GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 11. MARCA 1960 LETO VIL, ŠTEV. 20 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Na podlagi 1. točke 9. člena in 4. točke 27. člena statuta okraju Ljubljana v zvezi z določbami zvez- nega družbenega plana za leto 1960 (Ur. list FLRJ št. 521/59) in določbami družbenega plana Ljudske re- publike Slovenije za leto 1960 (Ur. list LRS št. 2/60) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 4. marca 1960 sprejel Družbeni plan okraja Ljubljana za leto 1960 Prvi del SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960 I. Poglavje Osnovne smernice in naloge družbenega plana za leto 1960 Družbeni plan okraja Ljubljana za leto 1960 se s svojimi osnovnimi ■ nalogami vključuje v izvrševanje plana gospodarskega razvoja okraja Ljubljana zn obdobje 1957—1961 ter zveznega republiškega planu za leto 1960. Na podlagi dosedanjih uspehov, ki se kažejo: v naglem naraščanju industrijske proizvodnje, kakor tudi v izrednih uspehih, ki jih je doseglo kmetijstvo in v večji aktivnosti drugih gospodarskih panog; v veliki investicijski dejavnosti zadnjih let v osnovna sredstvu; v stvarnem večanju osebne potrošnje in družbenega standarda in ustvarjanju ugodnejših pogojev za nadaljnji razvoj, določa družbeni plan za leto 1960 tele osnovne naloge: 1. čim hitreje povečati obseg proizvodnje v vseh panogah gospodarstva in skušati doseči, da se celotni obseg proizvodnje, ki je določen v družbenem planu gospodarskega razvoja okraju Ljubljana za razdobje 1937—1961, uresniči že v letu 1960. Tej osnovni nalogi mora biti podvojena vsa proizvodnja in investicijska politika. 2. doseči večjo proizvodnost dela V vseli gospodarskih panogah kot osnovni temelj za hitrejši gospodarski razvoj in povečanje življenjskega standarda. Da se doseže večja Proizvodnost, je treba racionalneje zaposlovati delovno silo, izboljšati organizacijo dela in izpopolniti sistem nagrajevanja tako, da bo vi- šina osebnega dohodka kar najbojj odvisna od boljšega in uspešnejšega dela posameznika in kolektiva kot celote. 3. da se zagotovi nenehna rast osebne potrošnje, je treba zlasti v mestih in industrijskih centrih nadalje razvijati trgovsko mrežo na drobno, večati in izboljševati kapacitete družbene prehrane, širiti in modernizirati storitveno obrt ter v okviru stanovanjskih skupnosti ustanavljati komunalne službe, ki bodo razbremenile delovnega človeka vsakdanjih drobnih skrbi in ustvarile udobnejše življenjske pogoje. Poleg tega je treba nadaljevati pospešeno izgradnjo stanovanj ter šolskih, zdravstvenih in komunalnih objektov. Tudi z razporejanjem proračunskih sredstev je treba krepiti razvoj družbenega standardu in večati sredstva za negospodarske investicije in sredstva za hitrejši razvoj šolstva, kulture in zdravstva. 4. investicijska sredstva je treba vlagati tako, da sc doseže čim večji gospodarski učinek. Pri razporejanju investicijskih sredstev, lokalnih, družbenih investicijskih skladov in skladov gospodarskih organizacij je treba zagotoviti spremembo strukture vlaganj v korist negospodarskih investicij in v korist investicij zu razvoj tistih panog, ki neposredno vplivajo na dvig življenjskega standarda prebivalstva, to je k me-tijstva, trgovine na drobno, gostinstva in turizmu ter storitvene obrti. Nadaljevati je treba z. združevanjem sredstev in doseči, da se z njimi krepi enotna ekonomska politika okraja in prispeva h krepitvi komunalnega sistema. 5. V proračunski potrošnji je potrebno kar najracionalnejše gospodarjenje s sredstvi ža potrebe administracije, da bi tako čim več sredstev sprostili za negospodarske investicije. II. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Na podlagi povečanega obsega proizvodnje in storitev v letu 1960 predvideva naslednji porast družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: — v milijonih din — tekočo cene Indeksi 1918 1959 1960 1959/58 1960/59 bružheni bruto proizvod 204.238,2 230.458,9 257.432,t 114,9 111,7 Narodni dohodek 86.761,9 99.294,5 109.928,2 114,4 110,7 Gozdarstvo 1.894,9 2.003,8 2.261,0 105,7 112,8 Gradbeništvo 14.697.9 18.945,2 20.701,6 128,9 109,3 Promet 5.403,6 5.899,6 6.417,7 109,2 108,8 Trgovina 18.937,3 20.817,0 23.170,5 109,9 111,3 Gostinstvo 4.427,7 4.914,2 5.256,8 111,0 107,0 Obrt 22.163,0 25.502,3 27.972,9 115,0 109,7 Komunala 7.581,0 10.941,0 11.627,8 144,3 106,3 Kmetijska zadruga 2.178,6 1.991,1 2.128,1 91,4 106,9 Predvideni porast proizvodnje in storitev bo mogoče doseči le, če bodo gospodarske organizacije izkoristile vse pogoje za razvoj proizvodnje, to se pravi predvsem povečanje delovne storilnosti, boljše izkoriščanje osnovnih in obratnih sredstev, razvijanje zadružne kooperacije v kmetijstvu, smotrno investiranje, pravilna tarifna politika itd. III. poglavje Investicije 1. Investicijska veljavnost- sc bo v letu 1960 nadalje razvijala v smislu smernic, ki jih nakazuje perspektivni plan gospodarskega razvoja okraja. 2. Razpoložljiva investicijska sredstva se bodo v letu 1960 uporabila za dovršitev že začetih investicij, ki zagotavljajo povečanje proizvodnje^ in za pospešeno razvijanje tistih dejavnosti, ki neposredno vplivajo na izboljšanje življenjskih pogojev in družbenega standarda prebivalstva. Prav posebna skrb bo zato posvečena gradnji objektov v kmetijstvu in trgovini ter gostinstvu in turizmu, ki zagotavljajo izboljšanje preskrbe in rekreacije, ter gradnji objektov družbenega standarda — stanovanja, komunalne naprave, šole in zdravstvene ustanove. Vsi pristojni organi so posebej dolžni skrbeti, da se bodo razpoložljiva investicijska sredstva uporabila čimbolj ekonomično. 3. Skupna vrednost investicij družbenega sektorja v osnovna sredstva se bodo v letu 1960 na območju okraja povečala od 25,9 milijard na 52,2 milijard dinarjev: ms Gospodarske investicije 9,475,1 Negospodarske investicije 9.434,6 Skupaj 18.909,7 — ▼ milijonih dtn Indeksi 1959 1960 1959/58 1960/59 13.521,5 17.417,8 142,7 128,0 12.468,1 14.809,0 132,2 119,0 25.989,6 32.226,8 137,4 124,0 S predvidenim vlaganjem bodo investicije, vložene v letih 1957 do 1960, dosegle 86,8%, od tega v gospodarstvu 83,5%, negospodarske investicije pa 90,9% vrednosti investicij, predvidenih po perspektivnem planu okraja. 4. Po posameznih gospodarskih dejavnostih se predvidevajo v letu 1960 naslednja investicijska vlaganja: — t milijonih din 1959 1960 Indeks vrednost struktura vrednost struktura 1960 1959 1957—1960 57-iii Industrija 5.435,5 40,2 7.070,6 40,6 130,1 81,0 Kmetijstvo 2.224,0 16,4 3.088,3 17,7 138,9 113,7 Gozdarstvo 197,0 1.5 241,5 1,4 122,6 67,4 Gradbeništvo 881,4 6,5 1.205,0 6,9 136,7 115,2 Promet 745,9 5.5 658,1 5.8 88,2 127,9 Trgovina 1.428,7 10,6 2.183,4 12,5 152,8 65,1 Gostinstvo in turizem 285,3 2,1 768.7 4,4 269,4 73,9 Obrt 710,3 5.3 852,9 4,9 120,1 73.6 Komunala 1.613,4 11.9 1.349,3 7,8 83,6 69.2 Gospodarstvo skupaj 13.521,5 100 17.417,8 100 128,8 83,5 , Pri porastu družbenega bruto proizvoda so udeležene posamezne dejavnosti takole: — v milijonih din — tekoče cene Indeksi 1958 1959 1960 1959/58 1960/5t S-elotno gospodarstvo 204.238,2 230.458,9 257.432,1 114,9 111,7 industrija 111.614,6 122.383,6 137.294,7 109,6 112,2 kmetijstvo 15.334,6 17.061,1 20.601,0 111,3 120,7 Predvidena sredstva bodo uporabljena v tc-lc namene: — v industriji za nadaljevanje rekonstrukcij in modernizacijo obratov v kovinski industriji, elektroindustriji, kemični industriji, industriji gradbenega materiala, lesni, papirni, tekstilni, živilski in grafični industriji. Med temi investicijami predvidevamo tudi nekaj novogradenj in večjih rekonstrukcij, katerih realizacija je odvisna od odobritve sredstev iz zveznih kreditov, — v kmetijstvu za pospešeni razvoj živinoreje, predvsem za gradnjo hlevov, nabavo živine in mehanizacije v poljedelstvu ter delno Zvt melioracije, — v gozdarstvu za gradnjo gozdnih cest, gradnjo gozdarskih stavb in mehanizacijo, — v gradbeništvu predvsem za mehanizacijo, — v prometu za nadomestitev dotrajanih kapacitet, — v trgovini predvsem zn povečanje mreže in modernizacijo trgovin na drobno v živilski in tekstilni stroki, za graditev novih objektov (trg. na debelo, skladišča s kmetijskimi pridelki itd.), za izboljšanje preskrbe s kmetijskimi pridelki zlasti v mestih in večjih polrošnih središčih, — v gostinstvu in turizmu predvsem za povečanje prenočninskih kapacitet, za ureditev in modernizacijo obstoječih obratov in nuprnv, kjer obstojajo pogoji za uspešen razvoj domačega in tujega turizma, — v obrti zn povečanje kapacitet storitvene obrti, zlasti pa gradnjo obrtnih centrov, servisnih obratov v okviru stanovanjskih skupnosti in nabavo moderne tehnične opreme — strojev in orodij, tudi iz uvoza. Večja vlaganja v investicije bodo v letu 1960 omogočili novi predpisi o uporabi amortizacijskih skladov zn nove investicije, možnosti za povečano uporabo inozemskih posojil in nabavo deviz, povečana sredstva gospodarskih organizacij, stanovanjskih skladov in sredstev LO. 5. Vzporedno s povečanjem investicij v gospodarstvu se bodo povečala investicijska vlaganja v negospodarske investicije skupno za 19 */«. Po posameznih dejavnostih se predvidevajo naslednja vlaganja: Stanovanjska dejavnost Komunalna dejavnost Šolstvo, kultura in znanost Zd ravstvo Socialno varstvo Telesna kultura Družbeni standard Državna uprava Negospodarske investicije sk upaj v milijonih din 1959 1960 1060 1957—60 1959 1957—61 5.936,6 7.117,8 119,9 85,3 2.305,1 2.064,0 89,5 89,6 1.865,8 2.728,4 146,2 84,7 870,0 1.438,0 165,3 98,8 69.8 62,6 89,7 160,5 259,3 309,0 119,2 — 11.306,6 13.719,8 121,3 89,4 1.161,5 1.089,2 93,8 107,9 12.468,1 14.809,0 119,0 90,9 Ta vlaganja zagotavljajo predvsem nadaljnji porast stanovanjske izgradnje. Z vlaganjem v komunalno dejavnost sc nadalje razvijajo vse komunalne službe (vodovod, kanalizacije itd.). Zlasti dajemo poudarek rekonstrukciji cestnega omrežja( dohodne ceste v Ljubljano, zasavska cesta, ki zbližuje zasavske revirje z Ljubljano ter povezava s turističnimi in izletniškimi točkami). V šolstvu in znanosti se nadalje povečuje tempo izgradnje osnovn. šolstvu, nadaljuje se gradnja nedokončanih objektov strokovnih šol. Z investicijami v kulturi sc pričenja rekonstrukcija objektov Slovenskega narodnega gledališča. V zdravstvu pričenjamo z gradnjo novih bolniških kapacitet v Kočevju in Trbovljah ter s I. etapo gradnje mestne bolnišnice v Ljubljani. V fizkulturi nadaljujemo z izgradnjo objektov, ki bodo omogočili množično udejstvovanje v športu. 6. Za izpolnitev predvidenih nalog investicijske izgradnje je treba: — zagotoviti razpoložljiva sredstva predvsem za tiste investicije, kuterili realizacija bo najhitreje zagotovila povečanje kapacitet v proizvodnji in za potrebe družbenega standarda, — vsi odgovorni organi naj poskrbe za pravočasno izdelavo potrebne dokumentacije, kar je euen izmed osnovnih pogojev za izpolnitev nalog predvidenega plana. Pri tem morajo svoje naloge izpolniti predvsem urbanistične ustanove in projektantske organizacije s pravočasno pripravo lokacij in kvalitetno izdelavo programov ter projektov, — še nadalje pripravljati programe zo rekonstrukcijo in modernizacijo podjetij zlasti z uvajanjem avtomatizacije in uporabo elektronske tehnike. — občinski ljudski odbori, pristojne zbornice, drugi organi in organi delavskega samoupravljanja naj stolno spremljajo izvajanje investicij tako glede smotrne uporabe sredstev, koriščenja odobrenih oz. angažiranih sredstev in glede pravočasne dovržitve investicij, — posebej zagotoviti pravočasno izvršitev investicij v proizvodnji gradbenega materiala in gradbenih elementov, s čimer bo možno izvršiti obseg predvidenih gradbenih del, — ker predstavljajo sredstva skladov gospodarskih organizacij znaten del razpoložljivih sredstev za investicije, se bodo predvidene naloge lahko izvršile samo s pravilnim usmerjanjem teh sredstev. Zato bodo morali ljudski odbori sporazumno z organi delavskega upravljanja ugotavljati možnosti in oblike združevanja sredstev, gospodarske organizacije pa naj bi tako predvidena sredstva posredovale preko banke ob primerni stimulaciji. Na tako predvidenem združevanju sredstev je pogojena realizacija predvidenih investicijskih naložb zlasti v industriji, zn kar bo treba iskati različnih oblik združevanja sredstev tako med posameznimi strokami, poslovnimi združenji in teritorialnimi enotami, — gospodarske organizacije naj tudi sprejmejo plane za finansiranje investicij iz svojih sredstev, tako iz skladov kakor tudi iz amortizacije. Na ta način je treba doseči, da razpoložljiva sredstva lic bodo ostala neizkoriščena, kot je bil primer v preteklih letih. Tudi to je pogoj za izpolnitev predvidenih nalog zlasti v industriji, — za izpolnitev nalog na področju stanovanjske izgradnje je potrebno, da ljudski odbori in skladi zu zidanje stanovanjskih hiš podvze-majo potrebne organizacijske ukrepe, ki bodo zagotovili čim širšo šted-njo bodočih koristnikov stanovanj iz njihovih lastnih sredstev in sredstev gospodarskih organizacij ter ustanov, kjer so zaposleni. 7. Na predvidenih principih sloni tudi razdelitev sredstev okrajnega investicijskega sklada. Razpoložljiva skupna sredstva okrajnega investicijskega sklada bodo v letu 1960 znašala 1447 milijonov dinarjev, in sicer: Za investicije v obratna sredstvu 328,7 Za investicije v osnovna sredstva 1118,3 Višina in struktura vloženih investicij v osnovna sredstva bo naslednja: Struktura Industrija 215,7 19,3 Kmetijstvo 369,7 33,0 Trgovina 197,4 17,7 Gostinstvo in turizem 101,7 9,t Obrt 58,9 5,3 Komunala . t0,4 0,9 Negospodarske investicije 164,5 14,7 Ker je 290,3 milij. dinarjev že angažiranih v letu 1959, ostane razpoložljivih v letošnjem letu še 828 milij. dinarjev, ki se bodo uporabili: za industrijo 66 milijonov — zn soudeležbo k investicijam, ki se finansirajo iz sredstev splošnega investicijskega sklada zu pomembnejše objekte in to v občinah, ki ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi zu izpolnitev predvidenega programa; za kmetijstvo 300 milijonov s tem. da občinski ljudski odbori prispevajo 20%> sredstev svojih investicijskih skladov; zu trgovino 155 milijonov — od tega 55 milijonov za izgradnjo trga na debelo s tem, da ostali del letošnje tranše v višini 50 milijonov dinarjev pokrijejo občinski ljudski odbori na območju mestu v enakem deležu, 100 milijonov pa za opremo trgovine na drobno; za turizem 100 milijonov — za 50%-no soudeležbo k investicijam v turizmu za obrt 50 milijonov — zn 30 °/o-no udeležbo k investicijam za gradnjo obrtnih centrov posojilo proračunu 157 milijonov — za negospodarske investicije. 8. Vzporedno z vlaganjem v osnovna sredstva in povečanjem proizvodnje naj si gospodarske organizacije preskrbijo, potrebna obratna sredstva iz sredstev investicijskih skladov, bančnih sredstev in lastnih sredstev. Zato naj sc razpoložljiva sredstva bolje izkoriščajo, kar je tudi eden izmed osnovnih pogojev za izpolnitev predvidenega obsega proizvodnje. IV. poglavje Delovna sila in produktivnost Vse do leta 1959 je zaposlovanje nove delovne sile ter večanje delovne storilnosti znatno odstopalo od predvidevani perspektivnega plana. Sele v preteklem letu, ko so se začele temeljiteje uvajati stimulativ-nejše oblike nagrajevanja ter izboljšala organizacija dela, so bili doseženi večji uspehi. Na podlagi doseženega razvoja je treba v letu 1960 zagotoviti čim večji porast delovne storilnosti kot pogoj za povečanje življenjskega standarda ter še nadalje omejevati naraščanje števila zaposlenih. Zato predvideva okrajni družbeni plan, da se bo število zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstvu povečalo le za 2,3*/o. Znatnejše povečanje zaposlenih predvidevamo v kmetijstvu. obrti in komunali. V vseli teh panogah bo porasti« delovna sila zaradi znatnega povečanja obsega proizvodnje. Na to način lii bilo mogoče doseči porast delovne storilnosti v celotnem gospodarstvu družbenega sektorja za okoli 8e/o. Naj večji porast sc predvideva v kmetijstvu, industriji, gradbeništvu in obrti. Predvideni porast delovne storilnosti bomo dosegli, če bodo temu vprašanju posvečali pozornost organi delavskega samoupravljanja, sindikati, pristojni okrajni organi, občinski ljudski odbori in druge družbene in politične organizacije. V ta namen je treba izvršiti tele naloge: — racionalno zaposlili že obstoječo delovno silo in bolje uporabiti delovni čas, tako da bo kur najmanj izostankov in prelivanja delovne sile; — gospodarske organizacije naj podvzamejo ukrepe zu povečanje delovne discipline ter zboljša jejo delovne pogoje zaposlenih, pri tem pa nuj dosledno upoštevajo higien-sko-tehnične predpise, kar bo vplivalo na zmanjšanje izostankov; — izpopolniti sistem nagrajevanja po učinku dela, predvsem v kmetijstvu in vseh gospodarskih organizacijah, kjer (a oblika stimulacije še ni v zadostni meri vpeljana. Posebni delež na.dohodku gospodarskih organizacij naj bi Se uporabil' prvenstveno za izboljšanje sistema nagrajevanja; — uvajati avtomatizacijo, elek-, troniko in druge sodobne tehnične ureditve kompleksno ali v posameznih fazah proizvodnje Uvajanje modernih izsledkov znanosti bi bilo. treba upoštevati že pri sestavljanju investicijskih programov za rekon-' strukcije obstoječih objektov in zu nove gradnje; — strokovno usposabljati delavce za določena delovna mesta, zn knr bodo na razpolago večja sredstva iz skladov za kadre. V ta namen je treba ustanavljati centre za izobraževanje in priučevunje nn delovnih mestih v večjih gospodarskih organizacijah. Obstoječi centri ' izven podjetij pa naj bi posebej usmerjali to delo pri srednjih iu manjših podjetjih. Občinski ljudski odbori naj v svojih družbenih planih sporazumno z OLO in gospodarskimi organizacijami določijo maksimalno število zaposlenih, ki jih smejo imeti posamezne gospodarske organizacije in zagotove potrebne ukrepe za smotrno politiko zaposlovanja na svojem območju. Občinski zbori proizvajalcev naj 1 dosežejo z gospodarskimi organizacijami sporazume: — da posredovalnice ne usmerjajo delavcev v tiste gospodarske organizacije, ki so že dosegle v okviru občinskega družbenega plana določeno število zaposlenih, razen visokokvalificiranih delavcev, absolventov industrijskih šol ter invalidov; — da zaposlujejo gospodarske oignnizncije predvsem take nezaposlene delavce, ki izhajajo jz naravnega prirastka prebivalstva mest io industrijskih središč ter jim je zaposlitev edini vir osebnih dohodkov; — du^ usmerjajo posredovalnice za delo žene v take gospodarske organizacije oziroma delovna mesta« ki so po naravi delovnih operacij primerna zn njihovo zaposlitev, ter da rešujejo pioblcm zaposlovanja Ženu tudi z ustanavljanjem raznih storitvenih obratov v mestih in industrijskih središčih, zlasti v okviru stanovanjskih skupnosti; — da skrbe zu zaposlitev invali* dov in jim zagotove nastavitev no njim primernih delovnih mestih. Zbori proizvajalcev nuj obravnavajo analize zaključnih računov gospodarskih organizacij zu 1. 1959 še posebno glede na delovno storil* nost individualno po, podjetjih ter dajejo gospodarskim orgnnizaeijan1 konkretne naloge glede ukrepov z® povečanje storilnosti dela. Dn bi kar najbolj zmanjšali prelivanje delavcev in uslužbence* med podjetji, naj občinski zbori proizvajalcev v dogovoru z gospo* darskimi organizacijami, zlasti P® z industrijo sprejemajo takšne skic* pe, ki bodo preprečevali škodljiv0 prehajanje delavcev iz podjetja * podjetje. Potrebno bi bilo, da takšni delavci, ki pogosto menjaj0 glasnik službo, ne zaposlujejo v industriji, temveč v drugih panogah. Pri reševanju problemov zaposlovanja in storilnosti dela naj sodelujejo z gospodarskimi organizacijami in ustreznimi organi politično teritorialnih enot tudi sindikalno organizacije s svojimi predlogi. V. poglavje Osebna potrošnja in družbeni standard A. Osebna potrošnja 1. V letu 1960 se predvideva zaradi povečane gospodarske aktivnosti in doslednega uresničevanja osnovnih politično-ckonomskib nalog, ki so določene v planu za leto 1960, povečanje realne osebne potrošnje celotnega prebivalstva. Predvideva se. da bo realna osebna Potrošnja prebivalstva v letu t%0 za 7,7 %> večja kot v letu 1959, medtem ko bo realna osebna potrošnja Pa enega prebivalca v primerjavi z tetoni 1959 večja za 6,7«/». 2. Plače delavcev in uslužbencev, zaposlenih v družbenem sektorju, Sc b°do povečale nominalno za •7,3 Vi v primerjavi z letom 1959, ... -?■ ^poredno s povečanjem kme-'ijske proizvodnje in povečanjem ukupa kmetijskih proizvodov jo Predvideno tudi povečanje osebne Potrošnje kmetijskih proizvajalcev. 4. Predvideni razvoj osebne potrošnje zahteva dosledno izpolnje- oiijc vseli s planom postavljenih nalog. Poleg tega je treba skrbeti za labilnost cen in pravilno davčno Politiko. 5. Razvoju osebne potrošnje mo-8jo posvetiti skrb vsi upravni in Politični ljudski odbori pd ljudskih Oborov do organov upravljanja v gospodarstvu in družbenega uprav-y«nin vseh družbenih služb. Z ob-mskinii plani se naj zagotovi ures-eitcv osnovnih smernic okrajnega obmn, zlasti pa doseže razširitev ti-h!' dejavnosti, ki neposredno vpli-dnrd ”a ž'v*ienis*tt‘8a stan- B. Družbeni standard sk ^0SC(liinj* uspehi v gospodarim razvoju omogočajo iinualjnje i °°tj®anje življenjskih pogojev de-Tllih ljudi. To je osrednja naloga Sr a k' terja usmerjanje odstev in naporov predvsem za f, Voj tistih področij, ki zngotav-nnjhitrcjši dvig življenjske dnl-li' Največji del sredstev za Oh!! *en.' standard jo namenjen še »ol *tVSi 8'aditvi stanovanj, raz-H j11, šolstva in zdravstva ter komu-H6'* objektov. To ho obenem tudi Shia(lč Prispevalo za nadaljnji go-,0(hirski razvoj. L ^ šolstvu jc potrebno povečati $0.l)flcilcte osnovnih šol, razvijati vcy druge stopnje in zagotoviti po-^eanjc funkcionalnih izdatkov za 8 v do mi za ci j o pouka. Izvajanje šol-jr .reforme terja ustrezne napore •Pln* ' zn*° ^odo Pri razvijanju ^nega in strokovnega šolstva so-z»c',Va e SosPodarskc organi- „ otnemben korak v razvoju je oVi.dcn tudi v zdravstvu, ki ga t0y c .uje uvedba obveznega zava-tD ®n^a kmečkih proizvajalcev. Z idr zmanjšanjem izdatkov za °W,IV i-^ic ncPremožnih pa bodo St6cLti Ul,dski odbori pridobili s*va zn soudeležbo pri prispevka zdravstveno zavarovanje. bQ roračunska potrošnja v 1. 