mestni »Schutzwehr<. se morajo do 12. ure opoldne zglasiti v domobranski vojašnici, da dobijo izkaznice. Z udi bivše : Schutz\vehr«. ki se temu povelju ne pokorijo brezpogojno, se bo postopalo krt z uporniki. Vrhutega morajo vsi prebivalci mesta Maribor državno orožje in municijo oddati, na južnem bregu Drave v top-ničarski vojašnici, na severnem bregu Drave v domobranski vojašnici. Od 12. ure opoldne naprej bodo hodile živahno obhodne straže (patrole) ter od sumljivih zahtevale, da se izkažejo. Pri strankah in v hišah, v katerih se, kakor se domneva, hrani orožje in municija, bom odredil hišne preiskave. Tesra pa nisem ukrenil zoper Vas in ne zoper mesto Maribor, marveč storim le to. kar sem pri nastopu svoje službe obljubil: skrbeti za mir in red, za varnost Vašega življenja in blaga, in hočem ter bom držal svojo obljubo. Politična uredba mesta Maribor se s tem ne dotakne na noben način, mestni opravitelji ostanejo na svojem mestu. Danes ob 12. uri opoldne naprej smejo nositi vojaško, uniformo samo moje čete, osebe vodstva vojaškega transporta, osebe sanitete: osebe teh zadnjih dveh skupin morajo imeti izkaznice. Meščani in delavci! Ne bojte se in nrie.fte mirno kri! Moje čete so danes tako močne, da mi je lahko brez druge ,x>moči vzdržati reci. Po mn:i hom skušal Vaš trdi položaj v zadnjih trenutkih sedanjega težkega časa zbolišati. Dokler mojim naredbam ne nasprotujete, ste pod mojim osebnim varstvom, m bom vsako Vam orizačeto krivico najostreje kaznoval. Nasprotno pa Vas svarim pred vsako nepremišljenostjo, da se zabrani razglasitev prek e ga soda. Jaz in moji častniki smo odločni in močni dovoli, z našimi vrlimi četami zadušiti vsak upor. če je potrebno, z najostrejšo silo. Maribor, dne 23. novembra 191S. General Maister. Koroški! u slouensRili robati. Maribor, 24. novembra. Jugoslovanske čete so zasedle B o r o v 1 j e in Spodnji Dravograd. Izvršilo se je vse brez vsakega preli van fa krvi. Pliberk, 24. novembra. Pliberk je danes zasedel oddelek celjskega pehotnega polka z aktivmm sodelovanjem bratske srbske čete. Južno od Drave je Koroška zasedena in je v_slovenskih rokah. Povsod vlada mir in red. BiroSni svet v Trstu ' toi cen. SiavL čitalnica zapečatena. Trst. 23. novembra. (K. u.) Tukajšnji krajevni Narodni svet le bil danes razouščeD. Tr*i 2) novembra. (K. u.) Predsednik krajevnega Narodnega sveta dr. Tivbaf in nekai drugih članov istega so Lili za dar.es ziutrai pozvani na kvesturo (policijo). Ker ie dr. Rvbaf odsoten, je na kvesturo šel dr. Wilfan. Tam se mu ie naznanilo, da ie euver-ner z ozirom na to. da so italijanske čete zasedle ozemlje do demarkacijske one in z ozirom na vojaško varnost edređiL da se ima tukajšnji krajevni Narodni s^vet razpustiti. Ko se ie bilo dr. Vilfanu to naznanilo, ga te v Na-sodni dom, kjer ie bil sedež Narodnega sveta, spremil italijanski karabiniier-ski častnik. Y primerni razdalji so i ima sledili karabinijerii. V Narodnem domu ie častnik prostore > Slavjanske čitalnice«, v katerih ie Narodni svet imel svoj sedež, v navzočnosti dr. Wilfana zaprl in zapečatil. SPOPADI V ŠT. VIDU PRI vTPAVI. V Št. Vidu pri Vipavi je ostalo precej vojakov doma. Italijani so jih hoteli internirati, čemur so se vojaki uprli. Prišlo ie do spopada, v katerem je tekla tudi kri. Možje so se umaknili na Nanos, kjer so se ukopali. Oboroženi so s puškami in imajo sabo tudi strojne puške. Italijani so na to vzeli za talce župana Josipa Ž^ruria. upokojenega nad-učitelja Janka Rudolfa in župnika. Župnik jim je utekel. SHalnn msnlfesfučila 22 tnKojšnie ujedinjenje s Sr&ijo. Ljubljana. 