Poštnina plačana v gotovini« Štev. 26.	V Ljubljani, dne 27. junija 1923.	Leto XXXVI.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
z mesečno prilogo „Obilnska uprava".
Izhaja vsako iredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 12 Din. za pol leta. Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. PtiimtiDi itevllke se prodajajo po 1 Dm.
Spisi in dopisi ne pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacij« in inserati pa: UpravnUtvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Vojaški zakon.
Ni ga v celem državnem ustrojstvu tako važnega zakona, kot je vojaški. Ta zahteva od ljudstva denar, kri in življenje, največ, kar se pač more zahtevati od človeka v državi. Zato je velikega pomena, kakšen bo novi zakon, k se sedaj pripravlja v našem državnem zboru. Vprašanje pa je za nas tudi to, kakšna načela zastopa SLS v tem pogledu in kakšne zahteve stavijo naši poslanci za novi vojaški zakon, ker jasno je že danes, da bo zakon trd.
V glavnem poročdmo o poteku razprave v vojnem odboru, kjer se najprvo razpravlja zakon in kakršen se tu sklene, takšen *je po navadi tudi v skupščini odobren. Jugosl. klub je poslal v omenjeni odbor poslanca Škulja in Bedjanica, ki sta zastopala zahteve, kakršne je bil sklenil cel Jug. klub v smislu programa SLS.
BOJ PROTI SAMOVOLJI KOMANDANTOV.
Prva glavna določba, ki se je izpremenila, je ona, ki daje vojnemu ministru oblast vojake pridržati čez službeno dobo v kadru. Poslanec Škulj je zahteval, da se taka oblast ne da vojnemu ministru, marveč je treba, da minister to oblast dobi od celokupne vlade, ki je odgovorna parlamentu. Predlog je bil sprejet. Na videz določba nima velikega pomena, a v resnici je zelo važna. To ve tisti, ki pozna razne slučaje v armadi doslej, ko so posamezni komandanti fante držali čez službeni rok. Sprejela se je nato tudi določba, da sc ves čas, ki ga fant preživi v aktivni službi čez službeni rok, všte-je v orožne vaje, a pridržati se ne sme delj nego 1 mesec. Bivši vojaki bodo razumeli, da je ta dodatna določba jako koristna.
OBVEZNA VOJAŠKA DOBA.
Huda borba se je vnela ob vprašanju, kako dolgo traja vojaška obveznost in kako so razdele pozivi. Posl. Škulj jo zastopal stališče ljudske milice, to je: prvi poziv naj traja od 21. do 32. leta, drugi od 32. do 40. leta, tretji od 40, do 48. Podpirali so ga v tem muslimanski klub in zemljoradniki, a kaj, ko so demokrati (liberalci) liili odločno proti temu in večina je podrla Škuljev predlog, vendar pa je uspelo vsaj v toliko, da so je zadnji poziv skrajšal vsaj za pot
let. Zadnji poziv traja namesto od 50. do 60. lela le do 55. leta. — To je uspeh Šku-ljevega predloga. Fantje v vojašnici pa ni treba, da bi samo puško sukali, naj porabijo čas še za kaj drugega. Naj se pisati in brati uče oni ki ne znajo, a drugim naj se daje druga izobrazba. Dodatno k vladnemu predlogu se je na predlog Škulja sprejela določba, po kateri se bo posvečala skrb tudi obrtnikom v vojski.
KAKO DOLGO NAJ SLUŽI FANT V KADRU?
V smislu prejšnje predloge je poslanec Škulj stavil predlog, da ncj bo služba po vzorcu ljudske milice, in sicer: za pešce 2 mcsvca, trn konjenico H mesece. Kar se je odbilo. Na to je ponovilo posl. Škulj pred-ložil rok za pešce 6 mescev, za konjenico in artilerijo t> mesecev. Zastopnik srbskih kmetov je predlagal 12 mesecev n liberalci so so zagnali z vso silo za daljši rok, na kar je bilo sprejeto 18 mesecev za vse vrste vojaštva razven mornarice. S tem so naši poslanci pridobili polajšave 6 mesečev vsaj za artilerijo, ki je doslej služila 24 mesecev.
KDAJ NAJ SE POZIVLJEJO REKRUTI?
Posl. Bedjanič je zahteval, naj se re-kruti pozovejo v pozni jeseni pa ne v največjem mrazu ali v največjem delu, na kar jo minister pristal. Posl. Škulj je zahteval, naj se rekrutu služba šteje od dneva, ko gre od doma, nc pa, ko stopi v kader. <5e sto se narrreč zgodi, da fanta pehajo po 3 tedne okrog, preden pride v kader, pa vso so mu ne šteje v službo. Žal, da minister tega predloga ni hotel sprejeti.
PROSTOVOLJCI..
ICiij važen je i'' člen, ki govori o prostovoljcih. Posl. Škulj je zahteval, naj se sprejme določba, da fant lahko stopi prostovoljno v kader z 18. letom, a da tudi njemu v tem slučaju propadajo vse ugodnosti, vdova komaj čaka nove neveste, sin edi-nec bi služil po postavi le 9 mesecev, a mora čakati 21. leta, da bo potrjen ali pa do 23. leta, dokler ne odpravi zadnjega nabora, potem šele gre k vojakom; če gre prej, mora služiti 18 mesecOv, čeprav je edinec. Škuljev predlog je vseboval za kmetske
družine lepo ugodnost in vojni minister g« je bil sprejel, pa demokrati (liberalci) so se s tako silo zagnali proti predlogu, da je propadel na veliko škodo kmetskega prebivalstva, To je izključno zasluga liberalcev, ker je bil hidi del radikalov z ministrom vred za Škuljev predlog.
VOJNI BEGUNCI.
Nekaj dobrega se je pa le doseglo v naslednjem članu, ki govori o vojnih beguncih. Za te so silno stroge določbe in velike kazni, pa ne le vojaške obvezance same, marveč tudi za njihove stariše in njihovo imetje, ker starlši so kaznovani, čo sin ne gre k vojakom in družica bo plačevala 100 odstotkov od neposred. davka (še enkrat toliko kot sicer) kot kazen. Posl. Skulj je govoril za one fante, ki so šli v Ameriko, pa se ne vrnejo, da bi šli na nabor. Zmagal jc predlog Škulja, po katerega bodo vsi oni vojaški obvezanci v Ameriki prosti do 25. leta starosti, treba se bo le javiti tamošnjemu konzulu in če pride v 2$. letu domov, se bo smatral kol navaden rer krut in ne kot voj. begunec. Demokrati (liberalci) so hoteli odreči tudi ta predlog, ft ni uspelo. Sprejet je in v tem smislu se tudi popravi zakon, ki bo precejšne koristi osobito za Slovence in Dalmatince.
NASILJE PROTI OBRTNIKOM, URADNIKOM IN DUHOVNIKOM.
Silno trd je pa naslednji član, ki določa, da nikdo ne more biti samostojen obrtnik ali uradnik, niti v občinskem uradu ne, da celo duhovnik ne more postati nikdo; dokler ni opravil vojaške dolžnosti. Z vso silo je proti temu členu nastopil po3l. Škulj. Jasno je, da talca določba ovira vsako Samostojno delo, ker bi si ljudje niti ne smeli samostojno kruha služIli vt svoji obrti, in ker kruto napada pravice lcat. cerkve. Najbolj se je za ta član poganjal Pribičevl-čev prijatelj hrvaški liberalec dr. Lukinič, ki je zlasti za duhovnike zahteval voj. službo. Posl. Škulj je zahteval, naj se določba vsaj toliko omili, da bo smel bogoslovec pred mašniškim posvečen jem opraviti voj. službo, a Lukinič je omelal tudi to, češ na ta način bi se mnogi odtegnili vojaški službi. Tn kaj je liberalni mož povedal: »Glejte, jaz sem dal svojega sina v semenišče, da ga rešim vojaško suknje, sam sem se pa
i'
dal operirati zdrav, da le ni bilo treba v vojsko.« Ta izjava je zbudila splošen stud nad takim značajem, a liberalec je za enkrat odgrnil plašč, pod katerim skriva svojo grdobijo. Vsled krepkega nastopa naših poslancev se o predlogu ni glasovalo. Po razgovoru s Pašičem je upati, da se ta postava nekoliko omili, ria kar je pristal tudi vojni minister; le demokrati divjajo proti polajšanju.
BOJ ZA SKRAJŠAN ROK.
Na vrsti je bil v naslednji seji član največje važnosti, kdo bo služil polovico voj. službe ali skrajšan rok to je 9 mesecev. Poslanec Skulj ie povdarjal, da se ostro loči srbska in hrvaška zadruga in slovenska družina. V prvi živi lahko po 30 ljudi, a v družini povprečno po 5 članov, treba tedaj večjega polajšanja v tem, da v zadnji naj služi vsak tretji član skrajšan rok (9 mesecev) v družini pa vsak drugi. Žal, da so sc demokrati (liberalci; zagnali proti predlogu, zato ga niso mogli radikali podpreti. Kake važnosti bi bila ta ugodnost! Enako -je Škulj predlagal, da v zadrugi, kjer sta padla v vojski od leta 1912—1920 d v a člana, ima prvi skrajšan rok, a družina naj dobi to ugodnost, če je padel eden. 'Jo je minister sprejel, kar bo mnogim č okrajšan rok.
STALNE OPROSTITVE.
Šle važnejši je naslednji član, po katerem se sinovi stalno oproščajo od službe. iPosl. Škulj je predlagal, da se kot hranilci družine smatrajo sinovi onih družin, kjer je oče nad 50 let star in ima sinove pod 17 let ne glede na višino davka, kar se pa ni 'sprejelo. Zato je zahteval višino davka 200 dinarjev. Proti tem so vstali demokrati (liberalci) in del radikalov, a končno je minister pristal na 60 Din (doslej 20. Din) davka, kar je izključno zasluga jakega nastopa naših poslancev. Vsak bo priznal, da je za kmetske in obrtne razmere to zelo lep uspeh. Posl. Bedjanič je zahteval, da bodi meja starosti 50 let, a ni uspel, pač pa se je dostavilo v zakon, da če bo oče pod 60 let komisijonelno spoznan, se bo priznala »inu oprostitev. Posl. Škulj je predlagal še več slučajev iz družinskih razmer, kar pa se ni sprejelo. Preveč se povdarjajo srbske razmere, a slovenske se ne vpoštevajo. V nadaljnem je posl. Škulj zahteval, da se od dveh enočasno potrjenih bratov oni pusti doma do odsluženja svojega brata, kojega izbere oče ali mati. Se je odbilo. Važno je bilo poglavje o rekrutovanju. V tem oddelku je tudi določitev, kdo se naj smatra za oddvojenega, ločenega od hiše. Posl. škulj je predlagal, da oni ki ima svojo družino doma, ali pa oni, ki je v tujini, pa je zvršil svoje vojaške dolžnosti, se smatra za od-deljenega od družine in ne more pomagati svojim roditeljem. Navzlic vsemu naporu od strani Jugosl. kluba se to ni sprejelo — ostalo je pri starem.
"CIVILNA OBLEKA.
Posl. Bedjanič je zahteval, da še rekru-t« shrani njegova obleka, če pa se skvari, naj jo plača država. Minister je pristal.
Kaj v živo je pa zadel naslednji predlog, ki ga je predlagal posl. Škulj. Vsak re-" 21
krut naj služi na ozemlju one arniije, kjer je rekrutovan ali z drugimi besedami: Slovenci naj služijo v Sloveniji, Hrvati v Hrvatski, Dalmatinci doma a Srbi v Srbiji. Aj, kako so poskočili: češ tega pa Vam ne damo. Odbilo se je, a v privatnem razgovoru je vojni minister Škulj u priznal, da bi bilo stein veliko denarja prihranjenega in da se bo to polagoma izvedlo. Proti so pa ostali liberalci, osobito dr. Lukinič. Škulj je povdarjal, da tu ne gre toliko za politiko, kot za to, da se naši ljudje rešijo malarije in neznosnih macedonskili razmer. A proti so govorili demokrati (liberalci). Zapomnite si to, možje, fantje in Vi, očetje in matere! Žal, da je Škuljev predlog propadel. A prvič se je ta predlog sedaj sprožil, pa prožil se bo tako dolgo, dokler ne zadene.
