Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
/9 Miti prtjemaa:
ia
••lo leto naprej 26 K — h -»1 leta > 13 . — >
»trt »e»ec
6 » 50» 2 > 20 >
* »pravnlštvu prejeman:
za
»•lo leto naprej 20 K — h >1 leta » 10 » — »
Z
trt » tesec
6,-1» 70 i
Ba pošiljanje na dom
20 h
na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Nartinino In insarat« sprejema upravnlitva v
Katol. Tiskarni Kopitar -j« ve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefran kovana pisma n« vsprejemajo.
Uredništvo je v Bemo-
niSkih ulicah Jt. 2,1., 17.
Izhaja vsak dar ,izvzemii nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 145.
V Ljubljani, v soboto, 27. junija 1903.
Letnik XXX«.
Contra!
Dunaj, 25. junija.
Nemško časopisje doli od „Ostdeutsuhe Rundschau" gori do vladnega .Fremden-blatta«, vse poje slavo dr. pl. Derschatti, dr. Grossu, dr. Luegerju in baronu Schweglu, ki so ta teden skovali »velenemško zvezo«. Pozabljeni so dogodki v Makedoniji, na Hrvatskem in v Srbiji, ogrska kriza je čez noč postranska, stvar, svetovni dogodek je včeraj in danes zveza nemških strank v avstrijski zbornici,
Kaj hoče ta »liga« in proti komu je naperjena ? Na to vprašanje je vsakemu političnemu otroku odgovor na jeziku. Ta zveza štirih nemških strank ni naperjena proti vladi, ki itak izvršuje njihove sklepe, marveč proti mogoči večini iz strank na desnici. To vedo levičarji, desničarji in vlada, da brez gotove večine je mogoč le tak parlament, kakor ga imamo, ki mnogo kriči a ničesa ne stori.
Torej so nemške stranke s svojo najnovejšo »zvezo" skušale ustvariti jez, ki naj bi zadržaval takozvano, namišljeno slovansko povodenj, katere ni, ker že vlada skrbi, da slovanska drevesa ne rasto v nebesa.
Preprečiti hočejo dalje vse poskuse, ki merijo na to, da se združijo stranke na desnici, ki morejo po svojem številu tvoriti večino v zbornici. Povod je bila češka triurna obstrukcija, katera je bila vsled neuspešnih pogajanj neizogibna. Delati hočejo v zbornici ter varovati nemško narodnost, ki je baje v strašni nevarnosti. In to so včeraj naglašali z vsem prepričanjem voditelji najnovejše nemške kvadrige, dr. pl. D e r s c h a 11 a v imenu nemške ljudske stranke, dr. F u n k e v imenu nemške napredne stranke, baron S o h w e g e 1 v imenu ustavovernega veleposestva in vimenu antisemitov dr. L u e g e r.
Že imena teh štirih govornikov pričajo, v koliki nevarnosti so Nemci na Štajerskem, Češkem, Kranjskem in v cesarski prestolnici. Baron Schwegel je v svoji idealni mla-
dosti koval slovenske peBmi, dr. Funke je v mladostnih letih čital slovensko slovnico, kar mi je v svoji prijaznosti pravil te dni, in oče dr. pl. Derschatta je bil čvrst hrvatski častnik. Dr. Lueger pa se je v zadnjem tre-notku odločil, da vpreže svoj klub v kva-drigo. Sicer pa so to postranske stvari, ker mož zrelih let si po skušnjah utrdi svoje prepričanje ter določi program. Spominjamo pa se, da je pred kakimi 12 leti slovenski starosta g. Svetec v kranjskem dež. zboru baronu Schweglu izpraševal narodno vest, in da je tedaj gospod baron Schwegel z medklici odgovarjal, da ni Nemec, marveč le Kranjec, ki želi, da se slovenski narod resi z nemškim svetovnim jezikom iz gospodarske osameloBti.
Napisal sem že na stotine poročil iz državnega zbora, a se ožje nikdar bavil z eks-celenco g. baronom Schvveglom, to so storili drugi na moj račun. A na tem mestu izpo-vem javno, da me je speklo do dna srca, ko sem danes čital v »N. Fr. Pr.« navdušeni govor g. barona Schwegla o kvadrigi. ln to mi je pritisnilo danes pero v roke.
Gospod baron Schvvegel govori v imenu Nemcev za zatirani nemški narod v Avstriji.
Ali že res solnce pleše okolu zemlje in se luna vrti okoli Marta? Kdo jemlje nemško prepričanje onim 54 graščakom, ki so g. barona volili v ilrž, zbor? Ali se le enemu Kočevcu na Kranjskem skrivi nemški las? Ali so res Nemci v Ljubljani že v strahu za življenje in imetje, kmkor je ekBcelenca baron Schwegel naglašal v svoji interpelaciji? Ali se morda v Gorjah poslovenjujejo nemški šolarji?
Da, ekscelenca g. baron Sch\vegel je govoril v imenu ustavovernega veleposestva. Ali pa ni mogel isto povedati ekscelenca dr. Baernreither ali ekscelenca grof StUrgbh, ki sta vendar pristna Nemca in tudi voditelja ustavovernega veleposestva?
Kaj pa določa, velemožni gospodje, u s t a v a , ki so jo skovali Vaši predniki in katero imate vedno na jeziku? Ka) govori znani § 19 v drž. tem. zakonu,
katerega ne poznate ? Ali ne pravi ta paragraf, da so vsi narodi enakopravni in da ima vsak narod nekršljivo pravico, da brani in goji svojo narodnost in jezik? Ali imajo morda Slovenci, Hrvatje in Čehi svinjske in telečje jezike, da jih bodo pojužinali v nemški kvadrigi?
Ne, slavna gospoda, Vi delate račun brez krčmarja. Se imate moč in oblast v rokah, toda ako hočete, da se zboljšajo parlamentarne razmere, da ljudski poslanci niso le komedijanti in komisijonarji, ako hočete, da naša država ne zgubi vsega ugleda pred vnanjim svetom in da se utrdi in ojači ustavno življenje, kar je tudi naša gorka želja, — potem ne razobešajte novih Gessler jevih klobukov ob vratih v zbornico. Pravico in dolžnost imajo nemški poslanci, da branijo tudi narodne koristi svojih volivcev, ako sovnevarnosti. Av tem slučaju, v sedanjih razmerah je ravno narobe resnica, ker nemškemu narodu preti le gospodarska škoda, toda vsled krivde nekaterih nemških kričačev in vladoželjnosti nekaterih rojenih ministrov, ki pa še niso bili ministri. To je istina, vse drugo je pogret ričet.
Toda naj imajo veselja gospodje. Saj je že v naravi nemškega rodu, da vstanove društvo, ako so le trije skupaj, in da kriče vsi nemški listi, ako n. pr. Čeh v Ustju gori stopi nemškemu židu na kurje oko.
Kaj je sedaj dolžnost slovanskih strank z oiirom na to dejstvo ? Odgovor je: Contra! Dolžnostjo čeških, jugoslovanskih, poljskih in ru-sinskih poslancev, da se združijo v ožjo zvezo in branijo svoje postojanke, ki jih že i z -podjeda nemško valovje. Ta slovanska liga ne bi smela imeti agresivnega značaja in namena, marveč le defenzivni. Pripravljeni bi morali biti za obrambo proti vsem nameram in nakanam.
Štiri nemške stranke v kvadrigi štejejo 138 mož; ako jim prištejemo še 4 nemške
agraroe, 12 divjakov in l(i Vsenemcev, so močni 170 mož.
Slovanskih poslancev pa je skupaj v raznih klubih 171; ako prištejemo še 17 članov češkega veleposestva, bi bila slovanska desnica močna 188 mož. Odločevali bi torej Rumuni, Italijani, soc. demokratje in morav-ska troperesna deteljica.
Ker pa rumunski poslanci v narodnih vprašanjih glasujejo skoraj vedno z desnico, istotako tudi soc. demokratje, Italijani pa z levico, odločeval bi konečno le katoliški centrum, kar se je zadnja leta tudi večkrat zgodilo.
Mi ne kličemo na boj, ker v parlamenta ne iščemo druzega, nego ljudskih pravic, varstvo delavskim stanovom, posameznim manjšim narodom ter — in to naj si nemški gospodje dobro zapomnijo — reda in miru v državi. Dovolj je prepira in razdora, preveč sovraštva in nevolje.
Salus rei publicae suprcma Iex esto, ne pa Gesslerjevi klobuki za politične vrabce.
flrvaška brez Heder-varyja. — Kaj sedaj?
Dva meBeca je hrvaška kraljevina v nemirih. Ti nemiri so ponekod pravi kmečki punt in nič več ne demonstracije. Odkrito povemo, da nam je v i.rce žal neštevilnih žrtev. Mnogo je teklo krvi, še več pa bo žrtev po ječah. Ali te borbe za pravo po svoji naravi sicer miroljubnih Hrvatov nam vzbujajo globoko in bratsko sočuvBtvo.
Ban grof Khuen, pacilikator Hrvatske, je padel. Dvignili so ga sicer na ministerski Btolec v Budimpešti, ali dvoma ni, da je ta njegova promocija le izhod iz zadrege, v katero je bil odločni in impozantni odpor hrvatskega naroda spravil »varalico« na ban-skem stolu in mažarske oblastnike v Budimpešti. Neposredni objekt, zoper kateri se je dvignila vsa zavestna in patriotična Hrvaška, je odpravljen s svojega mesta.
Nočemo se varati, niti Hrvate nočemo
LISTEK.
Pobožne želje.
Groza, groza ! Na srbskem pomorili so kar celo kraljevsko rodovino, na Ogrskem kradejo že poštni vozniki državne denarje, na Kranjskem pa prirejajo — društva tombole. Grozno ! Groza nad takimi hudodelstvi zlezla je našim liberalcem v mozeg in prilezla na dan v »Slov. Narodu« in kar v posebnem članku. Kaj grozovito se bere ta članek, kaj grozovito !
Toda tudi zelo ganljivo je branje omenjenega članka, ganljivo do solz. Mili, iz globočine vznemirjenega liberalnega srca prihajajoči glasovi čujejo se iz članka, stoki po policiji. Kvadraturo kroga iznašli so v tem članku liberalci. Dosedaj so se zaman trudili, da dobe sredstvo, s katerim se jim bode mogoče obdržati na površju. Sedaj so to sredstvo našli, in to sredstvo se imenuje: policija. Krepak dih prostosti veje iz tega članka bralcu nasproti, svobode dih prečisti. Policija, tvoja roka naj brani liberalizem na Kranjskem, to je želja njegovih pristašev.
Liberalni dnevnik piše v navedenem članku takole:
»Kdor bi mislil, da so rjaši zakoni in policijski predpisi samo n&jf&javni proti ško-


fom in cerkvenim prelatom, bi se zelo motil; neveljavni so ti predpisi tudi nasproti čisto navadnim vzgojiteljem našega dobrega ljud-Btva ....
Takozvana katoliška izobraževalna društva, ki rastejo sedaj po deželi, kakor gobe po dežju, pa napravljajo javne tombole na raznih krajih, ne da bi prosila za uradno dovolitev in ne da bi se naša politična go-Bpoda nad tem spodtikala ....
In kaj pravi k temu finančna oblast ? Ali se ta ne zanima več za javne tombole ? Ali to prav nič ne zanimajo lepe kronice, ki se stekajo v žepe nekaterih špekulantov.«
Kako lepo, idealno lepo se sliši iz liberalnih ust klic po policijskih predpisih! »Vsi predpisi so lepi, — čez policijske jih pa ni«, to naj bode odslej liberalna himna.
Videti je torej, da liberalci niso tako silni nasprotniki češčenja svetnikov, kajti oni, kakor je iz navedenega članka razvidno, zelo spoštujejo — sveto hermandad. Res jim vsi svetniki niso mari, ali sveta hermandad, ta naj jim pomaga.
Predpisi so potrebni, tudi policijski, da se ohrani red, to je res. Ali da je liberalizem, kateri je u*e pred letom 1848. tako rohnel proti policiji, od leta 1848. jo tako neprestano napadal po svojih listih, sedaj prišel na idejo, da naj ga brani in ščiti policija, to' mora vzbuditi v človeku veselost.
Ako bi liberalci dobili kedaj popolnoma vajeti v roke, potem naj kar vse postave odpravijo in izdajo celo vrsto policijskih predpisov. Potem bi prišli lepi časi za liberalce. Proti liberalizmu pisati ali govoriti bi bilo seveda strogo prepovedano. Liberalec, kateri premišljuje to od liberalcev* tako za-željeno dobo, reči mora s Prešernovim pisarjem: »Slovenci bodo brali bukve čiste, — Ak' nas ne hvaljo, naj me vzame zlodi!« Takrat bi se brala in slišala samo hvala liberalizma, kedor bi ga grajal, temu bi že navili uro s — policijskimi predpisi.
Klevetnikom liberalcev pa, kateri vedno trdijo, da liberalci niso pobožni, priporočamo ta zanimivi liber. članek v posebno premišljevanje. Videli bodejo iz njega, da imajo liberalci brez dvoma nekaj pobožnega, namreč — pobožne želje.
Obisk v starem belgraj-skem konaku.
Te dni so ogledali razni časnikarji bel-grajski konak. O tem poroča poročevalec ,Nf. Fr. Presse" svojemu listu:
V četrtek ob 1 uri 5 minut, 65 minut po polnoči, sta planila srbski kralj in kraljica s svojih ležišč, vzbujena vsled eksplozije dinamitnih patron, udarcev
sekir in strelov iz samokresov^ Vse ure v konaku nadaljujejo mirno svoj enakomerni tik-tak, kot bi bilo vse v najlepšem redu. Samo majhna urica v rokoko slogu, ki stoji v briljantnem okviru na posteljni omarioi kraljičini, se je ustavila v oni krvavi noči in je ie zdaj vsa pokvarjena. Kraljica jo je vrgla na tla, ko je planila s postelje, in od tedaj se kazalci niso premaknili nič več. Tako nam služi ta ura, ki je nekdaj preganjala čas Ludviku v senčnatem gradiču v Fontainbleau, kot zgodovinska priča, ki nam natanko kaže čas, ko sta se začela boriti a smrtjo Aleksander in Draga. Več kot slučaj je, kar se pripoveduje dalje o Dragi, da je ravno, predno je zaspala, brala francosko knjigo z naslovom „Une Trahison" („VeIe-izdajstvo"). Ko je prebirala to knjigo, se je že plazilo izdajstvo okrog gradu, se je ie bližalo njenim Bobanam!
Ob 11. uri dopoldne dne 17. t. m. so se odprli prvikrat prostori Btarcga konaka navzočim časnikarjem. Dotlej se ni posrečilo nikomur priti v konak, odkar je odšla uradna komisija iz njega. Celo 17. t. m. so dobili časnikarji le vsled silnih prošenj dovoljenje za vstop.
Steklena streha, bogato okovana, varuje uhod pred dežjem. Nekaj Btopnic vodi ▼ dolgo vežo, kjer je na levi soba za adju-tanta. Opravljena je čisto preprosto e usnja-
varati, češ, padel je ban Hedervary, sedaj je pa vse dobro, sedaj je vse rešeno. Ne, nikakor ne! Padel je ban, ali drugega se ni še nič izpremenilo. Politika Mažarske nasproti Hrvatski je ostala ista, nezakonito vrivanje mažarščine v avtonomno Hrvatsko je isto ostalo, maiarski napisi — ta Gessler-jev klobuk Hrvatom — ostali so še na istem mestu, kakor prej, v zasmeh vsem določbam. Tudi mažaronski zistem je še isti, kakor pod načelstvom Hedervaryja. Vsi tisti činitelji, ki so bili na slepo uslugo prejšnjemu banu, vodijo še upravo v Hrvatski in vodili jo bodo naprej. Egersdorfer — To-mašic — Pliverič — Silovit- in vsi drugi atebri madjaronskega zistema so na svojih mestih in pripravljeni izdajati svojo hrvatsko čast in narodni ponos tudi Khuen-ovemu nasledniku
Proti taki politični korupciji na lastnem narodnem telesu, proti korupciji, katero je ustvaril zistem v Hrvatih samih, je razumljiv in deloma tudi potreben tak odpor, ka kor ga je pokazal ves zavestni in neodvisni hrvatski narod.
Toda sedanja borba pa se mora prej ko prej spremeniti v zistematično delo, s katerim se spodnesejo sicer po malem ali sigurno tla maža-ronskemu zistem u.
Hrvatski narod v kraljevini ima po nagodbi z Ogrsko veliko avtonomijo. Razun vojaštva in financijalnih zadev ima v notranji upravi vse atribute narodne samostal-nosti.
Hrvatski narod ima zajamčeno narodno eksistenco saj deloma po javni upravi, dočim je Slovenci nimamo prav nič.
In vendar je mogoče, da so Mažari pričeli raztegovati svojo mažarizacijo proti vsem zakonom tudi na Hrvatsko. Zakaj? Zato ker je oni del izobraženstva hrvatskega, ki je v javni službi, korumpiran, in je na razpolago tudi protizakonitemu postopanju mažaron-skega zistema.
Vemo sicer, da je hud pritisk od zgoraj na hrvatsko činovništvo, ali ko bi bila večina hrvatskega činovništva iz trdnih hrvatskih značajev, bi proti pasivni opoziciji vse hrvaške birokracije ne opravil dosti en Ile-dervary. Ali ta birokracija je v večini štre-berska, gigerlska in poleg tega tudi ne so-čuvstvuje s prostim narodom.
Narodove težave bo ti birokraciji tuje. Ona smatra narod za »polčloveka«, da izrazimo Tavčarjevo mnenje o kmetu. Sebe pa smatra, da narod komandira; narod pa naj slepo uboga in — davke plačuje.
Tu je velika rana na hrvatskem narodnem telesu. — Mladino hrvatsko treba vzgojiti v ideji, da je produktivni del naroda, kakor seljak, delavec in obrtnik, glavni faktor v narodovem življenju in je le taka inteligenca
kaj vredna, ki priznava to važnost ljudstva in da le taka inteligenca je pozvana v koristno vodstvo naroda.
Mladina hrvatska seje doslej mnogo bavila z visoko politiko, skoraj nič ali vsaj vse premalo se je brigala za gospodarske težnje prostega naroda, ker se je gibala v atmo-sferi, ki je iigubila «tik z narodom.
V	novejšem času se je obrnilo nekoliko na bolje med visokošolskim hrvatskim naraščajem.
V	tem oziru je bilo publicistično delovanje Stjepana Radica velikega, da epohal-nega pomena.
Njegovo delovanje je zanetilo domo-rodni ogenj med nekaterimi akademiki, da so pričeli resno proučevati gospodarska in socijalna vprašanja ter se pripravljali na resno svoje zvanje kot pravi narodovi prijatelji v javni ali zasebni službi.
Pripravljalno delo ienijalnega in idejal-nega patrijota dr. Radiča je — poznejše zbli-žanje Srbov in Hrvatov, in teren za pozitivno sccijalno in gospodarsko delo med narodom je pripravil več ali manj tudi Radič.
„Naš narod hoče društvenu jednakost, narodno zakonodavstvo in narodnu upravu, jer je pravedan. Traži narodnu vladu jer je ponosan. £ svega ima u toga naroda, ali nema — narodne inteligencije. Ali to bi bilo još dobro. Gore je tu: u toga naroda ima nenarodna inteligencija." — »Nije do-sta k narodu pristupiti, valja s narodom i stupati. Nije dosta medju narod stati, valja medju narodom i ostati, ostati s dušom.«
Tako šiba nekje Radie razmerje hrvatske inteligence nasproti ljudstvu. Trda, deloma celo pretrda je ta sodba, ali mnogo je istine.
Mladino v inteligenci vzgojiti v narodnem duhu ter jo pripravljati za pozitivno narodno, socialno in gospodarsko delo je ena najvažneja naloga hrvatskih patrijotov. — Dosedaj je bilo v tem oziru med hrvatsko mladežjo neredko, da je bil dijak na vseučilišču strašansko hud opozicijonalen kričač, ko pa je prestopil prag vladne pisarne in postal kr. vježbenik — pa je napravil veliko metamorfozo v gorečega — »Khuenovega magarca«.
Narodnih značajev treba, ti se pa ustvarjajo v resnem napornem študiju narodnih potreb in v pravi ljubezni do naroda.
Druga velika naloga pa-trijotične hrvatske inteligence je, pospešiti in uglo-biti g o s p o d a r s k o in k u 11 u r n o delo za narod.
Po prvem katoliškem shodu v Zagrebu se je ob velikih žrtvah narodovih prijateljev ustanovila agrarna banka. Velikega
pomena je ta banka za denarni kredit Beljaka. Ali premalo se še dela, in mnogo inteligence v o p o z ici j o na I-nih strankah se še ne zaveda, kolikega političnega pomena je za Hrvate gmotno dobro situ i r a n seljak.
Ali ne samo kreditne zadruge temveč tudi drugačnih zavodov treba hrvatski seljak, delavec in obrtnik, da bo ostal doma in da ne bo uhajal preko meje v Ameriko.
Naglašamo: Dobro situiran seljak, zavedno organizovano hrvatsko delavstvo in pro-spevajoča narodna domača obrt in trgovina so predpogoj za politični preporod Hrvatske.
Da se pa to delo izvrši med narodom, treba si mlado generacijo vzgojiti za pozitivno narodno delo.
Ali zamuditi se ne sme ne enega dne, treba je takoj, da vsi patrijotični elementi gredo na delo.
In de je dobra volja in požrtvovalnost, se stori izredno mnogo. Saj smo še mi Slovenci, ki smo v hujših gospodarskih in političnih bojih z nemškim sosedom, ustvarili zadnja leta mnogo. Boj Slovencev za narodno eksistenco je težavneji nego boj Hrvatov; kajti mi nimamo nikake politične avtonomije in naš nemški sosed ni sicer tako brutalen nasprotnik kakor Madjar, ali on je trezneji, delavneji, vstrajneji in gospodarsko močneji kakor Madjar. Toda vzlic temu ne obupamo nad svojo narodno bodočnostjo, če bomo svoj patrijotizem kazali v gospodarskem in kulturnem delu na celi Črti.
Zato pa Hrvatje ponosno lahko dvignejo glave — a z delom za narod, ne pa z lepimi napitnicami, ko žvenketajo čaše vinca, se rešuje narodna eksistenca in pripravlja boljša bodočnost, ki bodi hrvatska in tudi slovenska.
Neki ruski nacijonalni ekonom piše nekje, da je posest zemlje prvi pogoj in takorekoč »Magna charta« narodne neodvisnosti. Skrbimo tedaj najprej, da bo slovenski ali hrvatski seljak neodvisen in dobro situiran na svoji rodni grudi.
Gmotno neodvisni narod se bo potem lažje branil in gotovo ubranil bodisi germa-nizaciji, bodisi madjarizaciji.