1960 1? 5 J’nrosi® od preteklega leta za Ušjjj/o' V tem jc zajeto 10 °/o povc-Cov . Plač, napredovanja ftslužbcn-1,1 deloma nove namestitve (v zdravstvu in prosveti). Potrebno je kar najracionalnejše gospodarjenje s sredstvi za potrebe administracije in odločna štednju z namenom sprostitve določenih sredstev za proračunske investicije. Zaostajanje sistema izobraževanja zu naglim tempom gospodarskega razvoja v pogledu kapacitet, strokovnega izobraževanja, usposabljanja pedagoških kadrov in metod pouka zahteva pospešeno izvajanje šolske reforme. Poleg pospešenega izvajanja reforme v osnovni šoli jc predvsem potrebno omogočiti razvoj strokovnega šolstva, ki ne zadošča zahtevam gospodarstva in ne more sprejeti vseli kandidatov za šolanje. To področje tudi nima ustreznih pogojev za uspešnejše delo, ki jih jc potrebno zagotoviti. Okrajna sredstva so namenjena vzdrževanju in adaptacijam šolskih poslopij, dograditve pa sc bodo finansirale iz sklada za kadre, V preteklem letu so bili določeni novi proporci v delitvi sredstev tega sklada z zagotovitvijo večjega deleža gospodarskim organizacijam. Zato perspektivni plan okrajnega sklada za kadre ne bo uresničen. To pa nalaga gospodarskim organizacijam večjo odgovornost za izobraževanje strokovnega kadra tako v rednih šolah kakor neposredno v gospodarskih organizacijah. Bolj dinamičen šolski sistem omogoča ustanavljanje oddelkov raznih šol v organizacijah samih. Potrebno pa bo zbrati tudi določena sredstva za graditev in ureditev novih strokovnih šol, ki so v interesu gospodarskih organizacij. Za uspešno delo Šol jc potrebno zagotovili pravilno nagrajevanje kadrov, predvsem za omogočanje rednega dela šol druge stopnje, kjer potrebujejo pomoč strokovnjakov iz prakse. V Ljubljani in nekaterih industrijskih krajih so za bodoče število učencev znatno premajhne tudi kapacitete osnovnih šol in bo celo potrebno začasno pouk organizirati v treh izmenah. Zato je za nadaljevanje graditve osnovnih šol treba uporabiti del stanovanjskega sklada. Poleg okrajnih sredstev bodo čitn večja sredstva zbrale tudi občine. Mimo teh osnovnih vprašanj pa je treba reševati še druga, predvsem ureditev mlečnih kuhinj za topel obrok hrane na šolah, kjer ga še ni. Osnovne kulturne ustanove so imele prejšnja leta zelo omejena sredstva za vzdrževanje zgradb in inventarja ter za potrebno urejevanje delovnih pogojev. Zato so nujne nekatere rekonstrukcije: deln^ preureditev zastarelih instalacij v dramskem in ureditev odrskih prostorov v opernem gledališču. Mimo nekaterih drugih adaptacij je določena tudi gradnja skladišč za Ljubljanski festival, sredstva za to pa so zagotovljena v mestnem proračunu. Kulturne ustanove morajo svojo dejavnost razvijati tako, da se bo nanje oslanjula tudi amaterska dejavnost in da bodo racionalno gospodarila s sredstvi ter ustvarjala tudi sama pomembne dohodke.- V letu 1960 je določen začetek gradnje dveh bolnišnic: splošne bolnišnice v Kočevju in ginekološkega oddelka bolnišnice v Trbovljah, poleg tega pa jc predvidena dograditev mestne porodnišnice v Ljubljani. S temi gradnjami se bo pridobilo cca 240 bolnišluh postelj tam, kjer se že dolgo občuti akutno pomanjkanje. V Ljubljani pa se začne tudi graditev prve etape mestne bolnišnice, ki bo imela kirurški, traumatološki, interni, otorinolaringološki, okulistični iu neu-rološki oddelek. Nadaljevala se bo tudi gradnja že začetih zdravstvenih domov, občine pa morajo še nadalje razširjati zmogljivost ambulant, zlasti v krajih, ki so oddaljeni od zdravstvenih ustanov. Največ komunalne dejavnosti bo v letu 1960 osredotočeno okoli izboljšanja cestnega omrežja. Potrebna je zlasti ureditev glavnih ljubljanskih dohodnih cest (Karlovške, Celovške in Litijske), začetek del na železniškem vozlišču in omogočiti potrebno urbanistično projektiranje. Začela se bo tudi modernizacija cest, ki bodo povezale Ljubljano z okolico in razvile domači in mednarodni turizem (cesta na Soro, na Ig, v Polhov Gradec, Vodice) ter nadaljevala gradnja ceste skozi Hrastnik. Na vodovodili in kanalizaciji se bodo nadaljevala že začeta dela v glavnem s sredstvi vodne skupnosti in lastnimi sredstvi komunalnih zavodov. V urejanju komunalnih vprašanj bodo imele v tem letu odločilno vlogo občine, ki naj del pristojnosti prenesejo na stanovanjsko skupnosti. Za nadaljnjo razširitev in izboljšanje električnega omrežja sc bodo uporabila lastna sredstva podjetij in krediti občinskih ljudskih odborov. Na enak način se bo širila tudi telefonska mreža. V graditvi stanovanj jc že doseženo 9» °/o perspektivnega plana po številu vseljivih stanovanj, a po številu stanovanj v gradnji je perspektivni plan že presežen za 2°/«. Letos je potrebno zadovoljiti večje povpraševanje po stanovanjih na osnovi novih ekonomskih najemnin in novega sistema finansiranja stanovanjske graditve. Zato je potrebno na široko pritegniti v stanovanjsko izgradnjo sredstva privatnikov-sta-novanjskih interesentov in v ta lta-mon organizirati različne oblike Slednje. V nosilce novih gradenj se morajo spreminjati tudi stanovanjsko skupnosti in hišni sveti. Podjetja naj članom svojih kolektivov pomagajo s svojimi sredstvi za lastno soudeležbo. Samo gradnjo stanovanj je treba čvrsteje usmerjati tako, da se bo gradilo predvsem po sprejetih tipskih projektih na vnaprej določenih urbanistično urejenih kompleksih, s čimer bo mogoče racionalno organizirati velika gradbišča. Poslovno združenje za graditev stanovanj mora pri tem uvajati sodobni racionalni industrijski način gradnje, zlasti na podlagi montaže. V tej smeri je treba izpopolnjevati tudi tipske projekte, zu kar so posebno odgovorni zavodi za stanovanjsko izgradnjo. Velikost in ceno stanovanj je treba še dodatno prilagoditi finančni zmogljivosti uporabnikov. upoštevajoč pri tem prehod na ekonomske najemnine in potrebe, da sc v večji meri pritegnejo sredstva stanovanjskih interesentov. Da bi omogočili tak visok tempo stanovanjske graditve, bomo iz sredstev stanovanjskih skladov finansirali tudi rekonstrukcijo industrije gradbenega materiala. Iz sredstev stanovanjskih skladov bomo tudi letos finansirali gradnjo novih osnovnih šol, ker ta zaostaja za naraščanjem novih naselij. Za pot robe požarne varnosti in gasilske službe je okrajni ljudski odbor nadalje zadržal okrajni gasilski sklad, v katerega sc stekajo 4°/o od premij za požarno zavarovanje. Poleg tega so za potrebe gasilske službe predvidena v okrajnem proračunu in proračunu skupnih mestnih potreb še sredstva v višini 75,4 milijonov dinarjev. Občinski ljudski odbori naj bi tudi ustanavljali iz svojih dohodkov občinske gasilske sklade za potrebe to službe na svojem območju. Drugi del RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VI. poglavje Industrija 1. V letu 1960 se predvideva povečanje fizičnega obsega industrijsko proizvodnje za tl,5% nasproti doseženi proizvodnji leta 1959. Na tej bazi bo mogoče doseči raven količinskega obsega proizvodnje, ki jo predviden s perspektivnim planom za leto 1961 z najmanj 98e/e. Gibanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje strokah jc naslednje: Indeksi fizičnega obscen industrijske proizvodnje po posameznih V letu 191)0 dosežen nivo proizvodnje, Stroka 1059 1958 1960 1959 predviden s perspektivnim planom za I, 1901 111 proizvodnja električne energije 106 111 82 112 proizvodnja premoga 108 103 101 115 barvasta metalurgija 104 101 87 116 nekovine 116 102 86 117 kovinska industrija 121 110 119 119 elektroindustrija 114 123 90 120 kemična industrija 115 110 83 121 industrija gradbenega materiala 123 134 124 122 lesna industrija 114 112 114 123 industrija papirja 102 105 88 124 tekstilna industrija 107 110 100 125 industrija usnja in obutve 108 118 87 127 živilska industrija 109 130 97 128 grafična industrija 109 107 80 129 tobačna industrija 103 102 95 130 filmska industrija 124 115 94 Industrija skupaj 112 111,5 98 Proizvodnja nekaterih važnejših večala takole: proizvodov se bo v letu 1960 po- Energetski proizvodi: termična energija rjavi premog Proizvodi za osebno potrošnjo: dvokolesa televizijski sprejemniki termični aparati trikotažna konfekcija in tkanine volnene tkanine konfekcija perila galanterijsko svinjsko usnje Reprodukcijski material: azbestni proizvodi elektroporcelan jekleni odlitki odlitki sive in temper litine fitingi firnež laki, emajli oljne barve marmornate plošče plošče (vezane, panelne in iverne) isalni in tiskovni papir urton furnir vezana vrata in okna Gradbeni material: poitland cement zidaki Plan za leto 1960 predvideva povečanje proizvodnosti za okoli 9«/o. S tem bo presežen povprečni letni porast produktivnosti, predviden s perspektivnim planom in na-doknaden počasnejši napredek v letih 195? in 1958. Delovno silo za nova delovna mesta jc treba pridobivati predvsem s smotrnejšo razporeditvijo obstoječe delovne sile v okviru posameznega podjetja ali pa v okviru podjetij določenega okoliša. Število zaposlenih naj se poveča le v primeru, kjer novih delovnih mest, ki so potrebna za povečanje proizvodnje, na ta način ni mogoče zasesti. 3. Predvideva sc, da bodo znašale v letu 1960 bruto investicije v industriji okoli 7 milijard dinarjev. S temi sredstvi se bodo nadaljevale investicije in rekonstrukcije, pričete v letu 1939. predvidene s perspektivnim planom okraja. S predvidenimi investicijami se bodo povečale obstoječe kapacitete, ki bodo v glavnem imele vpliv na povečano proizvodnjo v prihodnjem letu. V preteklih letih so sc vlagala znatna sredstvu predvsem v industrijo, zaradi česar so druge gospodarske dejavnosti (kmetijstvo, trgovina, gostinstvo) zaostajale. Ker bodo sredstva okrajnega investicijskega sklada in občinskih investicijskih skladov uporabljena predvsem za nadaljnji razvoj kmetijstva. trgovine, gostinstva in obrti, bo treba v letošnjem letu investicije v industriji finansirati z udeležbo na zveznih natečajih, iz sredstev republiških investicijskih skladov, predvsem pn iz združenih sredstev gospodarskih organizacij. Na podlagi investicijskih vlaganj prejšnjih lel in predvidenih investicij v letu 1960 se bodo povečale nekatere važnejše proizvodne kapacitete takole: — v pridobivanju premoga za: 30.000 ton rjavega premoga (Rudnik Trhuvl je-ll rnstnik); — v proizvodnji nekovin za: 1700 ton surovega burita (Posavski rudniki svinca, čipka in burita), 141 ton azbestnih tesnil (Tesnilka Medvode), 470 ton steklu (Steklarno Hrastnik); — v kovinski industriji za: 41 ton delovnih strojev za obdelavo lesa (Žičnica Ljubljana), 166 Ion ladijskih Dieslovih motorjev (Litostroj Indeks Enota rere 1959 1960 1960 1999 000 M'IV h 289 306 106 000 ton 1.739,7 1.770 102 kosov 40.000 45.000 113 kosov 1.600 3.000 168 ton 942 1.141 121 ton 1.230 1.332 107 000 m2 539 615 114 000 m! 602 791 131 000 m* 502 790 157 ton 280 421 150 ton 287 337 117 ton 2.730 2.750 101 ton 6.617 6.680 101 ton 850 850 100 ton 785 874 111 ton 5.133 5.413 105 ton 2.017 2.735 136 m2 8.500 12.100 142 m’ 3.634 5.210 144 ton 22.003 22.777 103 ton 6.200 7.770 125 m* 2.726 3.290 121 m* 3.645 7.220 198 000 t 105 65 62 000 kosov 48.270 61.250 127 Ljubljana), 172 ton karoserij za avtobuse in kamione (Karoserija Ljubljana), 20 ton delov za kamione (Saturnus Ljubljana), 20 ton vijačnega blaga (Jambor Črnuče), 704 tone ostale kovinske embalaže (Kovinska industrija Ig in Saturnus Ljubljana), 26 ton ostalih tehtnic (Titan Kamnik); — v elektroindustriji za: 34 ton razklopnih aparatov za nizko .napetost (Tela Ljubljana), 440.000 kosov žarnic za šibki tok (IEV Ljubljana), 171 ton termičnih aparatov (Tiki Ljubljana in Elektrostandnrd Trbovlje), 1000 kosov elektronskih cevi (IEV Ljubljana); — v kemični industriji za: 3761 pomožnih tekstilnih in usnjarskih sredstev (Teol — Oljarna Ljubljana), 500 ton lepil (Združena kemična industrija Domžale), 56.000 m* galanterije iz PVC (Modclit Kamnik); — v proizvodnji gradbenega materiala za: 60.000 m* stremita (Izolir-kn Ljubljana), 35.000 m” proda in peska (Ccmentar in Gradis Ljubljana), 20.000 ton hidriranega apna (Industrija gradbenega materiala Zagorje), 8,5 milijonov enot zidnih elementov iz filterskegn pepela (Elektrarna Trbovlje), 24.500 ton izdelkov iz cementa in umetnega kamna (Ccmentar, Gradis in Mineral Ljubljana), 3500 m* plošč iz kamna in marmorja (Mineral Ljubljana), 12,7 milijonov kosov zidakov (Ljubljanske opekarne, Opekarna Črnuče itd.); — v lesni industriji za: 410 m’ furnirja (Brest Cerknica, Lesno industrijsko podjetje Litija, Stol Kamnik), 4150 m’ industrijsko izdelanih vrat in oken (KI.I Logatec, LIP Ljubljana, LIP Ribnica, Stavno" mizarstvo Ljubljana). 3000 m* sekane embalaže (KGP Kočevje), 800 m* ivernih plošč (Brest Cerknico); — v papirni industiji za: 800 Ion pisalnega in ovojnega papirja (Papirnica Vevče). 1570 ion knrtona (Papirnica Količevo); — v tekstil industriji za: 365.000 kvadrat, metrov bombažnih tkanin (Bombažna tkalnica Vižmarje in To-varna sanitetnega materiala Domžale), 80.000 m' volnenih tkanin (Volnenka Ljubljana in Tekstilna Kočevje). 150.000 parov nogavic (To-ntisa Savlje), 140 ton sanitetne konfekcije (Tovarna sanitetnega ma- teriala Domžale), 75 ton tapetniške žime (Žima Ljubljana); — v industriji usnja in obutve za: 287.800 01® galanterijskega svinjskega usnja (Industrija usnja Vrhnika, Tovarna usnja Kamnik), 23.400 kvadrat, metrov krzna (Tovarna usnju Šmartno), 5700 parov krznenih copat (Tovarna usnju Šmartno); — v živilski industriji za: 9 ton kakavovih proizvodov (Sumi Ljubljana), 6000 ton svežega mesa (Mesna industrija Zalog), 950 ton mesnih konzerv (Mesna industrija Zalog), 149.000 litrov jogurta, smetane in ledene kreme (Ljubljanske mlekarne), 254 ton jedilnega olju (Sončnica Domžale); — v grafični industriji: 630 ton grafičnih izdelkov (Kurtonažna tovarna Ljubljana, Karton Ljubljana itd.). 4. Predvideni porast industrijske proizvodnje bo zahteval povečane napore gospodarskih organizacij, poslovnih in strokovnih združenj ter gospodarsko upravnih ustanov, ki bodo morale opraviti predvsem naslednje naloge: — nadaljnja izpopolnitev sistema nagrajevanja; — načrtno sc lotiti modernizacije in avtomatizacije proizvodnje; — racionalnejše izkoriščanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti ter ustrezno specializacijo in kooperacijo med posameznimi gospodarskimi organizacijami na podlagi dolgoročnih pogodb, kjer je treba zaostriti izpolnjevanje dogovorjenih rokov in kvalitete izdelkov; — ustanavljati različne skupine podjetij in obratov, ki naj opravljajo vrsto uslužnostnih del, remont in druge postranske dejavnosti za več sorodnih gospodarskih organi* zacij; — pravočasno pripraviti finančna sredstva in vse potrebno zn predvidene rekonstrukcije, oziroma novogradnje, da bodo investicijska delu dokončana v določenem roku; — sredstva gospodarskih organizacij čim racionalneje izkoristili in uporabiti vse možne oblike združevanja; — pripraviti investicijske programe za gospodarske organizacije tn obširnejše programe razvoja za celotne stroke, kur velja predvsem za elektroindustrijo, kemično industrijo, lesno industrijo, grafično industrijo in industrijo gradbenega materiala; — podaljšati dobo zn izkoriščanje letnih dopustov, izvrševanje rednih remontov in drugih investicijskih del predvideti v času, ko računamo z možnostjo o pomanjkanju električne energije; — v čim večji meri odpraviti dosedanja sezonska nihanja v proizvodnji. 5. Značilnosti in osnovne naloge po posameznih strokah so naslednje; Proizvodnja električne energije, ki jo na obrrfočju okraja proizvajajo v glavnem termoelektrarne, je odvisna od zmogljivosti hidroelektrarn, katerim služijo termične centrale kot dopolnilo v primeru nizkega stanja vode. Da bodo lahko termoelektrarne v stalni pripravljenosti. se morajo pravočasno preskrbeti z zadostnimi količinami premoga. Elektrogospodarska skupnost Slovenije je pripravila investicijski program zn etapno izgradnjo top-garnc in toplotne mreže. Gradnja toplarne je predvidena v Mostah'in ima v načrtu kombinirano proizvodnjo toplote in električne energije. S paro ho oskrbovala industrijo, ustanove in stanovanjske zgradbe za potrebe tehnoloških procesov in ogrevanja. Z dvema agregatoma po 32.000 KW bo dajala letno okrog 320 milijonov KWIi električne e#er-gijc. Pripravljalna dela se bodo predvidoma pričela že v letošnjem letu. Pridobivanje premoga se bo povečalo z izkoriščanjem novih ležišč v Dolu pri Hrastniku. V Rudniku Zagorje se bo začela gradnja novo separacije, ki bo končana predvidoma v letu 1961, medtem ko bo Rudnik Kočevje nadaljeval z rekonstrukcijo obrata. Kemična tovarna Moste bo morala zaradi neracionalne proizvodnje postopoma opustiti proizvodnjo glinice in se preusmeriti na druge artikle. V ta namen ima podjetje že potrjen investicijski program za proizvodnjo poliamidne svile — tipa perlon, s katerimi sc udeležuje zveznega natečaja. V stroki nekovin bo Steklarna Hrastnik nadaljevala drugo fazo generalne rekonstrukcije, ki obsega gradbena dela, postavitev novih peči in nabavo ostale opreme; Tcsnilka Medvode ima pripravljen investicijski program za rekonstrukcijo obrala parovodnih tesnil za proizvodnjo novega artikla novoplast; Cementarna Trbovlje bo nadaljevalo obsežnejšo rekonstrukcijo obrata, zaradi česar bo v letošnjem letu delala z manjšo kapaciteto; Posavski rudniki svinca, cinka in barita bodo v obratu Lilija v kooperaciji z Rudnikom Mežico postavili prenosno Rotacijsko separacijo za izkoriščanje nakopane hale. Tovarna optičnega stekla Ljubljana naj organizira poseben oddelek za proizvodnjo triplex steklu nu osnovi novega investicijskega programa. V kovinski industriji bo Piton Kamnik rekonstruiral kotlarno in pripravil investicijski program za nadaljnje povečanje kapacitet podjetja. Saturnus Ljubljana bo dokončal nadzidavo skladišča in ima pripravljen investicijski program za gradnjo novega obrata elektrotehničnih izdelkov za avtomobile, to je žarometov, svetilk itd. Podjetje sc udeležuje zveznega natečaja. Strojna tovorna Trbovlje ima potrjen investicijski program za nabavo strojev za proizvodnjo dvoverižnih in členastih transporterjev. Tovarna kovanega orodja Kamnik mora v letošnjem letu pripraviti investicijski program zn preusmeritev svoje proizvodnje. Litostroj Ljubljano ima pripravljen investicijski pro- ! gram za rekonstrukcijo nekaterih obratov (jeklo-livarne in sušilnice), j s čimer se bodo odpravila ozka grla ; in sc zagotovilo boljše izkoriščanje j obstoječih kapacitet. V kovinski industriji morajo go-spodarske organizacije v čim večji meri razvijati in povečati serijsko proizvodnjo s smotrno kooperacijo. Podjetja naj za medsebojno sodelovanje sklenejo dolgoročne pogodbe in se dosledno držijo postavljenih rokov, kar bo v znotni meri preprečevalo zastoj v proizvodnji. V elektroindustriji bo Industrij® zn elektrozveze Ljubljano pripravila generalni investicijski ptograt® zn nadaljnji razvoj elektronike i" avtomatizacije postopkov. V okvir® tega programa je predvidena rekonstrukcija obrata za elektronik®} v Horjulu, nadzidava obrata za pr®* i izvodnjo miniaturnih žarnje v Ljub' ljani in preureditev prostorov v Tobačni tovarni zn preselitev obrat® brezžičnih zvez. Tela Ljubljana ima odobren investicijski program *® ureditev obrala v Dobrepolju proizvodnjo razklopnih aparata* Telekomunikacije Ljubljana bod® dokončale investicijski program generalno rekonstrukcijo obrata v rržanju, ki bo omogočila povečano proizvodnjo televizijskih aparatov, visokofrekvenčnih telefonskih aparatov in tiskanih zvez. Elektroindustrija je v ljubljanskem okraju ena najpomembnejših strok, ker ima zaradi visokokvalificiranega kadru vse pogoje za večji razvoj. Podjetja naj nadaljujejo z medsebojnim sodelovanjem, s sodelovanjem z znanstvcno-raziskovalni-mi ustanovami ter pripravijo investicijske programe širših zasnov, upoštevajoč hitri razvoj elektronike, avtomatizacije in telekomunikacij. V kemični industriji, ki ima prav tako vidno mesto v perspektivi razvoja industrije na področju okraja Ljubljane, bo Kemična tovarna Hrastnik pričela s pivitn delom rekonstrukcije obratov za proizvodnjo natrijevega tripolifosfata in solne kisline po postopku klor-alkalne elektrolize. Color Medvode ima potrjen investicijski program za rekonstrukcijo lakirnice in nitrood-delka ter odobreno uvoženo mimo. Združena kemična industrija Domžale ima prav tako odobren investicijski program za gradnjo obrata za proizvodnjo nitrolukov, rekonstruirala pa bo obrat sečninskih lepil. Kemična tovarna Kočevje ima potrjen investicijski program za proizvodnjo novoplustu in melamin-skili smol, s katerim se udeležuje Zveznega natečaja, jub v Dolu bo končal izgradnjo sušilnice za surovine. Lek Ljubljana bo z nabavo uvožene opreme razširil sortiment izdelkov. Pričel bo s proizvodnjo dušikovega oksida (za anestezijo) in digitalisn. V industriji gradbenega materiala bodo dokončale rekonstrukcijo