24. novembra. Velika prostrana dvorana v aUnionuc z galerijo vred polna občinstva, stoječega pod vtiskom Jugoslavijo ogroža, joči h razmer in potrebe takojšnjega tesnega uiedinienja od Soče do Vardaria. da se stvori enotna 'država, ki bo močan val proti vsem našim nasprotnikom, kateri bi raiše danes kot jutri razbili nr=o slogo in vreli Slovence. Hrvate in Srbe v spor. ki bi nam odtegnil simpatijo entente in uničil našo svobodo takoj ob pričetku, ko nam ie prisiiala ... Odvetniški^ kandidat dr. Slavko Fornazarič iz Gorice ie otvoril shod, pozdravil številno navzočo, ža- leč, da nai v topi resnem trenotku upoštevajo položaj, kakršen 1e in se ravnajo po niem. Izognimo se nepotrebnemu razburjenju, računajmo pa z razmerami, kaiti Damokleiev meč viei naa nami. Za predsednika shoda ie bil predlagan in potrjen dr. Dinko P u e. odvetnik is Gorice, ki ie -pregovoril najpr-vo imenom Goricanov. Mnogo tfpifenia smo prestali, tisoč let sramota, stoletja smo tičali pod tujčevo peto in skoro smo pozabili, da srno bili kedaj gospodarji na svoji zemlji. Ko ie leta 1914. izbruhnila vojna, smo šli kot aužnii na bojišče kovat si lastne veriga. Ne£i voditelji so bili vrženi v ječe ali pa iim ie bil ukazan molk. Takrat pa. ko so bili vrgli Srbi prvikrat avstrijsko armado s svoie zemlje, nam je veselia zaplalo srat, kaiti videli smo že takrat v njih svoje rešitelje io ie bila na to točko vedno obrnjena naša pozornost. (2ivio Srbi!) Ko ie na italijanski fronti Avstrija zbrala še enkrat svojo armado, smo začeli čutiti, da erre za varstvo naših jugoslovanskih mei in misel ujedinjenja ie oživela v nas. Ako bi biia ententa prei našla VVilsonpve besede, bi se bili že nrei otresli iarma. Pravica samoodločbe Šele nam ie rezklenila roke. da smo razor svojo dobo in postali zavezniki aliiran-cev. Od takrat dalie smo delali proti tlaeiteljem in pomagali razbiti armado in državo, ki ie slonela na Machiavelli-jevih principih. Prihod ententnih čet na našo zemljo nam ie prinesel težke ure. Odprtih rok smo iim šli nasproti ali bili .-mo v zmoti. Pozabili smo, da smo še del Avstrije, hlapci, še nepriznane države, da se postopa z nami kot -ovražniki. Italiia, ki ie zasedla nase kraje. Je storila to v imenu entente in Amerike in tudi v imenu tVilsona, na katerega besedah 'sloni naše pravo Marsikdo bo vprašal, zakai pa nasilja? Ali se vrše tudi nasilia v imenu entente, v imenu Wilsona? Ne. Nasilja se vrše s strani soldateske, podivjancev. s strani onih. ki so bili naši sosedje, goriških in tržaških Italiianov. Da ie to res, samo en dokaz. Ravnokar ie došlo poročilo iz Gorie. da ie italijanski ceneral našim zasionnikom nriznnl. da se ie vršila zloraba, da se popravilo napisi in plača odškodnino za raztrgane zastave ter da