STA RIŠI NAJ IŠČEJO SINA.
Nadaljni člen je pa naravnost krut. Zahteva se namreč, da morajo stariši sina, če noče k vojakom ali če pobegne, sami iskati, škulj je protigovoril, a ni uspel.
DOPUSTI.
Doseglo se pa je glede dopustov. Zakon pravi, da 6 mesecev fant v nobenem slučaju ne dobi dopusta. Zastopnika Jugoslovanskega kluba sta kazala na krutost te postave, ki ne pusti sina domov, da bi šel kropit mater ali očeta. Na njun predlog se je izpremenil zakon v toliko, da se tudi pred šestim mesecem dovoli dopust v slučaju smrti v družini. Poslanec Bedjanič je poudarjal potrebo dopustov ob času dela, kar se je sprejelo, da se bo dajal letno do 6tedenski dopust. Sprejela se je tudi določba, da ima vsak vojak pravico do enkratnega dopusta in takrat se mu da brezplačna vožnja domov in nazaj, kot _ tudi brezplačna vožnja, ko se vrača iz vojaške službe.
MORNARICA.
Nadaljnje poglavje obravnava mornarico. Vlada zahteva dveletni rok. Poslanec škulj je stavil predlog, da se zmanjša službena doba vsaj na 18 mesecev, a glej, demokrat (liberalec) Lukinič je zahteval ne le 24 mesecev, marveč 36 mesecev, to je tri leta. Še ministru je bilo odveč in ni sprejel li leta. Isti Lukinič je predlagal; da bi v mornarici služili fantje iz onih pokrajin, ki so blizu morja; prišla bi v poštev Dalmacija, Hrvatska in Slovenija. Škulj je ostro nastopil proti temu predlogu, ker na ta način bi fantje le iz gotovih krajev služili po dve leti, a eni jta le po 18 mesecev — saj se poznamo. Še srbsk poslanci so potegnili s Škuljem.
VOJAŠKA TAKSA.
Nad vse trdo pa je poglavje vojaške takse. Predlaga se, da vsak plača takso od 20. leta naprej in scer 50 odstotkov direktnega davka od celokupnega imetja družine. Odgovorni pa so starši in njihovo imetje. Poslanec Škulj je predlagal, da se brezpogojno določi le onim vojaška taksa, ki so končno in stalno nesposobni, ne pa že onim, ki so prvo leto nesposobni, zakaj, če to ostane, kot se predlaga, potem bo velika krivica za one, ki bodo v zadnjem letu sposobni: šli bodo v vojaško službo in plačevali takso dve leti do službe. Protestiral je
proti 50 odstotni taksi in predlagal 3 ort. stotke in da traja plačevanje vojaško takse do 28 leta in ne do 40 leta kot vlada hoče,
Predlogi poslanca Škulja so izzvali tako burno razpravo, da eno uro ni došlo do sklepa. Žal, da je pri tem členu nastopil proti našemu predlogu celo poslanec zem-ljoradnik Lazič. Prav z malo večino je bil predlog vlade sprejet, proti je glasovalo celo del radikalov. Spremenjen je vendar bil v toliko, da se plaža od davka, ki na nesposobnega pripada. Nastopni član dolo. ča, kdo ne plača vojaške takse. Določa, da umobolni, gluhonemi, slepi in hromi. Posl. Škulj je predlagal, da se naj tudi določi tiste, ki imajo kako notranjo bolezen, n. pr, jetiko in če komisija določi, da so za delo nesposobni. Predlog posl. Škulja je bil pa odbit.
OROŽNE VAJE DO 50. LETA.
Končno se je razpravljal člen orožnih vaj. Vladin predlog določa, tla se more pozvati do 40. leta po 4 tedne na leto, a do 50. leta po 2 tedna na leto. Poslanec Škulj je ostro protestiral in predlagal krajšo dobo vaj in na 2—3 leta po 14 dni — žal. da so pri tem predlogu zapustili vsi ostali poslanci naše zastopnike in so osameli s svojim predlogom. Do tu je odbor razpravljal. Na vrsto prihajajo še jako važne določbe, a iz dosedanjega se vidi, da so navzlic viharju in protestom, ki često zabrije v odboru, naši poslanci zvesto in neustrašeno na braniku ljudskih pravic.
Kmetska tlaka oživljena.
Balkanska vlada v Belgradu je v zakonu za dvar.ajstine zopet oživela kmetsko tlako, ki je pri nas že ; recej nad pol stoletja odpravljena. V členu 22. tega zakona zahteva, da more oblast vsako leto dvakrat po sedem dni poklicati vse kmete in sicer samo kmete na brezplačno delo za popravo cest. Vsi nekmetje se bodo lahko z nekaj dinarji odkupili.
Najprvo naš kmet plača davkov neprimerno več kot plačuje srbski kmet in kot je plačati dolžan. S temi davki potem Srbi popravljajo svoje ceste. Zakaj po istem zakonskem načrtu je za popravo srbskih cest vne-šenih 107 milijonov dinarjev, za slovenske ceste pa niti en vinar.	_ ,
Končno pravi gospod balkanski minister: slovenski kmet, ti svoje ceste sam popravljaj s tlako.
To je tako nečuvena krivica, ki jo hoče zopet na podlagi samostojno-liberalnega centralizma zadati finančni minister slovenskemu kmetu, da človeku mora kri zavreti.
Radi odločnega nastopa naših poslancev, ki so kratkomalo izjavili, da slovensko ljudstvo balkanske tlake ne bo sprejelo, se je finančni minister za toliko umaknil, da se bo tlaka uvedla samo tam, kjer se bo zanjo izreklo prebivalstvo.
Dobra gospodinja skrbi,
da ima njena hiSa pri najmanjših izdatkih vseeno snežnobelo perilo. Zato vporablja ona le MILO z znamko ,.GAZELA."
Proti slovenskemu kmetu.
Centralizem, ki so ga pomagali a svojimi glasovi uveljaviti slovensk samostojneži in liberalci, se vedno globlje zajeda v meso slovenskega kmeta. Že dosedaj slovenski kmet plača največ davka - mnogo več ga celo naši davkarji iztirjajo, kot je predpisanega, dočim ga Srbija plača mnogo manj, kot ji je predpisano. V zadnjem polletju je plačala Slovenija 115 odstotkov predpisanega davka, Srbija pa samo 50%.
Te dni pa se obravnava v Belgradu novo nasilje, ki se bo s pomočjo samostojno-li-beralnega centralizma izvršilo nad slovenskimi kmeti. Vlada je naznanila nov davek in sicer tako, da se zemljiški davek zviša za petrak — na vsak dinar še pet dinarjev, vsi drugi davki pa za 30 odstotkov.
Kmet je torej zopet po zaslugi Pucelj-Žerjavovega centralizma dvakrat udarjen: najprvo bo moral plačevati šestkratni zemljiški davek (namesto 10 dinarjev 60 Din) in še 30 odstotkov na ostale davke, dočira bodo drugi stanovi, ki nimajo zemlje, plačali samo 30 odstotkov poviška.
Upoštevati moramo pri tem, da Srbija velik del zemljiškega davka sploh ne plača, da dohodnine sploh ne pozna — da torej novo zvišanje Srbije ne bo skoro nič zadelo, pač pa hrvatskega iu slovenskega kmeta, ki bosta plačevala za južne kraje. To je čisto navaden balkanizeni, za katerega se moramo zahvaliti samostojnežem in liberalcem, ki so glasovali za centralistično ustavo.
Proti temu novemu nasilju, ki se namerava izvršiti nad slovenskim kmetoin, so vstali poslanci SLS z vso ogorčenostjo kot en mož. Poslanec Vesenjak je izjavil v finančnem odboru sledeče: Jugoslovanska kmetsku zveza je zahtevala, (la poslanci Jugoslovanskega kluba zapuste Belgrad, ker jim tam ui več mesta, ako se sprejmejo krivice, ki jih vsebuje novi davčni zakon.
Poslanec dr. Korošec pa je izjavil: Zakonski predlogi, ki jih jo vlada sedaj predložila skupščini, so naše pristaše ogorčill. Naša velika organizacija v Sloveniji, Jugoslovanska kmetska zveza, v kateri so organizirani slovenski kmetje, je sklonila, naj naši poslanci zapuste Belgrad, če ne pride do sporazuma in če bo skupščina sprejela nameravano zvišanje davkov, Sloveniji pa ni dala nikakih gospodarskih in kulturnih koncesij. Med našimi volivci se utrjuje od dne do dne mišljenje, da je samo z absti-neuco mogoče doseči naše avtonomistične cilje. Zadnja dva dni je Jugoslovanski klub Imel več sej, na katerih je sklenil, da dfi meni svobodne roke za sklicanje seje, na kateri bi se sklenilo, da zapustimo parlament. Če zapustimo parlament mi in muslimani, bi ostal ta čisti srbski parlament.
Slovenski kmetje pa vedno bolj čutijo, kakšno zgodovinsko napako so napravili takrat, ko so poslali v ustavotvorno skupščino slovenske liberalce in samostojneže, ki so prodali Slovence vetesrbskemu centralizmu. Kdaj se bo to popravilo?
»Pekatete«, to je jedi Rad jih je gospod in kmet. So najcenejše, ker se zelo naku-hajo.
Iz Kmetskih Zvez.
d Kmečka zveza za kranjski okraj. Prva seja novoizvoljenega odbora se vrši prvi pondeljek julija t. j, 2. julija ob 11. uri in sicer v gostilni g. Kuralta pri Jelenu. Prosim, da se vsi gg. odborniki seje zanesljivo udeleže. — Načelnik.
Ambrus. Kmetska zveza v Ambrusu je sklicala v nedeljo dne 24. t. m. svoj občni zbor ob treh popoldne. Udeležba je bila nad vse pričakovanje sijajna. O političnem ia gospodarskem položaju je poročal g. Krištof, kojegu Ambrušani dobro poznajo iz prejšnjega njegovega delovanja, zato so bila njegova izvajanja za poslušalce zanimiva, razgovori pa so pokazali, kako živo se somišljeniki zavedajo sodelovanja v organizirani Kmetski zvezi kot svoji stanovsKl organizaciji. Govornik je pozival, uaj to organizacijo še izpopolnujejo ter da vstrajajo s svojimi poslauci do popolne zmage. Ob koucu govora je bila stavljena naslednja resolucija, ki je bila soglasno sprejeta.
1.	Kmeteka zveza v ambrusu izreka popolno zaupanje Jugoslovauskemu klubu iu poslancu dr. Kulovcu.
2.	Kmetska zveza najostreje protestira proti povišanju zemljiškega davka iu dohodnine, ker so danes davki itak previsoki. Davki naj se pravično razdele na vse pokrajine v državi. V državui upravi naj se pametno varčuje, zlasti pri vojaštvu ia uradništvu.
3.	Kmetska zveza zahteva, da država pospešuje živinorejo iu zadružništvo, zlasti naj se določi zadostna podpora revnim kmetovalcem za nakup umetnih gnojil.
4.	Kmetska zveza protestira proti načrtu uo-vega vojaškega zakona in zahteva, da se dobo vojaške službe skrajša na 6 mesecev. Vojaška uprava naj skrbi, da se bodo vojaki primerno izobraževali zlasti tudi v kmetijskih panogah. Jugoslovanski klub pozivamo, da neomajno vztraja pri zahtevi, da naši slovenski vojaki služijo v Sloveniji.