Le delo nas bo osvobodilo!
Železnični tarifi.
(Govoril posl. Žitnik.)
(Dalje.)
Tajni tarifi.
Četrti odstavek člena 9. določa: »Tajni tarifi so tudi v bodoče izključeni.*
Ta določba je bila že v začasni nagodbi, oziroma v naredbi z dne 22. sept. 1899. Kako pa so Ogri lojalni in se drže dogovorov, kaže naslednii slučaj. „N. Fr. PreBse« z dne 10. maja 1903 piše mej drugim :
dve osebi). Slike prednikov rodovine Obre-novičev krase stene: Miloša, Mihaela, Milana, brata Mihaelovega z ženo, in naposled slika kralja Milana, ko je bil še mlad. Grofico Julijo Hunyady, nekdaj zvano cvetlica dežele, mati Mihaelova, nam. kaže nje slika v čarobni krasoti. V čelo jo je zadela ena samokresnih krogelj in raztrgala platno. Tudi eden Draginih prednikov je vmes, njen Btari oče Nikola Lunjevica v bogati srbski narodni noši a fesom, za pasom polno srbskega orožja. Tudi ta slika nosi sledove strelov.
Vrata te sobe, srednja vrata dvorane, so s sekiro razsekana. Na podbojih se poznajo sledovi krogelj. Salon je prav zraven te sobe, in je prav prijazna, svetla dvorana s svilenimi, lilastimi tapetami. Oprava je vsa ene barve, večinoma pozlačena. Ob oknu stoji pianino iz ebenovine. Vanj so vdelane podobe Aleksandra in Drage. V dragocenem okviru visi portret metropolitov, kateremu je bila srbska kraljeva dvojica zelo naklonjena. Zdaj pa vihrajo raz metropolitovo palačo živobojne zastave v znak veselja in radosti!
Vrata, ki vodijo v salon, so razstreljena z dinamitom. Tudi tu je velik del poda izžgan. Bogati kamin je pokrit z miniaturnimi, okraski. V boudoirju za kraljico je polno slik Aleksandra, njegova fotografija v naravni velikosti ob nastopu vladarstva, krasna
.Avstrijska vlada puiti, da Ogri javno podpirajo svojo industrijo. Odločno pa moramo ugovarjati, ako ogrska vlada skrivaj podpira svojo industrijo, ker to ne soglaša z avstro-ogrsko nagodbo. Dokaz temu le dva slučaja. V krogih avstrijske š p i r i • t o v e industrije so zapazili, da Ogri izvažajo špirit po neverjetno nizkih cenah, spoznali so, da je to mogoče le tedaj, ako Ogri dovoljujejo tajne olajšave tarifov za izvoz na suhem in po morju. Zapazili so tudi, da za izvoz špirita krožijo rudeči listki, ki se vedno vračajo na arotovo zaupno osebo. Dognali so. da je dotična špedicijska tvrdka dobivala 10% popusta pri t a r i f i b. Posebno velike tajne olajšave imajo ogrski trgovci z južnim sadjem. Z ozirom na to dejstvo moramo Avstrijci reči, da Ogri tajno podpirajo svojo industrijo, kar ne soglaša z nagodbo. !uato je upravičena naša zahteva, da Be v zakonu prepovedo tajni tarifi!"
Tako „N. Fr. Pr.« dne 10. maja 1902. Toda. gospodje, tajni tarifi so bili prepove dani že 22. sept. 1899 in vendar so bili na Ogrskem običajni še minolo leto. Kdo nam je porok, da se to ne bode tudi v bodoče godilo ?
Odstavek 5 člena 9. govori o železnič-nem prometu mej Avstrijo in Ogrsko. Ta odstavek določa pariteto, ravnopravnest na železnicah, toda s pogojem, da gre blago po isti železnici in v isti smeri. Ogri so se že doslej izdatno posluževali te pravice. Dovoljevali so namreč za svoje blago n* svojih železnicah izjemne tarife od gotovih postaj. Teh izjemnih, znižanih tarifov pa se naši trgovci ne morejo posluževati, ker ne izvažajo enakega blaga po istih železnicah na Odrsko.
Da imajo Ogri poseben dobiček od te določbe, kaže tudi mejsebojni promet. Leta 1901 so Ogri v Avstrijo izvozili blaga za 902 milijona kron, mi pa na Ogrsko le za 874 milijonov.
Različni tarifi.
Ker se preje nisem pečal s tem vprašanjem, ga tudi nisem dobro razumel. Proučeval pa sem železnične tarife gotovo 14 dni in odkrito povem, da še sedaj nisem povsem na jasnem.
Tarifno vprašanje je v nagodbi gotovo najtežje, ker so tarifi tako različni, zamotani in zapleteni, da jih more razumeti le veščak, ki ima leta in leta posle s tarifi, oziroma s trgovino.
Prepričal pa sem se. d a b i b i 1 n a j-je d n o s t a vnejši tariiarni sistem sicer najlepši, toda najslabši.
Tarifi morajo biti raznovrstni, kakor je tudi raznovrstno gospodarsko življenje v posameznih deželah. In država se mora pri svojih napravah ozirati na različne vire ljudskih dohodkov
Ako pa trdim, da morajo biti tarifi raznovrstni, potem pa zanikam, da bi smela železnična uprava dovoljevati razne protek-cije le posameznim osebam. Vlada mora imeti vedno pred očmi le skupne smotre in cilje avstrijskega gospodarstva sploh.
IV.
Podržavljenje železnic
Knez Bismarck je rekel: »Dajte mi železnične tarifa in lahko pogrešam carinsko varstvo«.
Dalje v prilogi I.
slika njegova, ko je biPše deček, kjer se zlasti vidi njegova podobnost z materjo Natalijo, nad vrati je oljnata slika Milana v uniformi njegovega avstrijskega polka, s trakom Štefanovega reda na vojaški suknji. V tej sobici je majhna omarica za knjige in polno lepotičja vsake vrste. Temen, izmit madež na tleh kaže razločno oni prostor, kjer je padel Lazar Petrovič. Največjo pozornost obrača nase alegorična slika: Aleksandra vodi angelj v višavo. Spodaj na zemlji kleči srbsko ljudstvo, zatopljeno v molitev. Med ljudstvom kleči duhovnik pred lesenim križem. Še ena vrata, in pridemo v spalnico kraljeve dvojice. V prijaznem prostoru, kamor pada svetloba skozi visoko dvojno okno, nas moti groza in strah ki sta nas objela, ko smo prestopili prag kraljeve spalnice. Tapeta z belimi cvetlicami zakriva stene, in take barve je cela kva-dratična soba. Nad posteljo je baldahin, v katerem je polno vezenih svetniških podob. Tudi ostala oprava je okrašena s podobami svetnikov, celo naslonjalo pri postelji. Na posteljnih omaricah, ki imajo ploščice iz rožnordečega mramorja, stoje podobe svetnikov, na omarici kralja so majčkine fotografije Drage v srebrnih okvirčkih, na kraljičini pa z briljanti okrašena ura v rokoko slogu, ki kaže 1 uro 5 min., ravno oni trenotek, ko sta kralj in kraljica
timi prevlakami. Na pisalni mizi leži šema-tizem srbske vojne, listki za telegrame in zapisnik za nadziranje straže. Tri stopnjice vodijo v prostorno predvežje kraljevih soban. Na preprosti temni tapeti se nahaja nekaj lovskih znakov Milanovih, orel in krepak, po konci stoječ medved, ki dviga razkačen prednji taoi za napad. Na preprostih nastavkih stoji nekaj soh in na velikem ogledalu se poznajo čez in čez tri špranje, kot da bi bilo treščilo vanje. Srebrn okvir, ves ožgan, sloni na klopi, zraven pa leži velika, svitla tesarska sekira. Podoba je videti izžgana iz okvirja. Troje vrat vodi v veliko dvorano. Ako vstopimo na levi, pridemo v sobe. Sobe so vse po vratih zvezane druga z drugo. Tretja vrata, ravno nasproti vhodu, nazna-čujejo natanko sredino kraljevskih sob. Srbska soba, rdeča obednica, v katero vodijo desna vrata, nima nobenega sledu one osodepolne noči. V kraljevski drami belgrajski ni igrala nobene uloge. Tem strašnejši sledovi se pa poznajo na levih vratih. Podboji imajo široko špranjo, vrata sama so razklana, polomljena in vsa črna vBled ognja. Parket je na onem kraju y velikem kolobarju ves izžgan. Tu sem so bili namreč položili dinamitno patrono. To je spalnica adjutanta, kjer je bil ubit vsled eksplozije zarotnik Naumovič, in ustreljen kralju zvesti adjutant Milikovič. Na pisalni mizi stoji še
telefon. Tu se je začela tragedija. Kroglje iz samokresov so preluknjale nasprotna vrata, ki drže v posvetovalnico. Tudi tu bi radi izbrisali vse sledove žalostne dogodbe. Razprostrli so po dolgi mizi bele pole papirja in položili nanje na novo priostrenih svinčnikov, kot bi se imelo zdaj pa zdaj začeti posvetovanje pod kraljevim nadzorstvom. Nobenega sledu ni o dogodkih, ki so Be vršili ravnokar ondi. Krasne oljnate slike Vlaho Bukovaca, ki predstavljajo razne epizode iz srbske zgodovine, so nepoškodovane. Ob temni tapeti se blišči soha kraljice Drage, izklesana iz belega kararskega mramorja. Na stenah vise slike Aleksandra in Drage tudi čisto nepoškodovane, med njimi je tudi majhna soha Carnota. Stene so okrašene z izdelki domače srbske tkanine. Ob strani je majhna biljardna soba. Srednja vrata vodijo v arabsko sobo z velikimi divani, umetniškimi stoli brez naslonjala z vložki iz biBerne matice, na njih pa leži orijentalsko orožje. Orijentalske pipe (nargileh) in arabske ponve za kadilo so na stolih, s sten pa mahljajo zastave in konjski repovi. To je bila tudi soba za avdience.
Poleg to sobe je srbska soba. Tu je vsprejemnica za srbske dame, kadar so prišle k Dragi. Stene odevajo srbske preproge, ob stenah stoje skozi in skozi nizki srbski divani, v Bredi pa stoji causeuse (naslonjač za
I. Priloga 145. štev. »Slovenca- dn6 27. junija 1903.
Tarife pa je mogoče po razmerah urav nati le teda), ako ima država vse železnice v avoji lasti. V Avstriji pa imamo mešan sistem, ki slabi in drobi naše moči: Vsaka zasebna železnica gleda le na svojo korist, a ne na splošni blagor. Tako n. pr. je Avstrija za Trst žrtvovala mnogo mnogo milijonov, in vendar trgovina v Trsiu peša. Glavni vzrok so zasebne železnice, ki s svo jimi tarifi pospešujejo promet via Hamburg, oziroma via Reka. Dokler vlada ne podržavi večjih zasebnih železnic, tako dolgo ne more uravnati tarifov, ki bi ustrezali avstrijski produkciji Refakcije zasebnih železnic so tudi eden vzrok, da ne napreduje avstrijska industrija
V tem oziru pridejo v prvi vrsti one zasebne železnice v poštev, ki nas vežejo z Ogrsko. To so: Družba državnih železnic, Košice-Oderberg in južna železnica.
Dne 1. jan. 1855 je država prodala za 200 milijonov frankov avstrijsko državno železnico konaorciju Eskeles in Sina, in sicer na 90 let. L 1891 pa je ogrska vlada brez ozira na avstrijsko vlado podržavila ogrsko progo te železmce. Ob onem si je ogrska vlada pridobila še tari-farno oblast na avstrijskih progah Bruck Dunaj in Marcbegg-Dunaj.	(Konec prih.)
Hedervaryjeva vlada sostavljena.
Bivši hrvatski ban Kbuen Hedervaiy je včeraj v primeroma zelo kratkem času rešil svojo nalogo, ker si je prejšnji Leden z različnimi koncesijami temeljito pripravil pot. '/ibral je okolu sebe razun Szella, Fojerva ryja, Csecba in Szechenyja člane bivšega Szello-vega kabineta. Novi, po Košutovi milosti sostavljeni kabinet je torej sledeči: Grof Khuen Hedervary predsedstvo in notranje zadeve, dosedanji finunčni minister L u k a c s finance, dosedanji naučni mi niBter W 1 a s s i c s nauk, poljedelski minister je ostal D a r a n y i, pravosodni dr. P 1 o s s , trgovinski L a n g; nov minister za Hrvatsko Tomažič. Nova sti tudi domobran ski minister Kolossvary ter minister a latere grof F e s t e t i c s. — Nova vlada se danes poda na Dunaj, da položi prispgo v cesarjeve roke, prihodnji torek se pa pred stavi zbornici.
Glasovi e zmagi Košutovcev.
Z dogodki, ki so se ta teden pojavljali v ogrski prestolnic, se po pravici peča vsa avstrijska javnost, ker jim z ozirom na njihov pomen in veliko važnost ni zlahka najti primere v parlamentarni zgodovini naše monarhije. Sin Ludvika Košuta je, kakor piše dunajska »Zeit«, z odobrenjem krone postal merodajni državnik v obeh polovicah naše monarhije., program Košutove stranke sprejema nova ogrska vlada proti volji večine ogrskega parlamenta. V prašanju, o katerem se dcslej skoro ni smelo razprav ljati. je zmagala ekstremna stranka nad vlado in tričetrtinsko večino. In čemu, vprašuje dalje imenovani list, je bilo treba vreči kabinet, ki mu doma ni skoro n hče nasprotoval ? Kar sta učinila Košut in Heder-vary, to bi bil izvel lahko tudi szell sam.
Pred tednom dni se je še čul na vaako zahtevo opozicionalnih poslancev stereotipni odgovor: niti za las ne odstopimo od naših predlog. Khuen Hedervary pa sme vreči vse to mej staro šaro in na celi črti kapitulirati pred Košutovci. Da še več; opozioiia je do segla celo koncesije, o katerih Be ji za Szel-lova vlade niti sanjalo ni: vojna uprava dobi le toliko novinoev, koliko jih dovoli Košut, in le takrat, kedar je to njemu všeč. seveda se bo prej ali slej bridko maščeval ta nenaraven preobrat in morda ni daleč čas, ko se pokaže, da so se silno varali oni, ki bi menili, da jim privede ban Ogre na vrvici, kot je privedel Ogrom neposlušne Hrvate. Karakteristični so tudi stavki, s katerimi izraža svoje začudenje nad tem dogodkom dunajska »Reichspost«. »Ker ni hotela gora k proroku, ješelprorokknji«,in videli smo »leva« v domu malega sina »velikega« očeta, v domu Fe-renca Košuta. Ta najnezmožnejša prikazen v budimpeštanski zbornici gre v sprevodu kot zmagovavec na Kapitol, njegov zmagoslavni voz pa vleče v potu svojega obraza grof Karol Khuen. Ali ni mogel tega izvesti tudi Szell?... Za opozicijonalne stranke velja odslej to-le tolaživno geslo: »Raz bijaj in obstruiraj, in dosegel boš vse!« Morda obvelja ta formula tudi za Hrvatsko. Tam živi cesarju zvesti narod. Imel je in ima še mnogo opravičenih želja. Toda mož, ki je našel pot v Košutov dom, je imel na te želje le en odgovor: preki b o d !. ..
Citirajmo le še nekaj stavkov iz včerajšnje »Informacije«: 24. junij je nesrečni dan prve vrste za našo monarhijo. Dne M. junija 1859 je podlegla naša armada pri S o i f e r i n u , dne 24. junija je pa kapitulirala država pred slabo maskirano ogrsko revolucijo. Boj z obstrukcijo se je bil cele meBece, armado so brez varstva izročili parlamentarni zabavi, vsa dežela je strmoglavljena v ex lex, politiška javnost podivjana, ogrski parlament demoraliziran do skrajnosti, in vendar brezpogojna kapitulacija in niti drobtine ni za — »havbice«, tako politiko razumi, kdor moreš. In ko bi si bili za to drago odkupnino zagotovili vsaj mir! V jeseni pridejo na vrsto „narodne« zahteve, dovolili bodo tudi te, z vojnim zakonom bo zabit madjar ski klin v skupno armado, in ne bo več daleč čas, ko nam od skupne monarhije ostane le še skupni vladar!
S tem je pač najboljše označen daleko-sežni pomon Khuenove kapitulacije.
Po volitvah v Nemčiji.
Z zadnjimi ožjimi volitvami v nemški državni zbor je končan veliki volivni boj, ki se menda še ni bil nikdar s toliko srditostjo od strani nasprotnikov katoliške cerkve, kakor letos. Prvi in zadnji cilj vseh strank je bil popoln poraz katoliškega centra; od rudečega socialista, zastarelega liberalca, zagrizenega protestanta pa tje doli do zadnjega bauernbundovca, vse se je zagrozilo proti katoliškemu, res ljudskemu centru. Toda koliko razočaranje! Sicer še
preplašena planila s postelje, in ko je ura padla na tla in se ustavila. Široka dvojna postelja kot vsa oprava je izdelana v slogu Ludvika VI. Perila ni nič na postelji. Vidijo se same žimnice, na katerih leži jelenja koža.
Pisalna miza kraljičina stoji ob steni na desni strani postelje. Na nji leži roman „Une trahison" („VeleizdajstvoM) in nepre-rezani roman „Isaac lequedem" od Dumasa, pisemski papir, nekaj razglednic, takozvanih umetniških fotografij, preprosta usnjata mapa in nekaj zapisnikov (notesov). Miza je čisto polna, na enem oglu je celo neka igrača takozvani orchestrion (instrument, ki posnema cel orkester). Na toaletni mizici Drage stoji ogledalo, obrobljeno z duhte-čimi čipkami, škarje za vihanje las, samo-var, ogledalo za lase, tase za lišp, blazinice za igle, etui za klobučne igle, priprave za za parfumiranje, steklena skledica za dišeča mazila, vse v lepem redu.
Steklena vrata in tudi navadna vrata vodijo v vogale, kjer se je dokončala krvava drama. Prostor je že tako tesen; še tesnejši je, ker je tu polno omar za garderobo, ki segajo do stropa, tu je tudi mnogo kovče-gov za potovanje, sploh vse potrebščine za potovanje, blagajna, nedostopna ognju in knjige. Nekoliko diši po parfumu, ki ima skoraj gotovo namen, da nekoliko prikriva sledi groznega umora. Na železnih klinih visi jutranja oprava kraljice, bel plašč, ki se rabi pri friziranju, pas, modra bela obleka za zjutraj in rdeča nočna suknja s čipkami, rmen in moder spodnji jopič z belimi čipkami.
Troje oken je obrnjenih na vrt, srednje je zastavljeno z omaro. Nad desnem oknom je preproga. Levo okno je zaprto z veter-nicami, tako da celo opoldne težko dobe solčni žarki vhod v spalnico. V levem kotu sta se zgrudila kralj in kraljica smrtno ranjena na tla. Skozi to okno so vrgli njuni trupli na vrt. Sledov tega grozovitega dejanja ni nikjer več. V kotu je razprostrta po tleh preproga. Dva preprosta, velika kovčega stojita tu, ki sta bila bržkone šele zdaj postavljena sem. Le osmo-jena, na pol sežgana vrata ene omare za garderobo pričajo, da se je moralo zgoditi tu nekaj posebnega. Zarotniki so bržkone preblizu hodili s svečami.
Za spalnico je kopališče in umivalnica za kralja; na mizi so potrebščine za umivanje na potovanju in poleg teh razglednice, dalje knjiga: „La bible et les deconvertis modernes" od Vigouroux-a, in spisi Carmen Sylve, rumunske kraljice — pesnice. Takoj zraven teh prostorov je sobica za sveže perilo. Na stolu visi ravnokar osnažena uni-formska suknja.
Od tod se pride zopet v obednico in iz obednice v dvorano. In ko se oddahnemo zopet na vrtu pod starimi kostanji in lipami v kojih vrheh cvrči in gostoli na stotine ptic, se nam zdi, da nismo bili v kraljevi palači, ampak da smo si ogledali muzej, ki nam je ohranil spomin na neki strašni dogodek, ki pa se je zgodil že pred davnim časom.
niso znani vspehi vollvne borbe zadnjega četrtka na celi črti, vendar se more že sedaj trditi, da je centrum izgubil v najslabšem slučaju le 6 mandatov, in še od teh tri na Poljake, ki jih edino le narodnost loči od centrovega programa. Ako bi torej centrum podlegel v vseh še ostalih volivnih okrajih, so dobili zagrizani njegovi nasprotniki le bore t r i mandate v škodo centru, vse drugo si je pa ohranil in sijajno utrdil. Cela Bavarska, vsa južna Nemčija in vsi katoliški-okraji v severnem delu države so sijajno pokazali, da se ne odreko za nobeno ceno lepemu katoliškemu geslu: za resnico, pravo svobodo in pravico! Naravnost krasne vspehe je pa dosegel centrum posebno v onih okrajih, na katere so z vso gotovostjo računali združeni njegovi nasprotniki. Ker nam še niso znane številke izza zadnje ožje volitve, navajamo v dokaz nekaj številk iz glavnega volivnega boja. — Pri liberalcih in bauern-bundovcih za centrum že davno za izgubljenega proglašeni volivni okraj Aichach je z nad 11.000 glasovi izvolil centrovega kandidata Becka, nasprotnik pa je dobil le borih 4500 glasov; v okraju Regensburg je protestanška „kmečka zveza" vprizorila proti centru in posebno proti katol. duhovščini tako divjo gonjo, da so celo centrovi somišljeniki jeli zdvajati nad njegovim vspe-hom, in rezultat: centrum 10.406, nasprotnik pa le 3161 glasov! Takih sijajnih vzgledov bi našteli lahko še celo vrsto.
Še zanimivejša pa se nam pokaže slika, če pogledamo centrov napredek v primeri z zadnjimi volitvami v letu 1898. V skoro docela protestanškem volivnem okraju Din-kelsbuhl je dobil centrum zadnjič 200, beri dvesto glasov, letos pa 3200; v drugem mo-nakovskem okraju so se pomnožili centrovi glasovi za 3900, v Bambergu za 4000, v Wurz-burgu za 3400, v Ambergu in Forchheimu za 4000 glasov. — Na Badenskem je bilo za centrove kandidate oddanih letos 134.045 glasov ali za 36.482 več kot pri zadnjih volitvah, v celem Porenju so pa napredovali za 104.400 glasov, in v celem tem ozemlju ni ne enega okraja, kjer bi bili napredovali za manj kot 600 glasov. — Po številu mandatov je centrum res nekoliko nazadoval, nasprotno pa silno napredoval po razmerju glasov in ta pridobitev je veliko večje važnosti, kakor pa par mandatov, s katerimi so se le mimogrede okoristili nasprotniki.