zadoščenje. Colo-nello karabinjeriev ie nriznal. da ie položaj začasen, da do premiria ni bila zasedena niti ena ped naše zemlje. Strašno ie bilo. Sad stoletnega dela je bil uničen in kot begunci in tujci so tavali naši liudie po svetu Ko so se vrnili domov, so hoteli obdelati puščo. ki ie ostala. Črni obup se iih i e bil polotil sedal ker mislili so, da delajo zatuice. Zato prihaia od tam obunen klic naroda, ki misli, da bo podvržen suženi* -ivu. Že Prešeren je pel: Manj strašna noč fe v črne zemlie krili kot so Dod svitlim solncem sužnji dnovi. Ali narod ki hoče biti svoboden, bo svoboden, narod, ki hoče živeti, bo živel. Okupacija pa našemu pravnemu stališču ni škodi 1% nit* za las. kaiti pravica samoodločbe ostane in mi bomo živeli združeni s Srbi in Hrvati v eni državi. (Burno poobrpvef??«' Dr. Puntar ie poročal o potrebi storiti nuino vse ker mogoče za hudi. ki prihajajo izza demarkacijske črte. Seveda na tudi nošiliaio begunec domov v Jugoslavijo. Potrebna ie pomoč vlade, glede prehrane mora pomagati Hrvatska. Treba ie ustanoviti urad. ki bo skrbel za izgnance. Poskrbi se uidi za prizadeto voiaštvo v polni meri. Dr. Fornazarič ie. govoreč o položaju, med. drugim noiasnieval. kai morejo storiti Italijani z okunaeijo v smislu premiria; pravico imajo po določbah premirja v slučaju nemirov korakati celo do Dunaja. Naša država ie bila priznana Ie teoretično Obstojata na tleh bivše Avstrije le Narodno vijeće in v Ljubljani Narodna vlada, odgovorna N. \T- to dve revolucionarni vladi, ki pa nimata še pravice, pošiljati svoie zastopstvo v svet. Naši protesti nimaio nobenega pomena in Italiia odklanja nam vsako pravico do protestov. Kdo pa nam more pomagati? Bratje Srbi. (Burno ploskanje.) In Srbita bo nam rudi rada pomagala. Pravico samoodločbe ima narod in narod se more preko vseh naravnost do srbske vlade obrniti, ki nai imenom entente zasede naše ozemlje. Demarkacijska črta ostane dokler mirovna konferenca ne določi mej. Naša meia proti zapadu pa ie zagotovljena /t plebiscitom. Vse slovenske obalne so se izrekle za jugoslovansko državo in v Gorici ie bilo ob prebivalstvu 7000 podpisov za Jugoslavijo 5000 Našo usodo določi mirovni kongres, n a katerem bo zmagal na vsak način princip samoodločbe narodov. Naše izjave o obliki držav uteroeio biti nevarne in bi neugodno vplivale na mirovno konferenco. V poštovati moremo na ž. da ne bomo zahtevali od svojega rešitel i a da bi žrtvoval morda, kar le njemu n a i d r a ž-i e, zato danes ni časa. da bi razpravljali o obliki države. Ko ie govoril še dr. M o h o r i č. sprejme se na to soglasno predlog glede b e g u n s k e er a urada in ie bila sprejeta ta-le resolucija : Na javnem shodu dne 94. novembra 1918. v Ljubljani zbrani zastopniki prebivalcev iz okupiranih ozemelj Goriške. Trsta. Istre. Notranjske in vseh drugih še nezasedenih slovenskih pokrajin ugotavljamo : 1. Da vstraja ves narod neemaieno na od predsednika Wilsona nroklami-ranem načelu narodna samoodločbe, v smislu katera se ie opetovano igiavil zlasti pa na zasedenem ozemlju, aa narodno in politično združitev vseh Slovencev. Hrvatov in Srbov v ©no edinstveno, suvereno državo, tako notom plebiscita, kakor na slovesen naJHn. po svojih zastopnikih v Zagrebu dne 19. oktobra 1918. 