5. Zahtevamo sleikoprej zakonodajno avtonomijo Slovenije iu poživljamo Jugoslovanski ldub. da to našo zahtevo uveijavlja z vsemi mogočimi sredstvi, Ce Belgrad ne bo pokazal nobenega sutfc sla za naše življenjske pravice ia osnovne zahteve naj poslanci Jugoslovanskega kluba zapuste parlament.
Kmetska zvoia na Gori pri Sodrašici bo imet
la redni občni zbor dno 1. julija ob dveh popoldne v šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo starega odbora. 2. Volitev uovega odbora. 8. Razgovor o političnem položaju. 4. Slučajnosti. Pridite i obilnem številu. Vabljeni ste vsi možje, fantje, žena in dekleta. Za govornika bo preskrbljeno. Odbor,
V Italiji sedaj vse govori in piše samo o izbruhu ognjenika Etne, gore v Siciliji, visoke 3300 metrov, torej znatno višja kot naš Triglav. 17. junija je začelo pokati ia grmeti in se tresti. Etna je odprla več svojih žrel in začela bruhati kamenje, pepel in ža-rečo lavo, ki se je začela v debelini več metrov razlivati po okolici. Mesta in vasi ob' vznožju gore so popolnoma izginile, prebil valstvo jo pravočasno zbežalo. Rešiti seveda ni moglo mnogo. Doslej je lava pokrila zemljo, na kateri stanuje 50.000 ljudi (100 kvadratnih kilometrov), semtertja do 25 m visoko. Zemlja se venomer trese in bobni, pepela pa kar na debelo leži po cestah, kjer, ni še lave. V nedeljo, 24. junija se je blju< vanje nekoliko zmanjšalo in upajo, da bo popolnoma prenehalo. Škodo cenijo dosedaj do 70 milijonov lir.
Pomanjkanje sposobnih plemenjakov.
Na zadnji seji Kmetijske družbe se je govorilo tudi o pomanjkanju plemenjakov v živinoreji in prašičereji. Lepo je bilo slišati izjavo g. Hočevarja, ki pravi, da ni pomanjkanja bikov. Res je, da jih v Strugah, Sodražici in Ambrusu ne primanjkuje, kjer skrbe ondotne zadruge za potrebno število plemenjakov, kar je torej uspeh zadružnega smotrenega delovanja. Naj pripomnim, da je tudi v Strugah začetkom leta 1920 primanjkovalo plemenjakov, kar smo ugotovili ob priliki enodnevnega tečaja pri razgovorih. Zadruga je pozvala, da naj preskrbi potrebno število plemenjakov in jalovost krav bo ponehala, kar se je v resnici tudi zgodilo, ker je odbor zadruge tudi upošteval želje zadružnikov.
Zanimivo je bilo, kako si jo odbor zadruge prizadeval takrat odpraviti jalovost krav. Pustil je celo krave preiskati meneč, da so okužene na spolovilih. Živinozdrav-nik je ugotovil, da so krave zdrave. Člani zadruge pa so povedali, da sta plemenjaka
ijreobtežena in da so skoki neplodni, ker e preveč krav. Zadruga je kupila povolj-no število plemenjakov in jalovost je prenehala, To prepričevalno spoznanje še sedaj učinkuje, ko vlada povsod — izjemo
delajo samo okoliši živinorejskih zadrug —r splošno pomanjkanje plemenjakov, da so zadruge zlasti danes potrebne, če se hočemo obvarovati prave katastrofe v nazado-i vanju živinoreje.
Pri tej seji se je tudi apeliralo na samopomoč glede preskrbovanja plemenjakov, prispevki se krčijo od enotretjinska nakupne cene na eno četrtino. To so žalostne ugotovitve, da se ravno sedaj, ko jal z ozirom na požrtvovalno vzdrževanje plemenjakov ob takem pomanjkanju krme potrebna izdatnejša pomoč živinorjcem, našim rjcem ovira dlo.
Sicer je že spoznanje, da je v samopomoči naša edina rešitev, dragocena pri-, dobitev; bilo bi pa še treba pripomniti, da se sredstva za pospeševanje živinoreje n« naklanjajo prav rada zadrugam, pač pa so iščejo vsi mogoči načini, kako na kak drug način pospeševati živinorejo, ko vendar vidimo, da je to potom zadružništva najlažje mogoče. Zato naj se utrjuje delovanje za« drug ob vsaki priliki in kadar je večja sila, bo delovanje zlasti živinorejskih zadrug jako uspešno in najcenejše, ker ima mnogo sodelavcev v naših živinorejcih, brez kojih sodelovanja je vsako paospeševanjo živinoreje nemogoče. Pri zadrugah odločujejo praktično izvežbanl živinorejci, ki svoj okoliš najbolje poznajo in tudi potrebe kraja. To soodloČevanj živinorejev saqjih uoji
\ ^^

kaforiin strokovnjakom ne ugaja in zato ne kažejo tiste naklonjenosti živinorejskim zadrugam, ki naklonjenost potrebujejo in tudi zaslužijo, da se jim gre na roko. Zlasti pri nabavi plemenjakov imajo zadruge svoje posebne želje in te je pri nakupu plemenjakov upoštevati v mejah rejskega načrta.
Prav je torej, da s tudi odbor Kmetijske družbe zaveda pomanjkanja plemenjakov in njega posledic in je pač priporočljivo, da gre živinorejskim zadrugam na robo in vsem ostalim korporacijam, ki se zavzemajo za pospeševanje živinoreje. Najnujnejša je sedaj preskrba plemenjakov, potem pa naj se tudi podpira ostalo organizacijsko delo živinorejskih zadrug, da naša živinoreja, ki je naš glavni vir dohodkov in naš ponos, popolnoma ne propade. — Krištof.
Gospodarska obvestil«.
DENAR.
Vrednost tujega denarja.
Denar
18.jun, 22. jun. 25,jun, K v K v K v
ameriški dolarji (eden) 348 —	344 —	348 —
avstrijske krone (sto)	— —	— 59__
češkoslov. krone (ena)	10 48	10 40	10 52
angleški funti (eden)----1584 —--
francoski franki (eden)--21 52__
Italijanske lire (ena)----15 80	15 76
bolgarski lovi (eden)--[,3 60 --
romunski leji (eden)	— —	"T 76--
i 20 kronski zlatnik ie vreden na naših borzah 1320 papirnatih jugoslovanskih kron.
g Prijava vrednostnih papirjev, ki so v pologu pri dunajski poštni hranilnici, je podaljšala do vključljivo 81. julija. Način in pogoji ostanejo kakor doslej in se morejo izvedeti na vsaki pošti v naši državi.
g Stanje papirnatega denarja pri nas in drugod. Glasom izkaza »Narodne banket je bilo dne 15. junija papirnatega denarja v prometu za 5.510 milijonov 700 tisoč dinarjev. Tekom enc-ga tedna se je zmanjSalo Število papirnatega denarja za 45 milijonov 100 tisoč dinarjev. — V Avstriji se je sviSalo Število bankovcev v drugem lednu za vsoto 158 milijard 430 milijonov na 5014.150 milijonov milijard avstrijskih kron. — Na Maiarskem je naraslo število bankovcev v drugem tednu junija za 6 milijard 880 milijonov na 129 milijard mažar-skih kron. — V Nemčiji 8e je pomnožilo število bankovcev za 745 milijard 81 milijonov na 0809 milijard 650 milijonov milijonov mark.
g Kako je ravnati s poškodovanimi bankovci. Obrabljene, natrgane ali zleplj2ne bankovce, od katerih ne manjka noben košček, lo pošte dolžne sprejemati. Pač pa ne sprejemalo pošte takih bankovcev, katerim manjka kak del. Odklanjanje takih bankovcev pa se na pošti ne vrši iz nagajivosti, ampak samo lato, ker Narodna banka odtrga 50 par tudi M takega poškodovanega bankovca, kateremu manjka samo beli rob. V smislu delegacije finančnega ministrstva (štev. A IV. 1450 z dne 14. marca t, I.) pa morajo davčni uradi sprejemati v plačilo ali pa v zamenjavo obrabljen? In poškodovane bankovce, kateri niso več Sposobni za promet. Stranke naj oddajajo tak denar, ako le mogoče, pri davčnih uradih ali pa pri podružnici Narodne banke,
CENE.
g Cene na iitnern trgn. Pšenica K 19.-, oves K 14.—, otrobi K 8.—, koruza zdrava K 18.—, moka K 80.—. Glede živine so ostale cene nespremenjene.
g Žitni trg. Cene žitu so v preteklem tednu ostale v splošnem nespremenjene. Posebno veliko je bilo povpraševanja po moki in koruzi. Železniški promet se je zopet poslabšal, kar znatno ovira prevoz žita.
Zagreb, dne 22. junija. Postavno vojvodinska postaja: pšenica 425 do 485, hirščica žolta 260 do r
270, rž 856 do 860, ješmen ca pivovarne 820 do
880, za krmo 200 do 300, oves 295 do 810, fižol 500 do (500, moka <0> 065 do 690, «2> 640 do 665, <4j 615 do 640, ržena 450 do 475, otrobi drobni 145 do 155, debeli 200.
Novi Sad. dne 22, juniju. Pšenica: baška, 77 do 78 kg, 440 ; 76 do 77 kg, 437.5. Ječmen: bašld, 64 do 65 kg, 290. Oves: baški, 800. TurSčica: baška, 262.5 do 268; baška okrogla, 265 do 267.5; bana tska bela, 802.5 do 800; sremska, 100 odst. zdrava, 278. Moka: banatska <0:, 655; baška <0> 667.5; baška <2j, 635; «5», 570; <6?, 487.5. Otrobi: baški (juta) 135; isti (papir) 130.
g Gospodarska zveza notira danes sledeče cene: Semena: Domača detelja, plombirana, garantirano tista brez predenice po 45 Din. — Lu-cerna ali nemška detelja po 40 Din. — Semenska pesa »Eckendorfer« in jMauiuth« po 18 Din. — Gnojila: Kalijeva sol, 42 odst. po 150 Din za 100 kg. Kostni superfosfat z 18 odst. v vodi razstop-lie fosforove kisline po 260 Din za 100 kg, z vrečami. Rudninski superfosfat s ca 16 odst. v vodi razlopne fosforove kisline po 190 Din za 100 kg. Vreče po 100 kg. Bela razklejena koshia moka 32 do 34 odst. po Din 275 za 100 kg. Tomaževa žlindra 21 odst. po 275 Din za 100 kg. Cene veljajo pri odjemu originalnih vreč, pri vagonskih pošiljatvah se iste znižajo. — Krmila: Lanc-iie tropine po Ti Din za kg. Vreče po 50 kg. Orehove tropine, vsebujoče 42 odst. beljakovin in maščobe po 3 Din 50 par. za kg z vrečami. Vreče po 75 kg. —Vinogradniške in kmetijske p o t r e b š č i -n c. Drevesne škropilnice bakrene po 400 Din. Modra galica po 12 Din za kg. Žveplo, dvojno rafini-rano, po 4 Din za kg. Trierji (žitni čistilniki) tvrdke Heid po 3500 Din znamke I A 3000 Din znake I B. Mlatilnice na ročni in gepelnji pogon po 4000
niki (pajtelni), plugi, brane poljedelske, brane travniške, brzoparilniki, gnojnične sesalke, vodne sesalke, kose, brusi za kose itd.
g Desni trg. Položaj miren in zadovoljiv. Izvoz je nekaj popustil. Ceno losu, postavljenemu na kako slavonsko železniško postajo: hrastovi hlodi I. vrste 2000 do 2200, II. vrste 1400 do lfiOO, hra-tsovi hlodi za furnirje 2400 do 2700, fino hrastovo blago 2500 do 3500, lirastovina na zrcalni rez 3000 do 4000, hrastovi buli 2000 do 3000, bukovi hlodi I. vrste 250 do 350, bukovi frizi 750 do 850, ja-vorjevi hlodi I. vrste 450 do 550, mehko tesano
tranfki 50 do 55, okrafevne fafernil 37 qn .