Vse drugačna je pa seve slika iz pro-testanških volivnih okrajev. Tu je z malo izjemo na celi črti zmagovala socialna demokracija. To se vidi posebno na Saškem, kjer je razun kraljeve rodbine vse protestanško; socialna demokracija si je razun enega osvojila vseh 24 mandatov v tej deželi. Prazni, mrzli prote-stantizem in puhli liberalizem ne vlečeta več. Ljudstvo se probuja in kjer ne najde boljšega, se oklene socialne demokracije; nezadovoljnost proti vladajočim razmeram je pomnožila število socialiških glasov. In tu je ravno največja in najznačilnejša razlika mej katoliškim centrom in soc. demokracijo: za prvim stoji prepričano zavedno katoliško ljudstvo, za soc. dem. so pa šli sedaj v boj nezadovoljni elementi najrazličnejših strank, ki se pa takoj jutri nagnejo na drugo stran, če se jim nudi njihovi nezadovoljnosti kaj primernejšega.
Z žilavostjo centra je moči primerjati edino le Poljake. Ti so se držali tako junaško, da si niso ohranili le dosedanjega posestnega stanja, marveč pridobili celo tri nove mandate. Zatirani poljski narod bo v novem nemškem državnem zboru zastopalo 17 njegovih mož. Zmaga Poljakov je v mnogih ozirih sijajnejša nego ona soc. de mokracije, posebno pa še radi tega, ker jim je poleg vseh drugih strank metala polena pod noge tudi vlada ter jim delala vse mogoče zapreke.
Francoski katoliki in sedanji položaj.
Po vsej Franciji se bije sedaj silovit boj proti katoliški cerkvi in njenim napravam in zdi se, da bo ltuti sovrag kmalu dovršil svoj prvi cilj Redovi so do malega že vsi zatrti, prepovedani so cerkveni ob hodi in celo v notranjosti cerkva si Com-besovi menihožrci prilastujejo že skoro vse pravice. In kaj store napram tej gonji vo-divni francoski katoliški krogi? Na to sila važno vprašanje odgovarja v daljšem članku »Koln. Volkszeitg.« mej drugim tudi to-le:
Pritožuiejo se nad preganjanjem po ministerstvu Combesovem, kar je čisto prav. Tudi mnogo denarja žrtvujejo za preganjane družbe, kar je priznanja vredno. Toda,da bi skupno in odločno zdoločenim ciljem stopali v obrambo, otemjedva razmišljajo. Kar predlagajo v zaščito, je vse večinoma brez pravega načrta, in ne dovede nikdar do zadovoljivega konca; nikjer ni začetkov politične organizacijo francoskih katolikov, ki edina more pomagati v boju na parlamentarnih tleh. — Francoski katoliki so morajo politično organizirati, ako hočejo trajno braniti pravno
stališče katoliške cerkve na Francoskem i i versko svobodo. Začeti morajo bitft boj z orožjem, kotga zahtev čas: z društvi in zadrugami, s političnim časopisjem in s volitvenicami. Zlasti se ne sme prezirati političnega časopisja. A kako so Francozi na slabem v tem oziru! Vse potno osobito cerkvenih listov, a občuten nedostatek političnih čas nikov, ki bi znali uplivati v veliki meri na javno mnenje, kolikor se ga dela izven cerkvenih krogov.
Odkar je Louis Veuillot uredoval »Uni-vers«, nimajo Franoozi pravzaprav nijednega katoliškega časnika, ki bi bil res upliven in razširjen po vsej Franciji. Zadovoljajo se že s tem, če tu pa tam kak veliki list zagovarja katoličanstvo ali se mu vsaj ne pro-tivi, kot je to delal »Figaro« pod uredništvom Cornely-ja; žal, da je ta svoje duho vito in ostro pero dal prekmalu na razpolago nekemu liberalnemu časniku. — Fran coski katoliki morajo osnovati svojo parlamentarno skupino, ki pa ne bo smela uganjati le cerkvene politike, nego bo morala delovati na vseh poljih držav nega življenja, če bo hotela z uspehom za stopati vse upravičene cerkvene zahteve. Imeti bode morala političen in zlasti s o o i jalnopolitičen program, ki je lahko očrtan samo splošno, ki pa mora po praktičnem delovanju dobiti svojo labko umevno vsebino. Zakaj ne bi taka skupina n. pr. prva nasvetovala napravo pravičnih davčnih zakonov na Fran• coskem, s čimer bi namah pridobila zase vse širše ljudske kroge ? In na socijalnem ali družabnem polju sploh je treba toliko poprav in je toliko upravičenih pritožb, o katerih se je najlože sporazumeti na podlagi katoliških načel in krščanskega svetovnega naziranja.
Le na ta način, meni imenovani list, bodo pomnožili vrste svojih somišljenikov in si ustvarili armado, ki bo lahko kjubo-vala vsem viharjem od framasonsko židovske strani.
Iz brzojavk.
Državni zbor odgoden. Predsednikoma obeh zbornic je včeraj došlo obvestilo ministerskega predsednika Koerberja, da je državni zbor z dnem 25. t. m. odgoden. — Nemiri povodom volitev v Nemčiji. V Offenbachu, kjer je proti liberalcu Beckerju zmagal soc. demokrat Ulrich, je prišlo do silno resnih nemirov. V splošnem pretepu je dobil Becker silen udarec s palico po glavi in so ga morali s policijskim varstvom odvesti. Aretiranih je bilo več oseb. — V Zabrcih blizu Vratislave se je vnel boj s policijo in orožniki, ki so bili napadeni s kamenjem. Orožniki so morali rabiti orožje. Aretirali so 40 oseb. — Z a n a r d e 11 i j e v a vlada dobila zaupnico. V včerajšnji, silno viharni seji italijanske zbornice, v kateri so proti vladi nastopali soc. dem., je vlada z 257 glasovi 171 dobila zaupnico. Nato se je pričela razprava o budgetnem provizoriju. — Nova zmaga Košutovcev. Vladi umakneta predlogo o zvišanju civilne liste. Zahtevali bota le toliko, da se stroški za častno telesno stražo cesarjevo pokrivajo iz vojnega proračuna. To je bila tudi ena zahtev Košutovcev. — A v t o r i-zacija ženskih redov. Zbornica je včeraj pričela razpravo o prošnjah ženskih šolskih redov za avtorizacijo. Razprava se nadaljuje danes. — Razmerje mej Rusijo injapanom se je znatno zbolj-šalo. Ruski minister Kuropatkin je bil ondi zelo prijazno sprejet in je za nekaj dni podaljšal bivanje ondi.
Jeseniške novice.
** Rošca. Germančki bo se pa res osmešili, ko ao našo Rošco prestavili v »Rosenkogel« heteč si jo osvojiti za svojo last. Rošca se ne izpeljuje od rože, marveč od roga. Na koroški strani mole velikanske čeri in skale iz gore, ki so videti ko rogovi, zato s o imenovali goro »Rošca". sedanj Gtimani pa mislijo, da rastejo same rožice po Ročci, in da je dobila od rož svoje ime. slovenska imena pačijo, da so nekoliko podobna prvotnim, menda zato, da bi lože očitali Slovencem, češ, da bo oni nemška imena po svoje popačili, torej iz nemškega • Rosenkogel« so Slovenci naredili »Rošco«. Za počtl Primerjaj samo še R bno = Rei-fen, Koritno = Koreiten, pa glej, da ne — pofiiš!
** Kopita pobral pa v Ameriko potegnil jo je pek Vodnik na Savi. Kar noč ga je vzela. V domovini je pustil ženo in
—	kup dolgov. Bo že plačal menda, kadar kaj zasluži v Ameriki. Prišlo mi je gredoč na misel, kaj je rekel odličen Slovenec, ki biva že več let v Ameriki. Rekel je: »V Ameriki se zbira gnoj Evrope«. Ko bi bilo to res, potem bi si prav lahko razlagali, zakaj Amerikanci sobo tako cenijo in se trkajo nn prsi: »Mi smo mi!« Zakaj prezirajo vse, kar ni amerikansko. Lumpje bo vedno
—	najboljši ljudje.
" Ponesrečil se je v tunelu dne 22. junija delavce Badaušek. Bil je ravno pri-pcgnjen, pa ae utrga zemlja in mu pade na hrbet ter polomi hrbtenico. Prenesli so ga v bolnišnico na Hrušici. — Drugi dan pa )e nekemu delavcu Mažarju zdrobilo v tunelu dva pr«ta na nogi.
" Mrtvega našli so 22 let starega Macedon< a dnu 19. junija v barabi na Hru šioi. Liudje si Sepečejo, da se je ponesrečil v tunelu, a konstatirano je, da je umrl za pljučnim edemom vsled splošne stolstelosti. Kai zanimiv sluiai, da suh človek umrje za splošno stolstelostjo.
" Most za novo železnico so začeli ■idati pri Hrušici t« dni. Sproti ga zasipajo in delaio nasip za železnični tir.
" Največja železniška postaja na Kranjskem bodo Jesenice. Iz Ljubl|ane gre železnica na 4 strani, z Jesenio pa pojde na 5 strani, namreč: 1. Trbiž, 2. Ljubljana, 3. Beljak akozi tunel po svojem tiru, 4. Celovec skozi tunel po svojem tiru, 5. Gorica —Trst. Vpraša se le, kdaj ? V par letih. Železniška proga od Hrušice do Bohinja se bo začela delati gotovo prihodnjo pomlad, če ne letošnjo jesen, Pri Hrušici so začeli že z nasipom.
** Napredek v katol. delavskem drnštvu na Savi V nedeljo, 21. junija je izredni občni zbor sklenil soglasno, da se , spremene društvena pravila v toliko, da se bodo zanaprej sprejemali v društvo mlade- j niči že s 14. letom in ne šele s 16.. kakor do sedaj. Res pametna izpremembal Od 14. do 16 leta marsikateri mladenič zaide na napačno pot, ako nima pravega vodstva in' ga je pozneje težko pridobiti za dobro stvar. Sedaj pa bodo imeli mladeniči, ki so dobro volje, že s 14. letom priložnost, odločiti se za katol. delavsko društvo, in se bodo tako ložje obvarovali pred zapeljivostjo slabih tovarišev! Stariši, ki imate toliko stare mladeniče, pa vam je mar njih blagor, skrbite
delav-imeti poprime
mora
se
zato, da bodo vaši sinovi člani katol. skega društva! Mlad človek družbo, če dobre ne najde, slabe.
Kuga na Jesenicah je bila v 16 stoletju. Spomin nanjo je vsakoletna zaob ljubljena procesija k Mariji na bleškem jezeru na god sv. Janeza Krstnika. Tudi letos je šlo veliko Jeseničanov na jezero, kjer je daroval zaobljubljeno mašo g. kapelan Zabret. Pod njegovim vodstvom so zapeli pevci po jezeru in na poti mnogo prelepih pesmi. Kdo ne bi privoščil delavcem, ki morajo dan na dan uživati slabi tovarniški zrak, kdo bi jim ne privoščil takega razvedrila za dušo in telo?
** Ciril Metodova podružnica se
snuje na Jeseničah. Bil je že skrajni čas zato. Narodni Jeseničani na nogel Pokažite, da hočete ohraniti otroke svoje veri in domovini I
Novice iz Amerike.
§ Vse stroje, kar so jih iznašli izza razstave v Parizu, bodo nakupili za izložbo v St. Louisu, ki bo leta 1904.
§ Velik štrajk v Filadelfiji. Že več dni vlad« štraik med tkalci. 90.000 delavcev je brez dela. Izmed 600 tvrdk, ki še pečajo s tkanjem, jih je 47 ugodilo delavskim zahtevam, v ostalih pa vlada splošen štrajk. V teh mlinih je zastavljenega kapitala najmanj 100 milijonov dolarjev. Izguba delavskih plač maša vsak dan 125.000 dol. Lastniki so baje pripravljeni zapreti mline za več mesecev, rajše kakor pa se udati zahtevam štrajkovcev.
§ Nesrečen gotovo ni, kdor za mrvo kruha se poti! To nam izpričujejo največji bogataši, kot Vanderbilt, hi sam pravi, da je premoženje že ene same mi-ijarde prttežko breme za enega človeka. Njega premoženje tlači in mori. bkoro z nekako zavidljivostjo blagruie svojega revnega soseda, ki komaj toliko prisluži, da preživi sebe in svojce. Zato pa si je skušal vsaj nekoliko olajšati to breme ter je daroval 250 milijonov za dobre namene. Pati mann, tudi milijarder, pravi, da je> bil najsrečnejši takrat, ko se je boril za vsakdanji kruh. Jan Gould pravi v pismu, da je živel življenje prognanca. Imel je vsega dovolj, le zdravja najmanj! Koliko bi bil dal, da bi zamogel zatisniti oči le eno uro I Ne zavi-dajmo jib, te reveže, saj : le pridne roke, pošteno srce res srečo dele !
§ V Ameriko na obisk sorodnikov. Dospel je v Kalumet rojak Matija Vertin, z Doblič pri Črnomlju na Kranjskem. Gosp. Vertin je pripotoval v Ameriko, da obišče svoje sinove in sorodnike, katerih ima mnogo v Ameriki in jih že mnogo let ni videl. V Kalumetu ima tri sestre m več vnukov. V Minnesoti ima troje sinov, katerih eden Mat. Vertin po imenu mu je prišel s svojo soprogo naproti in odpotuje ž njim v Minne-soto, kjer bo obiskal g. Vertin še svoje druge otroke in se nekoliko pri njih mudil, nakar se vrne zopet domov v Evropo. G. Vertin je župan z Doblič in obče znan mož po vsem Črnomaljskem okraju.
§ Prisiljen zakon, vzrok umora. V Gainsville v Ameriki je 19 letna Cora Tanner znebila se svojega starega moža s
tem, da mu je dala jesti zastrupljen sladoled. —
§ Najmlajii uredniki! Najmlajše urednike ima list „Grats York News" v Le-xingtonu. Glavni urednik je devetletni dečko Bro\vsell. Njegovi tovariši tudi ne štejejo nad 11 let. Njihovo glasilo izhaja vsak teden in ima okrog 200 naročnikov. Vsebina je prav primerna. „John Hurriangton je čul zadnji ponedeljek do polnoči, ker je njegova sestrica povabila troje tovarišic na čaj." Prijatelj je daroval o Božiču Brnon-sell-u majhen tiskarski stroj, s katerim so pričeli tiskati svoje glasilo. Prostore jim je , preskrbel šolski vodja. Vsak teden imajo 3 dol. dobička. Vsakemu je tudi določen primeren delokrog. Pač nadebudna mladina to onkraj „luže"!
§ Ameriški časniki. Pred 20 leti je prišel v Ameriko neki J. Pulitz, rojen na Ogrskem. Tu je prevzel uredništvo lista „World", ki se je pod njegovim vodstvom tako povzdignil, da sedaj vsak dan izhaja v 519.000 iztisih, dočim je prej izhajal le v 10.000. V 20. letih se je zanj porabilo lesa za papir za celih 78,000.000 K! Kak gozd bi se kupil za tak denar! Ali Pulitz je tudi znal pridobiti naročnikov. V svojem listu je poročal zanimivosti in najnovejše vesti iz vsega sveta, mnogokrat tudi zelo čudnih in malo vrjetnih. In to le za bori centesim! Taka cena in toliko senzacionelnih novic, to je moralo vleči. Seveda je vsled tega nastal popoln preobrat v amerikanskem časopisju. Nastalo je tekmovanje za hitro in točno poročanje, ceno in obširnost lista in naposled tudi v „farbariji". In tako Ameri-kanci dandanes ne gledajo mnogo na kvaliteto, ampak le na kvantiteto. Jedina prednost mnogih ameriških listov je sedaj pač to, da iščejo najrafiniranejših pripomočkov, kako bi zabavali največje blazirance. Povsem umevno je, da nima vsebina, verjetnost in ton mnogih ameriških glasil nikake prave vrednosti. Od tod tudi znane „race" iz krajev svobodnega razvitka.
Vabilo na naročbo. I S I. julijem
ožba, na katero občinstvo.
se pričenja nova uljudno vabimo
na-p. n.
»SLOVENEC"
velja za
1 j ubljanske upravništvu:
naročnike v
7 se leto 20 kron. Pol leta 10 „
Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
7se leto 26 kron. Pol leta 18 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo ,, Slovenca".
V Ljubi |am 27 junija.
Nemško združevanje in alovani.
Ob odslovljenju državntga zbora so se strnile nemške stranke v nekako zvezo. Ta zveza ima po izjavah ud«leženih strank namen, varovati narodne nemške interese in stališče Nemcev v državi. Zveza hoče varo vati koristi nemškega naroda in skrbeti za redno delo v parlamentu. — Kakor zatrjuje Barnreither, ni ta zveza naperjena proti desnici niti proti vladi. Kaj naj mislimo mi o ti zvezi ? Pred več časa je že tožil KOrber, da Nemci hočejo izrabiti vlado za se, a nu-merične večine za vlado ne dado na razpolago, — ker je nimajo in ker so raztrgani v razne frakcije, ki ima vsaka svojo taktiko. Prvi namen te zveze je, ustvariti blok nemških strank, kot glavni faktor večine, ki je potrebuje parlament. — Nemška ljudska stranka hoče imeti vpliv na vlado, zato rallira pod svoje vodstvo nemške čete. Kot vladna stranka hoče izrabiti vpliv za to, d a p r e -preči vsako narodno koncesijo Čehom ali Slovencem, in če mogoče, še kaj odtrga od tega, kar imamo. Vzlasti hoče izrabiti svoje stališče za to, da spravi na vplivna mesta v birokraciji povsod svoje ljudi in da varuje slovenske dežele kot svojo poBest. In osebna vprašanja v birokraciji so na Slo* venskem eminentno narodnega značaja. V narodnem vprašanju so šle nemške stranke itak vedno vkup, zato ta zveza na stvari nič ne izpremeni. Izpromemba je v tem, da nemški blok v parlamentu nastopi z večjim
vplivom, kakor dosedaj posamezne stranke. Vsled tega se bo čutil nemški vpliv v per sonalnih zadevah bolj, kakor doslej. Glavni smoter tej zvezi pa je — vsaj na strani stranke dr. DerBchatte, da se obdrži nem-štvo pri vladnih jaslih; Derschatta hoče celo postati odločilni faktor pri stvaritvi večine. In za to parlamentarno večino bi radi izrabili Poljake. Poljake hočejo namreč imeti zato, ker nemški interesi zadevaio ob poljske le v Sleziji, in še tu malo. Ta koalioija je naperjena proti Čehom in Slovencem. Čehom sicer ne morejo dosti, ali Slovencem bodo delali vsekako več ali manj škode. V enem oziru bo pa ta zveza za Slovence vendar koristna, ko mi ne bomo več apelovali kakor dosedaj zaman — na pravičnost vlade* Apelovali bomo na lastno moč, na lastno delo. Upamo, da potem izgine malodušnost in letargija tudi v tistih vrstah, kamor se je zadnja desetletja naselila. Slovenci smo še vsikdar tedaj najbolj napredovali, ko nas niso bičali, kakor sedaj, samo s palico, temveč s škorpijoni. — Vendar te nemške koalicije tudi ne smemo podcenjati. Za državno pozitivno delo ta koalicija nima trajne vrednosti, ker spaja stranke v celoto, katere sicer loči v gospodarskem in socialnepolitičnem oziru neštevilno točk. V tej nemški koaliciji je sicer združena nemška buržoazija, ali koliko je razlike v gospodarskem oziru med Schweglovo stranko plutokratije in med krščanskim socializmom Luegerjevim! V nacionalnem oziru pa ta koalicija lahko škodi in hoče škodovati Slo < vencem. Toda naš odpor v zbornici se bo že pokazal z vso elementarno silo in naše delo med narodom bo ravnovsled tega pritiska večje. Če smo delavni in odločni, se nam ni treba bati bodočnosti. Stališče slovenskih poslancev je v tem položaju dano: Demokratičen, socialni in politični program z vrhovno zahtevo po odpravi privilegijev in uvedenjem splošne volivne pravice, in odločno zahtevo, da se Avstrija obdrži pod Habsburžani kot vsem narodom ravnopravna država. S tem programom se ustvari platforma za ralliranje zatiranih narodov, ki predstavljajo večino prebivalstva v državi I Nemško združevanje pomeni zadnji poskus, c bdržati Avstrijo pod nemško prevlado, — a te slovanski narodi ne bodo priznali. Pred pikelhavbo ne upog-nemo tilnika nikdar!
Kdo se igra skrivalnice ? Na J a -k 1 i č e v o izjavo v „Slovencu" glede re gulacije učiteljskih plač odgovarjajo v „Na-rodu« na dolgo in široko. Pa se res igrajo »skrivalnice« in namreč v tem Bmislu, da ne odgovarjajo na to, kar se je v izjavi povdar-jalo, da niti veleposestniki niti vsi liberalni poslanci razun Hribarja niso za zvišanje deželne naklade v svrho regulacije plač in da se sploh za tak predlog ne dobi večine. Zakaj pa učitelji ne apostrofirajo zaveznih liberalcev in veleposestnikov, ki vendar tvorijo večino ? Ako je Jaklič iz »bezgovega stržena narejen možic« je vendar nespametno ga storiti za vse odgovornega, kar se za učiteljstvo ne stori.
Najskrajnejša nemška predrznost.