2. Da le poležat vseh teh pokrajin vsled likvidacije bivše avstro-oerske države in razpada njene armada postal velekritičen zlasti aa okupiranem ozemlja, kjer vsled rekvizicii. jpterna-cii. zaprtja mej jn ustavitve prometa ter vsled politične brezpravnosti in ne-podučenosti ljudstva o položaju, dalle vsled nameravanih deportacu. crozi na- ravnost fospodarska, arah ram ovalna. politična in nacijonalna katastrofa ' bi se mogla vsled obupnega položaja izcimiti v krvoprelitie. tembolj ker ni-SUaJOO nikaltega mednarodne priznana« ta zastopstva, niti mednarodne** var* stva. 3. Da Narodno vileee v Zagrebu in Narodna vlada v LJubljani nista $e mednarodno nricnani in vsled tera ne moreta ščititi naših korUti in nas mednarodne zastopati. Zatp se obračamo aa kraljevo srbsko vlado a nujno o r o i n J e» da nemudoma ukrene vse potrebna v naše varstvo in 1. imenom ententnih }n zediuienih •evero-araeriskih držav zasede s svojimi četami Jugoslovanske ozemlje in prevzame voia>ko orffanizaciio in vodstvo naših čet 2. ieppsluie zasedbo okupiranega ozemlja potom drugih enteptnih in amerikanskih čet. 3. posreduje kar najnujnejše da se izstradano prebivalstvo, zlasti opo v okupiranem ozemlju, preskrbi z zadostnimi živili i u končno izpoalijie po^ vra-tek vseh interni rance v in izgnancev v njih domačije ter obnovitev polne politične in osebne svobode. Shod u Mestnem domu. Ljubljana. 24. novembra. Danes dopoldne se ie vršil v Mestnem domu shod soc. dem. stranke, kateremu so se pridružili tudi pristaši V. L. S. — Ob desetih dopoldne ie oivoril sodrug Zore zborovanje, po-vdariaioč, da ie sodrug Anton Kristan odsoten, ker ie moral na brzojavno obvestilo odpotovali v Zagreb k važnim posveiovaniem. Na dnevnem redu ie točka: Delavstvo in Jugoslavija ter je priglašenih vee govornikov. Kot prvi je govoril sodrug K o c-m u r. ki ie izvajal, da so nas dogodki presenetili in prehiteli. Ti se tako hitro menjavajo, da zahtevajo od dne do dne težio in hitrejšo rešitev političnih in gospodarskih problemov. Medtem, ko ie nas prevrat presenetil, so Čehi in Poljaki v mno«o ugodnejšem položaju, kaiti tamkaj ie bilo že vse pripravljeno in jasno začrtana smer. po kateri bo treba korakati. Pri nas Slovencih pa se ie razvil osebni boi. Delavci so bili edini, ki so vedeli, kai da moraio po svoiem programu zahtevati. Omenil ie premirie stare Avstro-Ogr-ske z Italijo in prodiranie Italijanov po slovenskih tleh. kar ie izzvalo vihar ogorčenja med zborovalei. Nastal oa je po Slovenskem tudi boj za vprašanje: monarhija ali republika? Zgodil se ie čudež, ki ie pretvoril prepričane monarhiste v navdušene republikance Govornik povdaria. da ie edino sredstvo za ugodno rešitev položaja, kar najožja združitev s Srbiio. (Odobravanje.) Vsa postranska vprašanja, kakor je konfesiionalno in druga, morajo stopiti v ozadje. Edinost nam ie sedai nai-bolj potrebna! Od druge strani se propagira idcia monarhiie. Stavlja 5e za vzor Angliia ter povdaria, da krali nima besede. Kako demokratičn "> ie zgrajena ta država pa dokazuje dejstvo, da je ljudstvo v angleški Indiji in v kolonijah