40, vratovi 45 do 55, likanec (blank-il^ 75 do 77.50, črni (Sladki kipsi 90 doioo**1 gladke teletine 130 do 140, rjave kravine « do 100, boks teletine črne 25 do 30 kvari barvane 35 do 40. barvan inozemski 45 d0 ^
ŽIVINA.
g Živilski trg Maribor. Na zadnji svinjski sejm so prignali 197 svinj. Cene v kronali ■ nJ Siči 5 do 6 tednov stari 700 do 1100, 7 do 9 tednov stari 1200 do 1600, 3 do 4 mesece stari 2G00 do 3000, 5 do 7 mesecev stari 4500 do 4800, 8 do m mesecev stari 5400 do 5800, 1 leto stari 7900 <t„ 8000 K. 1 kg žive teže 95 do 100 K, mrtve 115 4 120 K. Cene prascem se niso spremenile, ..Vi® so cene svinjam narasle.
Zagreb. Na tedenski sejm so prignali velik« živine 111 tudi obisk je bil zelo dober. Za Avstrijo je bilo kupljenih okoli 300 najboljših volov in mladih živinčet. Sena malo. Cene za kg žive teže v Din: voli domači I. vrsto 12.5 do 15, II. vrste
II.5	do 12.5, III. vrsto 10 do 11, bosanski I. vrst« 10.5 do 12.1, II. vrste 9 do 10, mlada živina 12 do 14, krave I. vrste 11 do 12.5, II. vrste 9 do 10
III.	vrste bosanske 6.75 do 8.5, svinje I vrste 23.75. do 27, II. vrste 21.25 do 22.5, III, vrste 17.5 do 19.5. Seno novo 80 do 100, staro 100 do 150, detelja nova -100 do 345, slama 87.5 do 100 za stot
IZVOZ IN UVOZ.
g Pred uki njenjem dogovora s Češkoslovaško glede izvoza vina in uvoza piva. Iz Belgrada javljajo, dn namerava gospodarsko-finančni odbor ministrov razdreti omenjeni dogovor, ker je deloma
................. " '	' ' vina
lepo-ave
uclju in katero so pogrešali okoli razni samostojni ekonomi od Grma pa do oddelka za kmetijstvo. Pravijo, dn kar je Pucelj v interesu države prijel v roke, jo je vedno polomi).
RAZNO.
g Kmetijski pouk po deželi; Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca julija t. 1 ■+ slednja strokovna predavanja na Kranjskem: v nedeljo dne 1. julija t. 1. v Zagorju ob Savi o potrebi kmetske izourazbe, Bamojioiiioči in poljedelsivu (Jereb). V Gribljah in Adlešičih o splošnem kme-
blago 350 do 450, brzojavni drogovi hrastovi 50 do 1 'ijstvu (Konda). — V nedeljo, dne 8. julija t 1.
7fl JoIatii	____.! 1___..1. • nn • — . . .	!<r-j	i,nnl n ■',.K/>ti.v,n»l't. t.... „ / .' ; „ «______1. v
70, železniški pragi hrastovi 33 do 51, bukovi 40 do 50 drva za kurjavo bukova I. vrste vagon 2750 do 3200, II. vrste 2200 do 2300, mešana 2400 do 2700, oglje vagon 10.000 do 11.000 Din. Najčvr-stejše so cene drvam za kurjavo.
g Celjski trg. Cone v dinarjih: Govedina: v
Križki vasi o izboljšanju kmetijstva (Jereb). — V Semiču in na Planini o poljedelstvu, živinoreji in obč. organizacijah (Gregorc). — V Vel. Podlogu o poljedelstvu (Ambrož). — V Studenčicah pri .Lescah o vzornih hlevih, gnojiščih in greznicah (Su-štič). — V Sinjali o kmetijski izobrazbi in živino-
40; prekajeno meso I, vrste 49, II. vrste 40 do reb)- — V at. Jurju (Radeče) o izboljšanju Ume-
A • blohocn •	oa i. r»>~	v	. .	Ui„i___ / 1 ■ w ». ... ...	v	1 _	;t»
nQ o „1 in )	" .	/	1VMV«. AUllUimU	•"" »UiVOlVU; U njJlUSUfiil ftilIVJ.	.......-
08, oanlos 48 do 50, R10 44; sladkor v kristalu 27,	t (VVernigg). — V Beltincih (Prekmurje) o higijem
v Kockan 28; riž I. vrste 14, II. vrste 8; namizno	hlevov in o bistvu živalskih kužnih boleznih
«on A e in 4,0; vmoka <00> 7'30> >(b 7.25, <2»	, (Vojsk). - V Cernelavcih in Vanečih (Prekmurje)
fijol in šparglji 30; kumare 10.
g Trg z usnjem in surovimi kožami. Sedai ^ože lahke Din 19-20, težke 22.50—24, telečje 26.50, Promet z usnjem se je razviial v zadniem tednu precej živahno in je vprašanje ponajveč osredotočeno na spodnje usnje (podplate). Cene istih so se nekaj učvrstile, akoravno nc v tem obsegu, kakor bi to odgovarjalo današnjim cenam surovih koz in vsega surovega blaga. Na trenotno re-zerviranost vpliva kollkortoliko okoliščina, da gilavni odjemalci z dežele krijejo vsled zaposlenosti pri poljedelstvu le najnujnejšo potre-
LVaulP0VJpl-?a se. bo P,rM° v najkrajšem velikih zalog nikjer ni in se bodo morale nadomestiti. Za usnje na debelo in proti takojšnjemu plačilu veljajo sledeče cene: 2LPSdplail v. Polovicah Din 70 do 75 za kg, trikrat vloženi podplati (sivi) 85 do 90 no
splošnem kmetijskkem gospodarstvu (Zupane). -V nedeljo, dipe 15. julija 1.1. v Prevaljah o splošnem kmet. gospodarstvu (Wernig). Pri Sv. Urbanu o vinarstvu, sadjarstvu in o gnoju in gnojenju (Zupane). V D. Bistrici (Prekmurje) o higijeni hlevov ln bistvu živ. kužnih bolezni (Vojsk). — V fialov-cih in Vel. Dolencih o živinoreji (Pavlica).
g Indnstrijsko-obrtna vzorčna izložba v Hari-boru, ki se vrši v času od 15. do 26. avgusta, bo po svojem obsegu presegla vse dosedanje prireditve te vrste, že doslej se je prijavilo nepričakovane mnogo razstavljalcev in je pričakovati, da bo t« razstava resnično podala pravo sliko obrti in industrije zlasti v severnem delu naše države. Vse interesente, ki se dosedaj še niso prijavili, opozarjamo, da poteče prijavni rok nepreklicno dne 1. julija. Po tem roku došle prijave bo samo mogoče upoštevati, le bo na razpolago še dovolj prostora. Ce kdo ni sprejel prijavnice, naj nemudoma <T°"
roči svoj naslov razstavnemu odboru v Mariboru, Aleksandrova cesta 22.
g Prijavni rok traja žo samo ti dni ter potečo
nepreklicno due 1. julija. Vsi, ki sc iz tega ali onega vzroka še niso prijavili, naj to nemudoma store. Marsikomu je bilo lansko leto žal, da je zamudil prijavni rok iu se ni udeležil razstavo, ki je imela velikanski u.peh, kar dokazuje dejstvo, da so sprejeli razstavljale! za četrt miljardo dinarjev novih naroČil in nekateri so s temi Se sedaj zaposleni. Zalo pa pozivamo zlasti one, ki se lani niso pnjuvili, da vsaj letos ne zamude ugodne prilike.
g Vajeniški oddelek, ki je zbudil na lanski Pokrajinski obrtni razstavi splošno pozornost in odobravanje, bo imel tudi na letošnji »Idustnjsko-obrtno vzorčni izložbi« svoj poseben prostor. Pozivamo mojstre, da dajo svojim vajencem priliko, da se udeleže razstave. Pripomnimo, da je ta oddelek za vajence popolnoma brezplačno na razpolago.
g Paša naše živine na italijanskih tleh. Glede gonitvo živine na jiašo iz obmejnih krajev Slovenije v krajo, ki so ostali jx>d italijansko oblastjo, so izdana caruiarnam sledeča navodila: 1. V omenjeno svrlio mora lastnik živine pri pristojni čari-nami izvršiti pogojnocarinsko odpravo po, čl. 101 rarinskega zakona in čl. 40 carinskega postopka za odpravljanje in držanje blaga pod carinskim nadzorstvom.
Prej nego carinama izvrši gornjo odpravo (to je prej, nego bi izvršila carinjenje po pogojnoiz-vozni deklaraciji iu živino pustila za prehod preko meje), mora lastnika živine obvesliti, naj si najprej I>ril>avi in s seboj prinese izkazilo okrajnega živi-uoalravnika o zdravstvenem stanju živino, katero bodo italijanske oblasti pri prihodu živine zahtevale od njega
2.	V omenjeni deklaraciji se mora živina tako opisati (po spolu in starosti, pri veliki živini tudi po višini in drugih posebnih znakih), da se more njena istovetnost pri povratku ugotoviti. Carinski znaki (ne svinčeni ne žigi) z« živino niso potrebni.
3.	Pri povratku živine tekom paše dobljeni zarod ne plača carine.
4.	Pri povratku živine s pašo se mova poleg uvomip deklaracije predložiti tudi duplikat zadevne izvozne deklaracije zaradi povrnitve zasiRuranla carine po številu vrnivšib se glav, Stranske pristojbine se ne vrnejo.
Poleg uvozne deklaracije se mora predložiti tudi potrdilo pristojnega italijanskega živinozdrav-nika, da živina ni okužena in da v okraju, v katerem se je živina pasla, ni bilo tekom zadnjih 40 dni kake nalezljive bolezni med dotično živino. Razen tega mora živino, ki se je vrnila na naše ozemlje, pregledati tudi naš živihozd ravnik, ki bo odobreuje za njen povratek napisal na unikatu deklaracije.
g Stanje letine v naši državi jjlasom poročila poljedelskega ministrstva jc bilo v mesecu maju sledeče: Slovenija: Ozimna in jara žita se lepo razvijajo. Fižol je uničila ponekod slana. Hmelj dober. Ostale rastline se v splošnem dobro razvijajo. Stanje vinogradov dobro. Sadovnjaki kažejo zelo različno in v splošnem na napravijo dobrega vtisa. Vlage je b;lo
Fovsod dovolj razen v mariborskem okrožju, onekod je napravila slana in toča nekaj škode. — Hrvatska in Slavonija. Ozimina kaže dobro. Ostale rastline in vinogradi so v splošnem dobri. Vlage dovolj razen v sremski županiji. Slana je napravila nekoliko škode v modruško-reški županiji, toča nekoliko večjo škodo v sremski županiji, manjšo v varaždin-ski županiji. — Dalmacija. Letina kaže dobro v okraju Knin in Makarski, drugod slabo. Druge rastline večinoma dobre. Vinogradi povsod zelo dobri in odlični. Sadovnjaki so dobri razen v kninskem okraju, kjer so slabL V splošnem je primanjkovalo vlage izvzemši metkoviški okraj. — Vojvodina Stanje ozimine je zelo dobro, jarih žit večinoma dobro. Drug3 rastline v splošnem dobre. Vinogradi in sadovnjaki dobri in zelo dobri. Dežja je bilo sredi meseca dovolj. Škoda po toči v titelskem jn kovinskem okraju. — Bosna in Hercegovina. Ozimna žita so srednja, v severni Bosni sem-tertja dobra, iara žita deloma srednja, deloma slabejša. Ostale rastline so srednje, le krmilne rastline so dobre, tu in tam celo zelo dobre. Vinogradi in sadovnjaki so v dobrem stanju. Od 15. aprila do 15. maja je bila suša. Pozneje Ta padel dež, vendar mnogokje primanjkuje
vlage. — Črna gora. Ozimna žita so v dveh okrajih zaradi suše slaba, drugod dobra. Jara žita so vsled suše slabejša. Zgodnja koruza je dobra, druge rastline so slabe. Vinogradi in sadovnjaki obetajo dobro, ponekod zelo dobro. — Severna Srbija Ozimna žita so v splošnem zelo dobra, iara žita slabejša. Zgodnejša turščica povsod dobro napreduje. Splošen vtis je tudi za ostale kulturne rastline ugoden. Vinogradi in sadovnjaki zelo dobri. — Južna Srbija. Žita so razen v dveh okrajih zelo dobra, ravnotako tudi koruza. Tudi druge rastline kažejo dobro.
g Obupen položaj vinogradnikov v Banatu. V samem mestu Vršcu je na razpolago vina v skladiščih še okoli 30 tisoč vagonov. Izvoz je nemogoč vsl^d visokih prevoznih stroškov, Cene vinu 1 do 1.50 Din za liter, toda ni kupcev.
g Naša žetev. Na podlagi uradnih podatkov poljedefekega ministrstva se pričakuje ža letos zelo ugodna žetev. Posejana je sledeča površina: 1 miljion 780 tisoč ha pšenice, 2 milijona 140 tisoč ha koruze in 510. tisoč ha rži. Pričakuje se, da bo znašal pridelek pšenice 160 tisoč vagonov, koruze 250 tisoč vagonov in rži 65 tisoč vagonov.
g Koliko sladkorne pese je zasejane v Jugoslaviji? V Jugoslaviji je 22.000 ha pose* janega s sladkorno peso ter se pričakuje, da se bo pridelalo 320 milijonov kilogramov sladkorne pese.