Iz narodnih krogov se nam piSe: Včeraj Bte poročali, da je znani nemškonacijonalni zagrizenec zagrozil monterjem, ki pripravljajo električna svetila za Prešernovo siavnost v »zvezdi«, da slovenske slavnosti v »Zvezdi« ne bo. Kazinotje govore tako, kakor bi imeli deželno predsedstvo v žepu! Gotova nemška klika se je torej postavila na stališče, da slovenske slavnosti v »Zvezdi« ne sme biti, torej da se ne sme vršiti slovenska siavnost na prostoru, ki je last slovenskega mesta. To je vender že od sile! S takimi arogancami naj kazinotje enkrat za vselej prenehajo. Slovenci ne bi smeli prirediti slovenske slavnosti v »Zvezdi«, nemški kazinotje pa smejo svojo kazinBko kavarno raztegati v »Zvezdo«. Vsak dan vidimo, da se iz-vestni ljudje ondi vsled samega zatiranja tako šopirijo, da jim ne zadoščajo več prostori v kazini in ob kazini, ampak prodirajo tudi v »Zvezdo«, kjer bo si meni nič, tebi nič postavili kavarniške mize in stole in odkoder ljudi, ki hodijo mimo, nadležno fiksirajo. To so pristaši tiste klike, katera
pobija po Beljaku, Celovcu in Celju okna onim nemškim gostilničarjem, kateri se tako daleč izpozabijo, da rezervirajo Slovencem kako posebno mizo. In sedaj pride znani širokoustnež in p o d i S 1 o -vence iz »Zvezde«! Merodajni krogi na magistratu utegnejo na to nemško predrznost premišljevati, ali je pametno dovoljevati kazinotom prostore za kazinsko kavarno v »Zvezdi« in kako se naj omeji, oviranje prometa, ki se vrši s tem, da nosijo stole, mize, kavo in druge stvari iz kavarne preko ceste, na kateri je vedno najživahnejši promet. Ako se bodo kazinotje utikali v slovensko siavnost v »Zvezdi«, utegne se jim pokazati pot nazaj v kazino, sioer utegnejo pričeti tudi ostale stranke, ki stanujejo okolu »Zvezde«, nekega lepega dne postavljati v »Zvezdo« svoje mize in stole.
t Ivan Holz. Umrl je 20 t. m. v Po-žegi v 53. letu svoje starosti neumorni delavni graditelj Ivan Holz. On je prvi prevzel graditev kn.-škof. zavodov v St. Vidu, nad Ljubljano, dokler ni stopil na njegovo mesto arhit. Trummler. Bil je blag mož, neupogljivo verskega prepričanja. Vrhbosna piše o njem: „Težko bi bil v vrhbosenski nadškofiji kak duhovnik, ki bi ne bil poznal tega plemenitega človeka. Ako je kak naš župnik nameraval kaj zidati v svoji župniji, takoj se je obrnil na g. Holza, na katerega se je mogel vedno v vsakem oziru zanesti. Začel je dobri pokojnik svoje delovanje v Bosni 1. 1881, ko je pričel s zidavo nadškof, deškega semenišča in nadškof. velike gimnazije. Pri tej gradnji je pokazal g. Holz takoj svoje temeljito znanje in prakso. Izza te gradnje sledile so druge. Spominj amo le na naše lepo bogoslovno semenišče v Sarajevem, krasno cerkev sv. Cirila in Metoda, naš kapiteljski dom, nadškof. ubožnico v Serajevem, ker vse je zgradil g. Holz po svojih in načrtih g. Jos. pl. Vancaša vestno in v splošno „adovoljnost. Njegove gradnje so nadalje v Bosni: resi-dencija frančiškanskega provincijala v Sarajevem, frančišk. kolegij v Visokem, samostani v Kreševem, Soteski, krasna samostanska cerkev na Plehanu, cerkev na Ban-brdu in še toliko drugih cerkev in župnih poslopij v Bosni. Vsak človek je v nesreči dobro poznal plemenitega g. Holza, ki je pomagal, kjer je le mogel. Neprestano je delal, a komaj je kaj imel, že je vse porazdelil. Posebno naklonjenost mu je izkazoval sam naš presvitli gospod nadškof, pri katerem je tudi stanoval, ako je bival v Sarajevem." R. i. p.
Promoviran je bil včeraj na graškem vseučilišču doktorjem prava g. V1 a d k o P e r t o t, član ugledne tržaške slovenske rodbine, dr. Simon Pertotove.
Ljudski shod v Šoštanju dne 5. julija 1903 v hotelu „Avstrija". Govorili bodo: gg. Anton Korošec, dr. Vladimir S e r n e c in Ivan Vošnjak. Slovenci udeležite se tega shoda mnogobrojno. Začetek ob 4. uri popoludne. Po shodu prosta zabava s petjem in tamburanjem.
Domačine preganjajo! Iz Škofje Loke nam poročajo, da so ondi hrvatske primorske kamenoseke in mnoge slovenske delavce odslovili od dela. Reklo se jim je, da ni dela, a Italijanov je ostalo v delu še nad 'petdeset, dasi ti ljudje v naši državi ne plačujejo nobenega davka in ves glavni zaslužek odnašajo v Italijo. Ko so Hrvatje in Slovenci rekli, da hočejo delati še ceneje, dobili so surov odgovor. Prosimo o tem od naših somišljenikov natančnega pojasnila, da ukrenemo proti dotičnemu podjetništvu primerne korake.
f Alfonz Oblak. V Novemmestu je umrl včeraj popoludne trgovec gospod A 1 -fonz Oblak. Včeraj zjutraj ga je zadela kap, ko je čital pred kavarno časopise. Pokojnik je bil zadnji čas zvest naš sotrudnik ter je priobčil v našem listu mnogo dopisov in člankov na korist Dolenjski. Tudi lista »Dolenjske Novice« in »Domoljub« sta nekaj teh člankov ponatisnila. Zadnje dni nam je poslal odgovor na surovi napad novomeškega dr. S 1 a n c a , kateri dopis imamo še v rokopisu. Naj v miru počiva blagi mo£, katerega srce je toplo bilo za ubogo Dolenjsko !
Dalje y prilogi II.

II. Priloga 145. štev. ..Slovenca" dn6 27. junija 1903.
Zveza slovenskih pevskih dru-itev. N« izražano željo tržaških in goriških zvezinih pevskih društev se ustanovno zborovanje »Zveze«, katero je bilo na dan 5. julija napovedano, preloži za dve nedelji in se vrši v nedeljo, dne 19. julija dopoldne ob pol 10. uri v dvorani Glasbene Matice v Ljubljani.
Osleparjeni slovenski očetje v Siiki. Tisti slovenski očetje, ki so se podpisali za nemško šolo v Spodnji Šiški so bili nsravnost osleparjeni! Reklo se jim je, da se gre za to, da dobi tudi Spodnja Šiška šolo, v kateri se bo pa učilo tudi nemški, nikakor se jim pa ni reklo, da bo pouk samonemški. Besedica »tudi« je bila privlačna sila in pa zabavljanje proti šoli v Gorenji Šiški, katero je izvestna napredna gospoda mnogo zakrivila z gotovimi pro-tekcijami. Ljudje n;so razločevali mej tem, kaj je nemščina kot učni predmet in kaj je nemščina kot učni jezik, ker to se ni nikomur rszložilo. Mnogi železničarji, ki niso gotovi, da vedno v Ljubljani oziroma v Šiški ostanejo, pravijo, da res žele, da se njihovi otroci nauče tudi nemščine, nikakor pa si ne žele popolnoma nemške šole, kakor se morda na odločilnem mestu misli, kajti vsakdo ve, da bi bila neumnost slovenske otroke poučevati v njim nerazumljivem nemškem jeziku. Naj se nepristranski poizveduje Se enkrat in potem se bode dalo še le sklepati, kakšne želje imajo stariši za-stran uravnave šole. Sramota bi bila, ako se ustanovi v hiški čisto nemška šola. Dolžnost slovenskih zavednih mož je, da ne vedne stariše podučel »Nemško društvo« je pričelo z agitaoijo za nemško šolo, ker hoče s časom pred vratmi Ljubljane imeti nemško občino. Gane naj se, komur je mar čaBt slovenskega rodu!
—	Podivjana mladina. Da je posu-rovelost današnje mladine v obče velika, to ve vsak poznavatelj razmer. A kaj takega bi se vendar zdelo človeku nemogoče, kar se je pripetilo te dni nekemu duhovniku v neposredni ljubljanski okolici. Nič hudega sluteč pride dotični g. na planjavico nad Šiško, od koder je krasen razgled, in zavoljo tega tudi vedno polno občinstva. Na zgornjih klopeh nad potom je sedelo tedaj tudi nekaj mladeničev. V tem trenutku, ko ti duhovnika ugledajo, postanejo kakor zbesnili: strahovita kletev in umazano kla-fanje, kakoršnega pero ne more popisati, jim bruha iz nečednih ust, kakor iz kake smrdljive kloake tako, da bi bil proti tem „dečakom" tedaj tudi najhujši „šnopsar" in vlačugar prava „muha". Pri tem vedno apostrofirajo navzočega duhovnika z ljubeznivim pridevkom: „prokleti far!" — No-tabene, to so bili otroci v starosti od 10—15 let! Najstarejši in najgorji mej njimi mogoče 16 leten fantu je vodil celo akcijo, drugi so mu le bolj mej smehom pritrjevali. Groza obide treznega človeka, ko vidi tolik prepad sprijenosti že v tej starosti. Kaj tacega — četudi le bolj izjema — kaže vsekako moderno vzgojo v kaj čudni luči! Da šola, kakoršna je, ni na višku kršč vzorov, je znano, pa ne more se vsa sprijenost pri mladini dajati na ro-vaš sedanje šole. Toliko bolj pa je tu prizadeta domača hiša. Kakšni morejo pač biti starši, ki izgojujejo take otroke? Ali se zavedajo količkaj svoje težke odgovornosti? — Čudno pa, da ravno na tem kraju, ki je vedno poln občinstva in tudi dvomljivih eksistenc mej njimi, — ni nikedar videti kakega čuvaja javnega reda. Ne vem, kedo bi imel tu glavno »besedo", a če ni drugih, zakaj bi ne bili za to žandarji dobri? Saj slavna vlada žandarje porablja že za vse, znati morajo vse — celo duhovščino nadzorovati — zakaj ne bi bil žandar, ker je tako mnogostransk, tudi za to dober, da bi tu pa tam ob priliki malo pogledal po takih javnih prostorih ter takim sprijenim mladeničem stopal na prste in krotil njihovo sprijenost, če jih lastni starši nočejo ali ne u^iejo priučiti dostojnega vedenja!
—	Šolstvo na Kranjskem. Javnih ljudskih šol je na Kranjskem 336, in sicer: enorazrednic 166, dvorazrednic 87, troraz-rednic 32, štirirazrednic 39, petrazrednic 10 in osemrazrednici 2. Za šolo godnih otrok od 6. —14. leta je 34.311 dečkov, 32.958 deklic, skupaj 61.269. Šolo pa obiskuje in sicer vsakdanjo: 30 096 dečkov, 27.456 deklic skupaj 57.552, ponavljavno pa: 6.899 dečkov, 7.359 deklic, skupaj 14.258; vseh skupaj tedaj 71.810 otrok. V zasebne šole hodi: 507 dečkov, 2552 deklic, skupaj 3059; višje šole, obrtne in druge obiskuje 1641 otrok. Nič pa ne hodi v šolo: 2632 dečkov,
3087 deklic, skupaj 5719 in s ponavljavno šolo vred 6353 otrok. V mestih in trgih je nad 12 let starih oproščenih 353 otrok.
—	Zupanom v Radečah pri Zidanem Mostu je namestu v Ameriko pobeglega Viljema Brunftmida izvoljen Anton B o o.
—	G. Milan Marjanovlč, katerega je, kakor znano, vlada bana I Ldervarjrja zasledovala, je došel v Dubrovnik in prevzame uredništvo »Crvene Hrvatske". G. Marjanovi« je isterski Hrvat, vsled česar je v tostranski državni polovici na varnem.
—	Štajerske novioe U m r 1 a je v Celju gosp. Matiji B e n č a n u 6 mesecev stara hčerka A 1 m a. — Pokopali so na Rečici lesnega trgovca Josipa Praznika. — V Z, a 1 c u grade novo cerkev. — Nemški »Gewerbe-t a g « bo jutri in v ponedeljek v Celju. Po mestu vise franklurtarice. — Kres na celjskem Starem gradu zažge 4. julija na čast sr. Cirila in Metoda celjsko pevsko društvo. — 4 u p n a cerkev v Konjicah. Centralna komisija za umetne in zgodovinske spomenike je dovolila v svoji zadnji seji, da se na novo naslika župna cerkev v Konjicah izvzemši roženkranske kapele, ki je okrašena z dragoceno fresko slikarijo. — Razpust zadruge. Vsled sklepa občnega zbora se je razpustilo »Kmetijsko društvo« v Vitanji. — Nemška slavnost bo jutri v Ljutomeru. Nemško pevsko društvo razvije zastavo.
—	Kresovi v čast presv. Srcu Jezusovemu. Piše se nam: Lep prizor nudil se nam je v četrtek, 18. t. m. zvečer. Najprej smo zagledali visoko gori na Jančem velikanski kres, kateremu sta se pridružila še kaka dva v še večji oddaljenosti. Nato je pa bajno se razsvetlila vsa dolina in pogorje od Roba do Sv. Gregorija. Na primerno malem prostoru bi se jih bilo naštelo do 30 kresov. Semtertje se je čul kak strel, toda kakor smo pozneje slišali, je bilo orož-ništvo streljavcem takoj za petami. Že prav tako, toda od orožništva zahtevamo pa tudi take točnosti za druge nepostavnosti, ki se gode pred nosom.
—	Ustanove za invalide Za leto 1903 razpisane so od umrlega barona Ka-rola Wurzbacha napravljene »Cesarice Elizabete ustanove za invalide" i. s.: a) tri ustanove po 120 K za Ljubljančane; b) tri ustanove po 60 K za rojake iz Kamnika, iz Jarš, s Homca, in c) tri ustanov^ po 60 K za rojake iz Ventarjevca v občini Šmartinski pri Litiji Te ustanove oddaja gospod baren A fonzi; Wurzbach, i. b.: one za Ljubljančane po nasvetu kranjskega deželnega odbora; ustanove za Kamničane, Jaršane in Homčane po nasvetu županstva v Kamniku ter ustanove za Ventarjevčane po nasvetu županstva Smartinske občine. Pravice do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožni c. in kr. vojaški invalidi iz imenovanih krajev od stražmojstra ali narednika nizdol, ki so lepega vedenja in vsled v vojni zadobljenih ran nezmožni, da bi se sami mogli preživiti. Ako bi te za omenjene ustanove ne zglaeilo zadostno število vojaških invalidov z opisanimi lastnostmi, tedaj imajo pravico do njih tudi drugi reveži spodobnega vedenja iz imenovanih krajev, ki se radi bolehnosti in starosti ne morejo sami preživiti. V obeh slučajih dokazati je s posebnimi občinskimi, po c. kr. političnim oblastvu potrjenimi spričali neomadežanost prosilcev. Dotične prošn e vložiti je prosilcem iz Ljubljane pri magistratu stolnega mesta Ljubljane, drugi prošnjiki pa naj jih vlože vsak pri žuoan-stvu svoie občine do 5. avgusta 190 3.
—	Veselica izobraž. in pevskega društva v Stefanji vasi se je minulo nedeljo popoldne izvršila v splošno zadovoljnost ter je bila zelo številno obiskana. Došlo je mnogo občinstva tudi iz Ljubljane. Zal, da se je na večer vreme premenilo. Pevske točke je precizno izvajal pevski zbor, vkljub temu, da je bil to šele njegov prvi nastop. Za reklamacijo so dekleta v splošno zadovoljnost občinstva predstavljale lepo igro in žela zato občno pohvalo. Mej po-samnimi točkami se neumorno udarjali tamburaši. Odbor se tem potom zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se je ta veselica izvršila tako povoljno, posebno pa še darovateljem krasnih dobitkov.
—	Umrl je včeraj dopoldne malo pred 10. uro v Novem mestu visokošolec gosp. Baldomir Jarc, brat gosp. profesorja Evgena v Kranju in doktoranda Antona. Naš list je že lansko leto poročal, da ga je nevarna bolezen položila na bolniško posteljo. Bival je nekaj časa v bolnici usmiljenih bratov v Kaniiji; nato se je preselil k svoji dobri teti, drugi mu materi, kjer je zatisnil svoje oči. Blagemu mladeniču odločnega krščanskega duha svetila večna luč!
—	Redek slučaj. Gospod Prezelj iz Trzina je kupil od g. Lenčeta na Laverci 23. t. m. iz enega hleva 22 telet ob enem. Telički so bili jako lepi in vsi jednaki, torej so morali biti poleženi vsi v enem tednu. GoBpod Lenče je pa sedaj po požaru gospodarsko poslopje vse prenovil in hleve lepo uredil, tako bo imel sedaj neki 40 pleme-
nitih krav za molžo. Bo torej mleka, kakor vode.
—	Samomor. Ivano Nabernik, 25 let staro dsklo, so našli na kresni dan v hlevu zemljaka Franceta Zupana v Naklem na vrvi obešeno. Nesrečnica je bila rojena 9. maja 1878 na Premskovem.
—	Stavka Mesarjev. V Nabrežini stavkajo klesarji delavnice Tonnies radi de lovodje Americo.
—	Gospodarsko gibanje. Z Gori škega se poroča: V N o v a k i h se je po dolgem času in trudu ustanovila mlekarnica. V Davči se pripravlja sirarnica.
—	Od koroike meje. Iz Rablja se nam piše: K Vašemu dopuu iz Korotana o tisti slavnosti v Beljaku bi mi, kar nas je Rabljčanov, radi pripomnili, da bo se Vaši kranjski zatirani Nemci najbolj razposajeno obnašali. Menda pa ne bo tako hudo tisto zatiranje tam doli pri Vas. Opazili smo tudi nekaj slovenskih liberalcev, ki bo se vračajoč s slavnosti v družbi »hajlovcev« na trbiškem kolodvoru sicer hripavo, a prav po „regelcah" pridušali. Rekli bo, da je bilo dosti pijače in pa zastonj. V nedeljo so prišli Vaši zatirani Nemci iz Belepeči k nam »hajlat« — pa jih je strašno pralo. Prihodnjo nedeljo bodo šli pa naši k Vašim v Belopeč — hajlat. Pravijo pa, da se ne bodo dali prati in zahtevajo odločno lepo vreme. Bodo morali že precej odločno nastopiti, kajti vreme je pri nas čudno hladno do nas. Mi Rablčani si znamo sicer pomagat'. Ker smo brali, da se je že povsod poletje začelo in pri nas le na zimo kaže, smo sklenili, da praznujemo z drugimi vred začetek poletja. Zakurili smo peči znova in imamo toplo vreme v sobah. Ko bi bil namenjen v prihodnjih dneh kdo izmej Slovencev v naš kot, mu svetujemo, da eč seboj vzame zimsko obleko, sicer bo dobil — kašelj, kakor Belopečani. K sklepu Vas še prosimo rablski Nemci, da bi ne zatirali tako Vaših Nemcev in pa, da bi slovenskim liberalcem trabantom doma golaža skuhati, pa malo pijače jim dali, da ne bodo pri kaki hajlovski slavnosti zopet sline cedili. — Rablski opazovalci.
Naia zmaga pri volitvi šu -pana v Selcah. li Selc nad Skofjo Loko se nam piše: 12. t m. so volili pri nas v četrtič župana G. okrajni glavar Pire je pričel zopet gladit in mešetarit, tokrat ne brez uspeha: »Ako ga zopet danes ne izvolite, veste kake denarne globe in posledice vss čakajo«, tako je privil liberalce, sliber, ki govori če je potreba ali ne, bere zopet izjavo svoje stranke, ki zahteva z vso odločnostjo 2 svetovalca in sicer ednega v Selcih, drugega sam ni vedel kje. — Ker se je na obeh straneh izražala želja, da prenehajo ne ravno čedne občinske razmere, katerih je kriv, odkrito rečeno, jedino prekanjeni, zviti in sladkobeBedni Sliber, je okrajni glavar (»ne-čuveno napaden v Slovencu v dopisu iz selc«, glej Grmekovo glasilo »Gorenjec« ?n »Narod«, za kar vemo, da Grmek avanzira v jeseni na Bukovco od sv. Lenarta, kar mu je Sliber tudi že obljubil) pričel poravnali »hribe in doline«. Naši so Be slednjič zedi-nili, da prepuste liberalcem enega svetovalca, a v Selcih odločno nobenega, ker tam Bta le Sliber in Hajnrihar pristna »Narodovca«. Okrajni glavar predlaga pet svetovalcev mesto štirih, da katoliška stranka dobi tri in liberalna dva, o čemer ste se po dolgem pri govarjanju zedinih obe stranki, naša seveda a pristavkom, da Sliberja ne voli, marveč Dolenca in Podolniks. Naši so ponujali čast svetovalca Groger Jelene, starosti liberalne stranke, a jim je zabelil: »Potem bodete pa imeli teleta mej Bvetovalcil« Izid volitve je bil: Naš župan g. Franc Demžar, prvo-boritelj gospodarske organiiacije v naši dolini, trije naši in dva liberalna svetovalca — Sliber pa nič ... joj, joj, sedaj se bode pa gotovo svet podrl! Pripomnim le še, da je g. okrsjni glavar izjavil naši stranki že pri predz»dnji volitvi: »Za občino je neobhodno potrebno, da pride v vaše roke!« Zskaj je to neobhodno potrebno, nam povedo številke, ki jih imamo v rokah, katere bomo objavili do pičice, če bode Grmek v »Gorenjcu« in »Narodu« preobračal edino njemu lastne kozle.
— Sejmi po Slovenskem od 30. junija do 4. julija. Na Kranjskem: 30. v Mozelju, Zagorju ob Savi, Mirni peči, na Mali gori pri Sv. Mohorju, na Rakeku, v Ljubljani, Trnovem in Črnomlju; 1. v Velikem gabru, Zireh in Krškem; 2. v St. Gotardu, Srednji vasi in Kočevski Reki; 4. v Vidmu pri Krki. — Na slove n. staja r s k e m : 30. jun. v Gomilnici, Olimju, Rajhenburgu, Spod. Polskavi in Zrečah; 1. v Ptuju; 2. pri Novi Štifti, v Pletrovčah. na Tinskem, pri Sv Tilnu in v Vildonu; 4 v Vidmu, Mariboru Vojniku, na Rečici in Sp. Kostrivnici. — Na Koroškem: 30. v Grajfenburgu in Pontablju; 2. v Kaplji. — Na Primorskem: 30. v Novemgradu, Terčetu, Šempetru in Ospu; 2 v Hrpeljah in Gorici; 3. v Glemoni in Brezovici; 4. v Rifenbergu.
ljubljanske norice.
Okrajna holnlika blagajna ljubljanska in socijalno demokratična bla-maia.
Našim čitateljem je znano, da so pri zadnji volitvi delegatov iz vrst delojemalcev v okrajno bolniško blagajno ljubljansko prodrli vsled brezbrižnosti in malomarnosti nekaterih naših socijalno demokratični kandidati. Vršil se je občni zbor okraj. bol. blagajne. V vae tri odbore so bili izvoljeni od Btrani delojemalcev pristaši rudeče zastave. °red občnim zborom okr. bol. blagajne pa bo scoi-jalni demokratje imeli svoje sestanke, na katerih so se posvetovali, kdo izmed njih bi bil najsposobnejši za načelnika v upravni odbor. Bilo je precej »ravsa in kavsa«, kajti vsi sodrugi so bili prepričani, da vleče načelnik okr. bolniške blagajne ljubljanske mastno letno plačo — nekateri trdijo 1200 drugi celo 1600 K — pa tudi drugi blagajniški funkcionarji po mnenju soc. demokratov dobe mastne nagrade od časa do časa. Prvi seje zborovalcem predstavil kot sposobni kandidat za načelnika okr. bol. blagajno znani vedni predsednik vseh socijalno demokratičnih shodov »stari mobel« Kordelič. Mož je spravil vso svojo zgovornost skupaj, vendar sodrugi so enoglasno odklonili to kandidaturo, češ, da je Kordelič premalo agilen. Pač pa so sodrugi naročili Kordeliču, naj na občnem zboru okr. bol. blagajne vpraša bivši odbor, kje je denar, in predlaga, da se najame finančni uradnik, kateri naj preišče blagajno in konštatira, ali je res toliko denarja, kolikor ga je kršč. socijalni odbor v računskem zaključku izkazal. Temu predlogu uprl ee je zaatopnik nadzorne oblasti magi-Btratni svetnik g. S e š e k , češ, narasli bodo s tako revizijo stroški, pač pa nadzorna oblast sama lahko pregleda blagajno in preišče, ali je vse v redu ali ne. Načelnik g. Kregar pozdravil je predlog z veseljem ter povdar-jal, da je prav, da sa od strani nadzorne ob-laBti pregleda blagajna, dosedaj poslujoči odbor pa ima čisto vest. Pretečeni pondeljek pa dobi bivši načelnik g. K r e g a r poziv, da se vrsi od strani nadzorne oblasti škon-tracija blagajne in da se bodo sploh vse knjige okrajne bolniške blagajne pregledalo, ali je vse v redu ali ne. K tej reviziji blagajne povabil se je tudi čevljar g. Bres-k v a r kot zaupnik socijalno demokratične stranke.