do pričetka letošnje opekarske sezone Ljubljanske opekarne v obratu Opeka, Opekarna Črnuče, predvido-toa pa tudi opekarni v Radomljah in v Ribnici. Dograjena bo tudi Uova tunelska opekarna lndop v Ljubljani, s kapaciteto 12 milijonov opečnih enot, ki bo pričela z redno Proizvodnjo v letu 1961. Elektrarna Trbovlje bo dogradila obrat za pto-izvodnjo opeke iz elektrofilterskega Pepela, ki bo pričel že v tem letu z ledno proizvodnjo. Istočasno bo Industrija gradbenega materiala v Zagorju pričela z redno proizvodnjo hidriranega anna, ki je potrebno pri |zdelavi zidnin elementov. Podjetje izolirku bo pričelo s proizvodnjo ?traniit plošč. Z novimi investicijami nodo povečane tudi kapacitete za Proizvodnjo apna v Apnenici Dobrenje in v Kresniški industriji apna. . pojnim izkoriščanjem teh kapa-C|tet pa računamo šele v letu 1961. Podjetje Ccmentar Ljubljana bo ^ letu 1960 uredilo centralno grn-®*®*nico s separacijo v Ljubljani in Pričelo s proizvodnjo na začasnih *}apravah. Obrat gradbenih polizdelkov podjetja Gradis v Ljubljani Q letos končal rekonstrukcijo in ir‘ecl s proizvodnjo lahkih in težkih lll0»tažnih delov. ^ Zaradi postopnega prehoda grad-! jnn^tva na industrijski način izva-■ !ja gradbenih del mora tudi indu-' i gradbenega materiala temu d'"Hirno prilagoditi svojo proiz-' i L da jo. Proizvajalci gradiva, zlasti , I nanslrukcijskih elementov iz beto-’ jA’ ‘uorajo težiti za tipizacijo svojih I Kr i. ov v sodelovanju z izvajalci i tni ženili del in projektanti, ki mo-11 lini • V »vojih projektili upoštevati ,1 uZ'iane elemente, i Zsr*. esn* industriji bo Stavbno mi-.I inv■ V-°..Ljubljana, ki ima potrjen j i c|!,VstlcMski program za rekonstruk-ijLv 8v°jega obrata v Škofljici, pri-; 6|c 8 Pripravljalnimi deli; LIP Rib-oo dokončalo rekonstrukcijo obrata vezanih vrat in rekonstrukcijo obrata finalnih izdelkov; Lesno industrijski obrat Kmetijsko gozdarskega posestva v Kočevju bo izvedel rekonstrukcijo obrata turnirske embalaže, ki bo že v letu 1960 začel z rudno proizvodnjo sekane embalaže; Brest Cerknica ima potrjen investicijski program za dograditev tovarne ivernih plošč in se udeležuje zveznega natečaja; KL1 Logtttec predvideva proizvodnjo tipiziranih oken. Vsa podjetja lesne industrije predvidevajo porast proizvodnje ob nadaljnjem večanju deleža finalnih proizvodov in zmunjšauju proizvodnje izdelkov na nižjih fazah predelave lesa. Tako kot v letu 1959 je potrebno tudi v letu 1960 zaradi vse večjega krčenju surovinske baze iglavcev še nadalje preusmerjati proizvodnjo na večjo predelavo listavcev, predvsem bukovine. Podjetja papirne industrije bodo nadaljevala z rekonstrukcijo svojih obratov. Papirnica Vevče bo začela s poskusno proizvodnjo na novem papirnem stroju, Papirnica Količevo pa na novem kartonskem stroju. Papirnica Radeče' ima potrjen investicijski program za generalno rekonstrukcijo dveh papirnih strojev ter za gradnjo hale in nabavo novega papirnega stroja. Celuloza Medvode ima potrjen investicijski program za rekonstrukcijo obrata za pripravo kisline in gradnjo separacije celuloze. V letu 1960 nadaljujejo z rekonstrukcijo tekstilne tovarne: že v preteklem letu so Piedilnica Litija, Motvoz in platno Grosuplje, 'Ponosa Savlje in Angorn Ljubljana, skupaj z nekaterimi drugimi tekstilnimi podjetji na področju Slovenije združila svoja prosta sredstva sr namenom, da samostojno finansirajo rekonstrukcijo svojih obratov. Predilnica Litija bo v okviru predvidene rekonstrukcije nabavila nov stroj za čiščenje staničnega vlakna in 10 novih prstančnih strojev, obnovila pa 11 že obstoječih. Pripravila bo investicijski program za proizvodnjo Tuhting preprog, ki se bodo lahko uporabljale pri stanovanjski izgradnji namesto par- Motvoz in platno Grosuplje bo nadaljevalo s preureditvijo stare vrvainc v predilnico. Z nabtivo nove strojne opreme bodo investicijska dela v tem obratu končana, nadaljevalo pa bo z rekonstrukcijo tkalnice, za katero bo nabavilo 12 novih statev. Tonosa Savlje bo nabavila nove stroje, na katerih bo lahko izdelovala moderne artikle iz umetnih vlaken. Angora Ljubljana bo rekonstruirala strojni park. Tovarna dekorativnih tkanin Ljubljana bo pričela v obratu na Celovški ccsli s I. fazo rekonstrukcije, ki bo obsegala nabavo 30 statev in drugih tekstilnih naprav. Tekstilna tovarna Medvode ima pripravljen investicijski program za rekonstrukcijo in povečanje obrata za proizvodnjo volnenih tkanih polsti in investicijski program za rekonstrukcijo bombažnega oddelka, v katerem bo povečana kotlarna Podjetje Modna oblačila naj čim-in obnovljena oplemenilnica. preje konča investicijski program za rekonstrukcijo obstoječega obrtnega konfekcijskega obrata na Viču in v Ivančni gorici. V usnjarski stroki bodo podjetja Tovarna usnja Šmartno, Usnjeni izdelki Ljubljana^, Toko Domžale, Tovarna usnja Kamnik, Torbica in Zvezda Ljubljana izvršila manjše investicije. Realizacija predvidenih investicij bo možna te s samofinansiranjem, oziroma z združevanjem sredstev, kjer bodo podjetja sama določila prioriteto koristnikov. V živilski stroki bo Mesna industrija Zalog, ki je še v izgradfiji, pričela s poskusno proizvodnjo 1. julija tega letu, z rednim obratovanjem pa predvidoma v začetku leta 1961. V letošnjem letu bo morala dokončati še nekatere manjše investicije. šumi Ljubljana pripravlja investicijski program za preselitev obrata. Podjetje Žito Ljubljana predvideva izgradnjo živilskega kombinata v Zalogu. Podjetje ima večanje izvoza bo znašalo 396 milijonov deviznih dinarjev. Od Važnejših strok najbolj povečujejo izvoz: živilska industrija za 54%, tekstilna za 48 °/o, industrija usnja in obutve za 16%, lesna industrija za 12% itd. Absolutno bo n >olj povečala izvoz lesna indus. ju. Povečanje gre predvsem na račun podjetij LIP Ljubljana z izvozom stavbnega pohištva kot novega izvoznega artikla, Lesne industrije Litija z izvozom furnirja in Planice-šport Ljubljana z izvozom sank in smuči. Značilnejši izvozni artikli v tekstilni industriji so volnene in konopljene tkanine, v usnjarski industriji svinjsko usnje in copate, v, kovinski industriji pa verižni trans-i a vi... _ i-, •• nama- potrjon investicijski program za 1. etapo, to je za gradnjo avtomatič- porterji, drobilci, viličarji in ne pekarne z dnevno kapaciteto kalne naprave. 25 ton kruha, tovarno testenin s ka- Na večji izvoz inoastrijskega paciteto 11 ton in keksarne s kapa- blaga bo med drugim vplivala po-citeto 6,5 tou dnevno. Podjetje se večana industrijska proizvodnja, po- udeležuje zveznega natečaja. Podjetje bo pripravilo investicijske programe tudi za II. in III. etapo, to je za gradnjo silosa in mlina. Sončnica Vir bo pripravila investicijski program za izgradnjo živilskega kombinata v domžalskem bazenu, ki naj bi obsegal proizvodnjo olja, škroba, krompirjeve moke, natrijevega gliitaminata, glutanol-acetona in močnih krmil. Živilska industrija Kamnik bo zaradi zastarele in pomanjkljive opreme ukinila obrat za proizvodnjo testenin v šmnrci. Pripravila bo investicijski program za gradnjo novega obrata v Kamniku. V iem obratu naj bi se povečale kapacitete za proizvodnjo gorčice in vložene zelenjave ter na novo uvedla predelava jagodičevja, izdelava kompotov, kandiranega sadja, sadnih kašic, majonez in podobno. Celotna proizvodnja podjetja naj bi bila usmerjena na izdelavo kvalitetnejših izdelkov, ker bo le luko podjetje moglo napredovati in vzdržati konkurenco drugih sorodnih podjetij v državi. Za nadaljnji razvoj grafične industrije bo v letu 1960 sestavljen generalni program razvoja in rekonstrukcije, ki l)o koordiniran z razvojem papirne industrije. Tiskarna časopisno založniškega podjetja Delo bo zaključila dela na novi rotaciji. Kartonažna tovarna pa bo nadaljevala z gradnjo obrata v Čufarjevi ulici. Tobačna tovarna Ljubljana ima odobren uvoz strojev zn izdelavo cigaret, stroj za filter cigarete, dva stroja za avtomatično pakiranje ci-gaiet in stroj za brušenje. S tem bo podjetje izboljšalo kvaliteto in povečalo sortiment svojih izdelkov. 6. Izvoz industrijskega blaga se večana sredstva za kreditiranje izvoza, osvajanje novih tržišč in utrjevanje že obstoječih ter naraščanje izvoza končnih izdelkov z visoko stopnjo predelave. VII. poglavje Kmetijstvo 1. Plan celotne kmetijske proizvodnje za leto 1960 predvideva na podlagi dosedanjega in predvidenega razvoja ter ob ugodnih vremenskih pogojih povečanje obsega proizvodnje za 31% v primerjavi z ocenjeno realizacijo za leto 1959. S tem bo nivo celotne kmetijske proizvodnje, predvidene s perspektivnim planom za leto 1961 dosežen s 95 ”/*. Predvideni porast v letu 1960 je zasnovan na močni okrepitvi proizvodnje na družbenih posestvih in v kooperaciji. Da sc izpolni program organizirane proizvodnje, bo treba vložiti več sredstev in strokovnega dela ob sodelovanju in pomoči ljudskih odborov in drugih organov. Dobro organizirana proizvodnja na družbenih posestvih bo pozitivno vplivala tudi na zasebnega proizvajalca, da sc bo hitreje vključeval v pogodbeno sodelovanje s kmetijsko zadrugo. Da sc izpolni plan pogodbene proizvodnje, bodo morali v prvi vrsti skrbeti zadružni sveti. Ti naj vodijo in usmerjajo kmetijsko proizvodnjo po proizvodnih načrtih Kmetijskih zadrug. Pospešeno se je treba lotiti izgradnje planiranih objektov in dograditve še nedokončanih, da se čimprcjc doseže gospodarski uspeli in utrditev družbenih posestev in kmetijskih zadrug ter stabilizacija cen kmetijskih proizvodov na tržišču. Po posameznih strokah se pred- bo v letu 1960 povečal za 10%. Po- videva sledeči porast: Ocena 1959 Plan 1960 PInn 1960 Real. 1958 Ocena 1959 Real. 1958 Poljedelstvo 100,4 124,8 125,4 žita 96,0 127,1 122,0 industrijske rastline 94,1 231,2 217,6 vrtnine 82,6 125,6 103,8 krmske rastline 125,5 122,4 153,3 Sadjarstvo 43,9 274,9 120,7 Vinogradništvo 85,2 58.7 50,0 Živinoreja 119,4 132,4 158,1 Ribolov 116,7 114,3 133,3 Predelava 58,0 152,8 88,6 Skupaj 104,6 131,0 137,1 Glede na povečano proizvodnjo se računu, da bo obseg tržnih viškov za 30% večji kot v letu 1959, predvsem pri mesu, mleku, sadju iu krompirju. 2. V celotni kmetijski proizvodnji bodo družbena sredstva najhitreje napredovala. V letu 1960 bodo na območju našega okraja poslovala 4 velika kmetijska gospodarstva, ki so se formirala z združitvijo 17 manjših obratov in 25 na novo organiziranih zadružnih posestev iu pitulišč. V družbenem sektorju se predvideva povečanje obsega proizvodnje za 152,8%. S tem bo presežen perspektivni plan proizvodnjo za 42,3%. Porast je močan predvsem v živinoreji, ki ima najboljše pogoje za nadaljnji razvoj, in že prehaja na specializirani način industrijske proizvodnje. Zaradi potreb velikih potrošnik centrov se bodo posestva preusmerila na proizvodnjo mleka. Predvideva se, da bodo krili Kmetijsko gospodarstvo Barje, Agrokombinat in Kmetijsko gospodarstvo Grosuplje 58 °/o letnih potreb po mleku v Ljubljani. Proizvodnja mleka na družbenih posestvih sc bo lahko še povečala, Kolikor bo možen nakup dobrih krav mlekaric, sicer pa bodo posestva povečala stalež iz lastne vzreje in z cdbiro kvalitetnega materiala iz pi-tališč. Posamezna posestva bodo v novih hlevih za-časno pitala mlado živino. Za povečanje krmske baze in s tem proizvodnje mleka in mesa na Barju se bo nadaljevalo z melioracijami Ljubljanskega barja. Tudi okrajni ljudski odbor je že v letošnjem letu razpravljal o melioracijah in gospodarski ureditvi Barja ter je zato že podano osnova, da sc pristopi k reševanju konkretnih nalog. Tako naj Zavod za gospodarsko ureditev Ljubljanskega barja izdela Idejni oziroma osnovni načrt za celotno področje Barja ter prouči vse možnosti za izvedbo organizirane proizvodnje, posebno še na področju Iščice in Cornovca. Prouči naj tudi možnosti za zajemanje vseh odpadkov, ki se lahko koristno uporabijo za kompostiranje. Na podlagi zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča naj ljudski odbori vodijo tako kmetijsko politiko, ki bo zagotovila s pomočjo organizirane proizvodnje in moderne agrotehnike najvišjo proizvodnjo, ne glede na sektor lastništva. S tem v zvezi nuj ljudski odbori s posebnim odlokom prepovejo rezanje šote, ker se s tem zmanjšuje količina humusa v tleh. Potrebno je obnoviti postopek glede zemljiškega maksimuma, ker obstajajo primeri, da imajo nekateri zasebniki nad 10 ha zemlje in jo vrh tega še slabo obdelujejo. Glede na bližino in potrebo tržišča naj Kmetijsko posestvo Barje organizira vrtnarijo nn površini 100 ha, izvede arondacijo zemljišč, si poveča gospodarske kapacitete in nabavi ustrezne kmetijske stroje. Zavod za gospodarsko ureditev Ljubljanskega barja naj pomaga pri najemanju zemlje v dolgoletni za- kup in pri izvedbi organizirane proizvodnje. Porast celotne kmetijske proizvodnje na družbenih posestvih je zagotovljen tudi s povečanjem zemljiškega fonda. Ta se bo povečal za -1980 ha, in sicer z dodatno priključitvijo cca 2970 ha zemljišč SLP, z najetjem 1210 ha in z nakupom 800 ha zemljišč zasebnikov. Navedena zemljišča bo možno racionalno izkoriščati le, če bodo arondirana. Predvideva se, da bodo kmetijske organizacije na podlagi Zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč začele arondacijski postopek na preko 2000 ha zemljišč. V zvezi s tem bodo kmetijske organizacije skupaj z občinskimi ^ljudskimi odbori pripravile predloge za arondacijo kompleksov. Zaradi lažjega in hitrejšega obravnavanja predlogov bodo ustanovljene arondacijske komisije za posamezne predele. V letu 1960 se predvideva izvedba hidro in agromelioracij na cca 700 ha, kar bo znatno vplivalo na povečanje in izboljšanje krme. Z opisanimi ukrepi, smotrno organizacijo dela in povečano mehanizacijo je podana osnova zn predvideni porast in pocenitev kmetijske proizvodnje. 3. Predvideni porast poljedelske proizvodnje temelji predvsem na povečanem obsegu organizirane proizvodnje. Pogodbena proizvodnjo, s katero smo že lansko leto dosegli znatno višje hektarske pridelke kot v neorganizirani proizvodnji, posebno še pri proizvodnji krmnih rastlin in sena, se mora povečati in izpopolnjevati z bolj razvitimi oblikami proizvodnega sodelovanja. Ker je pogodbena proizvodnja postala že aktiven nosilec nadaljnjega razvoja, bodo morale zadruge oaigrati še važnejšo vlogo. Voditi morajo tako kmetijsko politiko na vasi, kot io predvideva družbeni razvoj, ter aktivneje obravnavati kmetijsko problematiko. Pogodbena proizvodnja bo v letu 1960 že pomemben činitelj, saj je predvideno, da bo zajeto v pogodbeno proizvodnjo 19.060 ha zemljišč odnosno 17,6 % vseh obdelovalnih površin. V organizirani proizvodnji se za posamezne najpomembnejše poljščine računa z naslednjimi hektarskimi pridelki: Družbena ha Pšenica 157 Ječmen 96 Oves 18Š Krompir 100 Detelja in lucerna 378 Krmne okopavine (pesa) 82 Travniki 5407 Da se zagotovi predvidena proizvodnja, je potrebno 'odpraviti dosedanjo pomanjkljivosti glede nedosledne uporabe predpisane agrotehnike. Kmetijsko zadruge sc morajo vključiti v organizirano proizvodnjo od priprave zemlje za setev, obdelave in zaščite do pospravila pridelkov. Vsa strojna dela naj izvajajo kmetijske zadruge povsod, kjer dovoljujejo to terenske razmere. Poslovne zveze in kmetijske zadruge morajo s svojo strokovno službo pomagati pri odpravi dosedanjih pomanjkljivosti ter poskrbeti za moderno agrotehniko. Pri kooperacijski proizvodnji se priporoča kmetijskim zadrugam, da pri odkupu pridelkov in plačevanju uslug, opravljenih pri zasebnih posestva Kooperacija Od skupno pridelek mtc/ha ha pridelek mtc/ha posej, p0v i s. •/1 v organ iz. proizvodnji 44,3 2035 37,7 22,8 32,8 323 30,0 9,2 27,3 700 25,0 28,3 300,0 2700 250,0 23,8 85,0 3000 78,0 35,9 450,0 600 430,0 30,0 78,7 9500 60,0 29,1 kmetovalcih, upoštevajo krajevne razmere in izberejo najbolj primerne oblike poslovanja. Pri tem naj kmetijske zadruge zasledujejo ekonomske koristi proizvajalca in zadruge. Posevke pšenice v pogodbeni proizvodnji je treba dognojevati in oskrbovati po navodilih strokovne službe. Da si zagotovimo zadostne količine dobrega in zdravega semena visokorodnih pšenic za bodočo setev, je potrebno pravilno oskrbovati semenske posevke, posebno uvožene sorte Zelkorn. Pridelovanje hibridne koruze za zrno je v okraju omejeno zaradi klimatskih pogojev. Nn podlagi rezultatov v letu 1959 sc bo organizirana proizvodnja hibridne koruze v letu 1960 zmanjšala od 600 na 200 ha. V tej površini je obsežena hibridna koruza tudi za silažo. Pridelovanje krompirja v kooperacijski proizvodnji bo na površini 2700 ha, kar je za 1469 ha ali 119 °/o več kot v letu 1959. Potrebno bi bilo še letos zamenjati seme na površini 750 ha, za kar je potrebno 165 vagonov semenskega krompirja, na razpolago pa je le 74 vagonov priznanega semena. Primanjkljaj bo treba kriti z nepriznanim semenom. Zaradi tega naj kmetijske zadruge organizirajo zamenjavo semenu iz višjih, bolj zdravih področij. Za večje potrebe kooperacijske proizvodnje v letu 1961 naj se organizira pridelovanje krompirja za seme na najmanj 200 ha, kar predstavlja 76*/o več kot v letu 1959. V ta namen je treba zajeti ip Organizirati proizvodnjo ustreznih sort v več i ih, strnjenih pridelovalnih okoliših (Bloke, Dolenjska), ki so po rujonizuciji določeni zn proizvodnjo semenskega krompirja. Ker je v teku zadnjih let krompirjeva plesen povzročila znatno škodo na krompiriščih, naj kmetijske zadruge bolje organizirajo akcijo škropljenja proti plesni, koloradskemu hrošču in drugim boleznim ter škodljivcem. Pridelovanje krmnih rastlin in senu na travnikih v pogodbeni proizvodnji se bo v letu 1960 povečalo od 2913 ha na 13.200 ha ali za 333«/o. K predvidenemu povečanju pridelovanja krmnih rastlin in sena na travnikih sili tudi sedanji stnlcž goveje živine, ki se je po zadnjih podatkih povečal nad pričakovanjem. Poleg tega predvideva plan za leto 1960 porast številu govedi za 6%>. Zaradi tega je potrebno zagotoviti osnovno krmo zn živino, kar je možno uspešno doseči le v pogodbeni proizvodnji. Kmetijske zadruge naj povečajo plan pogodbene proizvodnje pri krmilili rastlinah, če niso izpolnile plana jesenske setve. Za celotno proizvodnjo je predvideno 36.000 ton gnojil. Ta količina bo zadostovala, če se bodo gnojila strokovno uporabljala ter bo plan v rastlinski proizvodnji lahko v celoti dosežen. V organizirani proizvodnji je predvidena poraba gnojil okoli 1000 kg na hektar obdelovalnih površin. Du sc zagotovi zadostna količina zelenjave zn večje potrošne centre po primernih cenah, bosta Kmetijsko posestvo Barje in Kmetijska zadruga Dobrunje organizirala dva večja vrtnarska obrata v skupni površini 200 ha. 4. V sadjarstvu se pričakuje v letu 1960 razmeroma dobra letina. Računa se, da bo proizvodnja sadja znašala preko 27.000 ton. Perspektiva sadjarske proizvodnje je v intenzivnih nasadih, za katere se bodo vlagala družbena sredstva. Večje intenzivne nasodc naj kmetijske zadruge organizirajo na področjih, ki so po svoji legi, strukturi zemljišč in klimatskih razmerah primerne zn te vrste nasadov. Predvideva se zasaditev 150 ha novih nasadov v sadjarskih skupnostih ali pa bodo kmetijske zadruge ustanovile samostojne sadjarske obrate. V tu namen naj kmetijske zadruge pripravijo zemljišča SLP ali pa vzamejo v več kot desetletni najem zemljišča privatnikov. Zasaditev omenjenih površin bodo organizirale in opravile v glavnem sledeče organizacije: Poslovna zveza Litija in Kamnik ter Kmetijske zadruge Besnica, Šentvid pri Stični, Polica, Dolsko itd. Zaradi ekonomičnosti se bo obnova izvršila na večjih kompleksih, in sicer pri jagodičevju na najmanj 10 ha, pri drugem sadnem drevju pa nn najmanj 20 lin. Pri že obnovljenih nasadih je treba izboljšati in izvajati vse agrotehnične ukrepe, ki so predvideni v investicijskih programih. Za poj-intenzivne nasade (Račna in Polica) je treba izdelati načrte za rekonstrukcijo ter se že letos lotiti realizacije. V skladu z zakonitimi predpisi je treba pri starih nasadili izvaju'ti »sanacijo, ki naj poteku v okviru kmetijske zadruge. Za obnovo je potrebno ca, 60.000 sadik sadnega drevja. Drevesnice na področju našega okraja bodo krile skoraj polovico potreb po sadilnem materialu, primanjkljaj pa bo treba nabaviti od drugod. V letu 1960 je treba po »Pravilniku o ureditvi in poslovanju sadnih drevesnic« ukiniti vse privatno in manjše nerentabilne drevesnice na družbenih posestvih. Večje drevesnice socialističnega sektorja, kot so Kumpik, Cerknica in Bokalce, pa naj povečajo površine, da bodo lahko krilc vso potrebe po sadikah. V družbenih drevesnicah je treba uvesti strožji režim pri vzgoji sadik, sadnega izbora in strokovnosti. Davčnih olajšav pri obnovi se* dovnjakov naj bodo deležni le proizvajalci, ki se bodo vključili v sn( -jnrsko skupnost ter bodo obnovi 1 nasade po odobrenem načrtu. 5. Plan poljedelske proizvodnje predvideva dovolj osnovne krme z$ povečani stalež živine. Za planirano proizvodnjo mleka in mesa pa bO pri sedanjem staležu živine primanjkovalo okrog 25”/0 močnih kf-mil. Ta primanjkljaj bo treba nadomestiti s silažo, ki jo bo trcbft obogatiti z beljakovinskimi krmili (z metuljnicami), kar velja še posebno za družbena posestva. Na račun žita bodo morali tudi zasebni proizvajalci povečati proizvodnjo krmnih rastlin, dn bo zagotovljena prehrana povečanemu staležu živine. Računa sc, da bo možno doseči naslednji obseg organizirane rej® goveje živine in prašičev: Govedo Kmetijska posestva glav ton Kooperacija glav ton mlado pitano govedo 5.900 2.360 4.000 1.600 pitano govedo 2—3 let — 2.000 t.100 drugo pitano govedo — 3.600 360 plemensko govedo — — 3.300 išiči mesnati prašiči 7.800 702 32.000' 3.840 mastni prašiči — — 4.000 600 plemenski prašiči 6.000 300 500 30 ■utnina piščanci za cvrtje 1,000.000 1.000 race pečenice 70.000 140 — GLASNIK STKAN 95 £eni se- du. imajo vsi sektorji n umen sc bo zgradilo še 50 racar- 98.000 glav goveje živine. V lehT.VM nTko^ ~ ^ 'S'™ SC ™ raCar' st> Predvidenih inve- krepila in da bo obseg proizvodnjo ............... t„^;;JaeL:Lt„„--:-da S,! ugotovijo samo v letošnjem letu porasel za -- —— “'s,anj‘e ^-inar'kafa-Zalog"k‘je črpale kredite iz splošnega investicijskega sklada. Družbena posestva nravA/MianA ± _i i i V. . * ’ - - - » v/iuumuuana iciiiliu liOHlg, M JU LSS2ŠS !