Razpisano nagrade, nanašajoče se na Bersou gumijeve pete in podplate. Dne 7. junija so na posebni seji sodno-natečajnega kolegija izmed 1524 došlih odgovorov prisodili I. nagrado 2000 Din g. Hud. Kralju, gosp. komisarju v Zagrebu, II. nagrado 1000 Din g. Pet. Kaduloviču, polic, uradniku v ISelgradu in 111. nagrado 500 Din gdčni Mili Bur-keljc, uradnici 1. del kous. društva v Ljubljani. Dalje so določili 30 nagrad po 100 lun m rxi nagrad po 50 Din.
Gospodinje! Najcenejša in najzdravej-5a kava je »Družinska kavac tovarne hranil »Triglav« v Smarci pri Kamniku, napravljena iz prave kave, cikorije in sladne kavo. 1'riliranite si čas in denar, ker je gotova za vkuhan.je in ni treba nobenih pri-datkov. Zahtevajte jo po vseh trgovinah!
d Čevlje kupujte samo z znamko »Peko ker so ti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga Ljubljana, Breg 20 na drobno tudi Aleksandrova cesta 1.
Tedenske novice.

w8888ocooc:
d I', n. naročnikom! Z današnjo številko smo zaključili prvo polletje tekočega leta. iz tega razloga prejmejo v današnji Do-moljubovi številki položnico vsi oni naši naročniki, ki prejmejo časopis naravnost na svoj naslov po pošti, pa še niso za leto 1923 plačali cele naročnine, to je 2 4 D in. Vsak naročnik torej, ki jo ob nevem letu plačal manj kol 24 Din (mnogi so namreč poslali po 20 ali 22 Din) naj dopošlje po tej položnici toliko, tolikor mu manka do cels naročnine. Kdor je poslal 12 Din, naj pošlje še 12 Din, kdor je pa poslal 20 ozir. 22 Din, naj nakaže po položnici 4 oziroma 2 Din.
d Poverjeniki zn Domoljuba (skupni naročniki), ki doslej še niso plačali za leto 1923, prejmejo celoletni obračun za leto 1923 tekom prihodnjega meseca.
d V. katoliški shod v Ljubljani. Od jugoslovanskega episkopata so se dosedaj odzvali povabilu na katoliški shod sledeči prevzvišeni gospodje: nadškof P e 11 e g r i-
n e 111, apostolski nuncij v Belgradu, nad« škof Š a r i č iz Sarajeva, lavantinski knezo-škof K a r 1 i n, škof M a r u š i 6 iz Senja, škof N j a r a d i iz Križevcev na Hrvatskem, škof M i 1 e t a iz Šibenika, apostolski administrator B a z j u k iz Banjaluke, apostolski administrator R o d i č iz Vel. Bečkereka, apostolski administrator H r d y iz Niša, — Pripravljalni odbor. .
d Za naše fante-vojake. Pri debati o naknadnih kreditih za vojno ministrstvo je; poslanec Jugoslovanskega kluba Brodar, zahteval, da se vojaška službena doba zniža, da se vojaki pošteno prehranjajo in ode-« vajo, da se odškodujejo v Sloveniji kmetje za škodo, ki so jo leta 1919 pretrpeli, da slovenski fantje služijo v domovini in da se z njimi ravna po človeško. Navaja doku« mentarične dokaze, kako se slovenski vojaki zapostavljajo in kako nečloveško se z njimi postopa. (Radikali kravalizirajo pri tem poročilu.) Minister za vojno se je potem pri poslancu Brodarju informiral o omenjenih slučajih, izjavil, da se bodo kriv-: ci kaznovali in napovedal, tla bo izdal na-' redbo, da slovenski vojaki služijo v svoji domovini ali pa v krajih, kjer je zanje ugodnejše podnebje.
d Na evharistični kongres v Zagrebu moramo iti Slovenci v častnem številu 1 Ce pravimo, da smo versko in kulturno na-* predni, moramo to Hrvatom pokazati ob' taki priliki,kakor je zdaj! Kongres je pa tu-, di naša zadeva. Kajti če bodo Hrvatje; versko probujeni, bomo ludi katoliški Slovenci močnejši. Odločite se torej za pot na kongres v kar največjem številu! Posebno iz krajev, ki so bližje Hrvatski; iz drugih pa vsaj nekaj. Priglasiti se je treba zadnji čas do nedelje, 7. julija. Stroški bodo približno ti-le: Železnica (polovična voznina) od Ljubljane do Zagreba okoli 30 Din, izkaznica 10 Din, kosilo (kdor ga ne bo s seboj nesel) 13 Din. Kdor si bo hotel kaj vefi privoščiti, pa seveda toliko več. Izkaznico na kosilo (in večerjo, Mor jo želi) je treua naprej plačati. Šli bomo v Zagreb z godbo. Tudi pelje moramo imeti lepo. Pevci, pri-glašajte se! Sploh ljudjo krščanski, na no« gel Pogum! Ne cincajte dolgo, ali bi šli ali. ne! Zagreb je blizu, stroški razmeroma mali, kongres pa bo veličasten. Skrbimo, da ne bomo pred Hrvati na sramoti, ampak da pošteno rešimo čast slovenskega irnenal, d /Prijeten občutek.« ; Jutro", glasilo velesrbskili hlapcev, piše o prijetnih občutkih, ki .jih imajo naši vojaki v garnizijah in o zavesti, da v vojašnicah nimajo sovražnika. No, mi bi »fivoščili tistim velesrbsirim petoliznikom pri : Jutru:, da bi prišli vsaj za en dan na mesto naših fantov in da bi bili deležni samo enega dela teh >prijetnih občutkov« in imeli bi jih dosti za celo svoje življenje. Kakšni so ti prijetni občut« ki, spričuje vojaško pismo, ki so ga poslali naši fantje našim poslancem in iz katerega priobčujemo le nekatere odlomke: »Jeli dovoljeno, da se pravoslavni podoficiri, ako najdejo pri katoliških vojakih mašno knjižico ali rožni venec, norčujejo, in potem omenjene stvari razmetavajo po tleh? —« Prišla je naredba, da se mora vsa četa striči. Redov (ime zamolčimo) ni bil povsem čisto ostrižen in obrit. To pa je pod narednika 1.1. močno jezilo in kar je nato počenjal
z njim, je sramota za vso vojsko, še večja pa zanj. Vzel je žepni nož ter nato začel- ruvati omenjenemu vojaku lase, brado in brke in to skoro deset minut.--Gospodje poslanci! Tako sramotenje častniškega stanu in trpinčenje slovenskih fantov zahteva, da se podnarednik 1.1. najstrožje kaznuje. Taki in enaki slučaji pa se dogajajo dan za dnem in vodijo slovenske fante v obup. Gospodje poslanci! Prosimo Vas, da se pri vojnem ministru resno za nas zavzamete in da se vse potrebno ukrene za zboljšanje položaja slovenskih vojakov. Ako nam pa vi, gg. poslanci, ne morete pomagati, potem pa vedite, da se bo zgodilo, kar se zgodi s človekom, ki izgubi ravnotežje. Da pa pišem edino samo resnico, zato naj vam bo podpis cele čete. Z miliin glasom kričimo za rešitev nas ubogih Slovencev. Sledi 45 podpisov. — To so torej tisti i-prijetni občutki«, ki jih imajo naši vojaki v nekaterih vojašnivahl.
,. d Kako morete trpeti tako sramoto? Se se najdejo nekatere verne družine, ki trpijo v hiši ^Domovino« in ?Jutro«, to sta dva lista tiste stranke, ki je sedaj v vojaškem odboru zahtevala naravnost krvoločne postavke v vojaškem zakonu. Že tako naši fantje toliko trpe po nekaterih garni-zijah, sedaj so ti lopovi, ki se debele ob ljudskih žuljih in ki izdajajo za Slovence »Domovino« in »Jutro« stavili tako nečloveške zahteve, da se človek vprašuje, če so to še ljudje in če morda niso zveri v človeški podobi. In časopise teh mnčiteljev naših fantov trpite v svojih hišah?! Ali se ne sramujete pljuvati v lastno skledo?
d To številko i>Domoljuba< shranite in jo dajte čitati fantom, ki pridejo od vojakov, da bodo vedeli, kako se v Belgradu sklepa o njih usodi.
d »Slovenski Narod,« glasilo neslovenskih liberalcev ali radikalcev (saj že sam več ne ve, kaj je) pravi, da mora magistrat dloma znižati cene živilom na ljubljanskem trgu. Za znižanje cen manufakturi, železu, sladkorju in vsemu, kar mora kmet kupovati, se Narod ne zavzema, ker pri tem njegovi prijatelji, liberalni bankirji in veletr-govci služijo milijone, ki jih potem cele noči po sokoiskih in drugih zloglasnih veselicah zapravljajo. Kmet bo tako znižal cene svojim pridelkom, kadar bodo liberalni ve-letrgovci in bankirji nehali odirati kmeta. Dokler pa bo moral kmet plačevati tako visoko cene za manufakturo, železo itd., zraven pa še neznosne davke, pri katerih imajo tudi liberalci največje zasluge, toliko časa bo pač moral tudi za svoje pridelke zahtevati toliko, da bo mogel vsaj delno pokrivati grozne stroške, ki mu jih nalagajo li beralni kapitalisti.
d Zborovanje Radičeve stranke, ki bi se imelo v nedeljo vršiti v Zagrebu, je vlada prepovedala. Hrvatje so bili zelo ogorčeni. Pravilno. Toda taka papirnata ogorčenost ni piškavega oreha vredna. Zato se je pa Pašič nič ne boji. Radič naj gre s svojimi poslanci v Belgrad, pa ne bo treba no-ftene ogorčenosti, ker bi bile lake Pašičeve froclarije nemogoče.
d Protidržavni elementi so naenkrat postali Radičevci. Še pred dobrim mesecem so radikali v narodni skupščini branili Radičevce pred demokrati, češ, da niso protidržavni. Danes pa so radikali drugega prepričanja. Vzrok je ta, ker so se radi-N 6'
kali takrat še bali, da pridejo Radičevci v narodno skupščino, danes pa se radikali tega nič več ne boje in so postali ošabni. Zato so začeli sedaj Radičevce preganjati, njihov nedeljski shod so s policijo in vojaštvom razgnali, po svojem časopisju pa razglašajo, da bodo postopali po zakonu o zaščiti države, ker so Radičevci protidržavni. Radič pa je tega sam kriv. Zakaj ni došel v narodno skupščino. Danes bi bila avtonomija že na potu, tako pa je Radič poleg. Pašiča največja ovira, da stvar prepočasi zori.