v južni Afriki brezpravno. Grozi tudi od strani Habsburžanov pff*vr* ker se ti niso odpovedali prestolu in ker iih spaiaio z Italijo krvne vezi. Zato si pa moramo vstvariti položaj, ki nas napravi močne. Treba nam ie močne centralne vlade nod Srbi. ker Slo-venel in Hrvati brez Srbov pri ententi ničesar ne dosežemo ker sami zase še nisme priznani, medtem ko ie Srbija priznana kot del entente. Zato pa ni čas za prepire o vprašaniu monarhija ali republika. Odklanjamo v principu regentstvo in samodržtvo, vendar se uklanjamo sedanjim razmeram. — Govornik razpravlja nato o nerodnostih, ki jih nudi priklopitev k Srbiii v aprovi-začnih zadevah, končno pa izjavi v imenu stranke, ki je v sporazumu s srbskimi in hrvatskimi strankami sklenila edinost, da ie slov. soc. dem. stranka za hitro, popolno združitev s Srbii^ in urno goro. (virmrno odobravanje!) Nato ie sodrug Kocmur prebral resolu-eiio stranke ter io pciasnil v vseh njenih točkah. — Kot druai govornik ie nastopil g. Milan 6 u k 1 i e, ki ie r pravlial o gospodarskem položaju, o vprašanju državnih dolgov in o prometnih razmerah. Tudi on se ie i«iayil za kar naihitreiše ujedinjenje s Srbijo in Črno goro. — Za niim ie govoril sr. dr. Maze k. omeniaioč spomenico dalmatinsko zemaii3ke vlade, ki hoče diktirati monarhijo, ne da bi ryir>:: možnost razpravljanja tudi ci republiki. Govornik naznanja, da izide v kratkem naredba o svobodnem zborovanju in izražanju svojih misli. Naglasa, da ie sedaj clavno vpraSanle naše zedi-nienie s Srbijo Srbita nai si izposluie od entente mandat, da takoi zasede vse ozemlje Hrvatov in Slovencev ter tako prepreči nadaljno invazijo Italijanov. Glede državne oblike se^ bomo potem sporazumeli že s Srbi sami. V imenu krščanske-socijalnega delavstva izjavlja a. Krem ž ar. da se predlagana socijalno-demokratiene resolucija v glavnem krije z načeli nieffove stranke ter povdaria. da ie tudi niegova stranka za ujedinjenje a Prbiio. (Odo-bravanie.) — Osrlasll se ie k besedi g. a p 1 i a, ki ie predlagal, nai v rezoluciji spremeni točka e zahtevi po republiki. Utemeljeval 1e te z deistvpm. da ie velika masa ljudstva se neorganizirana in da jo je treba Sele vzgojiti, da bo srela za republiko. £ez oar let bomo potem e glasovnicami v roki odločevali o definitivni drlavni obliki. Za začetek pa je potrebna močna roka, da se vstvarl red In mir. <— fiodru* K o e-ra u r ie nato polemiziral a izvajanji predgovornika, povdarjaioč. da morajo delavci vršiti delo piionlrlev kulturo in da naj pomeni združenje s 8rbi združenje Slovencev jn Hrvatov s srbskim ljudstvom. Končal ie s'pozivom, 4* nai »odmeri ostanejo republikanei. (Odo br a vanje.1) ~ Zborovanje le po sprejetju rezoluiie, ki ie bila obiavHena v glasilu soe. dem. fctranke »Napreiu : od četrtka'zaključil z vzklikom^ >Zi-vela socilalpa republika!