“^,nS^e.zadru«e si ,n?rnjo za- loga izgradnja stanovanjskih^objek- tov nujna. Predvideva se, da je za - - r .— i^vv- vtiiijvui, ju uu Miuca icia uaia nz Caiuc krinakc baze, povečanje hlev- trg preko 200.000 piščancev za cvrt- ci!sk<>ea i----*v,—~ •—«« velet S PfT.V3 ^ je, v letu 1960 pa se predvideva i„ kmeti iške i«d«, ^n*^^StIa !™:.S.,l°J^r Je tudi ‘z. *??« raz- F J-- —--- I.... VMJ.UTIIU Jf l v/ir, T »uuja posestva, kmetijske zadruge na svo- za 400«/* več. jih ekonomijah in zasebni živino- ” * rejci v kooperaciji z zadrugami. • r..o—cvmu.ju uveni u»igimu po- 1 tun za pitanje volov v koope- vprečno na 2000 litrov na kravo Clil II riM I V nlf*v>» 7IIIII II i£l*I» im /a 'V.v n»nnX.n:«. _ .1.1_• . 1 1 raciji predvideva zmanjšanje ‘za To povečanje pa dokazujeta dvig 70»/., namesto volov pa se bo pitalo staleža in odkup mlade živine ter V(N* mirnih /ivtrio V l V n I ^ L- I f/in. en v . V _ fT' 1 1 V. . vanjem, je do konca leta dala na črpale_kredite^ iz^pl^n^InV^Tb h te va preko" rofega"" ieTa“* stalno de-* Predvideva se, da bo za lastno sredstev, ob pogojuj da fjiTd^ki od- —§ss=sf5 mmm nem sektorju po oceni dvignila po- Več'mladc živine.^ivalski fond se fwZ vi gotovlitih 2^^ ,ret'evza' bori zaslovijo 6oTod Jotno ud^ e^o bo najbolj pove&I na družbenih {’ro5i o z. svoj n^raT v^mM fz° «ett iSdS^borov0^ [C™ “»TT di™^ istv.h. Ze v leh, ~ *..... -'"L- C,:.s-------= milijonov! izTedstev vXe sk”p! bodo nporablje uu ..ajiHMj pu>y.ui MU uru/.uenin trošijo za svoj prirast v mladost posestvih. Ze v letu 1959 se je šte- več mleka, zato kljub teinu ne pri Vllrt viniim i\m>/vX» — .1 er.rt. vi • ~ . . * vilo_ živine povečalo od 5121 na čukujemo 'več m le .. -— 5”;------- ““ ““ tumjcuiu vet imena od zasebnega nosli 76,5 mili ionu in iz ostalih ered- 5(>iw uf z^o°i. i?f„ 5.nZxll?„ k„r”.°d faktorja. Z nakupom krav v druž- štev gospodarskih organizacij 250 kombinah^^metij^k^gozdaršEerii Agro- Xni\a v i ......... v'e ov,ivtuiju. tj iiuiku|/uiii m či v v ti ru Z- mm na 4>30 Za leto 1960 se računa, benem sektorju pa se bo proizvod- milijonov*dinarjev" J“uJ>®,uu!!^?.u*.ekt0r,:,n"d i7’5.40 ”j*.“!?!«.dv‘*nila v letu 1960 od B. Druga investicijska sredstva v višini 245 milijonov dinarjev so standard predvidenih"še“nreMtaIih r*?ud.7.!do"“ _Za_ZB!ad,tey dr»,ž.benega 30 milijonov dinarjev. P 10.254.400 litrov na 16,880.000 ali za glav goveje živine, s čimer se bo .„ llltul ua stalež povečal za nadaljnjih 53«/.. 65»/,. " Viden porast v proizvodnji .uradi tega se je ze v letu 1959 mleka bo nastal v drugi polovici ■--guz.uarsK.em posestvu Kočevje in Kmetijskem posestvu Barje. Na drugih novo orga-niziranih posestvih je za družbeni začelo na družbenih posestvih in pri kmetijskih zadrugah z gradnjo koliodok ra v^v “celoti* nabavlTene! /1 fvm*n i ..v« . r/ . 1 ■ • v • • ■ . • _• 46 hlevov, ki bralo letos dograjeni. Znatna količina mleka bo pornb-Mcvilo krav in telic se bo v letu ljena tudi 1960 povečalo na družbenem sek- telet. torju °d 4530 na 8370 ali za 84»/.. V* letu 1959 je bilo umetno ose- p..** . . *. y ‘,w tMI £a o* * ictu je Dito umetno ose- j ,tanJc mlade živine v tipu baby- menjenih 28.000 krav. Računa se, »eet se je v družbenem sektorju da bo v letu 1960 osemenjenih 33.000 pričelo šele leta 1939. Ker je pitanje krav ali 18»/. več kot leta 1939. det že v polnem razmahu, se ra- Glede na tako povečan obseg ose-una, da bo leta 1960 družbeni sek- menitve in zaradi zmanjšanja stro->r pital zlOOglav babv-beefa. Druž- škov osemenjevanja bo treba ustmeni sektor Im ob koncu leta 1960 šobiti na tečajih čim več osemenje-v^ u0,ki0? K?T!'V tt,i 33V* villccv iz vrst rejcev. Z veterinarsko rH~.ii Jo«? ™‘‘d letom pa bo kontrolo pa je treba zagotoviti !«'•: W *• — »»"i* a« 5 za pitanje prašičev m posebno zato ker se v zadnjih letih štev iz svojih stanovanjskih skTu- ni skoraj nič gradilo, kljub temu d c v. da so sc družbena posestva stalno VIII. poglavje c Gozdarstvo btanje gozdnih fondov na območju okraja je sledeče: Se klor Gozdna nnvriina Lcsnn zaloga Letni prirastek ” ll- v 000 m» V m* Prodal 7800 bekonov za zakol in 6000 prašičev za pleme ali za 504«/. ustrezno strokovno tehnično raven. Plan povečanja živinorejske pro- ... j ........- ..., uu.ijt nujno zainevH, tla se ve- Prašičev v Ihanu v polnem obrato- terinarski strokovnjaki vključijo v UtV,V' | .. . , proizvodnjo in pomagajo pri njeni 1 temenske živine bo vzrejeno organizaciji s tein, da v tehnološki v ha SI-P gozdovi GG 65.635 SI.P gozdovi izven GG 5.494 Zasebni gozdovi 149.694 Skupaj 220.843 Izločeni objekti 1 (.910 Skupaj OLO 232.753 12,055 634 18.976 31.665 2.050 33.715 Letni etnf v m» 278.904 13.162 495.407 787.473 45.286 830.759 218.707 10.627 379.159 608.493 39.200 647.693 5JSES .....“• ST3Š- iiESFBfi Otlk,,p mesnatih m mastnih pra- razporejeni, da bodo lahko z osfn-tS;, le bo po- i,ni strokovnjaki odločali o vpra- od 32.500 na 36.500 komadov, šanjih proizvodne slS obrtne “li zn 14»/*. higiene, 'prehrane itd. Kmetiisfce zadruge Imdo v letu V skladu z zakonom je treba , v,!°?° v žl* VPl'inorsko službo v okraju urediti letilMiasIednji! V IC*-imerjavi s sečnjo v preteklih dveh vi„,\ i • _ ----r ' n v 1 »■ irmnisMi muziki v oKrnjil uredit vinorejski proizvodnji. Računa se, tako, da se zagotovi njeno brez i 'i J ...—, ua zagotovi njeno nrez- i V-nnPI , 6 ni! svojih okono- hibno delovanje tako v živinorejski 1 Ift I 1IHI IT I d XI tli l-.iiln -i i v i nn / .. * ' 1 i • » - 3aV;>00>v rtde z°- ^^”01 v“t>rr.„ra - ---* Ria v vuiuniRirsKO m- tega je potrebno, da si za gienskem nadzoru živilske indu-, r -Je potreb po mleku nabavijo st rije in prometa z živili. , j '-f 1 vi/ r'J um n 11 I Odi primerno število krav. Glede na povečane naloge v kme- Zadruge. ki so gospodarsko in tijski proizvodnji je treba posvetiti z °kovno šibke, naj se združijo več pažnje strokovnemu kadru. Pri sečnja 1958 m’ sečnja 1959 m3 sečn ja 1960 m’ indeks 1958= 100 1939 1960 Cozil. gospodar. Drugi gozd. Skupaj 216.300 417.900 634.200 227.600 442.800 670.400 256.800 494.600 751.400 100 100 100 105 106 106 118 118 118 Preko etata se bo povečala sečnja za 103.707 m’ ali zn 16«/o. Vzrok posestva ter pitališča in ko se bo j * ...j vuu } »ti /. n j u »uuRuviifimi Kuciru. rri gospodarslco močnejšimi, du botlo kmetijskih zadrugah ga že sodar vcfji>rir.Mek: do opravljale fitoccnološke rnziskn-ve in kartiranja, geodetska dela, arondacije in zamejitve gozdov SI.P ter razmejitve med gozdovi in kme- ///£* ^^'"'V^sVrskni'1 'it.?/1, »toerlhi ei"irtKr,s$kstxs <^» > was m; Č2,ShMf Sž.'"S JSVih E„,d„ih ^.„,cv L«2S 15«?».s. "amen prejrm« bodo inre.licjj.ka dola ia dela pri . --- ~•***• ••W»WI| 'l ici, puoi on ru i lili I h F na način bo mogoče na- specialiste. V ia namen oreiemn P dniti pitališča in priskrl cti pri- štipendijo 388 strokovnjakov a kar v/dr>r»vm * J * T oC„ plemenski naraščaj za nove na gospo« 10rPrUŽl>ena POSC8tva bo(1° ▼ letu polnjovnnje bo ^rg^nizirnrdh tudi ^ ni e ti Uk P°s^ov.ne zveze preko 60 povečala število kokoši nesnic več tečajev za traktoriste živirm c finskih zadrug m gozdnih po-?d W30 n« .2.800 ali za 34»/., da rejce, sadjarje itd ' Žmn°" scstn,kov- sestnikov. vala tudi v letu 1960. Osnovno pogozdovanje in priprava tal se bosta izvajala na po-TrSini 449 ha, melrorativna dela na površini 401 ha, kar znaša skupaj 850 ha. Nega gozdov, t. j. nega mladja, čiščenje, redčenje, melioracijske X„, F-F-m na iz.suu alt za )4»/*, aa rejce, sadjarje itd. v _____ C1 n , , , . - - ------------------------- i;?d(J 7«R°lovila potrebno število va- 6. Investicije. V1 i s *cn.,erimi ff°- sečnje in drugo pa se bo opravilo 'Inih jajc za Perutninarsko farmo Na razpise zveznih natečajev je bodo nniufiLv«1)! fosP°darso povečalo ste- mio za gradnjo gospodarskih zgradb j„i.'V cu“' Pri osnovnem in meliorntlvnem lorac nesnic od 8500 do 11.500.ali nabavo strojev, živine itd. vloženo obmnMn Ik*1 3^ll,?..na Pogozdovanju bo juisn jenih skupno . ih„ LS?ti‘cSl.olD,a,w,S: y,«^»p- črti bodo doko zdov pri KGP pri podjetju >1 parcele gozdne GG_ Ljubljana ______P^ejanega 20kg sememaTn^Tgo: "pm 7nesku_9.m655.14r dinarjev: Kodo d^Sanj KShaS £? 2349kB^eme»a gozdneTa 3;en J....«»«vov. uvir- uuih /iifSMi tdinarjev. Roi„ u8ce Pa,»le Peking bodo zn- Od navedenih zahtevkov se pred- zdov tiri KGP onV jn: Vl c potrebno število valilnih videva, da bo vloženo investicijskih —• —c-» -3'» - -- 0 je za proizvodnjo 70.000 rac za sredstev že v letu 1960 v sfc 80 v skupni teži 140.000 kg. V ta znesku 3.088,303.000 dinarjev. A. Gospodarske investicije v družbenem sektorju . t tisočih din \ Gospodarske zgradbe......................... 1,257.690 i Nabava živine................................. 620.300 ?• Nasadi in jagodičevje ............ 100.000 I Vrtnarije.................................... 90.700 l hidromelioracijo.............................. 176.500 7 A"roimd'orac'jo .............................. 188.000 g Mehanizacija ................................. 655.113 a k u p a j..................................... 3,088 303 Od navedenga bo posajenih na tit ld”s' in Cerknica na površini 15.450ha. Pisarniška dela pa bodo končana za 23.000 ha gozdov v občinah Medvode, Kamnik, Ljnbljana-Rudnik. Cerknica in Ribnica. Nadalje se bo- pri negi pa z 79*/*. Varstvena dela se bodo izvajala po vseh gozdnih površinah. Poleg rednih varstvenih del — zatiranje gozdnega mrčesa in glivičnih bolezni, predvsem kostanjevega raka, topolovega ruka in pa črnilovke — bo očiščenih 74.640 tekočili metrov (t. m) protipožarnih stez in presek ter 51.948 t. m protipožarnih pasov in zidov ob železniških progah. Na novo bo zgrajeno 300 t. m protipožarnega zidu in 17.060 t. m ograj za zaščito gozdnih kultur. Za prehrano koristnih ptic preko zime in za njihovo razmnoževanje bo nabavljenih 2748 krmilnic in valilnic, ki jih bodo oskrbovale gozdne gospodarske organizacije. Ob sotočju Save in Ljubljanice bo osnovanih 16 ha plantažnih nasadov topolov. Nadalje se bo opravila tudi priprava zemljišč za osnovanje plantaž hitro rastočih vrst iglavcev pri KGP Kočevje in topolov ob Savi. Popravljenih in vzdrževanih bo 480 km gozdnih cest in poti. Iz sredstev zn vzdrževanje gozdnih komunikacij bodo zgrajene tudi vlake na območju gozdov Javornika in Vel. gore. Urejevalna dela hudourniških območij se bodo izvajala v Polhovem Gradcu in v Kamniški Bistrici. Gradnja gozdnih cest bo potekala v občinah: Rudnik, Domžale, Hrastnik, Ribnica, Cerknica, Zagorje, Litija, Kočevje in Loška dolina. Skupna dolžina novo zgrajenih cest bo znašala 27 km. Iz sredstev gozdnega sklada bodo izdelani tudi programi in projekti zn gozdne ceste, ki se bodo gradile v naslednjih letih. Z izgradnjo novih gozdnih cest in z rednim vzdrževanjem obstoječih bo omogočeno racionalnejše izkoriščanje lesne mase v tistih gozdovih, ki so bili zaradi pomanjkanja komunikacij ali njihovega slabega stanja do sedaj težko dostopni. Gozdne stavbc-logarnice se bodo gradile v občinah: Kamnik, Vrhnika, Ljubljana-Rudnik, Litija, Loška dolina, Cerknica, Dobrova in Zagorje. Dokončana bo tudi adaptacija logarnice v Gornji Brezovici. Za mehanizacijo pri gradnji gozdnih cest bosta nabavljena drobilec in kamion kiper. Za nadaljnjo krepitev proizvodne zmogljivosti gozdov bo poleg vzdrževanih in investicijskih del treba izvajati še sledeče naloge: — še naprej krepiti gozdarsko službo v zasebnem sektorju zaradi boljšega obvladovanja sečnje, — skrbeti za uvajanje plantažnih nasadov hitro rastočih drevesnih vrst, zlasti topolov. V okviru dolgoročnega programa je treba izdelati operativne načrte zn leti 1960 in 1961, — posvetiti večjo pozornost vnašanju iglavcev v sestoje listavcev, — pričeti z ugotavljanjem lesnih zalog in proizvodnje lesa na negozdnih zemljiščih, — pospešiti gradnjo gozdnih cest zlasti v predelili iglavcev in gradnjo neutrjenih poti in vlak, — gozdarske poslovne zveze in zadruge nuj tudi iz svojih sredstev prispevajo za vzdrževanje gozdnih komunikacij, — stremeti je treba za tem, da se vzdrževanje gozdnih cest v zasebnem sektorju izvaja tudi s prostovoljno delovno silo, — graditev stalnih gozdnih cest, ki služijo gozdnemu, poleg tega pa trajno tudi javnemu prometu, je treba podpreti tudi s sredstvi iz proračunov in cestnih skladov, — sestaviti pregled o dosedanji izgradnji gozdnih zgradb in program gradenj za naslednje razdobje, pri tem upoštevati enotnost gospodarjenja z gozdovi, — izvršiti revizijo vrednostnih razredov, pri tem pa upoštevati novo grajene ceste, ki zboljšujejo vrednostne razrede gozdov, — urediti evidenco o gozdni proizvodnji in o izvajanju ureditvenih načrtov gozdov, — uvajati boljšo povezavo med proizvajalci in potrošniki, t. j. treba je uvajati primerne oblike dolgoročnega povezovanja med gozdno proizvodnjo obeh sektorjev lastništva s predelavo lesa s posebnim pogledom na proizvodna in potrošna območja, — hlode za žago iglavcev usmerjati prvenstveno na industrijske žage z visokim izkoristkom lesne mase, — posebno pozornost je treba posvetiti proizvodnji hlodovine za furnir in luščenje, — z redčenjem enodobnih iglastih gozdov doseči čimvečjo proizvodnjo celuloznega in jamskega lesa, — stremeti za tem, da se omogoči gozdnim delavcem šolanje za dosego višje kvalifikacije, kar bo omogočilo večjo storilnost, boljšo kvaliteti) dela tor stalnost zaposlitve v gozdarski stroki, — gozdno gospodarske organizacije naj organizirajo praktične tečaje o sodobni negi gozdov in krojenja lesa, — občinskim ljudskim odborom sc priporoča, da prepustijo svojo gozdove v gospodarjenje gozdarskim in kmetijskim organizacijam, — urediti je treba službo za varovanje gozdov pri ljudskih odborih, Upravi zn gozdarstvo in gozdno gospodarskih organizacijah ter dalje krepiti varstvo gozdov, zlasti pred požari, gozdnim mrčesom in elementarnimi nezgodami, — stalno pregledovati kostanjeve in topolove nasade in sestoje zaradi okužbe po kostanjevem in topolovem raku in te okužbe takoj likvidirati; s tem v zvezi je treba organizirati posebne ekipe delavcev in jih usposobiti za zatiranje kostanjevega raka, — zaradi širjenja kostanjevega raka lotiti se izdelave načrta za premeno gozdov v neposredni okolici Ljubljane. IX. poglavje GRADBENIŠTVO tako da bo znašala vrednost vseh Gradbena dejavnost sc bo v letu storitev 18.623 milijonov dinarjev. 1960 predvidoma povečala za 10,1 %, Od tega odpade na: gradnje 13.250 milijonov din ali 71 % projektiranje 1.258 milijonov din ali 7 % montažo 4.115 milijonov din ali 22% Poleg tega bodo tudi podjetja iz drugih okrajev izvršila za približno 1 milijardo dinarjev gradbenih del. Plan predvideva, da bo produktivnost porasla najmanj za 9 %. Struktura gradbenih del se v letu 1960 ne bo bistveno spremenila, ker bo tudi letos poudarek na objektih družbenega standarda, predvsem stanovanjske izgradnje. Za izpolnitev plana bo treba povečati kapacitete gradbeništva. ICe predvideva plan zn leto 1960 le minimalno povečanje zaposlenih, bo treba doseči predvideno povečanje z boljšo organizacijo dela, nabavo čim več mehanizacije za visoke gradnje in z uvajanjem sodobnih načinov gradnje. Zaradi večje uporabe montažnih elementov primanjkuje zlasti žerjavov in transportnih sredstev za horizontalni in vertikalni premik, poleg tega pa tudi lahkih bagrov in mehanizacije za za- ključna dela. Za nabavo te opreme bodo podjetja investirala 1205 milijonov dinarjev, in sicer iz lastnih sredstev 770 milijonov, iz investicijskih posojil pa 435 milijonov dinarjev. Gradbena podjetja na območju našega okraja so se še vedno premalo posluževala zveznih kreditov za nabavo gradbene opreme zaradi pomanjkanja sredstev za lastno udeležbo, prav tako niso dovolj izkoriščala deviznih sredstev, ki jih je dala na razpolago zvezna gradbena zbornica. V letu 1960 se bodo podjetja v večji meri lahko udeleževala zveznih natečajev, ker bodo imela večja prosta sredstva. V primerih pa, kier bodo morale gospodarske organizacije uporabiti lastna sredstva za odplačevanje anuitet in za druge nujne potrebe, jim bodo morali ljudski odbori zagotoviti lastno udeležbo iz svojih sredstev. Čeprav se nagrajevanje po učinku v gradbeništvu vedno bolj uveljavlja in je vedno več del normiranih, Je treba stremeti za tem, da se tak način nagrajevanja še razširi in izpopolni ter da se uvedejo premije za vse posebne uspehe pri delu. Doseženi dohodek podjetja naj bi prav tako vplival na osebne dohodke uslužbencev in vodilnega osebja. V gradbeništvu še vedno prevladuje obrtniški način dela. Preiti pa je treba v večji meri na industrijski način proizvodnje tudi večjih gradbenih elementov, da bi s tem omogočili množično izgradnjo stanovanjskih objektov na sodobnejši, pol-montažni način ter bi s tem prešli iz dosedanje obrtniške na industrijsko proizvodnjo zgradb. S priučeva-njem delavcev v raznih tečajih za dosego ožje specializacije in višje strokovnosti je treba takemu razvoju prilagodili tudi vzgojo kadrov. . Zvezna gradbena zbornica, Zvezni zavdd za produktivnost dela in Okrajni ljudski odbor Ljubljana sO že sklenili pogodbo o finansiranju gradnje Zveznega centra za usposabljanje inštruktorjev za gradbeništvo s sedežem v Ljubljani. V tem centru se bodo seznanjali z modernimi gradbenimi metodami visokokvalificirani gradbeni delavci, ki bodo nato prenašali izkušnje na ostali kader. V vseh povojnih letih so slabi nastanitveni pogoji gradbenih delavcev močno vplivali na fluktuacijo kadrov. Zato so že v letu 1958 nekatera podjetja začela graditi delavska družinska in samska stanovanja. V letu 1959 pa je bilo v ta namen vloženih 524 milijonov dinarjev. To akcijo je treba v letu 1960 nadaljevati, da si gradbene gospodarske organizacije na ta način zagotovijo stalen kader, zlasti kvalificirano delovno silo. Razen tega morajo gradbena podjetja tudi v letu 1960 skrbeti za boljšo higiensko tehnično zaščito na . gradbiščih. V drugi polovici leta 1959 je znatno primanjkovalo cementa, stekla, betonskega železa in instalacijskega materiala, kar je močno zaviralo gradbeno dejavnost. Zato morajo gradbena podjetja, trgovska mreža in investitorji v letu 1960 pravočasno skleniti pogodbe in zagotoviti zadostne količine, vsega potrebnega materiala. Proizvodna podjetja morajo iz- boljšati kvaliteto Instalacijskega materiala, okovja in zaščitnih sredstčv, ki doslej pogosto ni ustrezala. Gradbena podjetja naj začenjajo gradnjo novih objektov le na podlagi odobrene, kompletne dokumentacije in v mejah svojih kapacitet, da sc ne bi zaradi preširoke fronto gradenj zavlačevala njihova dovršl-tev. -Ugotavlja se, da se pomanjkanje obrtniških kapacitet kljub danim možnostim za izboljšanje v preteklih letih vedno bolj zaostruje. Zaradi naraščanja stanovanjske izgradnje in graditve po klasičnem načintj postaja pomanjkanje obrtnih storitev vedno bolj pereče. Zato morajo ljudski odbori predvideti več sredstev za usposabljanje obratov za industrijsko proizvodnjo tipiziranih in standardnih elementov. Organi, odgovorni za razvoj obrti se morajo v tekočem planskem letu bolj energično lotiti kapacitet obrtnih delavnic, kakor tudi pospeševanja pri ustvarjanju trajne kooperacije med obrtnimi in gradbenimi podjetji. Na normalen potek gradenj lahko bistveno vplivajo investitorji, ki se pogosto ne zanimajo dovolj za pravočasno pripravo dokumentacije in za izvajanje del. Investitorji se morajo vključiti v celoten proces gradnje od priprave tehnoloških, lokacijskih in drugih podatkov ter stalno spremljati dogajanje na gradbišču do zaključne faze gradnje. Investitorji in projektantske organizacije morajo pri izdelavi investicijskih programov in projektov upoštevati vse dane možnosti za cenejšo in sodobnejšo graditev, s čimvečjo uporabo tipiziranih ali priporočenih elementov, projekte pa izdelovati kompletno in pravočasno. V zadnjih letih se objekti večkrat gradijo po enih in istih projektih, kf pa niso vedno Izdelani v skladu z zgornjimi načeli. Zato je treba že pri obravnavanju investicijskih programov v največji meri upoštevati vse zakonite predpise in navodila, ki usmerjajo stanovanjsko izgradnjo v tipizacijo elementov in v industrijski način proizvodnje. Komisije za revizijo investicijskih programov naj pritegnejo k delu primerne strokovnjake za vsestransko in čim ostrejšo presojo predloženih investicijskih programov. Urbanistični organi morajo pravočasno pripraviti potrebno urbanistično dokumentacijo in lokacije. Nekatere projektantske organizacije še vedno nimajo primernih poslovnih prostorov, kar ovira njihov nadaljnji razvoj. Zato naj se v naslednjih letih intenzivneje lotijo reševanja tega problema. Montažna podjetja morajo sodelovati z gradbenimi podjetji, s podjetji v industriji gradbenega materiala in s projektanti, da bodo vskla-jcnl načini izvajanja instalacij s sodobnimi metodami graditve. X. poglavje PROMET Prometne storitve sc bodo v letošnjem letu skladno z drugim gospodarskim razvojem ter porastom prebivalstva povečale za 9%, s čimer bo presežen nivo, predviden s perspektivnim planom za leto 1961 za 8 %. Po posameznih strokah in dejavnostih predvidevamo tale porast; Indeks 1959 = 100 1. Železniški promet (železniška namenska podjetja brez industrijske, dejavnosti) 104 2. Cestni promet skupaj 111 avtomobilski prevoz, blaga 117 osebni medkrajevni avtobusni, promet 108 osefcfril mestni promet . . 