d Odločen nastop naših poslancev zoper šestkratno povišanje zemljiškega davka je napravilo celo .v radikalni in demokratski stranki precej zmede. Kmetski poslanci radikalne stranke so začeli premišljevati in uvidevati, da bodo. s tako proti-kmetsko politiko težko našli pri prihodnjih volitvah zopet pot v narodno skupščino in so se začeli puntati. Pa Pašič jih bo že ukrotil. Demokrati so tudi sklenili, da bodo proti davkom glasovali, edinole Pribiče-vič in njegovi pristaši so za vladni predlog.
d Gospod Pucelj v Belgradu največ občuje s Pribičevičem in Lukiničem. To sta dva liberalca, ki sta najhujša zagovornika centralizma in militarizma. Lukinič jo bil tisti, ki je dosledno v vojaškem odboru zahteval mnoge krutejše odredbe kot vlada sama.
d Celje. V nedeljo, dne 17. t. m. se je vršilo v Celju ob obilni udeležbi zborovanje zaupnikov SLS iz celjskega, laškega, Vranskega okraja. G. posianec Krajnc je podal izčrpno poročilo o notranjem političnem položaju. Ovrgel je grde laži, ki jih razširjajo nasprotniki Jugoslovanskega kluba, ter pojasnil potrebo taktike, ki jo je zavzel Jugoslovanski klub v boju za pravice slovenskega naroda. Zborovalci so odobravali delovanje naših poslancev in zahtevali, naj vztrajajo v boju za avtonomijo. Sprejete so bile naslednje resolucije: 1. Zaupniki SLS, zbrani na zborovanju v Celju dne 17. junija, izrekamo popolno zaupanje poslancem Jugoslovanskega kluba in jih prosimo, da vstrajajo še naprej v svojih zahtevah, posebno po avtonomiji Slovenije. — 2. Najod-ločnejše protestiramo proti temu, da se posestnikom konj, v slučaju mobilizacije vzamejo vsi konji, zahtevamo, da se pustijo doma vsa j najpotrebnejši konji za delo, za vojsko odbrane konje pa naj vojaška uprava takoj in primerno plača. — 3. Protestiramo proti temu, da bodo mogli fantje in možje od 24. do dovršenega 40. leta odslužiti vsako leto po eno enomesečno orožno vajo. — 4. Zahtevamo, da se zniža vojaška taksa, katero plačujejo za vojsko nesposobni in znaša sedaj 50 odstotkov vsega direktnega davka.
d Koruza v.a Slovenije. Minister za socialno politiko je na intervencijo poslanca Š k u 1 j a odobril, da se ppšlje v Slovenijo 28 vagonov koruze. Razdeli se onim občinam, ki so se potom okrajnih glavarstev prijavile. Koruza se ne plača takoj, ampak do 1. novembra 1923.
d Zborovanje obrtnikov-pristašev SLS bo v nedeljo, 1. julija točno ob 9. liri dopoldne v Rok. domu v Novem mestu. — Obrtniki! Udeležite se tega zborovanja polno-številno. O političnem položaju bo poročal tajnik Munda.
d Na-našo državo je raztegnjen srbski zakon, da se kmetu v nobenem slučaju na sme odvzeti oziroma prodati 5 oralov zemlje, niti hiša in najnujnejše gospodarske potrebščine, tudi če davka ni plačal.
d Gg. novomašniki ljubljanske škofije, posvečeni na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. junija v ljubljanski stolnici, bodo darovali svoje prve sv. daritve v tem le redui' 1. julija. Lavrenčič Ksaver, Sveta gora pri Gorici; Markež Franc, Št. Vid — zavod sv.' Stanislava — govori g. katehet Franc Kogej iz Št. Vida; Pogačnik Anton, Kamna gorica — govori g. prof. Luka Arh iz Št. Vida; Roti Jože, Zagorje ob Savi — govori g. insgr. Vikhv Šteska iz Ljubljane. — 8. julija. Križman Andrej, Komenda — govori g: župnik Janez Filipčič iz Vranje peči; Mlakar Jožef, Stari trg pri Ložu — govori g. kaplan Vinko Lavrič iz Ribnice; Ravnikar Anton, Stara Loka — govori g. kanonik dr. Tomaž Klinar iz Škofje Loke; špendal Ivan, Kamna gorica — govori g. prof.-'dr. Janez Fabi-jan iz Ljubljane; Vuvk Anton, Breznica — govori g. župnik Valentin Kajdiž iz Sore; Miklavčie Maks, poljane nad skofjo Loko —^ govori g. definitor i'. Kerubin Tušek O. F. M. iz Nazareta; Ivan Sladic, Mirna — govori g. župnik dr. Janko Arnejc iz Gornjega Logatca; Tome Matija, Podzemelj — govori g. župnik P. Pavlin Bitnar O. T. iz Vinice. Da dosežeta še predpisano starost, bosta posvečena gg. Tiringer Janez iz šmartna pri Kranju meseca avgusta — govori g. župnik Jožef Anžič iz Škocijana pri Mokronogu — in Strupi Alojzij iz Nakla pri Kranju meseca oktobra.
ii Novo istašo bo daroval dne 8. juliia v Drv. Mar. v Polju ondoloi faran, ,sale«f$-'' nec č. g. Ivan Zaje iz Zadobrove.
d V Stangi pri Liliji — romarska cerkev sv. Antona — se razpisuje s 1. julijem 1923 služba organista in cerkovnika. Pogoj: Oženjen, izvežban cečilijanec, zglednega življenja, vešč poljedelec, trezen in skrben za cerkev — ima v štangi lepo preskrbo. Nastop čimprejel — Zupni urad v štangi p. Litijit.
d Savinjsko orlovsko okrožje. V šošta-
nju se zbere 22. julija mladina, ki hoče praznovati svoj dan. Zanimanje je povsod za prireditev veliko. Pridružile se še drugi, da se skupno poživimo. Vršila se bo tudi javna telovadba Orlov, Orlic in naraščaja. Nastopilo bo tudi več govornikov. Vabimo vas že sedaj, da pridete ta dan v Šoštanj. Pripravljalni odbor.
d Prostovoljno gasilno društvo Tacen pod šmarno goro praznuje v nedeljo dne 1. julija 25 letnico svojega obstoja z naslednjim sporedom: Dopoldne ob 10. uri sv. maša v cerkvici sv. Jurja v Tacnu. Nato ustanovni občni zbor Savske gasilske župe. Popoldne ob dveh velika gasilska vaja, katere se udeleži 8 gasilskih društev z brizga I nami in drugim orodjem. Kakor kažejo priprave, bo ta vaja ena najinteresantnej-ših te vrste. Po vaji odlikovanje gg. Fran šušteršiča, posestnika in Fran Slavca, stavbenika v Tacnu za niuno 25 letno vsestransko vstrajno in požrtvovalno delo v prid gasilnega društva. Nato defilacija vseh gasilnih društev. Sodeluje gasilska godba z Dobrove. Gasilce in prijatelje gasilslva zlasti pa tudi izletnike in ljubljansko občin-

etvo uljudne vabimo k posetu, da se dodobra prepriča o smotrenem delu in stremljenju marljivih gasilcev.
d Iz kamniške okolice. Te dni se vrše velike priprave na kamniškem Travniku za dostojen sprejem :;sokolske župe« iz Ljubljane. Dobro se gibljejo vsi okoliški patentirani verižniki, pa tudi mestni uradni in neuradni veljaki. Gospodične, ki čakajo ugodnih služb doma, namesto da bi šle vršit domovinsko ljubav kam doli proti Macedo-niji, švigajo za dobitki in darili od Domžal do Metnika. Mi pa vprašamo, ali je res treba toliko časa in denarja ter zapravljanja, da se prosla i eno veliko celonočno pitje in ples? Ali naši verižniki in razni kamniški župani in svetovalci res ne vidijo drugih potreb? Poglejte le naše ceste in gorska pota, katere najbolj izrabljajo ravno listi lesni in drugi verižniki, ki največ pripomorejo k sokolski m popivanjim, kako so zapuščene! Ko bi vsaj nekaj dali verižniki in nekaj več pozornosti obrnili sokolski me-rodajni veljaki kot so Karba in drugi, tndi takim in podobnim zadevam, kako bi jim bilo ljudstvo hvaležno. Tako pa raste vedno večja vrzel med delavnim ljudstvom in verižniki in napol izobražen imi izobraženci, kar je najzadnje edino pravi Le še bolj naj/ se strne vse delovno ljudstvo v močno fronto, da kratko malo pomede s temi brezdelnimi parasiti, ki znajo samo plesati in cele noči popivati in še v čem drugem dajati slab vzgled!
d. Oddaja k vojnemu plenu spadajočega materijala. Vse one, ki posedujejo še kake erarične stvari iz medenine, brona, aluminija in svinca, kot granatne in puškine stročnice, šrapnelske kapice itd., morajo oddati vojnim oblastim najkasneje do konca julija t. 1. po ceniku, kateri izide v »Službenih novinah«, pozneje pa se vsakomur odvzame brezplačno ln se bo z_ njim kazensko postopalo.
d Trafikantom je pod kaznijo pt-epoveda-' no oddajati tobačne izdelke r..ladini pod 17 let stari, četudi ne kupuje tobffka zase.
d Tatvina. Dno 11. juniju 11)23 ponoči je bilo ukradeno pri Antonu Špelie-u v ZaKoriti obč. Dobrniče in sicer starejši hčeri tri noljše obleko, nekaj predpasnikov in robcev. Mlajši ličcri tri boljše obleke, 18 naglavnih zidanih robcev in 15 žepuih robcev, 1 zlata verižica z obeskom in trije zlati prstani. Vrednost skupaj 40 tisoč kron. Tatovi so so prikradli skozi okno. Zasledovanje jo danes šo zamanj.
d Roparsko umorfen je bil te dni posestnik iz Sel pri Ratežn v novomeškem okraju. Ko se ponoči vračal iz kavarne v Novem mestu domov, počakala sta ga fantina v gozdu, eden ga je udaril tako močno po glavi, da mu je prebil lobanjo. Nato mu je pobral denar. Mož je imel baje 70.000 kron pri sebi. Storilca sta že pod ključci;:.
o soooomogooc*
Sirom domovine.
oooooooooooooo8888oooi
KAJ JE Z ZAVAROVALNICO ZA ŽIVINO?
Piše se nasn: V zadnjem času se pojavlja neka londonska (jcneralna reprezentanca kot •»varovalna delniška družba »Komerciale Union«, katera prevzame od bclgrafske centralistične vlade zavarovanje konj in goveje živine v Sloveniji. Ta tuja zavarovalna družba le nastavila strašno oderuške premije, ki so slovenskim razmeram neprikladne in nevzdržne, Lahko se pač zgodi, da bo centralistična "lada odredita obveznost k zavarovaiju, kajti v zadnjem času se nekaj govori o državni zavarovalnici za živino. Premije, ki iim cmeniena
dražba objavlja ali privatno naznanja, so sle-deče: Za goved, vredno 5000 Din, mora lastnik letno plačati 4 odstotke, t. f. 200 Din. Za .zdravniški honorar bo plačal 20 Din, Pristojbino za zavarovalno polico bo plačal 4>A%, t. i. 225 Din. Živinorejci, bodite pametni in snufte si lastne zavarovalnice za živino, ako Vam tega ne storijo slovenski kmetifski strokovnjaki, in ne pustHe se izsesavati tujim zavarovalnim družbam, pa magari da imajo centralistično vladno ozadiel Kako dobro je ta zavarovalna družba sestavila svojo kalkulacijo, Vam je dokaz tudi to-le: Občina, ki ima 1000 glav živine, bi plačala zavarovaliine letno okroglo 1000 glav 1,800.000 K. Recimo, da bi v taki občini poginilo 5 glav živine, katere bi ožja občinska zavarovalnica za živino ne mogla spraviti s pridom v. denar, bi bilo to šele okroglo 90.000 K; ostalo bi spravila dražba, od česar bi plačevala svoje ljudi In najbrž ne Slovencev. — Potrebno pa je, da si osnujemo lastne krajevne zavarovalnice za živino in prašiče z ožjimi delokrogi, U se lahko vse nadzira in vsaka zloraba prepreči. Uspehi bodo gotovi in veliki.	Fran« Borec.