« ter s pozivom, da se zborovale! mirno razideio. — Zborovanje ie bilo dobro obiskano od vseh strank ter ie bilo navzočih tudi mnogo zastopnic ženskega spola, Kako mislijo Srbi o federalizmu. Imeli smo priliko se rtztovarjati o raznih# aktualnih vprašanjih z nekim srbskim politikom, ki se je mudil nekaj dni v Ljubljani. O teh razgovorih smo si napravili kratke beležke, (d Jih podajamo v na-slednJem v informacijo nali javnosti. V razgovoru o federalizmu, ki bi s« naj uvedel tudi na našem slovanskem jugu, ie zastopal dotični srbski politik tole mnenje: Ako Izvzamemo socijaliste, so vsi Srbi odločno protivni vsakemu federalizmu. Federacija, etnižka federacija Je nesprejemljiva že/ zbog tega. ker je — oko bi se tudi dalg 6 tefkim trudom ugotovit! plemenske granica med Slovenci in Hrvati — taka meja med Srbi jn Hrvati absolutno nemogoča, ker sta obe plemeni med sabo tako pomešani, zlasti v Bosni In Slavoniji, da je vsaka takfcna aH drugačna ločite.v neizvedljiva. Kfkor bi se začrtala ta meia in naj bi jo začrtal kdorkoli, ena stranka bi gotovo ne bila s tem zadovoljna aH pa bi btli nezadovoljni celo obe. To bi povzročilo nadaljno zmede in ponavljala bi se zgodovina izza 80 let protlega veka. Naš: neprijatelji bi to z veseljem pozdravili, vmešavali bi se v ta soor tako tajno kakor javno, a mi vsi bi trošili znova svojo sile v novi jalovi borbi. Čas pa ne zasteia need nami in spravlja v svet nove pr '.' m r% 'rimska fe* deralizacija bi bi- \> resiiev tega vpra^ania. ker * rl nave- denega slemeni . : še novo; takozvano drfavr 5 Hi s tem do- segli? Ničesar ' or novo držav- no tvorbo, (d bi nosil sebi tudi vse ^ali holezni. kgko«^- ; imela preje stara Avstrija. V obeh shičajfb H nastala nova dr-fava, ki bi lahko pottala olen tujih teženj in s tem hj pm navrat Iz*'ib!)eni ie vsi pridobljeni sadovi te dolge,mučne in krvave b^rbe. Naš ideal je: centralistična, r-^ri in edinstvena drsava s nooolnoma enakimi pravicami za vsa tri plemena ali, a':o hočete, za vse tri narode. Hindenburg na kolenih. Rerolin 22 novembra. fTC u) Wolffov urp.d ooro^-a: Oeneralfeldm«r-Sal von Hindenbiirsr ie 20. t. m. poslal đržavpenrn vodstvu nastopno brzojavko iz Velikeea s^avne^a stana in v erradu Wilhelmfihohe: Poverieni^tvo za nremirie poroča, da ie stališče sovraž* nih članov noverieništva. posebno francoskih odklanjajoče, da sovražniki nadalie znhtevaio nemogoče stvari In da ni izkliučeno. da bodo našli Francozi pravnih razlogov za obnovitev bo-i* Izrecno moram novdariati. da nem-Ska vojska vsled trdih premimih nejro-iev in nod vtiskom doarodkov v domovini nikakor ne more obnoviti boi a Boievati »e ne bi morli niti proti fran-eo*ki armadi sami. Smatram za svoio dolžnost, paeiašati to tudi radi teffa ker izhaia iz izjav sovražnih listov da hocoio sovražne vlade skleniti mir le s tako nemško vlado, ki bi se opirala na večino naroda. Iz tratsfie CeJ&e. freska leeija na potu domov. Bakar. 24. novembra Na krovu ladie parobrodne družbe >Adriia<. S Zrinski *. se je pripeljala semkaj pod italijansko zastavo česko-slova-š k a 1 e sr i i a. ki se ie borila na vzhodni fronti proti Avstriji. Steie 2000 mož. Povratek čeških det z aapadne fronte. Praara. 23. novembra. Češki korespondenco! urad javlia: Na povratku z zapadne fronte v Praero se nahaja bivša avstro-oerrska divizija št. 106, obstoječa iz črnovojniških pešnolkov st. 6. 25. 31. 