109 avtotaksnt prevoz, oseb . 103 druga dejavnost (brez industrijske dejavnosti) 103 j Da bo dosežen planirani obseg prometnih storitev, bo obnovljen prevozni park z nabavo 74 novih Vozil in prikolic ter izločitvijo 43 dotrajanih. S tem se bodo povečale do konca leta 1060 kapacitete tovornih vozil za 6 %, avtobusov medkrajevnega prometa za 13 %, avtobusov mestnega prometa za 13 %, avtotak-sijev pa za 8 %. Za potrebe mestnega prometa bo podjetje Ljubljana-transport nabavilo tudi 5 avtobusnih , prikolic, ki se bodo uporabljale zlasti ob konicah. Prevozne kapacitete se bodo v Večji meri izkoristile z boljšo organizacijo poslovanja, predvsem pa s tesnejšim sodelovanjem prevoznih Podjetij. Tudi neprometne gospodarske organizacije naj se bolj poslu-, žujejo uslug podjetij javnega cestnega prometa, lastna vozila pa naj nabavljajo lo pri polni izkoriščenosti prevoznih kapacitet. Za potrebe naraščajočega prometa zlasti v turistični sezoni bodo uvedene nove avtobusne proge Ljubljana—Ankaran, Ljubljana—Rovinj, Trbovlje—Bohinj, podaljšane bodo Proge Ljubljana— Novi do Senja, Ljubljana—Umag do Novega grada, Ljubljana—Ajdovščina do Nove Gorice. Poleg tega se bo povečalo Število voženj na že obstoječih progah od Ljubljane do Zagreba, Ma-•ibora, Pirana, Tržiča, Bleda in Bohinja. Porast prometa zahteva tudi izboljšanje cestnega omrežja predvsem s stališča potreb povečane proizvodnje in turizma. V tem letu se bodo predvidoma rekonstruirali in Asfaltirali nekateri odseki cest: Zasavska cesta, Zagorje—Podkum, Kočevje—Livold, Celovška cesta, na glavnih vpadnicah v Ljubljano pa °dsck ob Tržaški cesti (pri Dolgem ^0'ostu) in Karlovša cesta. Nadaljevala se bodo dela„ na cesti Ortija— ''Gindrše in na cesti skozi HTaštnik. palje ceste, ki vežejo Ljubljano z izletišči: Iški Vintgar, Polhov Gradec, Šmarna gora, kopališče ob Soji itd. Nadaljevala se bodo pripravljalna dela za ureditev ljubljanskega vozlišča. ■ Naraščanje števila vozil javnega m režijskega cestnega prometa ka-;kor tudi porast števila domačih osebah ln motornih vozil inozemskih gostov zahteva povečanje števila jervisnih delavnic predvsem na dohodnih cestah v Ljubljano, ki naj °1 jih organizirali ObLO v sodelovanju s pristojnimi strokovnimi 'druženji oziroma zbornicami. Delavnice naj bodo primerno oprem-jknc, pofnanjkanje avtomehanikov pA naj se reši z njihovo racionalno razmestitvijo ter pravilno stimulacijo. Zagotoviti bi se morala zadostna količina kvalitetnih nadomestnih delov. Pomanjkanje garažnih prostorov bo delno rešeno z dograditvijo javnih garaž ob Šmartinski cesti, ki jo opravlja poslovno združenje »Javne garaže«. V I. etapi bodo v letošnjem letu dograjeni prostori za 60 tovornih avtomobilov, v naslednji pa za 248 osebnih avtomobilov. V letu 1060 bo predvidoma dovršena nova, večja avtobusna postaja v Ljubljani. Za boljšo kvaliteto uslug bodo prometno turistična podjetja izboljšala organizacijo prometa, informativno službo ter predprodajo vozovnic zlasti v času sezone. Razširila bodo tudi mrežo svojih poslovalnic (Ankaran, Makarska, Dubrovnik). Podjetje za poštni, telegrafski in telefonski promet predvideva na območju ljubljanskega okraja 1250 novih telefonskih številk, od teh 1000 v Ljubljani, ostale pa na Vrhniki, Trbovljah in Medvodah. Predvidevajo se tudi novi avtomatski priključki ter avtomatski centrali na Vrhniki in Medvodah. Železniško transportno podjetje bo na teritoriju okraja zagotovilo vzdrževanje zastarelih prog, objektov in prevoznega parka. Obnovilo bo 37 km gornjega ter 40 km spodnjega ustroja proge. Končana bo elektrifikacija proge od Rakeka do Borovnice, dela na elektrifikaciji preko Ljubljane do Jesenic pa se bodo nadaljevala. Podjetje bo vložilo svoja investicijska sredstva za obnovo postajnega poslopja v Gro-supljah, za gradnjo bivalnice železniškega osebja na postaji v Ljubljani, centralne pralnice ter central-no-varnostnih naprav v Zalogu ter za druge manjše investicije. Nadaljevala se bo gradnja tovornega kolodvora, da se čimprej sprosti prostor v centru mesta. XI. poglavje TRGOVINA Osnovne naloge in smernice v razvoju trgovine v letu 1960 temeljijo na doseženih rezultatih v preteklem letu in so vsklajene z nalogami, ki jih predvideva okrajni perspektivni plan za razvoj trgovine v razdobju 1957 do 1961. Obseg blagovnega prometa bo v letu 1960 na območju okraja znašal predvidoma 247,5 milijarde din in se bo v celoti povečal za 19,5 milijarde din ali za 8,5 %, Po posameznih vrstah trgovine sc bo blagovni promet v primerjavi z letom 1959 povečal takole: Indeks v 1959 1900 milijon din v trgovini na drobno 48.671 54.025 111 v trgovini na debelo 120.805 129.000 107 v zunanji trgovini 58.500 64.434 110 Skupaj 227.976 247.459 108,5 Predvideno povečanje bo doseže-v° 3 povečanjem industrijske proiz-t ^nJe predvsem predmetov za ši-potrošnjo, povečanjem kmetij- za povečanjem gN proizvodnje, uvozom blaga ,,*rjko potrošnjo ln novečan i0sebne potrošnje. S tako predvidenim planom bla- 'Sb j vnega prometa se bo v trgovini na no in v trgovini na debelo v le-^ 1960 doseglo 99 % višine prometa, p jc bil s perspektivnim planom br>C t den za leto 1961- Medtem ko le. tr8ovinn na debelo v letošnjem V1.u Presegla višino prometa, pred-Za ®nega po perspektivnem planu «tet° 1961, promet v trgovini na v j nekoliko zaostaja, zato bodo atošnjem letu pospešeni napori, da se doseže tudi v trgovini na drobno nivo prometa, ki je predviden v perspektivnem planu za 1961. Da bo trgovina dosegla planirani promet in da bodo doseženi cilji, ki so postavljeni v perspektivnem planu, bo na področju trgovine v 1. 1960 treba izpolniti predvsem naslednje naloge: 1. Težišče razvoja trgovine mora biti na pospeševanju trgovine na drobno. Zato je treba povečati njene kapacitete v mestih ln industrijskih centrih, upoštevaje predvsem področja z novimi stanovanjskimi naselji in z veliko koncentracijo potrošnikov. Za izboljšanje preskrbe z blagom dnevne potrošnje je v mestu in in- dustrijskih centrih treba nadaljevati z gradnjo preskrbovalnih centrov in z uvajanjem popolne ali delne samopostrežbe. Na osnovi bilance sredstev in če bodo občinski ljudski odbori upoštevali smernice perspektivnega plana o razvoju trgovine, je v letošnjem letu možno nadaljevati in dograditi 4 preskrbovalne centre in pričeti z gradnjo 6 novih centrov, za katere so investicijski programi že izdelani m delno že potrjeni. Pred pričetkom gradnje novih preskrbovalnih centrov naj investitorji in pristojne komisije za potrjevanje investicijskih programov in projektov temeljito proučijo načrte predvsem s stališča pravilne rešitve funkcionalnih problemov, moderne prodajne tehnike in obsega sdrtimenta blaga. Nadaljevati je treba z deli za izgradnjo novih veleblagovnic v Centru. Predvidena je izgradnja nove samopostrežne trgovine med Miklošičevo in Cigaletovo ulico, preureditev skladišča podjetja »Vele-tekstil« za prodajo metrskega blaga, pripravljalna dela za razširitev veleblagovnice »Nama« in nove veleblagovnice za prodajo elektrotehničnega blaga. Uvajati je treba moderne trgovinsko tehnične postopke z združitvijo manjših sosednih lokalov in s preureditvijo po načelu sodobne tehnike povečati zmogljivost obstoječih prodajnih prostorov. Uvesti je treba prodajo predpa-kiranega blaga v vseh živilskih trgovinah. V mestih je treba širiti mrežo prodajaln specializiranih strok in s prodajalnami, ki jih naj za prodajo lastnih proizvodov odpirajo proizvajalne organizacije. Občinski ljudski odbori naj prevzamejo akcijo za organizacijo take mrežč in zagotovijo vso pomoč proizvajalnim organizacijam, ki so pripravljene odpreti prodajalne za prodajo lastnih proizvodov. Organizirati je treba močna specializirana trgovska podjetja z razpredenim omrežjem prodajaln, ne oziraje se na mejo politično teritorialnih enot. Občinski ljudski odbori zlasti v mestih in večjih potrošnih centrih, naj se lotijo Izdelave regionalnega plana o razvoju trgovske mreže. Trgovska podjetja morajo skrbeti, da bodo imele njihove prodajalne na zalogi čim popolnejši sortiment blaga in da sc bodo pravočasno prilagajale spremembam v strukturi potrošnje, ki odseva v povečanem povpraševanju po trajnih potrožnih dobrinah. 2. Ljudski odbori in njihovi organi morajo tudi v tem letu posebno skrb posvetiti izboljšanju tržišča s kmetijskimi pridelki. V zvezi s tem je treba nadaljevati z izgradnjo trga na debelo v Ljubljani in na ta način omogočiti neposreden stik proizva» jalcev s trgovino na drobno In velikimi potrošniki. Vsa dela pri adaptaciji obstoječih in izgradnji novih objektov je treba pospešiti tako, da bo trg na debelo že v jeseni služil svojemu namenu. Podjetjem, ki opravljajo promet s kmetijskimi pridelki, je treba zagotoviti potrebna skladišča, hladilne prostore in tehnično opremo. Da se zagotove zadostne količine osnovnih kmetijskih pridelkov, predvsem za potrošna središča, naj pristojni občingki ljudski odbori določijo za svoje območje preskrbovalno podjetje. širiti je treba mrežo in modernizirati obstoječe obrate za prodajo sadja in zelenjave. V ta namen bo V letošnjem letu dograjena nova tržnica pod semeniščem, kjer bo po- leg prodaje sadja in zelenjave, mlečnih proizvodov itd. urejen še poseben moderen obrat, v katerem bo potrošnik lahko nabavil poleg sveže tudi že pečeno perutnino in svežo divjačino. Z reorganizacijo mesarskih podjetij, s pričetkom obratovanja nove Mesne industrije »Emona« v Zalogu, ki ji je treba zagotoviti primemo število prodajaln, s postopno ukinitvijo manjših klavnic v okolici mesta, z modernizacijo in sodobno opremo prodajaln mesa, s preureditvijo obstoječih lokalov in z uvedbo prodaje predpakiranega mesa je treba zagotoviti rednejšo preskrbo z mesom skozi vse leto. Za preskrbo potrošnikov v deficitarnih mesecih je treba pravočasno pripraviti zadostne zaloge mesa in živine pri podjetjih, ki oskrbujejo mesto in važna industrijska potrošna središča z mesom. Redno preskrbo z mesom je treba dopolniti tudi s povečano prodajo svežih rib, perutnine in divjačine. Tako intervencijo je treba zagotoviti tudi za druge potrošne artikle, za katere se v določenih obdobjih pojavlja večje pomanjkanje (jajca i. p.). Potrebne količine mleka je treba zagotoviti s pogodbenimi odnosi s proizvajalnimi organizacijami — kmetijskimi posestvi in kmetijskimi zadrugami. 3. Nuditi je treba pomoč kmetijskim zadrugam, da bodo lahko odkupile vse tržne viške iz svojega območja ter jih po najkrajši poti brez posrednikov nudile potrošnim središčem. Kmetijske zadruge naj povsod, kjer je možno, preidejo v celoti na odkup po kvaliteti in sortah. Kmetijska posestva In kmetijske zadruge naj organizirajo neposredno prodajo svojih pridelkov na trgih na drobno in v lastpih prodajalnah v mestih In industrijskih središčih. 4. Da bi se Izločili v čimvečji meri nepotrebni posredniki ihed proizvodnjo in potrošnjo, je treba predvsem krepiti trgovska podjetja na drobno, organizacijo trgovine ha debelo pa prilagoditi dejanskim potrebam trgovine na drobno in velikih potrošnikov. V sldadu s tezami o organizaciji blagovnega prometa* ki jih je pripravila Trgovinska zbornica za LRS, je nadaljevati z reorganizacijo trgovine. Proizvajalne organizacije morajo trgovini na drobno pri prodaji enakih količin blaga nuditi iste pogoje* kakor jih ima trgovina na debeld, da se tako omogoči trgovini na drobno neposredna nabava blaga. 5. Zunanje trgovinske organizacije naj si zagotovijo kvalitetnejše kadre ter z boljšo organizacijo svojo službe in boljšim poznavanjem tujih in domačih tržišč,zagotovijo, da bo izvoz dosegel planirani promet. Uvo? blaga za široko potrošnjo mora dopolniti izbiro blaga domače proizvodnje, ne sme pa negativno vplivati na poslovanje domačih proizvodnih podjetij. Zlasti je potrebno koordinirati In zagotoviti enoten nastop na inozemskih __ tržiščih, zaradi česar je treba skrbeti za čimboljšo komercialno službo ln strokovno vzgojo uslužbencev. 6. Pristojni ljudski odbori morajo nadaljevati z evidenco in kontrolo cen zlasti pri osnovnih živilskih ih kmetijskih proizvodih, zasledovati gibanje teh cen ter zagotoviti ekonomsko upravičen nivo maloprodajnih cen za potrošnika in prodajnih cen proizvajalcev. S pravilno politiko cen bodo lahko prispevali k nadaljnji stabilizaciji tržišča. 7. Za izpolnitev predvidenih nalog, ki zagotavljajo izboljšanje pre- skrbe prebivalstva mest in industrijskih središč, je treba pretežni del sredstev Investicijskih skladov ljudskih odborov tudi v letošnjem letu zagotoviti za potrebe trgovine. Ker ekonomski pogoji v trgovini na drobno, predvsem v živilskih strokah, ne zagotavljajo potrebnih sredstev, morajo za izvedbo večjih investicij, namenjenih tej trgovini, prevzeti vlogo investitorja ljudski odbori. Realizacija investicij v trgovini se mora odvijati po smernicah okrajnega perspektivnega plana, za kar so predvsem odgovorni ljudski odbori In trgovinska zbornica. Trgovinska zbornica naj nudi investitorjem vso pomoč, zlasti pri izdelavi investicijskih programov za trgovske objekte. 8. Sporedno z večanjem kapacitet trgovine na drobno je treba zagotoviti tudi potrebno število kvalificiranih delavcev, katere bo trgovina dobila iz obstoječega vajenskega kadra, delno pa iz polkvalificiranih delavcev, ki si bodo v teku leta pridobili potrebne kvalifikacije. Trgovinska zbornica bo v ta namen ustanovila poslovodsko šolo, šolo za kvalificirane in polkvalificirane delavce ter organizirala tečaje in seminarje za izobraževanje vodilnega kadra. Za strokovno izpopolnjevanje svojih kadrov pa morajo skrbeti tudi same gospodarske organizacije. 9. Trgovinske gospodarske organizacije morajo v letu 1960 dvigniti produktivnost dela z načrtnim izpopolnjevanjem sistema nagrajevanja po učinku, z izboljšanjem organizacije dela, življenjskih in delovnih razmer In z večjo delovno disciplino. Z nadaljnjim izpolnjevanjem sistema nagrajevanja po učinku je treba doseči, da bodo zaslužki vsakega poedinca neposredno odvisni od ekonomskih principov poslovanja, to je pa v trgovini tudi kvaliteta uslug. Tako nagrajevanje omogoča tudi sprememba instrumentov. 10. Se nadalje je treba utrjevati • potrošniške svete, ki naj pomagajo organom delavskega samoupravljanja v trgovskih gospodarskih organizacijah k hitrejšemu napredku in Izboljšanju poslovanja trgovine. Za izboljšanje dela potrošniških svetov naj skrbijo predvsem stanovanjske skupnosti. Občinski ljudski odbori naj stanovanjske skupnosti pooblastijo, da bodo neposredno ali po svojih svetih opravljale funkcije svetov potrošnikov pri tistih trgovskih pod-jetijih in trgovinah, ki oskrbujejo prebivalstvo predvsem z živili. XII. poglavje GOSTINSTVO IN TURIZEM Gostinski promet bo v letu 1960 porastel za 7 %. Pri hrani in nočitvah se predvideva porast za 10 %, pri alkoholnih pijačah pa za okoli 5 %. S tem porastom bo perspektivni plan gostinskega prometa, predviden za leto 1961, izpolnjen s 94 %. Na porast gostinskega prometa bo vplivalo povečanje osebnih dohodkov In povečanje turističnega prometa. V smislu nalog perspektivnega plana bo povečanje prenoč-ninskih In gostinskih kapacitet osnovna naloga v letu 1960. Do konca aprila letošnjega leta bo dokončana rekonstrukcija hotela »Turist« s 57 novimi ležišči, nadaljevala pa se bo gradnja novega trakta hotela »Slon«. V letošnjem letu se predvideva na območju mesta gradnja dveh novih hotelov. Prvi hotel z lokacijo ob Gosposvetski cesti, bo razpolagal s 400 ležišči in bo služil predvsem Inozemskemu turističnemu prometu, drugi, ob ulici Moše Pljada, pa bo imel 414 ležišč. Slednji bo zaradi neposredne bližine kolodvora In glavne avtobusne postaje služil predvsem prehodnim, poslovnim turistom. V kletnih prostorih bo imel na razpolago servise, in sicer pralnico, likalnico, garderobo, brivnico in česalnico. Trgovski lokali v hotelu bodo služili potrebam gostov. Oba hotela bosta imela tudi restavracijske ln druge prostore ter prostore za parkiranje avtomobilov. Za potrebe naraščajočega moto-turizma bo do 1. avgusta letošnjega leta dograjen motel v Mednem s 75 ležišči, restavracijo in prostori za parkiranje. Z novimi prenočninskimi kapacitetami v tem letu sc bo število ležišč v hotelih in prenočiščih predvidoma povečalo za 14 %, tako da se bo lahko število nočitev, upoštevaje tudi ležišča pri zasebnikih in študentskih domovih, povečalo za okoli 10 %. Povečanje prenočitvenih kapacitet se predvideva tudi v Kamniku, Trbovljah, Ribnici, Logatcu ln na Vrhniki. Prenočriinske kapacitete naj bi se v krajih, kjer so izrazite izletniške postojanke, kot n. pr. Taborska jama, Rakova dolina, Domžalski turistični bazen Itd., zagotovile z organizacijo privatnih ležišč oziroma sob. Občinski ljudski odbori' naj bi pripravili plan mreže in program za ureditev gostinskih obratov. Pri organizaciji mreže gostinskih obratov naj se občinski ljudski odbori ne poslužujejo oblik, ki odpravljajo potrebno konkurenco in s tem negativno vplivajo na kvaliteto gostinskih storitev. Za povečanje kapacitet gostinskih obratov za potrebe prehodnih turistov se predvideva preureditev kolodvorskih restavracij v Ljubljani in Zidanem mostu. Med osnovne naloge v letošnjem letu spada tudi skrb za povečanje kapacitet v obratin družbene prehrane, predvsem v mestih in industrijskih središčih. V ta namen naj se v obstoječih obratih nadaljujejo potrebne konstrukcije, mehanizacija kuhinj ter uvajanje sistema samopostrežbe. Prav tako naj občinski ljudski odbori in gospodarske organizacije skrbijo za nove kapacitete, kjer so obstoječe že polno izkoriščene. V ta namen morajo občinski ljudski odbori zagotoviti tudi potrebna investicijska sredstva. V letu 1960 bo občinski ljudski odbor Šiška pričel z gradnjo novega obrata družbene prehrane s kapaciteto 1000 obrokov, podjetje Litostroj pa z gradnjo delavsko-usluž-benske restavracije s kapaciteto 1410 obrokov ter 420 sedeži. V središču Ljubljane pa se bodo morali izgotoviti načrti za novo samopostrežno restavracijo. Za ureditev družbene prehrane so dolžne skrbeti tudi stanovanjske skupnosti. Zato je naloga občinskih ljudskih odborov, da v sodelovanju s stanovanjskimi skupnostmi in prizadetimi kolektivi izdelajo skupne programe za ureditev in organizacijo takih obratov. Med osnovne naloge v letošnjem letu spada tudi skrb za odmor In razvedrilo delovnega človeka. V okviru občinskih počitniških skupnosti je dana možnost za širšo In kvalitetnejšo organizacijo letnega oddiha. Pri Izvedbi te naloge naj sodelujejo podjetja, ustanove, sindikalne organizacije, turistična In planinska društva Itd. Pričela naj bi se akcija za Slednjo sredstev med delavci In uslužbenci za povečanje števila koristnikov letnega oddiha. Da bi se smotrneje izkoristile obstoječe kapacitete in rešil problem enakomernejšega izpada delavcev in uslužbencev v času letnih dopustov, bi bilo treba v letu 1960 pod vzeti primerne ukrepe za podaljšanje letne sezone. Za povečanje Izletniškega turizma kot ene izmed oblik oddiha delovnega človeka bo treba v letošnjem letu zagotoviti boljšo povezavo izhodiščnih točk z izletišči, kar velja predvsem za Ljubljano in njeno širšo okolico. Tako se bodo n. pr. v tem letu Izboljšale cestne zveze do Iškega Vintgarja, Polhovega Gradca, Šmarne gore, kopališča ob Sprl in še nekatere druge. Vsa izletišča v širšem mestnem območju bi morala biti povezana z avtobusnimi progami, tako v zimski sezoni (kraji, primerni za zimski šport), v letni sezoni pa že od aprila do konca oktobra. V ta namen bodo morala prometna podjetja uvesti nove avtobusne proge, ki naj bi obratovale tudi med tednom. Z organiziranjem poldnevnih Izletov med tednom bi se razširilo lzletnlštvo zlasti za tiste, ki so med tednom zaposleni. S tem bi pripomogli k boljši izkoriščenosti gostinskih kapacitet v dneh, ko običajno niso tako obremenjene. Gostišča ob izletniških točkah bodo morala urediti svoje poslovanje skladno s potrebami sodobnega turizma. Izletniški turizem zahteva izgradnjo novih objektov. V tem letu se bo pričela gradnja žičnice na Veliko planino, ki bo za turizem Ljubljane izredno važnega pomena. Predvidoma bo dograjena sredi leta 1961 in bo imela kapaciteto za 70 oseb pri enkratni vožnji. Istočasno z gradnjo žičnice je pripraviti tudi ustrezne programe za ureditev gostinskih in turističnih objektov, ki jih je za uspešen razvoj turizma locirati ob vznožju in na cilju žičnice. Na kopališču ob Sori bodo v letošnjem letu do letne sezone končana investicijska dela. Naloga občinskih ljudskih odborov je, da v krajih, kjer sc razvija izletniški turizem, zagotovijo izdelavo urbanističnih načrtov, investicijskih programov in nadaljujejo s pričetimi deli, ki zagotavljajo izvajanje predvidevanj po perspektivnem planu na področju turizma (povečanje kapacitet in ureditev kopališča v Iškem Vintgarju, gostišče pri Taborski jami, Rakovi dolini, na Krimu, dom na Kurcščku, ureditev Višnje gore, ureditev gostišča Sum-berg pri Domžalah, ureditev čolnarne in pristanišča ob Ljubljanici, ureditev gostišč in poti pod Rožnikom in na Rožniku, ureditev Izlak pri Zagorju itd.). Občinski ljudski odbori morajo skrbeti tudi za pravilen obratovalni Čas v vseh poslovalnicah, ki imajo kakršnokoli zvezo s turizmom. Turistične družbene organizacije pa nekaj