DOBREPOUE.
Dobropoljski Orli koeemo s sosednjimi brati Orli in sestrami zopet enkrat pokazati, kaj premoremo in kaj mamo. Vršila se bo namreč pri nas
1.	julija 1923 okrotna orlovska prireditev. Celoten spored prireditve probujajoče se orlovske mladine bo sledeči: 1. Ob pol 1. uri sprejem na kolodvoru.
2.	Ob po 12. uri litanijc. 3. Po litauijali pozdravni govor odsekovega predsednika; govor narodnega poslanca (i k n 1 j a. 4. Telovadba. Sredi telovadbe govor predsednika jO. P.< dr. B a s a j o. 5. Prosta
nabava: a) so ser vira z mrkimi jedili, slaščicami in pijačo; poje zbor opernegn gledališča; c) svir* godba; d) srefolov, — tisti, ki pridejo dopoldne, pa želijo kosilo, naj sporoče. — Voditelji mladinskih organ Ir,arij, ki hočete zvedeti novih smernie na delofairje in /.nova navdušiti mladino «a Tečna ✓ načela, udeležite se naše prireditve s svojimi organizacijami polnoštevilno. Tudi odrasli bodo imeli obilo užitka, kojega bodo nudili slasti poučni in sedanje razmere pojasnjujoči govori. Kdor še ni bil pri nas in hoče imeti dotično nedeljo plodonosni ' izlet, daljši sprehod, iskreno vabljen. Kraj je traven kolodvora in v lepi ravnini. Seveda najiskre-nejše "pa so vabljeni okoličani in upamo, da ne bo nobenega manjkalo, ki je našega mišljenja, ki stre* n>i za istimi vzvišenimi načeli. — Bog živil
Pripravljalni odbor.
IZ PRESKE.
Toča je siluo veliko škodo naredila /lasti so trpele jiekatere vasi kakor Golobrdo, Žlebe. Ječmen bodo kar pokosili. Fižol je uničen. Tema dvema vasema je lansko leto črv veliko škodo napravil, letos toča! Ubogi kmeti Draginja velika, davek visok. Kje iskati pomoči? V Belgradu j Tam ima para za milijonarje. rev oža — nema!
IZPOD K1JMA.
Pretekli teden je bilo birmovanje po knnt-Ijanskih hribih. Povsod so Presvetlega veselo ia spoštljivo sprejeli. Lepo vreme je praznično slovesnost jako povzdigovalo; le v St Jurju je del! zelo nagajal na dan sv. birme, sprejem je pa vendar bil prav lep. Ljudstvo je pokazalo, da se stv-veda, kdo in kaj ie njegov škol: is ljudstva v*et, za ljudstvo postavljen, tekom 28 let i ljudstvom po-



• %
PARNIK
661
19»
najmodernejši, naioe£|i In naiboi} lafcsusnl oceanski parnih
V tej čudoviti ladij i so utelešeni največji izumi znanosti, vse moči kapitala in uspehi iznajdbe. Neprimerna udobnost v vseli razredih.
Pruo potooanle 19 NSUI Yorll 17. julija 1923,
potem 7.8„ 28. 8., 18. U., 8.10., 29.10. itd. vsake 3 tedne iz Southam-ptoua — Cherbourga. Vse podrobnosti pove spodaj stojefil naslov.
Bremen — RSeui York
Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parmki. Neprekos-ni po udobnosti, Čistoči in po isborni oskrbi. Naglem varne ladje!
ItoHini!)" ..Prssitfenl RIM" Jresftt HatM" ,'PmiiM aooseveir* Jmoiicu"
/iahtovnjte podrobna pojasnila iu brodar. Uit i >.
lzborna prilika za prevažanje blaga _
LINES
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Eklara«?, Paiatz SSsOiSradska Zadruge.
Podružnica: ZaJražna zvona v Ljubljani.
polnomu zraščen. Odtod tu ko prisrčno voseljo povsod. Z očetovskimi nauki jo Presvteli bodril svojo ovčire, z najboljšimi vtisi jo odhajal iz fare v fnro, krepko noseč svoja leta, spremljan od srčnih voščil iu iskrenih prošenj svojih vernikov; Naj sloji in pase čredo svojo še in šc...I —
SVIBNO PRI RADEČAH.
Že petič, pravzaprav v sedmič, jo imela nuša tupnija to čast, du jo sprejela svojega nadpastirja v svojo sredo: petkrat povodom birinovanja, enkrat o priliki posvečevanja podružne cerkve sv, Marjete na Janjenici, enkrat pa o priliki posvečevanja ie-likega oltarja tarne cerkve. Vsakikrat jo bil t olik praznik za celo faro, lotos, dne 8, in 4. junija- pa Se poselmo. Dvojni jubilej Presvetlega jc prevzel in navdušil vsa srca, mladih in starih, da so kar tekmovali med sabo, kako bi mogli častitljivega ju-liilarju kar najspoštljiveje sprejeti in mu bivanjo med nami kar najbolj prijetno narediti. -- Samo 'našega ličlteljstva pa prihod Presvetlega ni razveselil, ni mogel razveseliti. Sloviti učitlej Ivo Peč-nik in vredna tovarišica Danica Habjnn sta delala izjemo. Nista prišla k radostnemu sprejem« škofa na čelu šolskih otrok, še blizn ju ni bilo, ampak skozi zaprto šolsko okno sta opazovala, ter tako
tovarnarja g. Obervvalderja iz Domžal, ki so same jako okusno in lepo postavile prvo kapelico. — V nedeljo dne 10. junija pa smo ustanovili v našem društvu Orlovski odsek. Ob obilni udeležbi nam je zastopnik Orlovske podzveze iz Ljubljaie v krasnih besedah razložil pomen in namen Orla. Najlepša zahvala mu za tako lepe besede. Domač pevski zbor je pod spretnim vodstvom preč. g. Pirca zapel »Orlovsko himno« in pa »Zdravico«. Upisalo se je 14 fantov, kar je za našo malo občino veliko. Vsi pa, kateri so se vpisali, imajo resno voljo, u esamo zabavati se v odseku, ampak tudi delati in se učiti. Bog živil
155 PODZEMELJSKE PARE.
Preteklo nedeljo dopoldne smo pri nas blagoslovili 2 nova bronasta zvonova. Bila je lepa slovesnost. — Kmetska zveza tudi lirav živahno napreduje, tako da so nekatere vasi že popolnoma vpisane, zastopane so pa vso tri občine naše iare. — Pripomniti pa žal moramo, tla je naša fara že več let brez ka-teheta. Želeti bi bilo, (la se tudi ti pogreškl popravijo. Opozarjamo našo župane in obe. zastopnike, da pričnejo kaj o tem misliti, ker
dokazovala svojo veliko surovost in neotesanost. bo krščanski nauk lepši pouk za mladino, ka-
......	.1.1.1.	...	nI..J..,,: . 1__! 1. * I/n. ..n	.,1... S in 1, u >».».,.», < 1/ it ,J 11. U !t u f II
cer sta delala dosledno po svojih svobodomiselnih sokolskili nazorih, toda olikano to ni bilo, še manj pa omikano, popolnoma nevredno človeka, ki se baha, da je vzgojitelj naroda. Tako M težko naredil kakšen skrajno pokvarjen knai), ne pa gospod ali gospodična, ki se štejeta za olikana. — Kdaj naj pa spet kdo pride, kakor smo zadnjič enkrat brali iz Radeč, pa naj zatrobi zopet, »da je treba učiteljstvn preskrbeti potrebno zaupanje ljudstva«! — Si ga tf sam-; dobro presltrbljnjejo s takimi nastopi! — Se dolgo, dolgo nc bodo veljali taki uči- j tel.ii in take učiteljice za vzgojitelje, nikdar nikoli pa ne za voditelje našega vernega slovenskega ljudstva!
ČRNOMELJ.
Umrl je 7. junija 1923 Franc .švajger, dekan v pokoju. Pokojni ie bil rejen 18. maja 1845 v Črnomlju, v mašnika posvečen 18. avgusta 1S68, Služboval ej kot kap'.an v Kočevju, Trebnjem in ?3m!ču. Več let je bil župnik na Ra- > novici, kjer je prszidal župno cerkev. Takrat je trtna uš uničila edini zaslužek in dohodek belokranjskega kmeta. Zato je bi! g. pok. dekan
Ervi, ki je v Beliltrajini začel saditi po ameri-anskem načinu vinograde. Bil je izvolfen za dež. poslanca, in je kot pravi ljudski zastopnik veliko podpor izprosil za Belokrajino. Kt dekan v Lcskovcu je bil silno priljubljen in gostoljuben. Vnet za hišo božjo, vnet za spovednico, delaven na vseh poljih! Z'asti je lajšal gorje in revščino siromakon., Zbolel ie 30. januarja
kor pa vedni plesi in harinonikaiije, kakor se k; od i to običajno pri župtimi Smuku. Takšni zgledi ne spadajo k občinskemu zastopstvu.
SOSTBO.
Prijetno nas jo iznenadila prva šolska razstava naših šolarjev in šolarie 17. t. m. Videl si risarske, pismene ter računske izdelke oii še okorne rolet; prvorazredni!;«, pa do voljnejše, sigtirnejše izvršitve teli predmetov in nalog višjer,-urednika. Zlasti je pohvalno omeniti nekatere risbe v akvarel-nih barvah, kakor tudi nekaj z svinčnikom risanih, ki se odlikujejo po natančni, točni izdelavi. Več kakor samo za šalo so bili razstavljeni izdelki o/., igračke iz surove glino 111 pa v trd papir vezane knjige, ki so jih vezali učenci petega razreda. — Ženska ročna dela, ki jih je bilo med vsemi razstavnimi predmeti največ, se pa kar ne dajo prehvali-ti. Kdo bi si mislil, dn bi ti mali razposajeni otroci imeli v sebi tolikšno marljivost, kakoi je pokazala ravno razstava ženskih ročnih del. Toliko vsakovrstnih predmetov, pa izdelanih le v enem letu! Posamezna učenka je razstavila po pet, Sest kosov. Nekatere vezenine so bile povzete po starih slovenskih narodnih vzorcih, kar je jako razveseljivo, da pride tako naša stara pa vedno lepa narodna vezeninska umetnost, ki je zdaj že ne-kako pozabljena, zopet (to veljave. — Uaz-stuva nam je dobro pokazala velike učne
1918 1., in od takrat ni več zaptislil postelje.	Šolskega leta Inzato moremo našemu
Trpe! je skozi 5 lei in 4 mesece, vdan vjoljo „«fteljskemo zboru lc časlitati želeč, (la bi
božjo, kakor pravi .Tob Dne 9, junija 1923 je bhigega gospoda spremilo 22 lfg. duhovnikov, okrajni iavar, mestni župw, Marijina družbo,
črnomeljski Or!i, Orlice z obojnim naraščajom k večnemu počitku.
DOBRAVA PRI KROPI.
V mali dobrav ski iari imajo svoj sed'jž kar trije odri z izobraževalnim namenom; dobravski, ovsišla aa pod.-iartcvskl. Prva dva sta včlanjena pri »Krič. soc. zvezi v Ljubljani«, tretji pri »Jugoslovanski Matici«. Ljubosumnosti dosedaj ni bilo, vsaj očitna nel — Oder izobr. društva aa Dobrav; pri Kropi je priredil 10. junija igro »Doincl«. Med igrald-pri-če liriki smo jih videli nekaj, ki so se zares vži-vili v svoje vloge. Priznanje tudi pevcem! — Lepo okrašen in velik prostor ie dal na razpolago zcmljak g. Matevž Piajlar na Srednji Dobršvi št. 10. — Naprej! Vas pričakujemo!