Tečno ob pol 4. uri pričela se je revizija in škontracija. Navzoč je bil: magistratni svetnik g. Sešek, kot veščaka pa: prvi magistratni knjigovodja g. T e r d i n a in magistratni kontrolor gosp. D e b e v e c. Tudi g. Breskvar je prišel. Veščaka pregledala sta vse knjige in škontrirala blagajno, primerjala račune in vplačilne knjižice z glavno knjigo. Sestavil se je zapisnik in zapisale svote denarja, ki je naložen v mestni hranilnici in pa gotovina v blagajni. G. T r d i n a pozval je g. B r e s k v a r j a, naj tudi on primerja račune in pregleda knjige. Pozival ga je tudi, naj pove, kar misli, da bi se še vpisalo v zapisnik, vendar g. Breskvar kot zaupnik socialno-demokratične stranke je odgovoril „jaz ne vem nič, vidim, da je vse v redu", in mož ni mogel druzega, nego, da je še enkrat ponovil „ blagajna je popolnoma v redu". Zapisnik, kateri naglaša, da se je blagajna s knjigami v popolnem redu in soglasju našla, podpisali so vsi navzoči tudi gospod Breskvar kot zaupnik socialno-demokratične stranke. Dolg obraz pa je napravil gosp. Breskvar, ko mu je magistratni svetnik g. Sešek povedal sledeči stavek: „ Ampak Vi, kakor tudi vsi drugi'bode te morali zastonj vse blagajniške posle opravljati, tukaj ni nič plače". Mož je z odprtimi ustmi poslušal ta stavek ter potem začudeno vprašal: ..Kako je pa to, — v Sent Vidu pa ima plačo?" G. >ešek pa je pojasnil, da sedanji zakon tega ne dopušča, da bi bil kak blagajniški funk-cijonar plačan, samo denarne izdatke, katere izdado blagajniški funkcijonarji za blagajno, se smejo tirjati od blagajne. G. Breskvar ni zinil ni besedice. Odšel je. Po možganih pa mu gotovo roji stavek „nič plače"... Radovedni smo, kako bo uplivalo na sodruge, ko jim Breskvar naznani: Pri bolniški blagajni ljubljanski ni nič plače — zastonj bodemo morali delati. Lepi upi po mastni plači in nagradah so splavali po vodi. In tako bo tudi! Sodrugi se bodo morali privaditi pri bol. blagajni brezplačno delovati, kakor je deloval dosedanji načelnik in vsi trije odbori. Zato bo skrbela nadzorna oblast pa tudi trije delodajalci, kateri so novo voljeni v upravnem odboru.
Sinoči ob 8. uri se je vršila ustanovna seja okr. bolniške blagajne, in se je oddala blagajna novo izvoljenemu odboru. Načelnikom je voljen Breskvar, podnačelnikom pa Vilfan. Vsak teh dveh dobil je po 6 glasov. Da jima pa ta čast ne uide, volila sta tudi vsak samega sebe.. Načelnikom nadziralnega odseka je voljen Sterlekar, podnačelnikom Klemenčič. Razsodišču načelnik je Kordelič,
podnačelnik Menart. Delodajalci oddali so prazne glasovnice.
Potem so ae pregledale knjige in preštet se je denar. Vse je bilo v redu, niti vinarja ne manjka. Sodrugi so milo gledali nove bankovce, zlate in srebrne svetle kro-nioe. Toliko denarja, toliko rezervnega zaklada, pa nič plače! Novi načelnik Breskvar pa je stokal: Huda žeja, toliko de narja, pa moramo vodo piti . . . Sestavil se je sapisnik, v katerem se je konštatiralo, da je blagajna v popolnem redu, da knjigo z blagajno popolnoma soglašajo in da je novo-voljeni odb^r prejel denarja v gotovini 3875 kron 15 vin. in tri hranilnične knjižice, katere so vredne 73 935 kron 54 vin. Zapisnik so sodrugi podpisali in s tem pripo-znali, da je bila blagajna v redu, ko so jo oni sprejeli . . . Sodrugi! Proti redu niste izustili pri oddajaniu niti besedice. Pazita, da bodete tudi Vi z isto požrtvovalnostjo delovali v prid bolniške blagajne in njenih zavarovancev in da bodete tudi Vi s tako mirno vestjo pokladali račune, kakor Vam tako zoprni kršč -soc. odbor. V prihodnje Vam pa svetujemo, ne trdite stvari, o ka terih niste prepričani, kajti s tem si bodete prihranili marsikatero blamažo.
Zaročil se je gospod Ivan Kušar c. kr. uradnik v Ilirski Bistrici, z gospico Mici Piškur iz Ljubljane. t.astitamo!
Roparja pripeljali v Ljubljano. Včeraj so pripeljali v zapore tukajšnjega deželnega sodišča Antona Družnika, ki je ušel na Gorenjskem iz ječe v Radovljici in se skrival po Rošoi. Družnik je pred dvema letoma izvršil roparski umor in je tudi sedaj sumljiv, da je izvršil nek umor na Gorenjskem.
Za mestne uboge izročila je preblago-rodna gospa Uršula Souvanova po ielii svojega pokojnega soproga znesek od 200 K.
Razstava ženskih ročnih del v tukajšnjem »Mestnem Domu" bo odprta do 4. ju lil«. Pomnožena je sedaj razstava b krasno zbirko slovanskih noš, katere je poslala znana češka domorodkinja gospa Neureiterjeva. V poročilu o otvoritvi razstive smo zapisali, da so gdč. Saverjeva, gosp. Sever in g. Al. Šantel člani društva „Vlast". Sedaj se nam poroča, da so člani društva »Vesne«. Razstava je, kakor smo ie povdarjali, nekaj izrednega in zasluži kar najštevilnejšega obiska. Vstopnina je samo 40 vinar. Odprta je razstava od 10. do 12 ure dopoludne in od 3. do 6. ure popoludne. Iz uradniških krogov smo dobili pismo, v katerem se izraža želja, naj bi razstavni odbor oziral se nekoliko tudi na g. g. uradnike, ki bi radi obiskali razstavo, ako bi bila razstava odprta časih tudi izven njihovih uradnih ur.
Nezgoda na Karlovski cesti. Josip Jerina, posestnik v Korunovih ulicah št. 16 in Uršula Zalaznik, posestnica na Hiuptmanci št. G zadela sta danes zjutraj na Karlovski cesti z vozovima skupaj. Jerina, ki je imela na vozu naloženo kamenje, prevrnil je lahki voziček Uršule Breskvarjeve, katera je padla na cesto in se na negah in rokah pobila. Uršula Breskvar ima pri vozu, na katerem se je zlomilo oje in eno kolo in zavila os, znatno škodo.
V deželno bolnico so pripeljali 40 let starega kočarja oimoua Andolška iz Tabra, občina Struge v kočevskem okraju. Dne 25. t. m. ie v gozdu pri sekanju dreves ponesrečil. Bukovo drevo mu je padlo na levo nogo in mu jo v stopalu zmečkalo.
Ukraden dežnik. Služkinji Elizabeti Dahsel iz Dovjega je bil včeraj zvečer v čakalnici na južnem kolodvoru ukraden dežnik s zakrivljeno, koščeno kljuko.
Prijet napadalec. Mestna policija je pri jela nekega Gustava Drechslerja iz Budimpešte, ki je dne 21. t. m. v hlevu posestnika Karola bketa v Janovici, občina Šmarje pri Jelšah, kjer je pri zgradbi železnice delal, šiloma napadel delavca Em. Tota iz Szendes in ga težko ranil.
Pazite pri umivanju na prstane! Nad poročnik Rudolf Sch. pozabil je pri umivanju dva zlata prstana v umivalniku. Njegov sluga ni opazil prstanov v umivalniku in ju je z vodo vred vlil v vodovodni vlivalnik.
Povsod dobro, doma najboljše. Danes zjutraj pripeljalo se je 71 oseb iz Amerike v Ljubljano. Bili so vsi s Kranjskega.
Zidarska dela v Ljubljani. Ta teden so se pričela pri vojaškem strelišču ob Dolenj ski cesti zidarska dela. Strelišče se razširi in je v to vojaški erar vzel za dobo 25 let potrebni svet od dedičev trgovke M. Mehle-tove oziroma trgovca gospoda Frana Babiča t najem. Na hiio F. Sokliča pred Konjušnico so postavili strešnik. Ometavati so pričeli Fr. Svigljevo hišo ob Dolenjski cesti in J. Accettovo na Sv. Petra cesti. Znotraj ome-tavajo in snažijo še hiše: F. Cacakovo na Rimski cesti, Vodnikovo v Sodnijskih ulicah, zunaj pa še hiio »Kmetske posojilnice«. Strešnik so postavili na Smielovskega hišo v Dalmatinovih ulicah. Bučarjeva vila ob Opekarski cesti se še ne gradi; gospodar ondotnega sveta je za zdaj stavbni prostor zasadil s krompirjem ; pač pa je navoženega ondi že nekaj materijala. Rekonstrukcijska
dela v pritličju Mahrove hiie ob Kopitarjevih ulicah so dovršena. Na dvorišču hiše št. 9 v Gradišču je dala gospa Schumijeva zgraditi enomdotropno poslopje, ki je že pokrito. Lastnica hotela »pri slonu« g. Goes dova je dala poslopie olepšati z novim barvilom. Tacega olepšanja so v mestu potrebne še zelo mnoge hiše ! V Tomaschitzevem hotelu v Kolodvorskih ulicah so zidarska dela dovršena. Polaganje tlaka pred trnovskim župniščem je dokončano. Hodnika na no vem železnem mostu čez Gradaiico sta dobila asfaltni tlak. V Dalmatinovih ulicah bo pričeli podirati te dni zadnji dve poslopji Zescbkovih dedičev. Te ulice dobe jeseni po otvoritvi parka širokost, ki jo kaie cesta mej Kleinmayrjevo tiskarno in Strukljevim hotelom. Oerrajni sid pri vrtu kranjske hranilnice (tik Csnkerjevega posestva) v Igriških ulicah so popravili in pokrili, kar kaže, da Nemci ie ne mislijo na zgradbo svojega gledališča. Delavcev je prišlo te dni z Go riškeea in Furlanskega v Ljubljano nekaj nad 50.
Na oklicih so: G. Adolf M a 11 u s c h, lastnik dijaškega vzgojevaliiča v Welsu z gdč. Elizabeto Prosinagg. — G. L a m b e r t Oehlhofer, upravitelj .Laibacher Zeitung" z gdč. Pavlo D r o 11
—	G. b t e f a n Miholic, gostilničar z gdč. Ano E k a r. — G. Jos. Bučar, gimnaz. suplent z gdč. N i k o I a j o Potočnik. — Gosp. Franc Urbane, trgovčev sin z gdč. Evgenijo Souvan.
—	G. Valentin Mihler, kolporter z gdč. Cecilijo Morela, hisino. — G. Ignacij Novaček, magistratni uradnik z gdč. Ano Koren, zasebnioo.
Praznik sv Petra se bo v šentpeterski župni cerkvi, kakor po navadi jako slovesno obhajal. Ob 9 uri zjutraj bode imel cerkveni govor in slovesno sv. mašo č. gospod kanonik dr. K a r 1 i n, popoludne ob 2 uri pa bode propovedoval č. g. dr. Mihael Opeka.
Zelenjava v Gradašci. Marija Gregorin, delavka pri Jcri Mekinc v Auerovih ulioah št. 3. peljala je danea zjutraj po Cerkvenih ulioah s cizo zelenjavo na trg. Nasproti njej pridirjal je z vozom za prevsžinje kruha Foederlov hlaoec Franc Kolar, stan. Kolezij-ske ulice it. 4 tako neprevidno, da je zadel v cizo in jo prevrnil, da so je zelenjava raz-tresla po bregu Gradaflče. Marija Gregorinova je prišla pod cizo in je dobila pri tem na životu več lahkih poškodeb.
Izgubljena ura Gimnazijalec F rano Zore, stan. v sv. Fiorijana ulicah it. 26 ja izgubil včeraj popoldne na poti iz šole oo Knaflovib in Selenburgovih ulicah do »Zvezde* srebrno remontoir - uro in srebrno verižico s komoasom kot obeskom.
G. Turk starejši ponesrečil. Hišni posest nik g.J. Turk, oče g. obč. svetnika Turka, se je včeraj ponesrečil. Ko je dajal koscem vina, zadel se je tako nesrečno ob neko ostro koso, da se mu je globoko urezala v nogo. Prinesli so ga na dom. Nezgoda vzbuja obče sočutje do g. Turka.
Zrakoplovec Steffens namerava jutri popoldne mej 5 in pol 6 uro popoldne poleteti od dirkališča kolesarskega s svojim zrakoplovom v zrak.
Razpisana loten in trafika Razpisana je do 22. julija v Ljubljani na cesarja Jožefa trgu štev. 11. obstoječa z loterijo združena tobačna trafika. Odda se potom javnega pogajanja. Ista se sme oskrbovati le v hišah štev. 1, 2, 9, 11 in 12 na Cesarja Jožefa trgu štev. 2 na Vodnikovem trgu in štev. 3 na Poljanski cesti.
Druga mestna deška ljudska šola. Prvo sveto obhajilo na drugi mestni slovenski deški ljudski šoli se je dnč 23. junija t. 1. jako slovesno vršilo. Po slovesnem sprejemu prav lepo oblečenih prvoobhajaneev s cerkvenimi banderi v cerkev sv. Jakoba, za katerimi se je vrstila paroma druga šolska mladina tega zavoda, se je opravila sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. Pri sv. maši so dečki lepoglasno ter precizno prepevali tej slavnosti primerne svete pesmi pod jako spretnim vodstvom dobro znanega nam pe-vovodja gosp. Antona Razingerja. Med sveto mašo, pri kateri je sedemdeset dečkov pristopilo prvikrat k mizi Gospodovi, je bil prav ginljiv nagovor na prvoobhajance, kateri je prav globoko segal v srce osrečeni mladini in pričujočim odrašenim. Po dovršenem svetem opravilu v cerkvi so se prvoobha-janci vsi veseli podali po dva in dva v šolske prostore nazaj, kjer so bili obdarovani z jako okusnimi štrucami iz znane pekarije Zalaznikove in z lepimi spominki na prvo sv. obhajilo. K sklepu te prelepe slovesnosti, ki je najvplivnejše sredstvo verske vzgoje šolske mladine, pa je imel prav presrčni nagovor do prvoobhajaneev šolski vodja gospod Frančišek Gaberšek. Spominja jih, naj se najsrečnejšega dne svojega življenja vedno prav živo spominjajo ter po lepih naukih, ki so jih celi čas pripravljanja slišali, vsikdar vestno ravnajo. — Prelepo slovesnost osrečene mladeži, pri kateri so dečki sami prav točno in veselo zapeli Alojzijevo, Marijino ter Zahvalno pesem, pa je zaključila prekrasna avstrijska himna „Bog ohrani", katero .so prvoobha-janci stojč navdušeno zapeli.
Zaradi dežnika aretiran. Dalavec Franc Ložan iz Žabmce, stanujoč na Mali poti št. 3 je meseca aprila tek. leta v Žali poti pri Skolji Loki in prisvojil neki dežnik, zaradi Česar ga je orožništvo zasledovalo. Včeraj zvečer so ga tukaj prijeli in zaprli.
Tedentiki koledar.
Nedelja, 28. iunija: 4. pobinkoitna, Leon II. p.; evang.: O velikem ribjem vlaku. Luk. 5. — Ponedeljek, 29. junija: Peter in Pavel ap. — Torek, 30. junija: Spomin bv. Pavla. — Sreda. 1. julija: Osmina roistva Jan. Krstnika. — Četrtek, 2 julija: Obisk Miriie Device. — Petek, 3. julija: Nicet šk. — S o b o t a , 4. julija: Urh šk. — S o 1 n o e izide 1. ju'iia ob 4. uri 19 min., zaide pa ob 7 uri 48 minut. — Lunin spremin: Prvi krajec 1. julija ob 10. uri zvečer. — Dan se skrči v juniju sa 50 minut. — M u s i c a s a c r a v n e d e 1 j o , 28. junija: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: C-»cilijino mašo zložil Adolf Kaim graduale »Propitius esta, Domine« Anton Foerster, efertorij „Illumina ooulos meos" koralno. — V ponedeljek, 29. junija pontifikalna maša ob 10 uri: Instrumentalno mašo „in honorem saneti Fran-cisci Seraphici", zložil Anton Foerster, graduale »Constitues eos principes« koralno, po ofertoriji »Tu es Petrus«, zložil Mihael Haller.
Dogodki na Hrvaškem.
Revolucija v Zagorju.
V Ludbregu ne vlada mir, marveč so Be ondi pojavili toliki nemiri, kakor še nikoli preje. Razjarjeni narod se je navalil na mesto in ono, kar ie še bilo celega, so popolnoma demolirali. Uradno je potrieno, da so kmetje v Ludbregu do danes demolirali trideset hiš: občinska hiia, poslopje državne okrajne oblasti, hranilnica, poslopje državnega okrajnega sodišča, glavna pošta, stanovanja obSinskih in državnih okr. uradnikov in vse hiše mažaronskih in židovskih trgovcev. Sam naval je trajal štiri ure. Kmetska patrulja se je sestala z orožniško, kojo so seljaki razorožili in pognali v beg. Ko so šli kmetje dalje, so se jim zopersta-vili ulanci z golimi sabljami; kmetje ao se nato uprli, prodrli vojaški kordon, udarili na mesto in zatvorili vse dohode v mest. Potem so se zabarikadirali ter v slučaju, da bi se kdo približal mestu, bo sklenili streljati. Vojaki in orožniki, videč, kako kmetje tepo maiarone, so dobili komando na »hurra«. In ta trenutek zapojo bobni in trobente ter pod komando »štaruna« udarjajo vojaki na seljake. Vnel se je boj na življenje in smrt. Nastal je krik; kmetje ne omagajo, dasi se barikade rušijo, ulanci udero preko lesenih barikad, pešci pa udarijo kakor divji z bajoneti na desno in levo. Ko padejo barikade in se vojaštvo navali v mesto, se toča kamenja usuje na orožnike. Vojaštvo in orožništvo je obstalo in oddalo salve. Name stu je obležalo sedem mrtvih in 43 težko ranjenih. Uradno se to potrjuje.
Kmetje se ne udajo, marveč so razvili še hujši boj zunaj mesta, kamor so bili potisnjeni. 72 kmetov je bilo aretiranih. Odvedli so jih ekskadron ulancev, dve četi pešoev in 20 orožnikov:
pol ekskadrona ulancev
> o ja C «1 o h O		e ? o a		> o M e >N O bi O
a> ao e "O		M		<o ID 0> "B
pol ekskadrona ulancev
V	isti noči je bil težek spopadek v mestu Gudurama kraj Ludbrega, kjer vlada preki sod. Kmetje nočejo nikakor priznati prekega soda ter pride zato do hudih spopadov. Podrobnosti nam manjkajo.
»Obzor« je pozval maiaronske »Narodne Novine«, naj uradno povejo o dogodkih v Pregradu (okrožje Varaždins), ali je istina, da vladajo ondi veliki nemiri. Pa maiaronske novine do danes niso niti javile o dogodkih, še manj pa jih dementirale. Potem je resnica, da so tisoči kmetov demolirali mažaronske hiše, rabili dinamit, a vlada se ondi boji proglasiti preki sod, ker se boji, da ne bi svet zvedel, da na IlrvatBkem vlada nemir, prava revolucija, in ne, kot je trdil bivši ban — »mir«. S hrvatskih hiš vise narodne in črne zastave; vžigajo se kresovi in dinamiti pokajo krog in krog, da je strašno slišati.
V	zadnjih štirih dneh se je stanje v | Zagorju tako poojstrilo, da je število težko
ranjenih do 70, a mrtvih do 16.
Volitve v Zlatarn.
V	Z I a t a r u so hoteli volilci imeti sestanek. Zato pa so oblasti preje zaznale ter so ga še preje, nego so volilci prosili za dovoljenje sestanka, prepovedale pod najhujšimi kaznimi. Zato so se volilci odločili po § 2. imeti sestanek na posestvu p I. P i s a-
0	i c a , kamor bosta prišle^ varairfinski odvetnik d r. M a g d i č in p I. H a 1 p e r. Iz tega se vidi, pod kako narodno »voljo« se bodo mogle vršiti volitve, ko se take »varnostna« odredbe vrše in brusijo bajoneti.
Čujemo, da bo pl. Pisač>č, kateremu je bila najpreje od opozicije ponuiena kandidatura, isto odložil v korist d r. M a g d i c a , kojega je narodu najlepše priporočil. Iz te izjave moremo sklepati, da je kandidatura dr. Magdica povsem osigu-rana. Bojimo se pa, da bo povodom volitev došlo v Zlataru do velikih nemirov. Sam kotar ima preko 52.000 ljudi, volivcev pa je komaj — 180 To je način mažaronske vo-livne reforme. Nadalje čujemo, da mažaroni ne bodo postavili nikakega kandidata. — V Zlataru samem vlada že več dni pravo bojno stanje.
Najnovejie is Zagreba.
Mažaronska »zastopnika", Tomažic) in Silovici so včeraj meščani na ulici javno in-sultirali in ju z gnjilimi jajci napadli. Da ni hitro orožništvo prihitelo jima na pomoč, težko da bi bila zdravo kožo odnesla. Ta dva mažaronska mameluka, pošteno insultirana in z gnilimi jajci oškropljena, sta morala stopiti v prvi hotel in ondi tako dolgo čakati, da so jima donesli novo obleko. Potem sta se odpeljala v Oiakerskem vozu v največjem strahu v spremstvu ulancev na Bvoj dom. Vsled tega vlada po Zagrebu nepopisno veselje in med občinstvom se čuje pozdravljanje : »Zdravo, gnjili mažaroni", kar gre na rovaš omenjenih mažaronskih mame-lukov. — Obsodba nad demonstranti v Za-preš cu je bila včeraj razglašena. Eden demonstrant je obsojen na dve leti težke ječe, več njih od 2 — 12 mesecev težkega zapora, 6 pa jih je oproščenih.