32. MoStvo teh polkov je večinoma češke in poljske narodnosti. Na poti proti Henu so dospeli do mesta Mannheira. Povsod sprejemajo bivše avstro-offrske čete zelo nriiazno ter jih mestoma eelo pogoste. Nikier ni opažati kakega narodneea sovraštva, čeprav ima moštvo češke zastave in kokarde. Železniška zveza Praara-Pariz. Plzen. 23. novembra V nekem govoru napram županu mesta Plzen ie poudarjal železniški ministar dr. Za-hradnik, da ho zastavil vse sile. da postane mesto Plzen važno križišče na prozi Praaa-Pariz. Trgovska konvencija med Češko in Bavarsko. Praga. 23. novembra. Tu se je sklenila trgovska konvencija med Češko in bavarsko republiko za izmenjavo trgovskih izdelkov, reška bo daiala fSavarski razne izdelke. Bavarska pa bo izvažala na Češko industrijske predmete. Obračun se bo vršil mesečno ter se bodo v meinih štacUah sestavile mešane komisije za prevzemanje blaga. * New Yor1g 22. novembra Reaterjev urad poroča: Masaryk i« odpotoval s »Car-manijo«. da prevzame predsedstvo nove češke republika. Dunaj, |3. novembra. (K. u.) Kakor poroča »Framdenblati« , je dobil češki poslanik na Dunaju Tusar obvestilo iz Pariza, da so živila za Čeboslovaiko državo na potu v Trst Vzlic temu pričakuje Pusar resnično pomoč od entente 5ele v dveh ali treh mesecih. Potem šele bo moda Češkoslovaška država dajati živila tudi Nemški Avtsriji. ____ Iz bratske Poljske. Varšava. 23. novembra. V neki izjavi začasne ljudska vlade Poljske republik« se bere med drugim: ?mo začasna vlada, ki ho£« za blaginjo poljskega naroda in poljaka države delovati detle]. Ho ss aestane ustavotvorna skupščina. Ustavotvorna skupSčina, ki neti izide iz sploSne, enake, direktne, tajne in sorazmerne volilne era-viee vseh državljanov ie državljank ki ko skončali starostno leto, se skliče početkom prihodnjega Me- Termin za volitve Je dorečen na zadnjo nedeljo Januarja \0\p. Koneneveljgvno združenje vseh od Poljakov naseljenih deže!a ?n pa enih ozemelj, ki se svobodno |eje pridružiti Poljski, smatramo za eno svojih poglavitnih nalog, SkuSall bomo preorečitlti narodnostne ali verske spore. Skušali bomo doseči Jn vdr* žati prijateljske odnolaje do vseh držav. k Za obrambo meja bomo sestavili armada Začasni spori zaradi meja naj se ne vodijo v ljute narodnostne borbe. Za trdno upa^ m o, da bodo demokracijo Poljske, Litve. Bele Rusije, Ukrajine, Češko - slovaške države. Ogrske in Nemčije omo^oCile mirno sožitje svobodnih, enakopravnih narodov. Z ozirom na notranjo politik^ smatra vlada ga nujno, da se izdelajo načrti za ustavotvorno skupščino, kl aaj ureda razlastitev posestev in razdelitev zemlje med delajoči narod- Krakov, 23. novembra. V dopisa varšavskemu nadškofu ie VaUkee oficijelno priznal nefldvi>nost Poljske. Obenem se le napovedalo Imenovanje nadškofa Kakow-skegs za kardinala. Varšava, 23. novembra. (K. Z> Pfl-sudskj je v pekem razflasu ialavfl. da je svojo službo kot minister vojaških zadev odložil in s| popolnoma pridrzai vrhovno poveljstvo nad poljsko vojsko, Varšava. 22 novembra (K. u.) Kakor poroča poljska brzojavna agentura, io odredilo žeiesniško ministrstvo uvedbo osenmrnega dela\~nika ▼ železniški službi na vsem poljskem -ozemlju Iz nemške Avstrije. Bivši cesar Karol bolan. Dunaj. 