koordinirajo svoje delo s pristojnimi občinskimi ljudskimi odbori ln jim naj nudijo čim več podpore s pravočasnim propagandnim ln informacijskim materialom ter pospešujejo turistični razvoj s tesnejšim medsebojnim sodelovanjem. Tudi potovalne agencije naj prispevajo k nadaljnjemu razvoju turizma, skrbe naj predvsem za pravilno Informativno službo, za podaljšanje letne sezone v sodelovanju z gostinskimi ln prometnimi organizacijami za pravočasno sklepanje pogodb z Inozemstvom ter za poživitev izletniškega turizma. V letošnjem letu se bo za nadaljnji razvoj gostinstva jn turizma vlagalo znatno več sredstev iz investicijskih skladov zveze, republike ln okraja, kakor tudi lz sredstev ob- čin, gospodarskih organizacij ter stanovanjskih skupnosti. Občinski ljudski odbori morajo zagotoviti predvsem sredstva za razvoj izletništva v turističnih krajih, za kar naj uporabijo tudi celotna sredstva turistične takse in sredstva, ki se formirajo iz premije za razliko obračunskega dolarja za nočnine, ter za modernizacijo obstoječih obratov. Pri določanju pavšalnih obveznosti za ugotovitev prometnega davka morajo občinski ljudski odbori upoštevati nižjo stopnjo občinskega prometnega davka na alkoholne pijače, ki bo vplivala na cene vina in s tem na količinski promet alkoholnih pijač. Da se zagotovi stabilnost cen, naj se obveznosti prispevka iz dohodka v pavšalnem znesku ne povišujejo v večjem razmerju, kot bo porastel celoten dohodek. Ker kakovost gostinskih uslug v splošnem gostinstvu v preteklem letu ni rastla vzporedno s količinskim večanjem prometa in je nasproti spremenjeni strukturi, pogojem ln zahtevam turizma celo nazadovala, naj občinski ljudski odbori posvetijo posebno skrb zvišanju splošne ravni gostinskih storitev. Poleg splošnih zahtev kulturnega poslovanja je treba skrbeti tudi za izboljšanje in dopolnitev pogojev za razvedrilo gostov. Temu naj se podredi politika ljudskih odborov pri določanju obveznosti gospodarskim organizacijam in politika cen na tem področju. Zaradi posebnega položaja in vloge družbene prehrane ostajajo cene za storitve teh obratov tudi v letu 1960 pod neposredno pristojnostjo zadevnih okrajnih oziroma občinskih svetov, vendar je potrebno na tem področju v večji meri vključiti tudi organe upravljanja ustanoviteljev obratov družbene prehrane, kar bo v pogledu gospodarjenja v teh obratih dalo boljše rezultate kot izključni administrativni posegi. Nadaljnje izpopolnjevanje sistema nagrajevanja po učinku bo v letu 1960 zagotovilo večjo produktivnost in večjo kvaliteto gostinskih uslug. Gostinska zbornica bo letos organizirala 20 tečajev za strokovno izobraževanje gostinskih delavcev. V teh tečajih se bo predvidoma šolalo 250 delavcev. Za organiziranje tečajev je Gostinska zbornica že ustanovila Center za strokovno Izobraževanje gostinskih delavcev. V bodoče naj bi se v gostinstvo vključevalo tudi večje število absolventov srednjih ekonomskih šol. Prav tako bo potrebno poskrbeti tudi za vključitev novih vajencev, da se zagotovi potrebna kvalificirana delovna sila, ki jo zahteva nadaljnji razvoj gostinskega in turističnega prometa. Razpoložljiva sredstva za gospodarske kadre se bodo uporabila zd finansiranje tečajev ter zboljšanje šolskih prostorov. XIII. poglavje OBRT Zaradi nenehnega porasta potreb, prebivalstva po obrtnih proizvodih tn storitvah, zlasti v mestih in Industrijskih središčih, in nadaljnjega porasta stahovanjsko-komunalne dejavnosti, kjer imajo obrtniška gradbena dela pomemben delež, spremenjene strukture osebne potrošnje ln zaradi zaostajanja nekaterih strok obrti po perspektivnem planu, se mora v letu 1980 pospešiti nadaljnji razvoj obrti. Plan predvideva, da se bo obseg obrtne proizvodnje ln storitev v letu 1900 povečala za 10%, od tega v družbenem sektorju za 15 %, v zasebnem pa za 2 %. S predvidenim povečanjem bo za 12 % prekoračena raven obrtniške proizvodnje in storitev, predvidena po perspektivnem planu za leto 1961. Pri tem bo treba skrbeti, da se odpravijo pomanjkljivosti in motnje v preskrbi prebivalstva, zlasti pri potrebah za osebne storitve in v investicijski graditvi. Vrednost obrtniških proizvodov se bo v družbenem sektorju povečala največ v tekstilni stroki zaradi povečanih zmogljivosti podjetja »Modna oblačila« (konfekcija), v stroki druge obrti, kjer bo podjetje za impregnacijo tekstila in papirja »ITIP« v Kamniku znatno povečalo kapacitete in v polni meri razvilo svojo proizvodnjo, dalje v elektrotehnični, kovinski, lesni in stavbni stroki. Plan predvideva povečanje storilnosti za okoli 7 %. Predvideni porast storilnosti bo odsev nadaljnjega uvajanja in izpopolnjevanja sistema nagrajevanja po učinku tudi v obrti, nadaljnjega strokovnega izobraževanja zaposlenih in uvajanja moderne opreme v obstoječe obrate. Da bo obrtna dejavnost dosegla predvideno povečanje proizvodnje in storitev, bo treba v letu 1960 izpolniti predvsem tele naloge: 1. razširiti mrežo obrtnih obratov, predvsem za osebne storitve. V ta namen je treba ustanavljati obrtne centre in servisne delavnice v okviru stanovanjskih skupnosti. Predvideva se, da bodo v letu 1960 občinski ljudski odbori Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Siška, Ljublja-na-Vič in Ljubljana-Sentvid organizirali obrtne centre, v katerih bo poslovalo okoli 30 servisnih obratov, stanovanjske skupnosti na območju občine Kočevje, Ljubljana-Center, Ljubljana-Crnuče in Ljubljana-Rud-nlk pa okoli 30 servisnih' delavnic raznih strok. Največ servisnih delavnic bo ustanovljenih v tekstilni stroki, v stroki druge obrti in v kemični stroki, kjer bodo šivalnice, krpalnice, pralnice, likalnice, izposojevalnice gospodinjskih aparatov in kemične čistilnice nudile neposredno pomoč zaposleni ženi. V kovinski, elektrotehnični in stavbni stroki ter v predelovanju zemlje, kamenja in stekla se bodo povečale kapacitete ključavničarskih, vodovodno inštalaterskih, kleparskih, clektroinstalaterskih, krovskih, zidarskih, pleskarskih in steklarskih obrtnih delavnic za popravila stanovanj in tekoče vzdrževanje stanovanjskih zgradb. Z novo ustanov-Uenimi servisnimi delavnicami v letu 1960 bo doseženo s perspektivnim Planom predvideno število za leto 1961 še vedno le z 82 %. Poleg tega pa predvidevajo občinski ljudski odbori Cerknica, Dobrova, Hrastnik, Lašče, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Rudnlk in Ljubljana-Siška ustanovitev še okoli 30 novih obratov. Pri ustanavljanju servisnih delavnic v okviru stanovanjskih skup-n°sti naj občinski ljudski odbori Pomagajo stanovanjskim skupnostim s finančnimi sredstvi in z dodeljevanjem primernih poslovnih Prostorov. Uporabijo naj se predvsem nepravilno ali nezadostno izkoriščeni prostori nacionaliziranih z8radb. Vodstvo novih obratov naj prevzame predvsem visokokvalificirana delovna sila, ki bo sproščena z uvajanjem racionalizacije ln avtomatizacije v industrijski prolzvod- 2 2. Izpopolniti in modernizirati je treba tudi obstoječe obrtne obrate, ->odlsl, da se ukvarjalo s proizvodnjo ali storitvami. V letošnjem letu bo za potrebe obrti na območju okraja Ljubljana na razpolago okoli 170 milijonov deviznih din za nabavo opreme in materiala. Ta sredstva naj bi prvenstveno koristili obrati, kjer je z modernimi stroji ln orodji možno doseči največji uspeh za neposredne potrebe potrošnika. 3. Naraščanje osebne potrošnje in družbenega standarda zahteva predvsem povečanje kapacitet v osebnih storitvah, gradbeni obrti in obrtih, ki dopolnjujejo gradbeno stroko, kot so kovinska, elektrotehnična in lesna stroka. Z ekonomsko najemnino bodo na razpolago večja sredstva za nove gradnje, pa tudi za tekoče vzdrževanje stanovanjskih zgradb. Pri tekočem vzdrževanju stanovanjskih zgradb naj bi poleg obrtnih gradbenih podjetij sodelovale tudi servisne delavnice stanovanjskih skupnosti. Za nove gradnje morajo prevzeti serijsko industrijsko proizvodnjo čim večjega števila tipiziranih gradbenih elementov, zlasti oken in vrat, lesna industrijska podjetja. Na ta način se bodo občutno sprostile obrtne kapacitete za potrebe storitev. Za zadovoljitev osebnih potreb po kvalitetni tekstilni konfekciji je treba razširiti in modernizirati obstoječe večje obrate in se usmeriti na združevanje manjših delgvnic, oziroma na postopno preraščanje takih delavnic v razvito obrtno proizvodnjo, ob kateri je treba razvijati tudi obrate, ki opravljajo kvalitetne storitve po meri. Trgovine, ki se ukvarjajo s prodajo tekstilnega blaga in konfekcije, naj bi organizirale prodajo tkim. polkonfekcije, s čimer bi se sprostile kapacitete obstoječih obrtnih obratov. 4. Pospeševati je treba razvoj in izpopolnitev strok, ki dopolnjujejo turistično dejavnost. V ta namen je treba povečati kapacitete obratov za osebne storitve, kot so brivski, frizerski in kozmetičarski saloni, čistilnice, pralnice itd. in kapacitete v avtomehanični stroki in strokah, ki jo dopolnjujejo, kot so: avtoličar-stvo, avtoelektričarstvo, vozno tapetništvo itd. Zaradi stalno naraščajočega osebnega ln tovornega avtomobilskega prometa ter večjega razmaha domačega in tujega turizma je treba predvsem v mestu ln turističnih središčih organizirati servisno službo za hitro izvrševanj? avtomehaničnih storitev. Tako servisno službo je treba urediti na novi avto cesti Ljubljana—Zagreb ob servisni postaji podjetja »Petrol« na Dolenjski cesti, kot je bilo predvideno že ob gradnji ceste. Podjetje »Petrol« predvideva v letošnjem letu ureditev nove servisne postaje na Smartinski cesti. 5. Nadaljevati je treba z organizacijo servisov za popravila gospodinjskih strojev, pisalnih in šivalnih strojev, fotoaparatov, ur, optičnih instrumentov, bojlerjev, radijskih in televizijskih sprejemnikov, motornih vozil in raznih drugih elektrotehničnih aparatov in naprav. Take servise so že organizirala nekatera podjetja (»Elma«, »Tiki«, Tegrad«, »Telekomunikacije«, »Saturnus« — »Elektra«, »Elektrotehna« in dr.). Da bi se dosegli nadaljnji uspehi, naj nudijo gospodarskim organizacijam vso potrebno pomoč občinski ljudski odbori pri organiziranju takih servisov bodisi pri lokaciji, povezovanju med podjetji itd. Obvežite servisne delavnice so dolžna organizirati proizvajalna podjetja za predmete lastne proizvodnje, za uvožene predmete pA trgovska podjetja, ki prodajajo te predmcTe (Ur. list FLRJ, Žt. 25-463/1959). Za čim večji razmah takih servisov naj bi se raz- vila kooperacija med sorodnimi pro-Domžalah in Ribnici 20 tečajev, in izvajalnimi in trgovskimi podjetji, sicer za kovinske, elektrotehnične, Vsem servisnim delavnicam je tre- lesne, usnjarske, stavbne, živilske ba zagotoviti nadomestne dele, bo- stroke in stroke osebnih storitev, diši iz domače proizvodnje bodisi iz Tečaje bo predvidoma obiskovalo uvoza. 6. Za razvoj proizvodne obrti morajo industrijska podjetja nuditi vso pomoč obrtnim podjetjem. V ta namen naj se med njimi razvije čim Širša kooperacija, ki naj zagotovi čim boljše izkoriščanje kapacitet stranskih obratov industrijskih podjetij. S tem načinom bo možno doseči uspehe tudi v razvoju dopolnilne proizvodnje, ki je moderna, intenzivna industrijska proizvodnja ne more uspešno razvijati. 7. Predvideni porast obrtnih kapacitet bo zahteval naslednje ukrepe: — občinski ljudski odbori morajo za razvoj obrti uporabiti vsaj tista sredstva, ki jih obrtne gospodarske organizacije vplačujejo v njihove družbene sklade; — občinski ljudski odbori morajo V sodelovanju z obrtno zbornico izkoristiti vse možnosti za združevanje sredstev gospodarskih organizacij in predlagati način in obseg združevanja teh sredstev; za nadaljnji razvoj obrti naj predvidijo združevanje sredstev tudi iz drugih gospodarskih dejavnosti; — obrtna zbornica je dolžna pomagati gospodarskim organizacijam pri izdelavi in pripravi investicijskih programov in projektov in predlagati, kateri obrati imajo po smernicah plana za leto 1960 prednost pri delitvi investicijskih sredstev; — obrtna zbornica mora v sodelovanju z občinskimi ljudskimi odbori predlagati, katerim gospodarskim organizacijam je treba dodeliti sredstva za nabavo uvozne opreme. 8. Občinski ljudski odbori naj pri določanju pavšalnih obveznosti upoštevajo strukturo in posebnosti poslovanja posameznih obrtnih gospodarskih organizacij. S pravilnim določanjem družbenih dajatev naj zagotovijo čimboljše izkoriščanje razpoložljivih kapacitet in zainteresirajo obrtne gospodarske organizacije, da bodo ustvarjene sklade uporabile za razširitev in modernizacijo svojih obratov. 9. Največjo skrb bo treba še nadalje posvetiti dotoku in vzgoji vajencev. V ta namen je treba poiskati najprimernejše oblike stimulacije za učne mojstre in vajence. Več skrbi je treba posvetiti vključevanju ženske mladine v stroke, ki ustrezajo njihovim sposobnostim. Občinski ljudski odbori naj dosledno izvajajo nadzorstvo nad gospodarskimi organizacijami glede predpisanega števila zaposlenih vajencev. Povečati je treba zmogljivosti vajenskih domov in vajenskih šol. V Ljubljani se bo nadaljevala gradnja šole za vajence raznih strok (lesne, oblačilne, čevljarske in druge stroke), v okviru katere bo dograjen tudi internat za vajene? čevljarske stroke s kapaciteto 100 ležišč. Sola in internat bosta vseljiva v šolskem letu 1961/62. Z vselitvijo v novo grajene šolske prostore v Domžalah se bodo povečale kapacitete vajenskih šol v letošnjem letu za 3 %. V Kočevju se bo nadaljevala nova gradnja vajenskega doma s kapaciteto 62 ležišč. Skupne kapacitete vajenskih šol se bodo torej v letošnjem letu povečale za 3 %, kapacitete internatov pa za 13%. 10. Za strokovno izpopolnjevanje kvalificiranih delavcev v obrti bo okrajna obrtna zbornica v letu 1960 organizirala v Ljubljani, Trbovljah, okrog 520 obrtnih delavcev. Strokovni izpopolnitvi bo služila tudi šola za vodilni kader pri Obrtni zbornici LRS. 11. Občinski ljudski odbori naj v sodelovanju z Zavodom za napredek obrti pri Obrtni zbornici LRS prouče možnosti razvoja in pa povečanja proizvodnje izdelkov domače obrti, ki bo lahko z izvozom svojih proizvodov povečala priliv deviznih sredstev. 12. Občinski ljudski odbori naj polagajo posebno pozornost realnemu ocenjevanju davčnih osnov in s pravilno diferencirano obdavčitvijo proizvodne in storitvene obrti in posameznih strok stimulirajo predvsem storitvene obrti. XIV. poglavje KOMUNALA Vrednost komunalnih storitev in proizvodnje se bo v letu 1960 predvidoma povečala za 15 %. Električna distribucijska podjetja bodo v letu 1960 nadaljevala z rekonstrukcijo in razširitvijo električnega omrežja ter z gradnjo transformatorskih postaj. V Ljubljani se bo začela graditi nova razdelilna trafo postaja in 24 novih napajalnih trafo postaj, 12 napajalnih trafo postaj pa bo obnovljenih in ojačenih z večjimi transformatorji. Nadalje bo zgrajeno in obnovljeno 48 km razdelilnega in 12 km napajalnega električnega omrežja. Na ostalem območju okraja bodo zgrajene tri razdelilne trafo postaje, in sicer v Zagorju, Hrastniku in Kočevju, 10 napajalnih trafo postaj, na novo zgrajenega in obnovljenega pa bo 55 km razdelilnega In 60 km napajalnega omrežja. Posebna važnost se bo v letošnjem letu polagala preureditvi razdelilnega omrežja za ni-čenje in nabavi električnih števcev, katerih potrebe bodo z odpravo pavšalnih uporabnikov električne energije znatno pdrastle, Našteta dela bodo finansirala električna distribucijska podjetja iz lastnih sredstev, deloma pa iz najetih posojil. Mestna plinarna bo v letu 1960 nadaljevala z gradnjo nove plinarne z zmogljivostjo 30.000 m3 plina dnevno. Dokončala bo delo na položitvi 3500 m dolgega plinovoda, ki bo vezal novo plinarno z obstoječim plinovodnim omrežjem in položila 3000 m novega napajalnega voda zaradi povečanih potreb tovarne Saturnus. Ta vod bo Istočasno vključil tudi Savsko phselje v plinovodno omrežje. Predvideva se, da se bo potrošnja plina v letošnjem letu povečala za 15 %. Podjetje »Snaga« bo povečalo svoje zmogljivosti z nabavo nov? opreme, ki je bila predvidena že v letu 1959, ni pa bila realizirana zaradi pomanjkanja deviznih sredstev. V svoje območje bo podjetje na novo priključilo tudi teritorij občine Ljubljana-šentvld. Podjetje »Kanalizacija« bo v letošnjem letu nadaljevalo z gradnjo zbirnega kanala ob Ljubljanici, ki ga bo podaljšalo za približno 450 m in z dopolnitvijo kanalskega omrežja v dolžini 800 m. Podjetje »Vodovod« bo v letošnjem letu podaljšalo glavni napajalni cevovod od Parmove preko Zupančičeve do Tomšičeve ulice, zgradilo nov transformator za strojnico v Klečah in postavilo tri nove črpalke, od teh dve za vodnjak v KI?« čah in eno za vodnjak v Šentvidu. Podjetje bo v letošnjem letu polagalo posebno važnost nadaljnji ve- za vi vodnjakov, nabavljanju opreme za vodnjake in obnovi vodomerov. Ljubljana-transport bo v letu 1960 razširilo omrežje mestnega prometa. Uvedlo bo nekaj novih avtobusnih zvez in v ta namen nabavilo nove avtobuse s prikolicami. Podjetje bo "povečalo število vozil tudi za tovorni promet. Ljubljanske mlekarne bodo nabavile nov polnilni in zapiralni stroj, pralni stroj za vrče ter opremo za proizvodnjo kašastih sokov. Dokončale bod gradnjo mlekarne v Velikih Laščah, adaptirale mlekarno v Stični in razširile mlekarno v Novi vasi. S tem se bosta povečala odkup in prodaja mleka od 12 milijonov na 15 milijonov litrov, proizvodnja jogurta od 2,5 milijona na 3 milijone steklenic, predelavne kapacitete za sire se bodo povečale od 20.000 litrov na 30.000 litrov, na novo pa bo uvedena proizvodnja kašastih sokov — 400 ton letno. Javna skladišča predvidevajo v letu 1960 zgraditev 7500 m2 skladiščnega prostora in nadaljevanje gradnje upravnih prostorov. V I. četrtletju letošnjega leta bo pričela poslovati novo zgrajena pekarna na območju občine Ljublja-na-Bežigrad z dnevno zmogljivostjo 20.000 kg kruha. V okviru živilskega kombinata podjetja »2ito« Ljubljana pa se bo pričela graditi v Ljubljani avtomatska pekarna z zmogljivostjo 25.000 kg kruha in peciva, za kar je že potrjen investicijski program in so zagotovljena sredstva iz pretežno zveznih kreditov. Kinematografsko podjetje v Ljubljani bo iz lastnih sredstev nabavilo dva projekcijska aparata in renovi-ralo dvorano kina Komune. V okolici Ljubljane bodo postopno ukinili 23 klavnic, ki ne ustrezajo veterinarsko-sanitarnim predpisom. Obstoječa mesarska podjetja naj se v krajih, kjer bodo klavnice odpravljene, preskrbujejo z mesom in mesnimi izdelki pri obstoječih klavnicah v Ljubljani. Kolikor bi pa zaradi ukinitve klavnic prišlo tudi do ukinitve mesarskih podjetij, naj njihove poslovalnice in odgovornost za preskrbo z mesom in mesnimi izdelki prevzamejo podjetja, ki bodo za posamezna področja prevzela redno preskrbo z mesom. Občinski ljudski odbori naj tudi v letošnjem letu upoštevajo pri do- ločanju ekonomskih ukrepov zmogljivosti komunalnih gospodarskih organizacij ter njihove obveznosti in potrebe po nadaljnji investicijski gradnji. Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA LJUBLJANA XV. poglavje AMORTIZACIJA Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge ne plačujejo amortizacije za gradbene objekte, ki jih ne morejo uporabljati. Gradbene objekte iz prejšnjega odstavka določijo pristojni občinski sveti v soglasju s svetom za kmetijstvo in gozdarstvo okrajnega ljudskega odbora. XVI. poglavje - PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA Plačevanje dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki pripada okrajnemu ljudskemu odboru, se oprostijo: a) gospodarske komunalne organizacije: Ljubljanske mlekarne, Ljubljana-transport, Snaga Ljubljana, Mestna kanalizacija Ljubljana, Mestni vodovod Ljubljana, Mestna plinarna Ljubljana; b) časopisno-založniška podjetja in časopisni zavodi. Oproščeni del prispevka iz osebnega dohodka morajo gospodarske organizacije vložiti v svoje sklade, razen v sklad za skupno porabo. XVII. poglavje PRISPEVKI IZ DOHODKA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Od prispevka lz dohodka gospodarskih organizacij, ki pripada družbenim investicijskim skladom občin, okraja in ljudske republike, pripada okraju 25 %, razen od prispevka iz dohodka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije pavšalno. XVIII. poglavje DOLOČITEV KOLIČIN STOJEČEGA LESA ZA POSEK V LETU 1960 1. Za leto 1960 se določajo za posek v gozdu in na negozdnih površinah tele količine lesa: Skupna sečnja V tem Od tega V blagovni prolz. Koristnik iglavci listavci blagovnahlodov.cel. les Jam. les prolz. iglavcev bruto v 000 m* neto v 000 m' 1. KGP Kočevje 146,2 60,1 86,1 124,4 30,0 10,5 5,4 2. GG Ljubljana 51,4 34,2 17,2 44,1 15,3 7,9 2,4 3. GG Postojna 46,5 38,5 8,0 39,6 18,7 8,1 3,2 4. GG Silva 0,7 2,5 7,2 6,5 1,0 0,5 0,3 5. GG Brežice 3,0 1,6 1.4 2,6 0,6 0,3 0,2 Skupaj gozd. gosp. 256,8 136,9 119,9 217,1 65,6 27,3 11,5 I. Zeleni pas Lj. 4,4 2,2 2,2 1,6 0,3 0,2 0,3 2. Zasebni sektor 479,0 267,1 211,9 308,3 108,7 35,8 30,7 3. SLP izven GG 55,9 21,9 34,0 32,0 4,0 3,0 0,7 Skupaj 1 + 2 + 3 539,3 291,2 248,1 341,9 113,0 39,0 31,7 Skupaj okraj 796,1 428,1 368,0 559,0 178,6 66,3 43,2 V zgornjih količinah je predvideno tudi 12.000 m’ iglavcev za potrebe kmetijskih gospodarstev. 2. V zasebnem sektorju se določajo za posek v gozdu in na izven-gozdnih površinah po poslovnih zvezah in po občinah tele količine lesa: Poslovna zveza za kmetijstvo in gozdarstvo Ljubljana Enota mere v 000 m3 stoječega lesa Od tega v gozdu ObIX) Iglavci Listavci Skupaj Iglavci listavci Dobrova 9,0 7,5 16,5 8,0 7,0 Grosup’je — del 0,0 10,0 18,0 8,0 10,0 Ivančna gorica 6,8 • 18,5 25,3 6,5 17,0 Ljubljana-Crnuče 0,8 0,2 1,0 0,8 0,2 Ljubljana-Rudnik 3,0 6,3 9,3 3,0 5,5 Lj.