Podban Krajčevič ai dovoljuje čestitati.
Famozni podban Krajčevič je prišel na idejo, da si da od svojih mažaronskih mamelukov čestitati na n e i m o -vano čast hrvatskega ministra v Pešti. Kako je prišel na tako imenitno idejo, to Bog zna. Mi znamo Bamo to, da bo g. Krajčevič kljub svoji krasni želji ostal dolgega noea. Veliki župan N i k o 1 i č stoji v vednem občevanju z grofom Hedervaryiem v Budimpešti; ta dolžnost referiranja je stvar podbana. a ne velikega župana Nikoliči. V tem najdemo prvo indignacijo od strani grofa Khuena proti podbanu, diugo pa najdemo v tem, da je grof Khuen brzojavno naročil mažarsko narodno obleko iz Zagreba, da se v nji predstavi zbornici. To je čul tudi g. podban in si je hitro dal napraviti v Budimpešti mažarsko narodno cbleko ter naročil naj ga ondi počaka, da pride kot hrvatski minister po njo. Ali doživel je fiasko. Došla mu je vest, da naj takoj odide T o m a ž i č v Budimpešto, da prevzame ministerstvo za Hrvatsko. Da li je bilo vsprejemanje gratu-lacij od g. podbana umestno, to pač najbolj more znati podban sam.
Sodnijske razprave.
It Varazdioa se nam poroča, da se je včeraj vršila razprava proti trojici Hrvatov iz Vel. Trgovišta radi zločinstva ustanka. Sijajno jih je branil g. dr. Pero M a g d i c ker so bili vsi trije obtoženci oproščeni obtožbe.
Dne 8. julija se prične v Varaidinu razprava proti 38 kmetom iz Gornje Rieke.
Iz Ludbrega so včeraj v v a-raždinske ječe pripeljali še
1	3 7 1 j u d i.
Nadaljnji ustanki
Včeraj je odšlo voiaitvo v Koprivnico, ker tudi ondi so vstali kmetje.
V	selu Gjelekoveo pri Zakanju je doilo predvčerajinjim do ustanka, a včeraj je došla brzojavka, da je v Kunovcu, 13 kilometrov daleč od Ludbrega, buknila prva vstaja. Po vseh cerkvah zvone kmetje z zvonovi in kličejo tovariše skupaj. Nad 1000 kmetov gre s puškami, vilami, koli, da osvobodi zaprte kmete v Ludbregu, katere sc včeraj pripeljali v Ludbreg. In to se godi kljub temu, da je v kotarskem okraju preki sod. Kunovčani so bili bogati ljudje, a ko so bile ustanovljene židovske hranilnice v Ludbregu, Legradu in Curgu, so napravile vse kmete gospodarsko odvisne od židov. Obresti jemljejo iidje od kmetov od 16—20 odstotkov — kako naj torej kmet živi! Sodni uradniki napravljajo komisije za VBako malenkost. Vse to so kmetje dolgo časa prenašali, sedaj so se pa uprli. Upori se širijo iz ene vasi v drugo in Bog zna, kako se to bo končalo, ker mej kmeti je silna nezadovoljnost.
V	Ludbregu je razdrtih 30 hiš. Kmetje so itirikrat šli po mestu in razbijali mažaronske domove. 26. L m. je došlo do boja mej konjeniitvom in kmeti. Ranjenih je nekaj kmetov.
Novice is varaidinske okolioe.
Suspendiran je obč. predstojnik v Biškupcu, ker je pri predzadnjih volitvah premalo delal, in ga je vel. župan Rubido že dolgo grdo gledal. Ko je pri Josipoviču gorelo, prišel je omejeni obč. predstojnik Sinkovio malo prepozno na pomoč. Veliki župan ga je na cesti pred ljudstvom oštel kot frkina in na cesti mu službo vzel.
Suspendiran je bil Mihalic, obč. blagajnik v Šemovcu. Po noči so ga zvali v vas Trnovec. Rekel je, da mu naj pošljejo 4 vojake za spremstvo. Ker mu niso teh dali, je ostal doma. Zato je izgubil službo. Med tem pa se vel. župan Rubido v spremstvu štirih dragonerjev vozi pri belem dnevu po mestih. Po posredovanju jalžabečkega župnika sprejet je Mihalic nazaj v službo.
Vsem madžaronom v Semovcu, Jelzabeti in Kelemenu so kmetje potrli okna. Zato še v teh vaseh sedaj čepijo vojaki, — zastonj. Po vseh krajih ljudstvo hudo godrnja proti vojakom, ker brez posla „stra-žijo" vasi. Zaman je pozval Luka, obč. predstojnik, vojake v Vidovec. zamanj Brezin-šcak, okrajni glavar, na Vočo, i. t. d. Ko so na Telovo na Voči kmetje videli pri "procesiji vsiljenega komisarja dr. Teofila Kri-žena, pristava iz Ivanca, odpodili so ga iz procesije. Ta Križan je grozen madžaron, ter se je začel podpisovati „K r i s z a n dokler mu nije poglavarstvo tega zabranilo. Ker je župnik na Voči tega madzarona, (sina rodoljubnega slovenskega očeta), pozval k obedu, je ljudstvo začelo grozno godrnjati proti župniku in se mu hudo groziti. Kakor je kmet pretrgal vsako občevanje z mad-žaroni, tako zahteva to tudi od gospode. V nekih mestih so vkljub temu prebrisani madžaroni našuntali ljudstvo proti rodoljubnim duhovnikom. Madžaronske duhovnike pa vlada da stražiti z bajoneti.
V Varaždinu in okolici je končano Šolsko leto in so ljudske šole napolnjene z avstrijskimi in madžarskimi vojaki. Ječe v Lepoglavi in Varaždinu ao prenapolnjene. Madžaronske »Narodne Novine« pa molče o vsem, kakor s sedmimi pečati zapečatena knjiga.
Dogodki v Srbiji.
Slavnosti v Belemgradu
Vojaška parada vršila se je ra baničkem polju, ki je pol ure oddaljeno od Belega-grada.
Na velikanskem baničkem polju je bilo vse polno vojaških čet, naroda in kočij. — Kralj je jahal na belem konju in pušil ciga rete. Njegovo priprcsto in neprisiljeno ve denje je jako dobro uplivalo na vojsko in narod. D ifiedSi do ruskega in avstro ogrskega atašeja, prašal iu je kralj, kako da sodita o srbski vojski. Ista sta mu odgovorila, da jima vojska jako ugaja, na kar je kralj pripomnil: „Upam, da se s časom zboljša". Kralj ;e potem prisostoval defiliranju vojaških čet, broječih 5000 mož. Vojaštvo je defiliralo po sledečem redu: Kadeti telesne straže, polki pešcev, 5 baterij topništva, 6 eskadro nov konjiče, zopet ena baterija topništva in jahajoča telesna straža. Narod je vojaštvu aplavdiral. Isto je izvrstno dtfniralo in raznobarvne uniforme bo napravile najlepši utis na gledalce.
Kralj je pohvalil posamične poveljnike in je podal ministrom roko, ko se je poslovil in odšel v mesto. O njegovem povratku ga je narod obkrožal in ga navdušeno pozdravljal.
Ob 4. uri popoludne se je kralj Peter zopet brez telesne straža podal v topčider-ski park, kjer se je vršila velika ljudska elavnost ob pevanju narodnih pesmi in plesanju kola Kralj je stopil s svoje kočije in se pomešal med narod, ki je prenehal prepevati in plesati ter mu začel ploskati in vzklikati: Zivio! Kralj je vzklikajoče nagovarjal, naj se ne dajo motiti po njegovi navzočnosti in naj se dalje veselijo.
Nato je mladina nadaljevala ples, kralj pa se je prijazno pogovarjal s priprostimi ljudmi.
S takim postopanjem se je kralj tako priljubil narodu, da je med vsemi navzočimi zavladalo največje in najprisrčnejše navdušenje. Vsi bo soglašali v prepričanju, da je Srbija slednjič dobila pravega kralja. Povra-tek kralja v mesto bil je pravi triumfalni sprevod. Navdušenemu vzklikanju ni hotelo biti ne konca ne kraja.
Potem se je vršila v narodnem gledališču slavnostna predstava. Istej sta prisostvovala tudi ruski in avstro-ogrski poslanik s svojima soprogama in b člani poslaništev. Ko je kralj stopil v dvorno loio, ga je občinstvo navdušeno pozdravilo. V loii sta poleg njega sedela ministerski predsednik Ava-kumovič in minister za vnanje stvari Kalje-vič. Tekom predstave je narod pred gledališčem prirejal ovaoije in zažigal umetalni ognej. Po predstavi pa je nepregledna množica spremljala kialja v kraljevo palačo.
Čast mrtvim.
Beligrajska »Stampa« pravi, da je kralj Peter izrazil željo, naj se truplo kralja Aleksandra prepelja na njegove stroške v Ka-
ko vico poleg Belgrada, kjer naj se Aleksander pokoplje s kraljevskimi častmi.
Oklic na armado
je izdal Peter I. V oklicu povdarja. da bo mu vsi častniki enako dragi, ako \si store dolžnosti svojega stanu. Vojakom kliče: »Bog z Vami. Vi sokoli srbskega naroda, združeni za ideale narodne!«
Balkan.
5 Okoli Prizrena je bilo zopet nekaj boja z Albanci. Zveza s Prizrenom je porušena; podrobno še ni nič znanega. Pri Drinskem mostu je bil boj z dvema al • banskima četama, pri katerem je bilo deset mrtvih. Po galičniškem okraju se klati in ropa albanska četa Tatrira Tolaša.
D. Iz Carigrada javljajo, da je Porta sporočila raznim poslanikom, da je neki prijeti Bolga/ izdal, koliko hranilnih priprav so imeli v Črni Nikomeni, vasi blizu bolgarske meje. Ko so šli preiskovat, so našli veliko dinamita, smodnika, orožja in drugih sličnih reči. Dalje so Porto opozorili na razne nameravane načrte, katere po pripo-vedanju nekaterih hočejo izvesti razni komiteji v okolici Solunski.
J) Generalni makedonski inšpektor Hil-mi paša poroča, da je bilo 21. t. m. prijetih v solunskem okraju 380, v skopijskem 280 in v monastirskem 460 Bolgarov. Preiskave se po povelju inšpektorja vrše dalje. Izdal je razglas, da tisti, ki prostovoljno izroče orožje, ki ga dobivajo od bolgarskih komitejev, ne bodo kaznovani.
) Umora srbskih kraljevskih zakonskih krivi Makedonci! V Carigradu pravijo, da imajo v rokah dokaze za govorice, ki se tam razširjajo, da so makedonske čete vzrok umoru; dalje pa poročajo, da imajo ti krvavi srbski dogodki velik vpliv na makedonske čete, ki se še bolj vztrajno bore za svojo svobodo.
J) »Agence telegrafi que b u 1 g a r e " javlja : Ker je redarstvo do-znalo, da je zadnje dni dospelo v S redeč nekaj makedonskih vstašev, kateri so v hiši nekega Sekuliličkija skrili razstreljive snovi, obkolilo je dotično hišo, da bi zaplenilo razstreljive snovi. Ustaši hiteli so snovi pred redarji poskriti, a je v tem snov eksplodirala in je bilo vsled tega šest oseb ubitih; mej istimi jeden vstaSki vodja. Jeden policijski agent je bil ranjen.
Književnost in umetnost.
* Glasbena Matica. Nocoj se vrši prva javna produkcija gojencev. Druga javna produkcija gojencev pa bo v sredo, dne 1. julija v veliki dvorani ^Narodnega Doma«.
Izpred sodišča,
Izpred deielnega aodltča. Demonstracije o priliki turnarske slavnosti v Ljubljani.
Danes dopoludne se je radi demonstracije o priliki zadnje turnarske slavnosti pričela pred tukajšnjim deželnim sodiščem obravnava proti štirim osebam.
Na obtožni klopi sede:
F r a n c S a p č i č, 24 let star, brivski pomočnik, rojen v Karlnvacu, nekaznovan. — Nace V i d r i h . 19 let star, rojen na Mal. Kalu, fara Ambrus črevljarski pomočnik, nekaznovan. — Ludovik Pust, 21 let star, iz Ljubljane, mesarski vajenec, nekaznovan. — A n t o n P i 1 a r, 35 let star iz Velesovega, hlapec v Ljubljani, pred-kaznovan.
Obtožnica se približno glasi: Povodom slavnosti, kojo je priredilo liubljansko nemško telovadno društvo dne 6. in 7. junija v Ljubljani, uprizoril je del ljubljanskega občinstva slovenske narodnosti demonstracije. Vže opoludne 7. junija zbrala se je množica ljudi v „Zvezdi« ter z žvižganjem in burnimi klici zahtevala odstranitev nemške, v kazin skem vrtu plapolajoče zastave. To se je s po-sredovaajem župana zgodilo in nastal je potem mir. Na večer istega dne ponavljale pa so se demonstracije brez vsacega vzroka. Orožništvo in vojaštvo je obkolilo »Zvezdo« in prostor okrog kazine, kjer so se vršile slavnosti, toda na Kongresnem trgu in v \Volfovih ulicah nabralo se je vzlic temu mnogo občinstva in zopet je nastal vsled žvižganja in kričanja nemir.
Policijski stražnik France Rak, ki je pod asistenco orožnika imel nalogo, vzdrževati red in mir v Wolfovih ulicah nasproti Krej čijevi hiši, sklenil je torej zbrane demonstrante razgnati in je dal, kakor je to na sebi umevno in kakor (o tudi priča Viktor Jeras potrjuje, primemo povelje, da Be mno žica odstrani in razide. On in orožnik tirala Bta potem množico po \Vol/ovih ulicah. Med tem zapazi stražnik Rak pri Antonu Pilarju, da ta ne namerava ubogati in da nekako sili nazai. Pozove ga torej osebno, da naj gre naprej in da naj ne saostaja, nakar mu je ta odvrnil stražnika in oroinika se tika-
joče besede: „Kaj hočeta, ki sta z menoj vred ravno taka berača«. Še enkrat pozove i na to stražnik Rak Pilarja, naj stopi naprej, in ker le ta ni hotel ubogati, aretovala sta ga on in orožnik in ga tirala z množico vred čez Marijin trg proti Špitalskim ulicam. Sedaj se je pa množica jela zavzemati za Pilarjs in zahtevala njega oprostitev. Položaj bi bil postal malodane kritičen za varnostne organe, da ne bi bili na upitje množice od magistrata prihiteli stražniki Martin Gerlovič, Jakob Kržan in France Ažman, ki so uvi-devši situacijo, takoj s povzdignenim glasom v imenu postave zahtevali, da se množica razide. Mncžica je obstala, .toda jelo je padati nekoliko karaenjev proti stražnikom. Dognano je po priznanju Načeta Vidriha, da je on enega vrgel, in z ozirom na dotično pričevanje stražnika Martina Gerloviča ne more dvoma biti, da se je tudi France Sopčič pripognil, da je kamen pobral, da bi ga bil vrgel, ako že tega ni izvrSil, kajti priča je videla, da je potem, ko se je bil pripognil in zopet zravnal, z roko nameril proti stražnikom, L udevit Pust je pa kakor tudi sam priznava, zaklical Btražnikom, »to je pa naš* volja, če fimo, gremo«. — Ker so potem stražniki potegnili sablje, se je množica brez daljnega obotavljanja razšla.
Na stražnici sta bi. kakor to spričuje nadstražmojster Jože Hercog — Sopčič in Pilar pridejala napačna imena ter ae imenovala za ZabršiČa oziroma Kondiša.
V označenem postopanju obdolžencev se nahajajo vsi znaki pr^ereška po § 283 oziroma prestopka po § 320 c k. z. Pregre-šek je kaznovati po § 284 ker pobiranje kamenov oziroma luSanje kamenov kot od govor na stražnikov poziv Be razib, je gotovo spuščanje „v prepir", kakor ga ima y mislih določba po § 284 k. s.
Sopiič France in Nace Vidrih sta bila v preiskovalnem zaporu.
Prvi obtoženeo Sopčič zanikuje, da bi s cef-ts pobral kamen in ga zalučal, pač pa pravi da je na potu proti domu v Wolfovih Ulicah stopil trdno na trotoir, pri tem so se mu zavihane hlače odvihale. Da bi si jih popravil, se je pripognil. Blizu stoječ stražnik Grlovič je pa mislil, da pobira kamenje, in ga je v imenu postave aretiral. Glede za-mahnenja pa trdi, da je s tem le popravil rokave pri srajci in zapestnice, ki so se mu pri pogibu zdrknile navzdol.
Priča stražnik Grlovič obstoji pri Bvoji prvotni trditvi. Glede napačnega imenovanja je obtoženec mnenja, da so ga v policijski stražnici napačno razumevali. Ako bi hotel napačno ime povedati, bi pač povedal tudi napačno stanovanje in gospodarja, česar pa ni storil.
Drugi obtoženeo Vidrih obstoji svoje dejanje. Kamen je vrgel v policaje, ker so se slišali glasovi, da so enega aretirali. Sto ril je dejanje, še predno so orožniki in policaji takrat pozvali ljudstvo, naj se umakne in razide. Obtoženec Pilar pa je ravno takrat prišel iz Šiške, ko bo njega in njegove tovariše policaji pozvali, da se naj umakne. Ker je pa bil nekoliko v rožioah, se je obotavljal, češ, kaj jim pa hočejo, ko so ravno taki „berači" kakor je on. Kakor se vidi, je Pilar precej dobro poučen, da niso ljubljanski policaji ravno v najboljših plačah. No, pa policaji takrat niso poznali nobenega špasa in so ga neusmiljeno aretirali, ker ni hitro na njihovo povelje reti-riral. Obtoženec Pust se je pa pregrešil, ker je imel napram policajem posebno stališče, češ, da se umakne, če hoče.
Razprava sama ni dognala nič druzega posebnega. Sodni dvor je bil mnenja, da so obtoženci krivi v obtožnici navedenih pre-greškov, in je obsodilo Šopčiča in Pilarja na 10 dnij zapora z jednim postom, Vidriha na 7 dnij z dvema in Pusta na 6 dnij z jednim poBtom.
Radi peres, janež Langus, tovar-j niški delavec iz Kovorja je dne 28. aprila t. 1. na cesti v Brezjah hotel vzeti peresa Janezu Slaparju. Langus ga je v prepiru z nožem sunil, nato pa stekel. Sodni dvor ga je obsodil na 10 mesecev težke ječe. — Ponarejen živinski potni list. Posestnik Jernej Cukljati v Limovcah je prignal dne 26. marca t. 1. v Lukovco na semenj par volov. Na žiivnskem potnem listu pa je imel datum ponarejen. Sin obtoženca priznava, da je datum ponaredil sin Jože brez njegove vednosti. Sodni dvor je obsodil očeta na 4 tedne, sina pa na 10 dni ječe. — Dekleta so šli klicat. Janez in Tone Zupan ter Janez Mokerl iz Leš so šli v noči na 11. maja 1.1. pred Kocijanovo hišo zaman klicat dekleta pod okni, radi česar so jih jeli psovati z grdimi primki. Janez Zupan je žugal, da bo s kolom okno predrl, grozili so, da bo vse zrezano telila kri Sodišče je obsodilo brata Zupana vsacega na 6 mesecev Mokerla pa na 3 mesece težke ječe. — Občinskemu slugi grozil. Po naročilu dežel, odbora je poslal Viški župan občinskega slugo k Jožetu Vrankarju, želez-ničnemu čuvaju na Glincah, da bi pozvedel o njegovi ubožni materi, kje stanuje in kdo da zanjo skrbi. Ko si je hotel sluga dotične
Eodatke pri mizi zabeležiti, skočil je Vrao-ar k njemu ter mu hotel vzeti beležnioo, kričeč, da ga bode vun vrgel, in da nima pri njem ničesar opraviti; prijel ga je za obe rami in mu strgal jopič. Vrankar pravi, da je hil pijan; sodišče p* je na tri meseče težke ječe obsodilo. — Tri leta v Ameriki je bil Juief Oien, posestnik na Veliki Ilovi gori. ne da bi zadostil svoji vojaški dolžnosti. Leta 1899 je bil pri naboru za vojaško službo nesposobnim spoznan, drugo leto predpustom pa je šel za delom v Ameriko, ker so ga silile, kakor sam pravi, domače neugodne razmere. Obsojen je bil na 6 dni zapora in na 10 K denarne globe.
Društva.
Vabilo na CXXXIII. odborovo sejo »Slovenske Matice" v Ljubljani, v četrtek dne 2. mal. srpana 1903.1. ob pol šestih popoldne v društveni pisarni. Spored: 1. Naznanila predsedništva. 2 Potrditev zapisnikov o 132. odborovi seji in o XXXIX. rednem občnem zboru. 3. Volitev predsednika, podpresednikov, blagajnika, ključarjev in odsekov. 4. Tajnikovo poročilo. 5 Eventualia. V Ljubljani dne 23. rožnika 1903. Predsednik: F r. L e v e c.
(Družbi sv. mirila in Metoda) je izročiti naročil umrli veletržeo FranKsaverij Souvan 400 kron. Č an čestite rodbine, ki od vsega začetka prvači ob narodnih naporovanjih v naši domovini, bo je umrli navzel domorodnega duha že koj v očetnem okrilju kot otrok. Mladenič se je v domorodnosti utrjeval in kakor mož je neprestano gledal gori na one mileje zvezde, ki naj prej ali slej zasinejo slovenskemu narodu kakor oče. Ne manj kakor tri velečastne dame iz njega obitelji, gospa soproga in gospici mu hčeri, delujejo to dobo v odborih naših ženskih ljubljanskih podružnic. Kakor kupec v svoji stroki je pa dvignil svojo trgovino menda na prvo mesto med onimi, kar mu jih tovarišuje v domorodnem našem kupčijskem svetu. In kot človek ta častiti umrli! Kdo se ne spominja prijaznega moža, ki je povsod, tudi koj na ulioi, v prirojeni mu ponižnosti, pru-žil vsakemu roko v pozdrav: bodisi si gospodu. bodisi ubogemu težaku. — V hvaležnosti za navedeni obilni ta dar želimo temu vrlemu umrlemu večnega miru ; častiti rodbini utolažbe; a svojemu narodu Fran Souvanu vrednega nadomestila.
ttazne stvari.
Najnovejše od raznih strani.