23. novembra. Kakor ee poroča iz Eckart^aua. ie obolel bivži ee*-sar Karo! na težki duševni depresiji. Po ceh* ure sedi nepremično pred pihalno mizo ter strmi pred se. Nihče aa ne sme motiti, tudi ve* biveih vieokih državnikov ie bilo odelovlienih. Vsled bolezni bivšega cesarja io težko prizadeta tudi bivša cesarica. ★ Dunaj. 23. novembra. (K. n.) Državni svet ie danes razpravljal od najvišjega sodnega dvora podani predlog o polaisilu. oziroma izproglodu kazni v 4$ primerih. Med niimi sta dva primera smrtne kazni (Alektiander Hirtb in Kosa Hala!, ki se je premenila "V dosmrtno iečo. — Kabinetni svet ie sklenil smernice za začasno obravnavanje nekaterih vprašanj, ki se tičejo državnih uslužbencev. Glasom sklepa se sme obljuba Nemftko-avstrijski državi zahtevati samo od uslužbencev nemške narodnosti. Civilni uslužbenci bivee avstrijske države, ki so nemške narodnosti in službujejo na ozemlju Nemško Avstrije, se po storjeni obljubi sprejmejo v nemsko-avstrijsko državno službo. Uslužbenci, ki so prekoračili 60. starostno leto in imajo pravico do popolne pokoinine. se imajo takoi deiati v pokoi. Zaposleno ne sme biti večie število osebja, nego ga je treba za kritje resničnih potreb. Osebe, ki doslej še niso bile v civilni državni službi, naj se za sedaj praviloma ne nameščajo. Končna ureditev razmerja prej avstrijskih državnih nslužbepcev nemške narodnosti znnai nemško- avstrijskega ozemlia se določi na podlagi meddržavnega sporazuma. Oni nekdai avstrijski državni uslužbenci nemške narodnosti zunaj nemško-avatrijskega državnega ozemlja ki so bili prisiljeni zapustiti javno službo, so lahko na svojo prošnjo porabijo v nemško-av-strijski državni službi. — Končna ureditev razmerja nekdaj avstrijskih državnih uslužbencev ne nemške narodnosti na nemško-avstriiskem državnem ozemiiu ie pridržana meddržavnim pogajanjem. Državni uslužbenci na nemško-avstriiskem ozemlju, ki ne pripadajo Nemški Avstriii in ki za začasno porabo v službi ne prihajalo v postov, se morajo nemudoma odpustiti, njihovi deialnostni prejemki se jim ustavijo. Za plačevanje teh uslužbencev veljajo začasno načela vzajemnosti. Ako se ni določilo drugače, prejmejo ti uslužbenci prispevke v višini v sistemu določenih plač. Od prejema prispevkov izključeni so uslužbenci, ki službujejo drugi državi. Da se uredi izplačevanje pokojnin, se bodo v najkrajšem času sklicala meddržavna posvetovanja, Dnnai 28. novembra CEL. n.) >Wia-ner Zeitungc razglasa naredbo državnega urada za finance o sprejemanja posojilnih zakladnic zadruge >r,assa Veneta dei Prestiti* pri državnih bla-gajnicah in uradih namesto plačila in v zameno posojilnih zakladnic, glasovih se na lire in centezimo. Posojilne zakladnice zadruge >Cassa Veneta dei Presti ti«, se morajo spreiemati v vrednosti ^5 K za 100 lir pri vseh finančnih blagafnicah in uradih na Tirolskem, Koroškem in Štajerskem na mesto plačila in po razmerju blagajniških sredstev, ki so na razpolago, tudi v zameno. Ta odredba bo veljavna izza dne objave. Dunaj, 23. novembra. Glede preskrbe s premogom se je izjavil poslanik Tusar sotrudniku »Premdenblatta«: Vsled svoje-časno ustavljenega prometa med različnimi evropskimi državami smo morali rabiti na mesto nemškega premoga ostrovski premog. Vsjed te