-Rudnik — del 16,1 5,5 21,6 15,6 5,0 Ljubljana-Sentvid 1,7 0,6 2,3 V 0,6 Ljubljana-Vlč 0,4 0,4 0,8 0,4 0,4 Medvode 3,5 2,8 6,3 3.5 2,8 Vrhnika 14,5 4,8 19,3 13,4 4,0 Skupaj 63,8 56,6 120,4 60,9 52,8 Kmetijska poslovna zveza »SIPEK« Kamnik Od tega v gozdu ObLO Iglavci Listavci Skupaj iglavci listavci Domžale 15,0 12,0 27,0 14,5 11,0 Kamnik 21,3 16,8 38,1 18,0 14,8 Skupaj . . . 36,3 28,8 65,1 32,5 25,8 Poslovna zveza za gozdno in kmetijsko gospodarstvo na Rakeku Od tega v gozdu ObLO Iglavci Listavci Skupaj iglavci listavci Cerknica 34,8 11,2 46,0 29,3 8,2 Logatec 22,0 6,0 28,0 19,0 4,0 Loška dolina — del 18,0 5,8 23,8 16,0 4,8 Skupaj . . . 74,8 23,0 97,8 64,3 17,0 Poslovna zveza za kmetijstvo in gozdarstvo Kočevje Od tega v gozdu ObLO Iglavci Listavci Skupaj iglavci listavci Kočevje 9,6 16,6 26,2 8,8 14,0 Ribnica 25,8 13,9 39,7 24,4 12,5 Lj.-Rudnik — del 12,1 7,0 19,1 10,6 6,0 Loška dolina — del 11,5 3,3 14,8 9,5 3,3 Grosuplje — del 2,4 9,0 11,4 2,4 9,0 Skupaj . . . 61,4 49,8 111,2 55,7 44,8 Kmetijsko gozdarska poslovna zveza I.iti ja Od tega v gozdu ObLO Iglavci Listavci Skupaj iglavci listavci Litija 14,3 25,0 39,3 14,0 23,5 Zagorje 11,2 12,5 23,7 11,0 12,0 Trbovlje 2,6 5,2 7,7 2,5 5,2 Hrastnik 2,8 11,0 13,8 2,6 10,0 Skupaj . . . 30,8 53,7 84,5 30,1 50,7 OLO skupaj i , . 367,1 211,9 479,0 243,5 190,8 Od hlodovine, jamskega in celuloznega lesa iglavcev bodo proivedle: Hlodovina Cčluloz. les Jamski les Poslovna zveza Ljubljana 22,6 10,0 7,4 Poslovna zveza »Sipek« Kamnik 12,0 5,4 6,0 Poslovna zveza Rakek 35,5 11,3 5,6 Poslovna zveza Kočevje 27,5 7,0 4,6 Poslovna zvezi) Litija 11,1 2,1 7,1 Skupaj . . . 108,7 35,8 30,7 o planu za leto 1960 določene količine lesa za sečnjo so maksimal- ne. Količine hlodovine, celuloznega in jamskega lesa iglavcev so minimalne in se v okviru skupnih količin lesa iglavcev lahko prekoračijo. XIX. poglavje RAZDELITEV SREDSTEV V GOZDARSTVU 1. Za leto 1960 se določa naslednji delež okrajnega gozdnega sklada od dosežene cene lesa na panju za blagovno proizvodnjo ter od prispevkov za gozdni sklad od sečnje lesa v zasebnih in zadružnih gozdovih: a) za gozdove splošnega ljudskega premoženja (SLP 1), s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva, povprečno 45 % — v tem: KGP Kočevje . . . GG Ljubljana . . . GG Postojna .... GLG »Silva« Ljubljana GG Brežice .... 37,31 % 42,14 % 65,12 % 10,70 % 47,00 % b) za druge gozdove splošnega ljudskega premoženja (SLP 2) 30 %; c) za gozdove zasebnega sektorja 25 %. 2. V republiški gozdni sklad se odvaja 30 % od sredstev okrajnega gozdnega sklada. 3. Gozdnim gospodarstvom ostane za redno vzdrževanje od cene lesa na panju naslednji delež sredstev: KGP Kočevje................. 36,76 % GG Ljubljana.................31,93 % GG Postojna................8,95% GLG »Silva« Ljubljana . . 63,37 % GG Brežice.................. 27,07 % 4. Za gozdove splošnega ljudskega premoženja, s katerimi ne gospodarijo gozdna gospodarstva, se določi za letno vzdrževanje gozdov 62,84 c/o od cene lesa na panju. Ta sredstva bo dodeljevala Uprava za gozdarstvo okrajnega ljudskega odbora za izvršena dela, določena s planom. 5. Za vzdrževanje zasebnih in zadružnih gozdov na območju okraja se določi 303,261.000 din ali 67,84% od skupnih sredstev gozdarstva Iz zasebnega sektorja. Od tega zneska pripadajo posameznim gozdnogospodarskim organizacijam naslednji deleži: Poslovna zveza Ljubljana............. Poslovna zveza Kočevje ...... Poslovna zveza Litija .............. . Poslovna zveza Rakek................ . Poslovna zveza Kamnik ............... Zeleni pas............................ Skupaj . . . v 000 din 78.293 ali 25,8 % 57.240 alt 18,9 % 58.214 ali 19,2 % 47.308 ali 18,6 % 39.078 ali 12,9% 23.128 ali 7,6 % 303.231 ali 100,0% V tej kvoti so upoštevane tudi neporavnane obveznosti iz leta 1959 v višini 19 milijonov dinarjev. Sredstva za vzdrževanje gozdov so namenska sredstva, saldi teh sredstev iz leta 1959 pa se morejo uporabiti v letu 1960 za vzdrževalna dela v gozdovih le po predhodni odobritvi Uprave za gozdarstvo okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. 2. Ostali okrajni skladi. Razpoložljiva sredstva ostalih okrajnih skladov bodo znašala v 1. 1960: — gozdni sklad 266,5 milijona din; — vestni sklad 250,2 milijona din; — sklad za pospeševanje kmetijstva 83,4 milijona din; — gasilski sklad 29,3 milijona din. XX. poglavje OKRAJNI SKLAD ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV V okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev prispevajo v letu 1960 občine na območju Ljubljana 80 °/o od splošnega prispevka, ki ga plačujejo kmetijski proizvajalci. XXI. poglavje OKRAJNI SKLAD ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA V okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva se steka: — 55 % od taks na priprave za proizvodnjo in na hibridne vino- grade; — 100 % taks na delovno živino; — del ostalih proračunskih dohodkov okraja. XXII. poglavje OKRAJNI INVESTICIJSKI SKLAD IN OSTALI SKLADI 1. Okrajni družbeni investicijski sklad. Sredstva okrajnega družbenega investicijskega sklada, ki so po predpisih zveznega družbenega plana razpoložljiva v letu 1960 bodo znašala 1447 milijonov dinarjev. __ Uporabila se bodo v tele namene: a) za kreditiranje investicij v obratna sredstva 328,7 milijona din; b) za kreditiranje investicij v osnovna sredsiva 1118,3 milijona din; Posamezne panoge bodo udeležene v kreditih za investicije v osnovna sredstva v temle razmerju: industrija 19,3 % kmetijstvo 33,0 % trgovina 17,7 % gostinstvo in turizem 9,1 % obrt 5,3 % komunala 0,9 % negospodarske investicije 14,7 % XXIII. poglavje UKREPI ZA ZAGOTOVITEV SKLADNEGA RAZVOJA GOSPODARSTVA PO SMERNICAH DRUŽBENEGA PLANA 1. Pristojni okrajni organi morajo skrbeti za to, da bodo občinski družbeni plani glede temeljnih proporcev v skladu s smernicami in določili okrajnega družbenega plana in da bodo stalno spremljali izvrševanje okrajnega družbenega plana. Okrajnemu ljudskemu odboru morajo predlagati ukrepe, ki so potrebni za vskladitev občinskih družbenih planov z okrajnim družbenim planom ali za izpolnitev okrajnega družbenega piana. Na enak način morajo tudi občinski ljudski odbori zagotoviti, da bodo plani gospodarskih organizacij vsklajeni' z občinskimi družbenimi plani, v katerih naj bodo smernice in naloge čimbolj konkretno določene. 2. Da se zagotovi pravilno razporejanje sredstev gospodarskih organizacij, naj zbori proizvajalcev občinskih ljudskih odborov občasno razpravljajo o tem vprašanju. Ce bi se ugotovilo, da gospodarske organizacije svojih sredstev ne uporabljajo ket dobri gospodarji in v skladu s smernicami družbenega plana, naj jim dajo na podlagi razprav ter mnenj sindikatov in zbornic priporočila za smotrnejšo uporabo njihovih sredstev. 3. Vsi za delo pristojni okrajni in občinski organi morajo stalno spremljati razmerja med novo zaposlitvijo delavcev in povečanjem delovne storilnosti v gospodarstvu in sproti poročati svojim svetom oziroma pristojnim ljudskim odborom o vseh primerih prekomernega zaposlovanja delavcev. Če se ugotovi, da zaradi prekomernega zaposlovanja delavcev gospodarska organizacija ne dosega predvidene delovne storilnosti, naj take primere obravnava zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora in da gospodarski organizaciji ustrezna priporočila. 4. Za čim hitrejši razvoj kmetijstva naj občinski ljudski odbori prepustijo celotni prispevek iz dohodka kmetijskim organizacijam in kmetijskim zadrugam, ki naj vložijo odstopljeni prispevek v svoje sklade osnovnih sredstev. XXIV. poglavje KONČNE DOLOČBE Ta družbeni plan velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Štev.: 04/2-31-19/1-60. Ljubljana, 4. marca 1960. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: Franc Popit, I. r. OBČINSKI LJUDSKI 0DB0BI OBČINA HRASTNIK 155. Na podlagi 16. člena zakona o irganizaciji uprave ljudskih odborov ,Ur. I. LRS št. 22/59) in 8., 26. in B2. člena statuta občine Hrastnik ter po predhodni inventarizaciji nalog In analize delovnih mest je občinski ljudski odbor Hrastnik na seji občinskega zbora in na seji zbora Proizvajalcev dne 11. decembra 1959 sprejel ODI.OK o organizaciji upravnih organov občinskega ljudskega odbora Hrastnik 1. člen S tem odlokom se predpiše organizacija upravnih organov občinskega ljudskega odbora Hrastnik. 2 3 2. člen Za uresničevanje nalog iz 50. člena Zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov ima ljudski odbor tajnika. Tajniku je pri upravljanju administrativnih in strokovnih opravil U njegovega delovnega področja v Pomoč Urad tajnika, ki se ustanovi kot posebna organizacijska enota v npravi ljudskega odbora. 3. člen Upravni organi občinskega ljud-•kega odbora Hrastnik so: Temeljni upravni organi I. Oddelek za splošne zadeve In družbene službe; H. Oddelek za gospodarstvo ln finance; III. Odsek za narodno obrambo; Posebni upravni organi IV. Krajevni urad Radeče; Drugi organi V Sodnik za prekrške. 4. člen Notranje organizacijske enote upravnih organov občinskega ljudskega odbora Hrastnik so: V oddelku za splošne zadeve in družbene službe: 1. referat za notranje zadeve; 2. referat za prosveto in kulturo; 3. referat za zdrastvo in socialno varstvo; 4. računovodstvo in blagajna; 5. glavna pisarna; 6. strojepisnica; 7. sprejemna pisarna; 8. pomožne in tehnične službe. V oddelku za gospodarstvo in finance: 1. odsek za komunalne ln gradbene zadeve; 2. uprava za dohodke; 3. referat za blagovni promet; 4. referat za kmetijstvo; 5. referat za gozdarstvo; 6. referat za delo in delovna razmerja; 7. referat za plan, gospodarske analize In investicije; 8. referat za finance; 9. referat za premoženjsko-prav-ne zadeve. V odseku za narodno obrambo, pri krajevnem uradu Radeče ln pri sodniku za prekrške ni notranjih organizacijskih enot. 5. člen Upravni organi opravljajo vsak na svojem delovnem področju tudi Inšpekcijsko službo. 6. člen Dosedanjo organizacijo uprave občinskega ljudskega odbora je treba vskladiti z določbami tega odloka najpozneje do 31. decembra 1959. 7. člen Ta odlok začne veljati takoj in se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 01/1-01-3/1-60. Hrastnik, dne II. decembra 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stanko Brečko, 1. r. 156. Na podlagi 16. člena zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov 1 tajnik 1 vodja urada in administrativni tajnik predsednika in tajnika ObLO (Ur. list LRS št. 22/59) in 6. točke 25. člena zakona o javnih uslužbencih (Ur. list FLRJ št. 53/57) je občinski ljudski odbor Hrastnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 11. decembra 1959 sprejel ODLOK o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih občinskega ljudskega odbora Hrastnik 1. člen Za organe, navedene v odloku o notranji organizaciji upravnih organov občinskega ljudskega odbora Hrastnik, se določijo naslednja delovna mesta in najnižji nazivi oziroma strokovnost: višja strokovna izobrazba in 10 let upravne prakse nižja strokovna izobrazba ODDELEK ZA SPLOŠNE ZADEVE IN DRUŽBENE SLUŽBE 1 načelnik in referent za splošne zadeve Referat za notranje zadeve: 1 referent 1 matičar Referat za prosveto in kulturo: 1 referent Referat za zdravstvo in socialno 2 referenta 1 sanitarni inšpektor Računovodstvo in blagajna: I referent višja strokovna izobrazba in 5 let upravne prakse srednja strokovna izobrazba nižja strokovna izobrazba srednja strokovna izobrazba varstvo: 1 višja strokovna izobrazba — višja šola za socialne delavca ln 1 nižja strokovna izobrazba srednja strokovna izobrazba srednja strokovna izobrazba — ekonomska smer URAD TAJNIKA Glavna pisarna: 1 vodja pisarne in referent za personalno evidenco 1 pisarniški uslužbenec Strojepisnica: 3 strojepiske Sprejemna pisarna: 1 pisarniški uslužbenec in arhivar Pomožne in tehnične službe: 1 kurir 1 snažilka 1 šofer in hišnik Sodnik za 1 sodnik in pravni referent v uradu tajnika 2. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1960. Štev.: 01/1-5174/1-59. OBČINA LJUBLJANA-MOSTE 157. Na podlagi I. in II. točke dela C tarife prometnega davka (Ur. list FLRJ, št. 20/59, 28 59 in 45/59) in določb odloka o maksimalnih stopnjah občinskega prometnega davka v okraju Ljubljana (Uradni list LRS št. 37/59 in Glasnik št. 93/59) v zvezi s soglasjem Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije štev. 01-6517-60 z dne 11. januarja 1950 srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba in 10 let pisarniške prakse nižja strokovna izobrazba 1 strojepiska I.b razreda in 2 strojepiski II. razreda nižja strokovna izobrazba pomožni uslužbenec delavka šofer B kategorije prekrške visoka strokovna izobrazba — pravnik Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stanko Brečko, 1. r. (Glasnik št. 6/60) je Občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 13 januarja 1960 sprejel ODLOK o občinskem prometnem davku v občini Ljubljana-Moste I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Na območju občine Ljubljana-Moste sc obračunava in plačuje ob- činski prometni davek, ki je predpisan s tarifo prometnega davka. Tarifa prometnega davka je sestavni del tega odtoka. 2. člen Uredbe o prometnem davku (Ur. list FLRJ št. 55/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, navodilo za izvajanje Uredbe o prometnem davku (Ur. list FLRJ št. 2/54) s poznejšimi spremembami in dopolnitvami, Uredba o prisilni izterjatvi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33/53 in 25/53), pravilnika o sestavljanju periodičnih ooračunov in pobiranju dohodkov proračunskih skladov od gospodarskih organizacij (Uradni list FLKu št. 24/59) in uredba o kazenskih obrcs ih ud nepravočasno vplačanih dohodkov proračuna in družbenih skladov (Ur. list FLRJ št. 41/59) veljajo smiselno tudi glede občinskega prometnega davka. 3. člen Če gre za izvoz proizvodov, od katerih je bil plačan občinski prometni davek takrat, ko so bili izročeni v promet v državi, se izvozniku teh proizvodov ne vrne plačani davek. 4. člen Navodila za izvrševanje tega odloka izdaja svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora, za izvajanje tega odloka pa skrbi upravni organ, ki je pristojen za finance. 5. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku Okraja Ljubljana. Štev.: 01/1-01-2/3-60. Ljubljana, 14. januarja 19CL Predsednik občinskega ljudskega odbora: Ciril Fajn, 1. r. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE višja strokovna izobrazba — ekonomska smer in 5 let upravne prakse Odsek za komunalne in gradbene zadeve: 1 načelnik in referent za industrijo in obrt 1 šef odseka in referent munalne zadeve 1 referent za gradbene zadeve In gradbeni inšpektor 1 referent za stanovanjske zadeve in ekonom Uprava za dohodke: 1 šef uprave in davčni kontrolor 1 referent za dohodke od gospodarstva in za takse referent za valstva dohodke od prebi- 2 davčna knjigovodje 1 davčni izvršitelj Referat za blagovni promet: 1 referent in tržni inšpektor Referat za kmetijstvo: 1 referent za kmetijstvo in kmetijski inšpektor Referat za gozdarstvo: 1 referent za ko- srednja strokovna izobrazba in 5 let upravne prakse srednja strokovna izobrazba — srednja tehn. šola nižja strokovna izobrazba srednja strokovna izobrazba in 5 let upravne prakse srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba in 5 let prakse v dohod, službi srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna Izobrazba in 5 let prakse v dohod, službi 1 srednja strok, izobrazba ali nižja strok, izobrazba in 5 let prakse v knjigovodstvu, 1 nižja strokovna izobrazba nižja strok, izobrazba srednja strokovna ekonomska smer izobrazba — srednja strok, izobrazba — srednja kmetijska šola srednja strok, izobrazba ali nižja strok, izobrazba in 5 let upravne prakse v gozdarstvu nižja strokovna izobrazba 1 referent za obračun gozdne takse in pisarniški uslužbenec Referat za delo in delovna razmerja: 1 referent srednja strokovna Izobrazba 1 pisarniški službenec nižja strokovna izobrazba Referat za plan, gospodarske analize in investicije: 1 referent Referat za finance: 1 referent srednja strok, izobrazba nomska smer srednja strok, izobrazba — nomska smer Referat za premoženjskopravne zadeve: 1 referent srednja strokovna Izobrazba eko- eko- 1 šef 1 referent za vojaške zadeve 1 referent za izvenarmadno pred vojaško vzgojo 1 pisarniški službenec ODSEK ZA NARODNO OBRAMBO višja strokovna izobrazba srednja strokovna izobrazba srednja strokovna izobrazba nižja strokovna Izobrazba 1 šef in matičar 1 pisarniški uslužbenec Krajevni urad Radeče: srednja strok, izobrazba ali nižja strok, izobrazba in 5 let upravne prakse nižja strokovna izobrazba TARIFA Del A — Proizvodi Zasebni obrtniki in drugi zasebniki plačujejo od vseh proizvodov, ki jih proizvajajo in dajejo v promet, občinski davek od prometa po naslednjih stopnjah, in sicer: Stroka 116 — Predelovanje nekovinskih rud 1 proizvodi iz mavca..............................10 % 2 zemeljske barve.................................20 % 3 zidna in strešna opeka..........................5 % 4 proizvodi iz cementa............................10 % 5 keramični in lončarski proizvodi................10 % Stroka 117 — Predelovanje kovin 6 kovinske peči — štedilniki ter njihovi deli . . 10 % 7 vsi drugi proizvodi iz stroke 117...............25% Stroka 120 — Kemična stroka 8 vsi proizvodi iz stroke 120 .............. 20 % Stroka 122 — Predelovanje lesa 9 žagan bukov les.................................15% 10 vsi ostali proizvodi..............................10 % Stroka 123 — Predelovanje papirja 11 vsi proizvodi.....................................10 % Opomba: Promet s šolskimi zvezki in risankami ter fotografijami za neposredno uporabo fotografi rančev (za osebne izkaznice, spominske slike) ni podvržen plačilu prometnega davka po tej tarifni številki. Stroka 124 — Predelovanje tekstila 12 konfekcija.........................................5 % Opomba: Pod konfekcijo po tej tarifni številki spadajo proizvodi, izdelani iz tekstila, s šivanjem v serijski proizvodnji. 13 trikotažni, volneni, bombažni pleteni oblačilni predmeti ..........................................10 % 14 vsi ostali proizvodi iz stroke 124.................5 % Stroka 125 — Predelovanje usnja 15 obutev .........................................5 % 16 vsi ostali proizvodi, h katerim je šteti torbarske izdelke ne glede na material, iz katerega so izdelani (kovčki, oprtniki, torbe in podobno) . . 10 % Stroka 127 — Živilska stroka 17 kakavni proizvodi................................ 20 % 18 bonboni...........................................15 % 19 slaščice, keksi, ratluk ln ostali slaščič. izdelki 10% 20 kavni in kakavovi nadomestki......................15 % 21 testenine ........................................10 % 22 mlela paprika.....................................10 % 23 vsi ostali proizvodi...............................8 % Drugi proizvodi: 24 vsi diugl proizvodi, ne glede na stroko gospo- darske dejavnosti, ki niso zajeti v prejšnjih tarifnih številkah.................................10% Opomba: Prometni davek po tej tarifni številki in po drugih tarifnih številkah se ne plača od prometa z naslednjimi proizvodi: moke in drugih mlcvskih izdelkov, pekovskih izdelkov, razen izdelkov, ki imajo značaj slaščičarskega izdelka, izdelkov, napravljenih s predelavo mleka, mesa, svežih in suhih rib, od zakola živine, od obleke in perila po meri za individualno potrošnjo iz njihovega osnovega materiala, od ortopedske obutve in ortopedskih pripomočkov, med katere je šteti tudi umetne oči in zobovje, ne glede na material, Iz katerega so izdelani. Od navedenih proizvodov so zajeli po tej tarifi samo proizvodi, od katerih se ne plača prometni davek po zvezni tarifi prometnega davka. Del B — Storitve Od plačila za storitve, ki jih opravljajo, plačujejo zasebni obrtniki in drugi zasebniki občinski davek, od prometa po naslednjih stopnjah, in sicer: 1 od plačil za obrtne storitve vseh vrst, razen od prevoznih in gradbenih storitev..................10 % Opodba: 1. Davčna osnova je skupni znesek plačila, v katerem je vsebovan tudi davek po tej tarifni številki po odbitku materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebej Izkazan. Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačila za opravljene storitve s proizvodnjo blaga iz naročnikovega materiala. Opomba: 2. Davek po tej tarifni številki se ne plača od plačil za opravljanje storitev krojačev, šivilj, klobučarjev, modistinj, vezilj, čevljarjev, brivcev, frizerjev, dimnikarjev, za predtiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, brušenje nožev in britvic, preoblačenje gumbov, barvanje in čiščenje usnjenih predmetov, barvanje in kemično čiščenje tkanin vseh vrst, polnjenje in obnovo rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanje preprog, umetno barvanje slik-fotografij, umetno krpanje preprog, spi-sovanje, razmnoževanje, kopiranje, plakatiranje, čiščenje in pranje ter likanje oblek in perila, čiščenje obutve, snaženje oken, čuvanje lokalov in stanovanj, shranjevanje koles, prtljage in obleke (garderoba), žaganje drv, pečenje čevapčičev in' ražnjičev, pedikira-nje, uglašanje glasbil; 2. od plačil za opravljanje samostojnih poklicev (zdravniki, dentisti, arhitekti, učitelji jezikov, sodni tolmači, prevajalci ter podobni poklici)........................5 % Opomba: Davka ne plačajo dijaki in redni študenti visokih šol od dohodkov poučevanja drugih dijakov. Prav tako se ne plača davek po lej tarifni številki od plačil za delo odvetnikov, inženirjev kakor tudi od plačil za obrede verskih organizacij in duhovnikov. Del C — Splošna tarifa Vsi davčni zavezanci zasebnega in družbenega sektorja plačujejo občinski davek od naslednjega prometa in od naslednjih storitev: 1 od prometa alkoholnih pijač v gostinstvu od dosežene prodajne cene: a) od naravnega vina.................... 1 % b) od ostalih alkoholnih pijač.................20 % Opomba: Davek po tej tarifni številki plačajo vsa gostinska podjetja in gostišča, menze, delavske restavracije, klubi, počitniški domovi in planinske postojanke ter podobni obrati. 