Potres na Ogrskem. V Erlau je hil včeraj ob 6. uri zjutraj močan potresT Več hiš se je porušilo. — S t a ryn rimsko mesto. Pri Santaremu na Španskem so odkopali ostanke neznanega starorimskega mesta. — Svojega šolskega tovariša zaklal. Radi neke cunje sta se v Lvovu sprle gimnazijca Czarkovski in Emil Smielski. Czarkovski je zabodel svojega tovariša, ki je vsled rane v bolnici umrl. — Starosta poljskih naravoslovcev dr. Adalbert U r b a n b k i je umrl. — Senzacijonalna aretacija. V Bologni so zaprli prrfesorja Secchija, ki je pred umorom grofa Bonmartinija imel odno-šaje z njegovo ženo. Dr. Naldi je po posku-šenem samomoru izpovedal, da je provzro-čitelj umora dr. Secchi.
Ježa potrebujejo v nemški zbornici. Zo vec let stanuje v poslopju nemške državne zbornice nepovabljena krdela ščurkov. Odkod dobe te mične živalice jed, je sicer uganka, a resnica je, da se vkljub vsem Bredstvom, katera so že poskusih, ne dado pregnati. Kakor ščurki, ki lazijo le po noči okoli, tako p ostane tudi jež šele preti večeri živahen, in ima zraven tega tako ljubezen do malih črnih živalic, da se z vsako pobrati, če jo sreča in jo seveda v največji slasti pohrusta. /jato pa upeljajo po noči, ko zapuato poslanci prostore zbornice za zboro-valce ježe, da urede obštrukcijo proti ščurkom, katero bodo brez dvoma dobro vodili in zmagali končno sebi v prid in tudi poslancem, ki ničkaj radi ne vidijo zjutraj sledov neljubih gostov.
Ženske vesti. V Novem Jorku se je predlagala postava, da Amerikanke, ki se omože z Neamerikanci, ne zgube, kakor doslej državljanstva zjedinjenih severno ameriških držav. — O spanju malih otrok so se na Švedskem vršile znanstvene preiskave. Potrdilo se je, da otroci, ki obiskujejo šolo, potrebujejo veliko spanja. Pri otrocih, ki premalo spč, je za 25% več boleznij, nego pri otrocih, ki dovolj časa spč. Zdravniki trde, da otroci s 4 leti potrebujejo na dar 12 ur; s 7. leti 11 ur; z 6 leti 10 ur; 12 do 14 let 9 do 10 ur; mladi ljudje nd 14 do 21 leta 9 do 10 ur. Prekratko spanje prouzroči slabo kri in druge bolezni. — Ženskih zdravnic deluje v Londonu 115. V prosti bolnici je nastavljenih 16 zdravnic, za zdravnice se pa na istem zavodu izobrazuje 70 dam. Tudi v drugih londonskih bolnicah imajo nastavljene ženske zdravnice, pa tudi bolnicah v
Birkenhaedu, Bitminghamu, Bristolu, Dun-deeju, Edinburghu, Glasgowa, Huullu, Man-cbestru in 0.\dorfu so nastavljene ženske zdravnice. — Doktorice filozofije so na dunajskem vseučilišču postale gospice Lujiza pl. Czerny, Olga Steindler in Elza Bienenfeld. Kot glavne predmete so si izbrale: zgodovino, fiziko in glasbeno znanost. — Neumrjoče ženske. Francoske žene so pričele zahtevati, naj se pri bodočih volitvah v francosko akademijo »40 nesmrt-nikov" izvoli tudi kako pisateljico. — Ada N e g r i, slavna italijanska pesnica priob-čuje v laških listih krasno odo: „Sanje Drage."
Glinkov spomenik Prejšnji teden so postavili temelj za spomenik slavnega ruskega komponista Glinke na prostoru pred Marijinim gledališču v Moskvi. Prisotni so bili le veliki knez, gonerali in drugi častniki ter uradniki, a prisotnega ni bilo nobenega zastopnika kakega mucikaličnega ali literarnega društva.
Sola v Londonu. V Londonu pohajajo otroci v šolo kaj neredno. Navadno jih manjka vsak dan do 100 000 otrok, 10.000 jih »špr ca», 50 000 je bolnih in drugi tisoči ie naidejo kak izgovor, da ne gredo v šolo.
Najmlajši profesor na svetu je Albert Spalding, 131etni deček, ki je nastavljen za profesorja na višji glasbeni šoli v Bologni. Albert Spalding je kljub svoji nežni mladosti imeniten goslar in slave ga že sedaj za druzega Paganinija.
Skrajna rastresenost. V Norimbergu na Nemškem je uradnik vodil razprodajo v neki zastavnici in je v raztresenosti prodal tudi svoj klobuk, ki ga je položil na mizo. .Moral je brez klobuka domov.
Musikali6na postelja. Neki delavec v Parizu iznašel je nenavadno posteljo. Ko človek vleže, se sproži nek mehanizem in godba zaigra otročjo pesem. Ob zglavji je ura budilnica, ki zaigra ob uri, ko hoče lastnik postelje ostati, neko Wagnerjevo koračnico.
Dvajset let spala. Margueritte Boy-enoal z Phenelles v bližini mesta Saint Quentin, katera je že oelih dvajset let spala brez da bi se prebudila, se je preteklo soboto za nekoliko trenutkov prebudila ter zr-pet zaspala in v kratkem za tem umrla. Že dalj časa sem bilo je pri spečej opazovati znamenja sušice, kar se tudi smatra za vzrok njenega prebudenja in smrti. V bližini nahajajoč se zdravnik dr. Charlie jo je prijel za roko, na kar je ona odprla cči ter spregovorila: »Vi me ščipljete!« Na nadalnje odgovore na vprašanja zdravnika je odgovorila z da in ne. V kratkem je zopet trdo zaspala in umrla. — Umrla zaspanka je bila prava uaranka zdravnikom, katere niso mogli rešiti. Pred dvajsetimi leti umrl ji je ctrok na tako poseben način, da je bilo potrebno s sodnijsko preiskavo poizvedovati o vzroku Bmrti otroka. Dne 21. maja 1883 bavila se je Margueritta z glajenjem perila, ko neka soseda v sobo vstopi in ji pove, da žan-darmi po njo prihajalo. Dekletu je od strahu padlo likalo z rok in tudi sama se je ne-svestna zgrudila na tla ter se iz omotice ni več prebudila celih dvajset let. Leta 1897 opisal je njen položai neki sloveč zdravnik tako le : Speča je bela kot marmorjev kip in osušela kot mumija. Njene mišice bo po polnoma izginile in izgleda, kot bi bile njene kosti s pergamentom pogrnjene. Truplo je popolnoma mrzlo in le slabotno srčno bitje znači, da še življenje tli v njej. Ohranjuje se pri življenju z vsakdanjim kopanjem telesa z mlekom in z zelo malo količino mleka, mešano z žgano pijačo, katero jej s pomočjo male cevčice vlivajo. Za mal denar dopušča njena mati vstop in pogled na spečo deklico.
Kako se ozdravijo pijanci V nekem francoskem mestu je iznašel tamošnji kaznilnični ravnatelj izvrstno sredstvo, kako se odvadi pijance pijančevanja. Ko mu namreč priženejo pijanca, hrani ga 14 dni s samimi takimi jedili, ki so kuhana namesto na vodi v vinu. Sprva se pijanec seveda veseli, toda čez 4 ali 5 dni že zahteva vode, čez 8 dni že z dvignjdnimi rokami prosi za kapljico vode, katere pa ne dobi. Čez 14 dni se mu vino tako gnjusi, da je ves Brečen, če dobi vode in slovesno obljubi, v avojem življenju Be ne več vina dotakniti.
Dva otroka umrla vsled alkohola.
Iz G ras lice se poroča: Šestletni Ven cel Klier in petletni Robert Hiiller sta pila toliko množino ruma in žganja, da sta obležala nezavestna. Klier je skoraj na to umrl, Hiillerja se jim je posrečilo ohraniti pri življenju.
Telefonska in brzojavna poročila.
Khuenova vlada.
Dunaj, 27. junija. (C. B.) Danes dopoldne je bivši hrvatski ban Khuen-Hedervary predložil cesarju listo novih ministrov, ki jo je cesar docela odobril. Ministri Lukacs, Daranyi,
Wlassicz, Lan g in Plosz ohranijo dosedanje portfelje. Khuen prevzame poleg predsedstva in vodstva notranjih zadev tudi začasno ministerstvo a la-tere. Generalni major Kolossvary prevzame deželno brambo, Tomažič pa ministerstvo za Hrvatsko. Novo-imenovani ministri prisežejo jutri, obenem bo pa njih imenovanje objavil ogrski uradni list.
Dunaj, 27. junija. Ban je bil danes od cesarja sprejet v avdijenci, kjer mu je naznanil sestavo novega ministerstva, v katerem ostanejo vsi ministri Szellovega kabineta, samo namestil dosedanjega honvedskega ministra bo to mesto prevzel Kološ Vari, minister za Hrvatsko bo prof. Tomašic, novim hrvatskim banom pa bo imenovan grof Pe-j a č e v i č.
Novo Mesto, 27. junija. Prevzvi-šeni g. knezoškof je došel včeraj popoldne na vizitacijo. Na kolodvoru ga je sprejel vladni svetnik F r i e d r i c h, prošt, postajni načelnik Novak, pred kapiteljnom jako sijajen sprejem. Udeležili so se ga načelniki vseh c. kr. uradov, častniki meščanske garde, šolska mladina, društva, obilo meščanstva in ljudstva. Pri slovesnem vhodu v cerkev krasno petje mnogobrojnega zbora .,Ecce sacerdos magnus." Zvečer lepa serenada meščanske godbe.
Dunaj, 27. junija. V mladočeških krogih se govori, da Mladočehi, ako se ne ugodi njihovim zahtevam o notranjem češkem uradnem jeziku in o češki univerzi na Moravskem, ne bodo samo nadaljevali obstrukcije, ampak jo celo poostrili. Doslej so pustili vojno predlogo prosto, odslej bodo pa tudi to obstru-irali.
Dunaj, 27. junija. Domobransko ministerstvo bo sklicalo vojaške novince v bodoče po zakonu, katerega bo najprej odobril ogrski državni zbor.
Dunaj, 27. junija. Cesar Viljem pride 18. julija za dva dni na Dunaj, odkoder odpotuje za tri dni v Slavonijo na posestvo nadvojvode Friderika.
Dunaj, 27. junija. V tukajšnjih političnih krogih se govori, da namerava novi ogrski ministerski predsednik na-godbeno predlogo takoj po dovolitvi proračuna za 1. 1903 še tekom poletja spraviti v razpravo. V tem slučaju bi bila avstr. vlada primorana še tekom meseca julija zopet sklicati držav, zbor in iskati sredstva, da se izvrši posvetovanje o tem v drž. zboru neovirano.
Pulj, 27. junija. Včeraj je tu kmet Peter Mede svojega očeta s kamnom pobil na tla.
Praga, 27. junija. „Politik-' piše, da je Korber tudi v veliki zadregi in da ministerska kriza na Ogrskem utegne jeseni uplivati tudi na avstrijski parlament, ki utegne doživeti ministersko krizo. Pred vsem bo skoraj gotovo šel domobranski minister Welsersheimb, katerega bo nadomestil fml. Schoneich.
Praga, 27. junija. Tu se od 14. do 16. avgusta vrši kongres slovanskih ognjegasnih društev. Oglašenih je tudi že nad 300 poljskih ognjegascev. Pričakovati je, da se vdeleže sestanka tudi Slovenci.
Line, 27. junija. Porotniki so obsodili na tri leta ječe 251etno dekle Cecilijo Angermayer, mater petero otrok, ki je umorila svojega petega novorojenca, ker ga ni imela s čim živiti.
Itim, 27. junija. Obisk ruskega carja v kvirinalu bode skoro gotovo izostal.
Budimpešta, 27. junija. V Locse je posestnik Imrich ubil ženo svojega sina, ker je zavrnila njegovo ljubavno nadlegovanje. Nato se je Imrich obesil.
Belgrad, 27. junija. (C. B.) Na naznanilo Petra I., da je zasedel srbski kraljevski prestol, je poslal cesar Franc Jožef naslednjo brzojavko: „Ko jemljem na znanje vest, da je Vaše Veli-čarstvo izvedlo čin, s katerim je prišlo v p^est vladarske moči z naslovom
srbski kralj, mi je v posebno radost, da morem obnoviti voščila, ki sem jih izrazil na srečo Vašega Veličanstva in Vašeea naroda."
Belgrad, 27. junija. Kralj Peter I. je naznanil vsem vlastim, da je zasedel srbski prestol. Prvi je odgovoril nemški cesar ter izrekel s čestitko željo, naj bi novi kralj deloval v smislu napredka in miru. Tudi bolgarski knez mu je čestital. Kralj je naznanil Aleksandrovi materi kraljici Nataliji, da je ves inventar v starem konaku njen. Kralj je dalje zahteval od ministerstva poročilo o denarnem stanju dežele in izrekel željo, naj se napravi linančni projekt. Srbija v kratkem najeme večje posojilo. Neki belgijski konsorcij se je ponudil zgraditi v Srbiji tri železnice s skupnim stroškom 60 milijonov frankov.
Belgrad, 27. junija. Ministerstvo je na kraljevo željo ostalo na svojem mestu in ni odstopilo. Tudi minister za stavbena dela Mašin, ki bo v kratkem imenovan tudi generalom, na izrečno kraljevo željo ni odstopil. Njegova demisija bi v častniških krogih provzročila mnogo nejevolje. Pri včerajšnjem sprejemu diplomatov sta bila navzoča le avstrijski in ruski poslanik.
Sofija, 27. junija. Vlada je mejne straže na turško-bolgarski meji znatno pomnožila.
Zurich, 27. junija. Sestre umorjene kraljice Drage so se preselile sem.
Meteorologidno porodilo. Vifiina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746*0 mm				
I Stanje a i Cas ©pa- 1 baro-5 zOTanja 1 metra. 1 v mm.	Tempe* r&tnra , P« Celsiju	VetreTi.	Neb«	.5 2 g
26! 9. zveč. | 739-2 | 17-9 | si. szali.			jasno	0-0 iS«.
07I 7. zjutr. | 738-8 1 13*7 1 si. jvzh. |2. popol.J 737-1 | 26-4 | si. jvzh. Srednja včerajšnja temperatura l8'9*,			jasno jasno normale lt	
8tj3 1-1
i
Dunajska borza
dn6 2?. junija.
Skupni državni dolg v notah.....100-15
Skupni državni dolg v srebru.....100-10
Avstrijska zlata renta 4% ..........120 96
Avstrijska kronska renta 4%.....lOOSO
Avstrijska inv. renta 3l/» % .....S2 60
Ogrska zlata renta 4%.......12)70
Ogrska kronska renta 4%......99-35
Ogrska inv. renta 3'/»*........9110
Avstroogrske bančne delnice.....16 20
Kreditne delnice....................662'25
London vista......................239 40
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v	117*30
20 mark ............23*42
20 frankov..........19-04
Italijanski bankovci........961 >
C. kr cekini...........11 28
Anton Jaro, duhovnik in cand. pbil. in Evgen Jaro, c. kr gimn. profesor, naznanjala v svojem in svojih sorodnikov imenu, t\; je Vseganiogočni v svoji neskončni modrosti njunega preljubljenega brata, gospoda
Baldomira Jarc,
visokošoloa
po dolgi muCni bolezni, večkrat previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 22 letu svoje starosti danes ob 9. uri dopoludne poklical k sebi v boljSe življenje
Pogreb dragega ranjkega bode v nedeljo, 28. junija ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Veliki trg St. 90 na novomeško pokopališče.
Sv. zaduSne maše se bodo opravile v več cerkvah.
Nepozabnega pokojnika priporočamo vsem prijateljem in znancem v molitev in blag spomin.
Novomesto, 26. junija 1903.
'^vinastemplovo vodo!
Okusen resek okus.'
Zmerno pospešuje delovanje srca 816 in napravlja slast.
Zahtevajte povsod rogaški ,templov vrelec
Kdor hoče prevzeti
gostilno
ob glavni cesti proti tunelu
no račun,	3-1
naj se obrne na podpisano adreso. Prednost ima moški, a Bprejmem tudi sposobno žensko. Z gostilno je združena pekarna in ljubo mi je, če kdo prevzame oboje Potrebno je znanje slovenskega in nemškega jezika; potrebna je tudi kavcija, o kateri svoti 86 dogovorim pismenim potom.
Miha Keršič, trgovec v Št. Jakobu v Rožu, Koroško
Izjava.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je naš predragi nepozabni soprog, oče, oziroma stric in stari oče, gospod
Ker sta že od tu bivajočih štirih konce-sioniranih agentur za potovanje v Severno Ameriko izjavili dve, da niso v nikaki zvezi s pojasnilom v »Slovencu" št. 116, od dne 23. maja t. 1., v kojem se označuje nekako skubenje potova'cev v Ameriko in Bioer v smielu, da so pri omenjeni agenturi potniki plačevali za eno in isto vožnio različno po 119 gld. in 138 gld., primorana je tudi agen-tura Hamburg-Amerika-Linie kot tretja izjaviti, da tudi ona ni v nikaki sveži z omenjenim pojasnilom v „ Slovencu" ter plača dotičniku, kdor ii tako uostnpanie, oziroma nekorektnost dokaže, 200G K
ftgentura:
Hamburg- Amerika-Linie
v Ljubljani, Dunajska cesta 31.
Anton Križaj I y07|1j refj
^nniSU-i nrvirlnilf v r-inl-rniii ^H '	®
tovarniški uradnik v pokoju
danes dne 26. junija ob ','»9 uri zvečer po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 70 let mirno v Gospodu zaspal.
Ostanki dragega ranjcega bodo v nedeljo, dnč 28. junija t. 1., ob '/»6 uri popoldne iz hiše žalosti, Križevniške ulice št. 2., na pokopališče k sv. Krištofu preneseni.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Nikolaja.
Drazega pokojnika priporočamo v molitev in blagi spomin.
V Ljubljani, 26.junija 1903.
Žalujoči ostali.
Brez drugega naznanila!
1-1
Odbor »lov. kat. akad. drnštva »Zarja1' v Gradcu naznanja, da je tovariš
Baldomir N. Jarc
modroslovec
po dolgi mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, dne 26. junija v Novem mestu v Gospodu zaspal.
Pokojnik se priporoča v pobožen spomin. V G r a d c u, 26. junija 1903.
junij-oktober 1903 858
Cena 20 vin. (10 kr.)
s poluletnim.
koledarjem
v trdnem ovitku, dobiva se v pro-dajalnici
Ničman
Kopitarjeva ulica in v
Turkov!
prodajalnici na Dunajski cesti v Ljubljani.
Pekarija
na novo vrejena z dvema sobama se da v najem. Je tik bohinjske železnice. Več pove Josip Peter-nelj na Boli. Beli, pošta Bled.
860 3-1
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 57116 F. HITI, Pred škofijo štev- 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Prostovoljna javna dražba.
845 2-1
C. kr. okrajno sodišče v Škofji Loki bode javnim dražbenim potom na predlog lastnikov Luke Smid in Jankota Cadež, zastopanih po dr. Al. Pire in dr I.Tavčar odvetnikov v Ljubljani,
prodalo gozd hrasfnik,
A	T^	1357 32
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. IB
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovijene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov.
to je zemljišče ob št. 116 kat. obč. Bukovica, obstoječe iz gozda pare. št. 273, kat. občine Bukovica, pašnika pare. 83 kat. obč. Zgornja Luša in gozda pare. 84. iste kat. občine
Prodaja se vrši dne 9. julija ob 9- uri dopoludne pri sodišči V akofjl Loki. soba štev. 2.
Najmanjši ponudek znaša 24.000 kron, pod tem zneskom se ne proda. — Vadij 3600 kron.
Zemljiško-knjižnim upnikom ostanejo zastavne pravice ne glede na kupnino.
Skupilo je v polovici plačati g. dr. M. Pircu, odvetniku v Ljubljani, v polovici pa položiti v sodno hrambo
Pogoji so pri sodišču na upogled.
C. kr. okr. sodnija Škofja Loka, odd. II, dne 17. junija 1903.
Dobro izurjen trgovski
pomočnik
želi takoj nastopiti službo v večji trgovini. 854 5-1 Oglasila na naslov:
Matej Kosec,
pošta Stari trg pri Ložu.
Jecljanje in tlruge
govorne napake
odpravi po skušeni metodi 855 3—1 ŠTEF. PRIfllOŽIČ, Zaloška cesta 5. Učni tečaji od 17. julija do 14. avgusta.
Razpisuje se služba 856 3-1
organ ista B
V najem se da «503-3
pr* hiša
it. 58 v Vižmarjih ca tri leta; zraven hlov, skedenj, vrt in nekoliko zemljišča. Hiša je ob glavni cesti blizo kolodvora v Vižmarjih. Pripravna je zlasti za kakega obrtnika.
Več pove Andrej Kregar, mizar v Vižmarjih št. 59, poleg mizarsne zadruge.
pri župni cerkvi v Staremtrgu pri Ložu z mesečno plačo 40 K ev. prostim stanovanjem in nekaterimi postranskimi dohodki. Ponudbe in spričevala naj se pošljejo župnemu uradu.
Zupni urad v Staremtrgu pri Ložu, dne 25. junija 1903.
853 2—1
Naznanilo.
Podpisano predstojništvo naznanja svojim dosedanjim p. n. g. odjemalcem sira in družili mlečnih izdelkov,
da g. Tomo Drugovič v H ruševju ni več sirar in poslovodja mlekarske in sirarske zadruge v Hruševju
ker je dne 5. maja 1.1. iz službe izstopil, ter da ne sme naročil za pošiljatve mlečnih izdelkov več sprejemati, niti naročnikom odgovarjati; kajti on je baje že več dosedanjih odjemalcev odpravil s tem, da jim je poročal, da ni več v zalogi te zadruge sira in druzih mlečnih izdelkov na razpolago, kar je naravnost iz trte izvita laž.
V zalogi naše zadruge je še vedno veliko izvrstnega sira na razpolago, ter se naročila za sir in druge mlečne izdelke točno izvršujejo, ker mlekarska in sirarska zadruga v Hruševju, čeurav ni več v rokah Tomo Drugoviča, še vedno uspešno deluje.
Zaradi tega so p. n. gg. odjemalci sira in druzih mlečnih izdelkov naprošeni svoja naročila pošiljati zadrugi ne pa Tomo Drugoviču, ter se predstojništvo za obilna naročila toplo priporoča.
Predstojništvo „Podnanoške mlekarske in sirarske zadruge s sedežem v Hruševju"
Matevž Milharčič,
predstojnik.
n o 2 4. j u n i j a 19 0 5.
Peter Del' Linz,	Ivan Žgur,
blagajnik.	tajnik.