2 od vstopnic: za kinematografske predstave . . 5 % za ostale prireditve...........................10 % Opomba: Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača od vstopnic za kulturno umetniške prireditve, kolikor niso združene s plesno zabavo in se na njih ne točijo alkoholne, pijače. 3 od nakupa in prodaje nepremičnin v višini 10 °/o od davka po uredbi o prometnem davku od nepremičnin in pravic. Opomba: 1. Davek po tej tarifni številki se plača na enak način in istočasno z zveznim davkom od prometa nepremičnin in pravic. 2. Vsi predpisi, ki veljajo za zvezni davek od prometa z nepremičninami in pravicami, se uporabljajo tudi pri odmeri in pobiranju davka po tej tarifni številki. 4 od plačil za reklame v kinematografih .... 5 % OBČINA LJUBUANA-RUDNIK 158. Ob primerjavi z izvirnikom se je ugotovilo, da je zašla v odlok o občinskem prometnem davku v občini Ljubijana-Rudnik (Glasnik št. 3/60) spodaj navedena napaka, zato se daje Popravek odloka o občinskem prometnem davku v občini Ljubi jana-Rudnik Zadnji stavek 3. člena odloka se mora namesto »se izvozniku teh proizvodov vrne plačani davek« pravilno glasiti: »se izvozniku teh proizvodov ne vrne plačani davek«. Ljubljana, 3. marca 1960. Oddelek za občno upravo OLO OBRAZLOŽITEV K PRORAČUNU OKRAJA ZA LETO 1960 Odbornik Janko Dekleva, predsednik Sveta za družbeni plan in finance, je podal k proračunu okpa-ja naslednjo obrazložitev (odlok o proračunu okraju za leto 1960 je bil objavljen v prejšnji številki »Glasnika« 8. t. m.}: 1. Odlok o udeležbi občin pri skupnih virih doliodkov: Dovolile, da v obrazložitvi odloka o delitvi sredstev med okrajem in občinami posežem nekoliko nazaj, kar je važno posebno spričo tega, da pride v prihodnjih dneh tudi pri občinah do sprejemanja proračuna. Ko smo dovršili v naši državi osnovo industrializacije in so nastale ob tem velike spremembe v strukturi prebivalstva, smo ugotovili, da smo prišli do dobe, ko se je dosedanji proračunski sistem preživel, ker ni upoSternl nastalih sprememb v mestih in novih industrijskih krajih, temveč še nadalje s kvotami odrejal proračunsko višino v istem razmerju za vas kakor tudi za mesto. Prišlo je do nekih proračunskih nesorazmerij v odnosih med mestom in vasjo. To je Ugotovila tudi resolucijo Zvezne ljudske skupščine letu 1957 in postavila zahtevo, da sc sestavi nov Proračunski zakon. Medtem je bila Vrsta lokalnih poizkusov v naši republiki in tudi v našem okraju na podlagi primera republike. Končno je 1960 sprejela Zvezna skupščina novi zakon o proračunih, ki dejansko predstavlja nov proračunski sistem, ki vnaša v našo proračunsko Prakso velike kvalitetne spremembe. Dovolite mi, da spričo teh novosti iznesem nekaj značilnosti zakona. Predvsem so, izhajajoč izZve-*e, postavljena za vso državo enotna merila ne le za vse republike, temveč predvsem za občine. S tem jo nekako postavljena osnova za ttojektivizacijo, ki je bila deloma Postavljena z uvedbo proračunskega Prispevka 1959, ki je prinesel izrabo spremembo, in letos je spremenjena njegova višina in participacij«, Tako se pojavlja na celot-£?m državnem terenu okoli 20 mi-lllard zvišanja proračunov nasproti lanskemu letu. S tem se pa pojavlja tudi latentnost motenj pri denarnih in blagovnih odnosih, zato je predviden poseben ukrep, da se lanska proračunska potrošnja ne sme povišati več kot za 19°/e. Sredstvu nad to vsoto so začasno blokirana. Druga novost je v trajnosti predpisa. ker sc ga ne bomo posluževali samo letos, temveč velja odlok dalj časa, dokler se določeni ekonomski odnosi na področju okraja ne bi spremenili. Posebnost vnaša letošnji sistem tudi v samostojno finansiranje, s čimer daje več pravice in možnosti družbenemu upravljanju. V poštev prihajajo pri tem vse ustanove in zavodi, ki so družbeno upravljani, kakor tudi druge organizacijo. Tako je vnesenih v sistem proračuna še vrsta drugih sodobnih novitet. Med važnimi vprašanji je v novem sistemu vprašanje dohodka, ki je prikazan na 83. strani družbenega planu. Dohodek se namreč v celoti deli na dve veliki skupini, in sicer na skupni dohodek, ki je deljiv vseskozi, in poseben dohodek, ki ostane vsaki politični teritorialni enoti, katera ga ostvurjn. Posameznih dohodkov ne lami obravnaval. Omenil bi le štiri. Prvi je proračunski prispevek po novem sistemu. V bistvu igra ta dohodek v sistemu odločilno vlogo. Lani je znašal 11*/», lettis pu se povečuje na 13•/•; medtem ko je zveza lani participirnla na njem z 20*/o, letos le s 3%>. kar pomeni decentralizacijo sredstev. V našem planu fun-gira realno z enotno kalkulacijo s tem, da je pri planiranju po občinah vzeta lanska realizacija, povečana za 18*/o, za kolikor se je povečala stopnja, da je povečan za 2,3*/« večje zaposlenosti delovne sile in 8,1 */• za povečanje proizvodnje. Po tem načelu je planiran ta dohodek v celoti, da ne bi posebej omenjal odstopov, ki veljajo po predpisih za kmetijstvo in za dejavnosti izven gospodarstva. Drugi dohodek je dopolnilni proračunski prispevek. To je proračunski dohodek politično teritorialne enote, ki ga je ost varila. V planu smo ga zajeli točno po realizaciji 1959 zaradi tega, ker smo menili, dn je višina tega dohodka vprašanje politike posameznih občin in ne bi bilo prav, da bi okraj posegal v to. Zato z okrajnim planom lanske višine nismo spreminjali, temveč je postavka v planu le orientacija, ki zavisi od prilik v občini, ki jih je dolžna pred uvedbo prispevka dobro analizirati zaradi pravilnosti uvajanja. Ne bi bilo pravilno, da se planira (a dohodek nepravilno, niti navzdol ali navzgor, in povzroči s teni celo kake politične probleme in težave. Vše kakor je treba paziti, da se ne bi z uvajanjem tega dohodka vplivalo negativno na uvajanje plač po učinku. Tako nepre-študirano se je lansko leto postopalo v našem okraju pri kmečki obdavčitvi, ko so nekatere občine dvignile okrajni plan doklad za 110 milijonov, nato deklarirale prc-obdavčitev kmeta, kasneje pa, ko je bilo rečeno. Ha obdavčitev lahko znižajo, davek realizirale. Zato je potrebno, da povem nekaj besed o davkih v kmetijstvu. Obdavčitev kmeta ostane v letu 1960 taka kot v letu 1959. Lani je znašala skupno 1.210.000.000din. pri čemer je bilo izvršenih za 35 milijonov raznih odpisov, tako da ostane realiziranih 1175 milijonov. Taka bo torej skupna obdavčitev kmeta tudi letos. Nastaja pa notranji premik, in sicer tako, da znaša dohodnina v letu 1959 404 milijone dinarjev, v letu 1960 pa 548 milijonov, doklade v letu 1959 806 milijonov, v letu 1960 pa 627 milijonov. Letos uvajamo namreč obdavčitev po novem katastru na celotnem področju kmetijstva in bo nastala pri dohodnini razlika zaradi izračuna katastrskega dohodka iz gozdov. Zato se je tudi omenjeni premik izvršil. Sistem kmečkih doklad se spreminja oziroma naj bi se le-to predpisovala na poseben način. Zvezna ljudska skupščina je bila namreč mišljenja, da je nepravilno, da se doklade računajo po katastrskem dohodku, ki se ne spreminja, temveč je prav, da se predpisujejo po nacionalnem dohodku, ker zajemajo dejansko del diferencialne rente itd. lako je Zvezn čisto računsko ugotovila nacionalni dohodek, izračunala doklade in razdelila na obvezni del, ki pripada republiki in okraju. Za okraj imamo narodni dohodek izračunan, je pa vprašanje, če ga bomo lahko izračunali po občinah in če bomo lahko rekli, da je narodni dohodek po občinah več ali manj točen. Zato je pri letošnjem planu enotno merilo v tem, da smo se tudi pri občinah poslužili določenega računskega načina. Določili smo namreč dohodnino po novem katastrskem dohodku, upoštevali te spremembe pri premikih na doklade. pri čemer smo upoštevali tudi odpise za 35 milijonov. Tako smo dobili kvoto 627 milijonov. Ker so bile doklade v našem ekraju leta 1958 in 1959 objektivizirane, smo postavili te doklade v višini 627 milijonov v odnos z republiško kvoto po nacionalnem dohodku v višini 384 milijonov in dobili razmerje 60:40. Iz tega sledi, da bi pri občinah bilo 60«/o doklad deljivih. 40*/» pa nedeljivih. V družbenem planu ie ta procent preračunan na katastrski dohodek pri posameznih občinah različen, ker je tudi procent gozda in drugih katastrskih sprememb po občinah različen. Se eno spremembo imamo pri planu dohodkov, t. j. pri davku od maloprodaje, ki se povišuje od lanskoletnih 2 •/» na 3"/«. S3*/o je bilan-siralu davek tudi Zveza. Dejansko je ta davek bil že v lanskem letu po vsej državi planiran v višjem odstotku in je bil uveden v nekih predelih LRS, n. pr. v Mariboru in Murski Soboti celo v višini do 5%, mi pa smo imeli določen ta davek v višini 2*/e. Precej je naš odstotek vplival na to, da so tudi sosednji okraii kot na primer Kranj, ostali na dveh procentih. Za bodoče pa je z zakonom določeno, dt> se ta procenf dvigne na 3*/». Dovoljuje se sicer, aa ostane izjemno letos še na 2*1*, dejansko pa, z ozirom na vse to ni razloga, da se tudi pri nas ne uvede 3%. Zuto predlog tudi predvideva prehod na te 3 %. Po kratkem opisu dohodkov naj pridem na instrumente delitve med občinami in okraji. Zvezni zakon predvideva za ObLO participacijo 29 % s tem, da se sme v posameznih teritorijih odstopiti od tega procenta celo na 27%. Naša republika je ta procent zvišala na 31 in določila olaaju tudi 31, tako, da ostane našemu območju 62%. Cc pogledate tabelo na strani 86 družbenega plana, boste videli, da določa okrajni odlok za vse občine 38%, s čimer je našim občinam dvignjen zvezni procent za 9 %. Poleg tega predvideva plan zvišanje porasta proračuna 1959 v najnižjem odstotku za gospodarsko slabše občine, ki ga je Zveza predvidela v višini 11,2 % na 12% tako, da bo sleherna naša občina, tudi tista, ki bo dobila procentualno najmanj, zusi-gurana za več, kakor ji je določeno v zvezni bilanci. Pri tej zadnji delitvi sc pokaže tudi, kako bo deloval proračunski sistem v bodoče. Medtem, ko je Zveva uspela aktivizirati na osnovi odstotka 11,2 tri republike, ostale tri pa dotira, in je republika uspela, da so štiri okraji na isti način aktivni, štiri pa dopolnjeni, se pokaže v našem okraju 16 aktivnih občin, 9 pa z nižjim procentom. Vseh teh 16 občin ima najmanj po 19 procentov, večina pa nad tem procentom in prihajajo s tem v blokacijo sredstev. Če povem, katere občine so to, boste videli, kako delujejo pozitivno v odnosu mesto in vas. Predvsem so aktivne vse ljubljanske občine, Zagorje, Trbovlje, Medvode, Kamnik, Hrastnik, Domžale in Cerknica, ki pa je v tem sklopu iz posebnih razlogov. Ostalini občinam se z odlokom predlaga dopolnilna udeležba na skupnih virih dohodkov 4, 8, 12 in 14%, in sicer tako, da dobi 4% Kočevje in Loška dolina, 8% Litija in Vrhnika, 11% Grosuplje in Logatec in 14% Dobrova, Ivančna gorica in Ribnica, t. j. tiste občine, ki bi bile sicer izpod 12%. S tem se zvišuje proračun občin na isti osnovi in enotnem kriteriju. Za okrajni proračun pa se predvideva 15%. Vse politično teritorialne enote imajo možnost povečati svoj dohodek iz posebnih virov, tako, da bodo potrebe občin zadovoljivo rešene. Poleg tega imajo mnoge občine prilične presežke iz 1959, tako, da bi nekatere že s'temi prišle tudi čez 19%. Tokih presežkov je v našem okraju za okoli 238 milijonov dinarjev. Občine, ki imajo presežek iz 1959, ki pa dosegajo že 19 %, lahko porabijo po zakonu presežek za druge potrebe. Sama blokirana sredstva bodo znašala po okrajnem planu 301 milijon in to v mestnih občinah 149 milijonov, v ostalih pa 152 milijonov. Omenim naj šc to. da je v odloku določena tudi delitev sredstev na mestne potrebe, zato, ker Mestni svet ni posebej pooblaščen izdajati tovrstnega odloka, pač pa je o tem sklenil in ie ta odstotek vnesen iz zakonskih formalnosti. 2. Odlok o proračunu OLO Ljubljana 1960, Dovolite mi, da pridem na predlog okrajnega proračuna za leto 1960. Musa proračuna okraja za leto 1960, predvidena v predlogu, ki ga podaja Svet za družbeni plan in finance, izvira na eni strani iz predloga delitve sredstev med občinami in okrajem v višini 115% izvršitve proračuna za leto 1939, kakor je bilo obrazloženo v prejšnji točki, na drugi strani pa iz zvišanja lastnih dohodkov. Tako se formirajo sredstva okrajnega proračunu v višini 3.110 milijonov, kar predstavlja 119% proračunske realizacije letu 1959. Pri tem je treba priznati, da je - plan lastnih dohodkov močno napet. K temu so silile ob sestavi nujne potrebe, c katerih bo pozneje govora in primanjkljaj proračunskih dohodkov v letu 1959 približno 100 milijonov. Ta primanjkljaj je vsekakor posledica našega nekoliko prezgodnjega poglabljanja demokratičnosti na tem področju ob sestavi plana in proračuna za leto 1959. Takrat je namreč predvidel okraj za svoj proračun dohodke s participacijo občin — rekel bi — v določenih zneskih in je nižja realizacija nekaterih občin povzročila tudi omenjeni okrajni izpadek, medtem ko so ostali drugim občinam znatni presežki. Višina plana proračuna ne bo torej terjala le vso skrb za realizacijo dohodkov, temveč tudi izredno previdno izvajanje izdatkov. Kakor ste prav gotovo opazili, je letošnji predlog spričo določil novega zakona o proračunih nekoliko drugačen kot sicer. Poleg predračunskih organov, ki so prikazani kot doslej, izkazujemo s popolno bilanco le cestni sklad, ker nima neposrednega družbenega upravljanja; samostojni zavodi pa, ki so odslej vsi oni, ki imajo svoje družbeno upravljanje, so prikazani v predlogu bodisi le s postavkami osebnih, in materialnih izdatkov, ali pa, kadar se večji del finansirajo sami, le z dotacijo. Ta prikaz seveda ne pomeni le tehniko, temveč daje družbenemu upravljanju teh enot večje kompetence prav na področju gospodarjenja, tja do stimulativne možnosti formiranja lastnih skladov iz prihrankov, ki so doslej ostajali proračunu oziroma tem enotam konec leta zapadali. Izdatki proračuna so v svoji glavni razdelitvi, to je na osebne in materialne, postavljeni v predlogu nekoliko ugodneje kakor lani. čeprav bi tudi doslej ne mogli reči, da je bila realizacija neugodna. Na osebne odpade 36.8% (lani 38,6%), na materialne pa 63.2 % (lani 61,4%). Sodim, da je zboljšanje realizacije, ki je uspelo kljub znatnemu zvišanju plač viden uspeh, razumljivo, kot posledica novega proračunskega sistema. S tem sc zvišujejo osebni za 13,4 % materialni pa za 22,2 % nasproti lanskemu letu. Sami osebni izdatki so planirani po dejanski zasedbi v decembru 1959 z zakonitimi napredovanji in novimi plačami od 1. januarja 1960 dalje. 7a vse nove namestitve in eventualne ureditve plač v prosveti v teku leta so predvidena sredstva v posebnem razdelku. Ob tem je prav, da si ogledamo, kakšno ie bilo gibanje števila uslužbencev, ki jih plačujemo iz okrajnega proračuna, v letu 1959. Konec leta 1959 znaša število teli uslužbencev, brez uslužbencev Tajništva zn notranje zadeve, 1749, kar pomeni zvišanje števila v teku leta za 160. Od tega zvišanja odpade na šolstvo 130, na zdravstvo 20, na državno upravo 10. Dejstvo, da sta sodstvo in prometna služba zvišalo število svojih uslužbencev za približno 30, pomeni, da je sama okrajna uprava znižalo v letu 1959 število svojih uslužbencev za približno 20. Ker so torej s tem ob normalnem poslovanju za osebne izdatke sredstva zagotovljeno, naj obravnavam v nadaljnjem pri nekaterih posameznih dejavnostih, ki sodim, do jih je treba omeniti, le materialne izdatke, ki pomenijo tudi dejansko zboljšanje posameznih funkcionalnosti. V prosveti in kulturi se povečujejo s predlogom materialni izdatki nasproti lanskemu letu za 18,8%. Odstotek je pa v resnici višji, ker se je Gozdarska šola preselila v Postojno in sta se ukinili dve gimnaziji, kar je vse zajeto v realizaciji leta 1959. Lanska sredstva so zvišano predvsem za nadaljnjo krepitev funkcionalnih izdatkov v zvezi z reformo šolstva. Pri tem je posvečena posebna pozornost Tehnični srednji šoli in oddelku Srednje kmetijske šole. Pri socialnem varstvu se materialni izdatki povečujejo na predlog Sveta za socialno varstvo za 41,9%, kar pomeni približno 8 milijonov za posebno vzdrževalnino za tiste borce iz NOB, ki so ostali brez preskrbe in nimajo možnosti redne zaposlitve. Najmanj se zvišujejo materialni izdatki državne uprave z odstotkom 9,4, ker so izdatki same uprave ljudskega odbora v zvezi z novo reorganizacijo deloma znižujejo, deloma se pa zvišujejo izdatki za nekatera sodišča in Tajništvo za notranje zadeve, ki mora izpopolniti svojo prometno in kriminalistično službo. Naj sledi nekaj postavk, ki so v letošnjem proračunu izredno nagla-šene bodisi zaradi nujnosti teh izdatkov, bodisi zaradi spremembe v dosedanji politiki finansiranja ali pa kot posledica dosedanjega načina proračunskega finansiranja. Tu so predvsem negospodarske investicije. Čeprav smo jih vsako leto izkazovali kot proračunske, jih nismo mogli — zaradi skoposti pri proračunskih sredstvih — izvajati v večji meri iz proračunskih sredstev, temveč smo jih morali alimcntirati predvsem iz investicijskega sklada. Letos pa, ne le da nam novi sistem proračuna to nekako omogoča, temveč nujno je, da zmanjšamo pritisk na sredstva investicijskega sklada, ki so našemu gospodarstvu prepotrebno. Na drugi strani so nelca-tere negospodarske investicije luko neobhodne, da je nemogoče več odlašati jih. Na temelju teli ugotovitev je prišlo v letošnjem predlogu do spremembe alimentiranja negospodarskih investicij, ki so potrebne v višini 646 milijonov, tako, da sc finansirajo iz proračuna v višini 395 milijonov, luni 44,4 milijonov, iz posojilu investicijskega sklada v višini 157 milijonov, lani 290 milijonov, iz ostalih posojil v višini 94 milijonov, lani 25,5 milijonov. Tako je na eni strani zmanjšan pritisk negospodarskih investicij na okrajni investicijski sklad za skoro 50% nnpram letu 1959, v gotovi meri pa vendarle zadoščeno najnujnejšim potrebam, ki nastajajo v višini 646 milijonov, in sicer: pri cestah v višini 251 milijonov pri zdravstvu v višini 227 milijonov pri šolstvu v višini 165 milijonov in pri kulturi v višini 3 milijone. Podrobno postavk pri investicijah za te dejavnosti ne bi navajal, ker jih imate razčlenjene v materialu, ki ga imate v rokah. Naslednja postavka z močnim porastom 26,9 % na leto 1959 so obveznosti oziroma anuitete zn naša posojila, ki jih je kakor vidite iz predloga 29 in znašajo s 1. januarjem^ 1. 1. 816 milijonov oziroma Z letošnjimi anuitetami 136 milijonov. S planiranimi anuitetami se letos od te osnove popolnoma odplača 9 posojil in zmanjšajo letne anuitete za prihodnje leto za 52 milijonov. Med posebno nujnimi povečanji naj omenim še zvišanje dotacij, ki porastejo za 28,6% na leto 1959. Pri tem je bilo posebno pereče zvišati dotacijo za družbene organizacije, ki z doslej ozko odmerjenimi sredstvi ne morejo več izvajati svojih ponovno razširjenih nalog, poleg zvišanja plač, ki je, kakor pri državni upravi, razumljivo nastopilo tudi za njihov aparat. Od ostalih dotacij izkazujejo večje povečanje še šolske delavnice tehniških šol, ki so prevzele v letu 1960 v svoj proračun tudi strokovno učno osebje, ki poučuje v delavnicah in se za to dotacija zvišuje od 7 na 32,5 milijonov. Kot zadnja je prikazana v predlogu plana proračunska rezerva v višini 3,9%, to je pod limitom 5 %< ki je veljal v dosedanjem proračunskem sistemu, čeprav ne daje novi zakon o proračunih nikakih omejitev več. Končno naj omenim, da je v naš odlok o proračunu za 1960 vključen pod 111. tudi proračun skupnih mestnih potreb, kakor je bilo to tudi prejšnja leta, v višini 940 milijonov. Razlika na prejšnja leta je v tem, da ga formirajo letos občine mest-. nega področja same, da same o njem razpravljajo in sklepajo, kar je Mestni svet že storil. Po določilih novega zakona ga v odlok vključi okraj, ker Mestni svet, zato ker ni politično teritorialna enota, za izdajo takega odloka formalno ni posebej pooblaščen. RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve. pri Občinskem ljudskem odboru , Ljubljana-Moste razpisuje naslednja delovna mesta: 1. dva vzgojitelja 2. socialnega delavca — oboje V zavodu Dom Titove mladine 3. finančnega uslužbenca v odseku za stanovanjske zadeve 4. referenta za civilno zaščito lu požarno varnost 5. socialnega delavca ali uslužbenca z ustrezno strokovno izobrazbo — vsa tri mesta v upravi ljudskega odbora Zahtevana strokovna Izobrazba: pod 1., 2. in 6.: srednja ali višješolska izobrazba; pod 3. in 4.: nižja ali srednješolska izobrazba. Prošnje vložite ali se osebno zglasite v upravi Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste, Proletarska cesta 1, v 15 dneh po objavi tega razpisa. Komisija za uslužbenske zadeve VSKBINA Družni p|on okraja Ljubljana za lot° 155 Odlok o organizaciji upravnih organo* občino Hrastnik 156 Odlok o sistemizaciji delovnih mest * upravnih organih občino Hrastnik 157 Odlok o občinskem prometnem davki* občino Ljubljana-Moste 158 Popravek odloka o občinskem promet' nora davku občino Ljubljona-ltuduik Obrazložitev k proračunu okraja Ljub' ljnna zu leto 1960 Razpis delovnih mest občiuo LjubljuD#' Moste