Oddaja stavbenih del.
V četrtek, dne 2. julija popoludne ob 3. uri bo v župnišču v /.elimljah minu-endo dražba za zgradbo ljudske enorazrednice.
Izklicne cene za posamezna stavbena dela:
1.	Zidarska dela.........K	1930
2.	Tesarska dela..........300
3.	Mizarska dela (z materijalom vred). . „	854
4.	Kamnoseška dela (z materijalom vred). „	583
5.	Kleparska dela (z materijalom vred) . „	397
Načrti in proračuni so na ogled vsak dan na razpolago pri podpisanem krajnem šolskem svetu.	86i —
_Krajni šolski svet v Želimijah, dne 23. junija 1903.

i
Le $e dao«5 sebete, nedelje in pcndelje^ dne 29. junije.
Zadnje tri raz$tave
Bokserska vstaja v Kini.

SEafivala.
852 1-1


Ob sklepu sezone se čutim dolžnega izreči velecenjenemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici svojo najiskrenejšo zahvalo za številni obisk in živahno priznanje, ki se je izražalo mojemu podjetju. Prav posebno zahvalo sem dolžan slavnim oblastvom za prijazno naklonjenost, kakor tudi čestitim članom tukajšnjega časopisja za izkazano mi podporo.
Kupljene vstopnice v aboneuientii ohranijo svojo veljavo. SK2ET* Zopetna otvoritev 13. septembra.
Velespoštovanjem Ravnateljstvo.
Med. dr. Jos. Traub-a želodčni prašek
Gastricin
zdravniško poskusen in potrjen.
Na tisoče ljudi se mora zarad raznih bolezni v želodcu in črevah držati stroge zmernosti v jedi in pijači, kar jim greni življenje. Kdor rabi dr. Jos. Trauba želodčni prašek Gastricin, njemu taka dijeta kmalu postane brezpotrebna. Bolniki, kateri se želč utrditi po obilnejši rabi hrane, to po Gastricinu popolnoma dosežejo. Gastricin takoj pokaže učinek pri zgagi, pehanju, napenjanju, pri bolečinah v želodcu, pri krčih, bljuvanju, glavobolu usled prebavljanja; ako se pa rabi dalje časa, odstranja tudi zastarane bolezni v želodcu in črevah, kakor nobeno drugo sredstvo. — Gastricin ni čistilo, a vendar vrejuje telesno potrebo. Več poved6 prospekti. — Gg. zdravnikom pošiljamo poskušnje.
V Ljubljani je naprodaj pri M. Mardetschlager-ja lekarni pri orlu in drugje.
Glavna zaloga je v lekarni Salvator v poiunu.
Na debelo po medicinskih drožerijah.
Velika škatla 3 K, mala škatla 2 K, franko 20 in rekomand. 45 h več,
1 I

S sv. Velehrada Slovanom!
vi

Sv. Ciril in Mefod: kipi umetniški, Sv. Cirii in Mefod: krasni relief.
Sv. Ciril in Mefod: slike v dragocenih okvirih ali brez okvirov.
Sv. Ciril in Mefod: male podobice s slovenskim tekstom, male svetinje kot darovi slovenski mladini
805 4-3
se naročajo pri
Metodu /Tlclicharka,
založniku na Velehradu (Moravsko).

.

Prva kranjska mizarska zadruga
V Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotovijene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih. — V prav obilno naročitev se priporoča	)qs Aphar načdnik
H«-
m-
-' <.■<
pivovariie v Žalen in Laškem trgu.
m
m
u y
y y
y
M
Varstvena znamka: Sidro.
LININIENT. CAPSICI Comp.
tekarne Rlohterjeve v Pragi.
priznano izvrstno bolečine olaj šujoče mazilo je dobiti iteklenica
po K - 80, K 1-40 in K 2 - t vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z našo varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlcbterjera lekarna pri zlatem letu
v Pragi, Elisabethstraase 5.
1146 34-34	J^*"/
m
\ls
Šunka s kožo 1 gld, brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., preilčevl jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavnina brez kosti 46 kr., dunajske salame 80 kr, prave boljše 1 gld., iz šunkna 1 gld 20 kr., ogrske za mesec junij 1 gld. 70 kr. Vsaki mesec 16 kr dražji kilo. Velika klobasa ena 20 kr.	813 10-2
Pošilja le dobro pošteno blago od 6 Kg naprej proti povzetju
Janko Ev. Sire
v Kranju.
Tovarna petij in raznih prstenih izdelkov
/\lojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogu barv&nlh prstenih
in
kot: rujavih. zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in do modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 36 52-26
r Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
sli
fertrf
fc^tiM ii
i
fiiitr
.Ji
Naznanilo I
Kupujem vsako poljubno množino in plačujem po najvišjih cenah in sicer lepe SVlhe gobe, dalje sveže nabrane rudeee jagode, pozneje maline in tieje jagode (Preiselbeeren).
3c$ip Lctic,
trgovec
837 3—2	Ljubljana, Resljeva cesta.
Za letoviščarje
se daj 6
lepo stanovanje
V najem v novi hiši na Čer-nivcu, deset minut od Brezij ob glavni cesti na Gorenjskem, obstoječe iz sob, kleti in kuhinje. Več se izvč pri Janezu Mihelič v Nošah, p. Radovljica.
818 2-2
Marya Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanje eerRveniR paramentov.
Izdeluje oele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obhajllne borze.'
itole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glaai naročilo, v svil" natem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in b&ldahlne ter izvršuje vsako" vratno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnost' nizko, zagotavlja trpežno, vestno delp in hitro postrežbo, Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.	«48 26—22
„£NDROpOGOfl"
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je n<yboPe, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast a las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nena-S vadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina,
KI zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpoiiijatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (47)
Vaso JF* e t r i £ i 6 - it.
V zalogi imajo tudi gg. E. Mahr In (I. pl. TmkdcZV Ljubljani, Rant v KranJI, in lekarna „prl anjelju v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
Otvoritev nove trgovine!

l{ljudno naznanjam, da bodem 3 11. t. m. otvoril v $ifk', ob glavni cesti poleg cerkve, hišna štev. 2 (v hiši gosp. S'eidel-na)
Špecerijsko trgovino
in prodajo mob^e na drobno in debelo.
tfer mi je na tem, da p. n. odjemalce vsesk°3^ 3ccdouoljim, bodisi glede kakovosti blaga, bodisi glede nizkih cen, upam, da bode p. n. slavno občinstvo mojo dobro voljo upoštevati, ter moje prizadevanje postre^ati 3 najboljšim in najfinejšim blagom, podpirati 3 najmnogobrojnejšim obiskom.
V nadeji, da mi i3kajejo p. n. odjemalci svojo naklonjenost, biljejim 2 odliinim spoštovanjem
646 12-8	3V[afoo lavrenčič.
»	g '
-
S
********** Ustanovljeno 1.1832. 3SE%3SE3SE3ISOE3BE»E3SE3SE
<B
ja
0
a d
(8 "•-S d tS o u
h
Priznano najfroljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmaim v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
176 20
Električni obrnt
o p
B 8»
S
mmw#m"ustrovani ceniki se dobe brezplačno.
Vozni red
avstrijskih državnih železnio, veljaven od 30. maja 1903.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je kraj-
nemu času v Ljubljani za 2 minini naprej,
Odhod iz Ljubljane (juž. kol ).
Ob 12. uri 24 min. po noii osebni vlak v Trblt, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lencj-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line. na Dunaj via Amstetten.
Ob 5. uri zjutraj v Trbiž (ob nedeljah ia praznikih do 15. septembra).
Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Rei-fling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijint vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago Lipsko.
Ob 7. uri 17 min. zjutraj mešani vlak v Koče*j» in v Novo mesto.
Ob 11. uri 51 min. dopoldne osebni vlak * Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Seiz thal, Dunaj.
Ob 1. tiri 5 min. popoldne mešani vlak i Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 1. uri 40 min, popoldne v Lesce-Bled (le ob nedeljah in praznikih od 31. maja).
Ob 3. uri 56 min. popoldne osebni vlak v Trbil. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezero. Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri 8 min. sveder mešani vlak v Ko čevje in v Novo Mesto.
Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob S. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaj«, via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha. Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 7. uri 12 minut zjutraj iz Beljaka.
Ob 8. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Ko čevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 16 min. dopoldne osebni vlak > Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba , Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograds, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca , Inomosta, Zella ob jezeru. Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla.
Ob 2. uri- 32 miti. popoldne mešani vlak ii Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran zensfeste, Pontabla.
Ob 8. uri 35 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 8. uri 38 min. zvečer iz Lesec-Bleda (le ob nedeljah in praznikih od 31 utaja).
Ob 8. uri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage Franeovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Liuca, Steyra, Solne grada, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Ob 10. uri 43 min. po noči iz Trbiža (ob nedeljah io praznikih do 15. septembra).
Odhod iz LJubljane (dri. kol.)
Ob 7. uri 28 min. zjutraj v Kamnih „ 2. „ 05 „ popoldne „ „ „ 7. „ 10 „ zvečer „ 10. , 45 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol ).
Ob O. uri 49 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 06 „ dopoldne „ „ b	v 10 „ zvečer „ „
„ 9. „ 55 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Lokalna železnica Iibljaoa-Ma.
Odhod:
Ob 7-29 zjutraj „ 2*13 popoldne „ 8-15 zvečer
Prihod: Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldne „ 6-59 zvečer.
Najboljša in najsigurnef g* prilika za šfedenjei
Ppeje: Gradišče št. 1,
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni tt*g št 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloje vsak delavnik od 8. ure zjutraj do t. ure popoldan ter jih obrestuje po =z==r=r==
41
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih --4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. deeembfa 1902: 9,501.351 52 h. Denarni piromet v 1. 1902: 32,596.882 H; 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno^
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnd l.januarija 1903.
Dr. Ivan Sušteršič,	Josip Šiška, knezoškofijski kancelar,
predsednik	O d b O P ti i k i :	podpredsednik.
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Kariin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, načelnik okr. boln. blag. v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar. župnik na Rudniku, — Dr. Aleš Ušeuičnik, profesor bogoslovja v Ljubljani.
Aiigeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo
z znamko
449 104—26
sta najbolj koristni
t;mČL.ilxki mili
za hišno rabo.
dobivate jih po špecerijskih jftacunahf
Pavel Seeraann
izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč
v Ljubljani.
TsoklkI
v Ljubljani, Pod Trančo 1
priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestih in na deželi izborno •vojo zalogo
cilindrov, mehkih in trdih klobukov, furist-skih klobukov, čepic.
po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah.
Tovarniška zaloga
lodnatih klobukov
c. kr. dvornih založnikov A J. Pichler y v Gradci. 273 12-18 S
Pivovarna 848
„Reininghaus"
v Šiški.
Novo zgrajena restavracija z velikim senčnatim vrtom m lepim kegljiščem se s 1 novembrom t. 1 kakemu pridnemu in sposobnemu g.stilničariu
odda v najem.
Vpraša naj se pri oskrbništvu Reining-hausove pivovarne v Spodnji Š'ški.
9« 100-6
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga m godbenih reci
HANN8 KONRAD
nra gi.s.so tovarna za ure ia izvozna trgovina P,t.7;t Most it. 234, Češko.
mlinarja
iščem zs svoj dobro urejeni mlin v Mošnjah. Prednost ima oženjerj.
Več se izv6 na Černivcn pri Jakob Jelencu. pošta Radovljica. 8M 2-2
Predno se kateri nameni kupiti kolo, naj ne po zabi si ogledati ali vsaj naročiti cenik pravih
Puch koles
katerih zastopništvo ima gospod
FRANC ČUDEN
v Ljubljani.
Isti priporoča posebno kolo s prostim tekom z zavoro v zadnjem kolesu, (Freilauf mit Hinterradbremse.) Za vsako Puch kolo se jamči dve leti. V zalogi nahajajo se še razni modeli različnih tovarn od gld. 75-— dalje. Ceniki zastonj in poštnine prosto. 550 U
Gosp. pekovskim mojstrom!
Uljudno opozarjam na ječmenov izvleček z imenom
„Malf05en",
kateri je najboljši pridevek k drožem, da testo veliko lepše izhaja, bolje naraste in lepo rumeni. Tako se že pri kurjavi toliko prihrani, kolikor maltosen stane. Svojo dobroto pokaže maltosen zlasti pri mehkem testu in hladni vpeljavi. Ker tovarnar za maltosen nima za Kranjsko potovalca, imam ga jaz vedno v zalogi in ga pošiljam vsak dan po poštnem povzetju po 5 kg, po 90 h kg brez poštnine. Maltosen je obliki moke in se ne pokvari, ako leži; zatosi ga lahko vsak večjo množino naroči. Na domu stane 1 kg 90 h, 5 kg skupaj pa po84 h kg.
Priporočam tudi lastne iznajdbe
pečna vrafa,
katera so tako pripravna pri delu in zel6 trpežna. Pri rabi mojih vrat ni treba pri popravljanju peči nikoli zida podirati, s čemur se prihrani veliko dela in zidarskega mate-rijala. Ta vrata jako dobro ohranijo par. Posebno dobro služijo ob pečenju potic. Gospodom pekovskim mojstrom priporočam tudi najboljšo
-tfrasno letovišče!
v ft[ostah v bližini Piccolijcu: vile, postaja Žerovnica. — Oddajo se Štiri sobe s kuhinjo ali pa tudi posebej razdeljene 3 vso hišno opravo. Natančne] i pogoji se ijucdo pri g. Gašperju jfotar v poštah.	840 3-2
OGLAS!
MEff
A » ni^tn
■Y0RK in LONDON
opeko za pečni tlak,
katera je trpežna in zel6 lepo peče. Pri velikih pekarijah jamčim za-njo dve leti, pri malih pa štiri leta z enkratnim obrnilom. Ne ubije se nobena, samo nekoliko se obrabi. Komad (30 eni1, 5 cm debela) stane jedno krono V zalogi ima to opeko Vidic in Co. v Ljubljani, a tudi jaz sprejemam naročila na-njo. Zarad nenavadne njene trpežnosti je ta opeka, čeravno nekoliko višje v ceni vendar ceneja kakor vsaka druga navadna.
Vsa naročila točno izvršujem. — Z odličnim spoštovanjem se Vam priporoča vaš sodrug
466 6
IVAN ŽAGAR, v Ljubljani, Dunajska cesta 7.
nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
jld. 6'60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic iz
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih Žlic;
1 kom. amar. pat. srebrna zajemal-nica za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal-nlca za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašlč za pod-klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov: 1 kom. cedilnik za čal; 1 kom. najtin. sipalnice za sladkor.
42 komadov skupaj samo jld. 6'60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6"G0. Ame-ričansko pat. srebro je znano, je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	380 2
A. hlRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., ltembraudtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).

m
30
Izvleček iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Vzorci vina za poskušnjo, ceniki in natančnejša pojasnila dajejo se rade volje v
skladišču na Starem trgu 15.
Na željo oziroma zahtevo dostavlja se naročeno vino franko na dom.

*****


Otvoritev v sobofo, 30. maja f. I., v Ljubljani, Stari trg šf. 15.
Bratje Novakovič
lastniki vinogradov na otoku Braču in v ma-karskem primorju v Dalmaciji
uljudno naznanjajo si. občinstvu stolnega mesta Ljubljane
da so oh/o pili V soboto, dne 30. m. m.
(10-10)
Prvo uzorno skladišče dalmatinskih vin
v steklenicah in na
S« v Ljubljani, na Starem frgu 15
ter se uljudno priporočajo v izdatna naročila. — Na izbero imajo izključno pristna, izbrana ^^^	vina lastnega pridelka po različni primerno nizki ceni.	__
I Pk	i ■ ii m... .	i—----i.rirr- ." ju.i . j:/- -	■ - ■ ■	■ --	^
v«i«i>.....*.............-..............i______^ C/
■Mir1
Ki ve l a
so najboljša
Največje vi^dnosti /:» vsako cIi«užiiio.
za zabelo
daje juham, omaki, sočivju itd. nenavaden, čvrst, prijeten okus.
Zadostuje malo kapelj.
Steklenica od 50 li višje.
Juhe v tabletih.
Tablet za 2 porciji 15 h.
Magijeve juhe v tabletih orno-/oči|o urno, samo s prilivanjem I vode, napraviti krepko, lahko prebavljivo in zdravo juho. = 19 različnih vrst. =====
CoDsomme- in Bouillon-škatlice.

„»ti 1 Consommč-škatlica za 2 porciji
najfinejše močno juhe 20 h.
1 Bouillon-škatlica za 2 porciji
močne mesne juho 15 h.
Se takoj napravi z vrelo vodo brez druzega dostavka.	904 21
.»»•'S'.
Jeclen poskus t>o!j pi'epriča, kakor vsaka reklama.
53T Je dobiti v vseh prodajalnicah kolonijalnega blaga, delikates in dišav.
*
m
2 * J*
Ih
IX
M
S
1
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretolje. prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno ln pošteno po n»jnl2Jl ceni bandera ln vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spostovanjam se priporoča 780 52-4
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja :n posode
v Ljubljani, Wolfove ulloe 4.
^TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTI*
Zdravilnica in vodozdravilnica Kamnik na Kranjskem.
Krasna gorska lega, milo podnebje, ni vetrovno. Zdravi se z vodo na vse načine, solnčne in zračne kopeli, tudi z ogliikovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko.
Zmerne cene. — Začetek sezone 15. maja. Prospekte pošilja vodstvo.
790 10—7	Zd'avnik voditelj:
pr. Rudolf Raabe.
G. PICC0L1
r> lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo | kot sicer vsi drugi medikamenti z naj-1 večjo skrbnostjo in snažnostjo.
piccolijeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi. pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin.
Piccolijevo železnafo vino se uporablja
primalokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom- Polliterska
steklenica 2 K.
Piccolijevi sirupi Iz malin ali fama-rlnde dajo z vodu pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-stejirizovana K 1.30.
Zunanja naročila po poštnem pOVZefjU. 708 (50-11) P. n. odjemalci si lahko ogledajo
naš znameniti laboratorij
V gostilni 8 8 3 2
»Pri Zajcu"
na Bim.ski cesti
se toči i>5ol<c sebete in r>edelje
marčno pivo
delniške družbe združenih pivovarn
Žalec in Laški trg
v Ljubljani
ter vsaki dan izberne
črno granatno pivo
istih pivovarn. K obilnemu obisku vabi
Avgust Zajec.
Mala trgovina,
katero lahko tudi ženska oskrbuje, ter daje mesečno covprečno 35 gld čistega dobička, se radi bolebnosti takoj proda.
Naslov se izve pri upravništvu „S!o-
venca
a
842 3-3
FRANC DOLENC
v Ljubljani, Marijin trg pri frančiškanski cerkvi.
P. n.
Slavnemu občinstvu priporočam svojo veliko zalogo manufakturnega blaga, obstoječo iz raznovrstnega sukna, modnih štofov in kamgarnov za moške obleke. — Vsakovrstnega modnega in perilnega blaga za damske obleke najnovejših vzorcev. — Izvrstne cvilhe za matrace in posteljno opravo, in posebno dobro blago za rjuhe, namiznih prtov in brisalk. — Veliko izbero tepihov, zaves in preprog, vse po najnižjih cenah.
S spoštovanjem
563 10-10	Franc Dolenc.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi Uiši, obrestuje hranilne vloge po	n0 95_Ci
4* 3 odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hranilničnega urada nt. 828.406, Telefon štev. 57.
l^h/l^h/t!©]
Nič več telesnega zaprtja, ako se vživa -Ar*
r™.,4e. Hnss-ova pogača.
Prospekt brezplačno. — Pešiljatev za poskušnjo: 12 kosov franko 3 K po povzetju. 72 52— 20
Kupuj pa „le v steklenicah".
V Ljubljani pri gospodih:
507 10-
Ivan Fabian, naslednik Anton Korbar F. Groschl C. C. Holzer Ivan Jebačin
Bled: O. "VVolfling, P. Homan.
Črnomelj: A. Lakner, K.Mtlller 15. Sehueiger, A. Zurc.
Draga: P. S. Turk.
Hrib: A. Bučar, Fran Kovač.
Idrija: A. Jelenec, J. Septaves.
Kamnik: Anton Pintar, Fran Šubelj.
Kočevje: Fr. Loy, P. Petsche, J. Rothel, Matija Kom, Fran Schleimer.
Kostanjevica: Alojzij Gad.
Kranj: Fr. Dolenc, Vilj. Killer, Adolf Kreuzberger, Jan. Maj-dič, Karol Šavnik, lekarnar pri sv. Trojici._
Anton Ječminck Jožef Kordin P. Mencinger A. Kane, drog. Anton Krispcr Ivana Perdana C. Karinger Peter Lassnik nasledniki Mihael Kastncr J. Lenček	Karol Planin.šek
Edmund Kavčič Karol Lexander I. Meh le Kham & Murnik A. Lilleg	A. Šarabon" '
Krško: F. H. Aumana sin, R.
Engelsberger. Litija : Lebinger & Bergmann. Lož: F. Kovač. Mirna: Jos. Schuller. Mokronog: J. Errath, B. Sbil
pri Škofu. Novo mesto: Kiissel&Končan,
Adolf Pauser. Polhovi Gradeo: I. A. Leben. Postojna: K. Ceferin, Anton
Ditrich, G. Pikel. Radeče: J. Haller, J. Trepečnik, I. občno radeško konsumno društvo.
Viktor Schiffer Ferd. Terdina M. Spreitzer J. Tonich Anton Stacul Uradniško-kon Fran Stupica sumno-društvo M. E. Supan A. Su.šnik Radovljica: L. Fttrsager, Friderik Homann, Oton Homann Sodražica: Ivan Levstik. Skofja. Loka: E. Burdych, M. „ Zigon.	^ £
Slška: J. C. Juvančič. v<j bs Travnik: G. Bartol. Trebnje: J. Petrovčič, I. Zernatto. Tržič: Fr. Raitharek. Velike Lašče: F.M.Doganoc. Vipava, Vrhpolje : Fr. Kobal Vrhnika: M. Briley. Zagorje: R. E. Mihelčič, Jan. „ Miiller sen.
Žužemberk: Jakob Dcrcani.
Nakup ln prodaja vsakovritnih državnih papirjev, »ročk, denarjev itd. E*varovanJa za igube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Pronese za vsako ftrebanje. K n ia n tn a izvršitev naročil na boril.
Menjarična delniška družba
„91 K B C U H"
I., Nollzeile 10 in 13, Dunai. I., Strobelgassa 2.
W Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh , potem o karanih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvdtl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
gl&vnlo.	134 213
isdajaieij m odgovorni urednik:. Pr. l|nsol| Zltalk.
Tisk »KatcliSk« Tiskarne« v Ljubljani.