GROBLJE PRI DOMŽALAH.
Le malokdaj se oglasimo mi v »Domoljubu«, in to le radi tega, ker se neradi hvalimo, še nerajši pa spravljamo v javnost napake, ki so še med nami. No, če se pa danes malo pohvalimo, nam pa ne bo prav nič v škodo. — Dne 3, junija smo imeli procesijo sv. Rešnjega telesa. Procesije se je udeležilo veliko ljudstva, Orli, Orlice in naraščaj iz Mengša kakor tudi mengeška godba. Izrekamo zahvalo na tem mestu vsem, ki so pripravili kapelice, v katerih so se vršili blagoslovi, zlasti hčerkam 5'
kakor letos prvič, tako vsako leto če mogoče, priredil kaj takega. Otroci s tem dobijo ve<;» jo pobudo za učenje, domači pa najboljši pregled, kako njih otroci napredujejo.
F—ca.
•slov. k il ). izobraS'v;'.!>i() dru o v J.ešab priredi dne 1. julija jih župnijskem skednju • Mošnjali ob 3. uri popoldne barki -Oli ta Polonak in Trije tičkk. Zato vabi odbor vse prijatelje izolira?;-. nili društev k obilni udeležbi. Ker je čisti dobiček namenjen "a zgradbo društvenega doma. katerega počasi nabiramo, sc pveplnčila s hvaležnim srcem sprejmejo.
PREVOJE.
Gospod župnik odidejo, tako je završalo po vsej duhovniji iu okolici. Splošna velika žalost je zavladala. Vsi žalujejo, zlasti mi verni občani, za katere so se toliko trudili. Ličili so. svarili, prosili, da bi pat obvarovali vso na pravem potu. Težko je bilo slovo. V pondcljck so odhajali na svojo novo župnijo Trebclno. Ob priliki, ko jc občinstvo šlo častitat gospodu župniku k njegovemu godu, je deputacija občanov gospodu župniku izročila diklomo častnega občanstva s sledečim besedilom: Občinski odbor v Provojah jc v svoji redni seji (lue 1(1. junija 1023 soglasno imenoval preč.t-stitega gospoda Antona fitritola, župnika v St. Vidu pri Lukovici, častnim občanom občine Prevoje. Š tem imenovanjem izraba občinski odbor preča-stitemu gospodu župniku toplo zalivalo vseli občanov za veliko, vsestransko neumorno delo za javni blagor naše občine.
1'a diploma bo prečustitomu obenem skrom, no priznanje nalogo ljudstva za veliko narodno, obrambno in prosvetno delo med brati na Koroškem ter moio zadoščenje za ogromne žilro, ki ,ih je terjala od njega neizprosna borba za koristi jiu. roških Slovencev. — Prevojo, dne'10. junija 1B28, Župan, Lovrenc Mav, občinska svetovalca: Prane Lončar in Jože Pristov.
Smrt rodi življenje.
Lovro Trpin, župnik na Golem se vrača proti svojemu domu. Pravkar je zavil iz široko deželne ceste na hribovski kolovoz. Zdi se, da mu je vroče. Zakaj kolar je vtaknil v žep, suknjo ogrnil, rokave globoko zavihal. Tako stopa vedno višje v str« mi hrib, opiraje se na svojo gorjačo. Po glavi pa se mu podijo globoke misli... V kratkem bo treba iti nazaj v dolino, na novo mašo, pa nele iti na novo mašo, ampak tudi pridigat kot jo obljubil novomasniku
že 23 let v vseh deželah preizkušena, hvaljena ie priljubljena so prava llza-lepoto pospešujoča sred> stva lekarnarja Feller.
Elza-tibrazna pomada	l
gnm, solnčni opeklini, lisam, hrapovi koži, odstrani zajcdavcc, ogrce, nabore in vsakovrstne nečistosti kože. — 2 velika porcelanasta lončka z zavojnino in poštnino 25 dinarjev.
E!za-li|hno mlečno milo 38S-1S
lepotci — Ideal vseh mili —
Popolnoma neškodljivo, se jako dobro peni in jc mileg« finega duha. — 4 veliki kosi / zavojnino in poštnino 35 din.
topoma n rast las
krepi kožo na glavi, ^abranjuje izpadanje, lomljenje in cepljenje i as, prliut ia prerano osi-vclost idl. — 2 velika porcelanasta lončka z zavojnino in poštnino 25 dinarjev.
En poskus zadostuje, tla tudi Vi rečete:
Iščite v vseh poslovalnicah samo prave Elza-preparate od lekarnarja Feller.
Kazlično; Lilijno mleko 6 Din; brkomaz 3 Din: najfinejši Hega-puder Dr. Klugerja v velikih original« nih škatljah 15 Din; najfinejši zobni prašek »Hega« v patent-dozah 10 Din; puder za dame v vrečicah 2 Din; zobni prašek v škatljah 3 Din, v vrečicah po 2 Din; sachet (dišava) za perilo 3 Din; šampon za lase 2 Din; ruinenilo za obraz 12 pismov 12 Din; najfinejše parfeme od 15 Din dalje; cvet za lase 20 Din; Elza-katranovo milo 5 Din, — Za različno predmete se računa zavojnina in poštnina posebej.
Na vse gornje cene se rači-na za sedaj še 5% doplačila.
Naročilna pisma nasloviti na: Eugen V. Feller, lekarnar Stubica Donja, Elzatrg št. 16, Hrvatsko.
K Pa kaj naj govor! na pol vernim dolin-cem? Ali naj jim slika vzvišenost duhovniškega poklica? Ali naj jim govori o težavah in veselju takega zvanja? Ali naj jim pokaže duhovnika kot njihovega najboljšega prijatelja? Dal Nekaj takega potrebuje sedanji napol verni svet. Povedal jim bo, kaj oznanjajo novomašni zvonovi vernikom pa tudi novomašniku samemu.
Toda čuj! Ali se ni v tem trenutku oglasil zvon na golem? Župnik obstane, posluša... Resnično! Kolikor bolj posluša, tem jasneje mu prihaja na uho ubrano zvo-nenje vseh treh novih bronastih zvonov pri župni cerkvi sv. Urha na Golem. >Ni dvema« pravi čez čas skoraj slišno, sda je umrla.« In kakor prerok se je obrnil tja proti Ovsenarjevemu domu, ki je stal mogočno na griču in kjer so ravno tedaj polagali na pare mlado Ovsenarko in nadaljeval skoraj zadovoljen sam s seboj: jO, srečna žena. Rešena si... In kako lepa je morala biti tvoja smrt. Še pred tremi urami sem bil pri tebi in ti dal vse, kar si potrebovala na daljno pot v večnost. Prosi zanj, da se i on ne pogubi!«
In še je nekaj govoril župnik sam zase ob prvih glasovih farnih zvonov, ki so nenavadno slovesno oznanjali vsem okoličanom, da je umrla mlada Ovsenarea, žena najbogatejšega posestnika v celi okolici. In ob tem mrtvaškem zvonenju je župnik iz Golega nadaljeval svojo pot proti svoji farni cerkvi, ki je stala še visoko gori na hri- j bu. Ni pa več premišljeval novomašnih mi- | sli. Ne! Njegove misli so se dvignile od novomašnih slavnosti naravnost k Bogu in goreča molitev je kipela iz njegovih ust in srca. Motil pa bi se, kdor bi mislil, da je molil za umrlo Ovsenarco. Zakaj o tem je bil prepričan, da ona več ne potrebuje človeške i pomoči. Živela, trpela in umrla je kot svet- ! niča. Toda on, on, Ovsenar, potrebuje božje ! pomeči in božjega razsvetljenja.	j
Sicer je bil tudi Ovflenar v prejšnjih ! letih izvrsten mož. Skupaj sta orala z župnikom, kjerkoli je bilo treba kaj storiti za čast božjo in blagor faranov. Tudi ga ni manjkalo ne pri pridigi in ne pri krščanskemu nauku, pa tudi k obhajilni mizi je pristopal pogosto. In kako so ljubili in cenili vsi farani pametnega Ovsenarja. Toda nekaj let sem ni več tako... Ovsenar ne hodi v cerkev, še za velikonoč ni oddal spo-
vednega listka že nekaj let nc---Pa
nele tol Ljudje govorijo še druge stvari. Pravijo, da ne pusti ženi in otrokom v cerkev, da preklinja duhovne, da se norčuje iz vsake, pa naj bo" še tako resna pobožnost... In še več! Ljudje pravijo, da hodi v trg med škrice. Tam da ga hvalijo in on jim daje za pijačo. Pravijo, da sam popiva, da se vrača pozno v noč, da se je spozabil že tudi drugače. In še več! Ljudje govorijo, da svojo ženo ne mara, da jo preklinja in pretepa, da mu je zato tudi zbolela in bo skoraj gotovo umrla. Vse to so ljudje govorili in župnik je vedel, da je vsenuj temu precej resnice. Zakaj v hiši Ovsenarjevi so že nekaj let slabi časopisi... Ni jih naročil sam, toda razni škrici, ki so se oglašali v njegovi hiši, so mu jih prinašali in vsiljevali toliko časa, da jih je tudi sam naroČil.
In od takrat, ko je jel Ovsenar redno brati od Cerkve prepovedane časopise, se
je ]ela sprememba v njegovi hiši in v njegovi duši. Kakor prokletstvo božje je padlo na njegov dom. Nič več ne občuti sreče in miru, zato ga vleče neprestano v trg v družbo napolizobraženih škricev. Nič več ga farani ne ljubijo; če le morejo, nimajo ničesar opraviti z njim. Nič več se ne moreta z ženo; ona sicer trpi in prenaša, a miru in sreče ni v hiši. Še otroci ga vep ne ubogajo... Župnik je sicer storil vse, da ga odvrne od grešne poti. Svaril ga je, prosil, opominjal, mu pisal, pa nič ne izda. Še celo misijon, ki so ga imeli v fari, Ovsenarja ni spreobrnil, ker se mu je cel teden namenoma z doma otegnil. Preostane le še eno: molitev. Zato moli nocoj, ko oznanjajo zvonovi smrt Ovsenarjeve" žene, tako goreče župnik iz Golega, grede domov, tudi za Ov-
senarjevo spreobrnenje.
* * +
Par dni pozneje je bil na Golem pogreb, kot ga doslej še niso videli. Od blizu in daleč so prišli skazat zadnjo čast Ovsenarjevi materi, o kateri je bilo daleč naokrog znano, kako sveto je živela in zadnja leta ob strani svojega moža tudi boguvdano trpela. Kajpada, da je stal tudi Ovsenar ob odprtem grobu svoje žene. toda kaj se je godilo v njegovi duši, tega ljudje niso mogli uganiti. Zakaj nepremično je stal, niti ene solze ni potočil... Komaj pa so bile končane cerkvene ceremonije, je že zavil naravnost v župnišče za župnikom in pri njem je ostal tisti dan dolgo časa. Kaj sta imela in govorila, tudi tega niso ljudje zvedeli. Zvedeli pa so kmalu nato, da je še umirajoča Ovsenarea govorila, da rada umrje, samo, če bi Bog hotel vzeti njeno življenje zato, da njen mož opusti slabe časopise. In res! Tudi to so zvedeli, da je Ovsenar res vrnil vse, kar mu je župnik branil brati. Pogled na odprti grob žene ga je pretresel.
Montanus.
Izmed najlepših in najcenejših MOL1TVENIKOV je DR. ZDEŠARJEVO
NAVODILO za pravo pobožnost
DO MATERE BOŽJE.
V knjižici sta 2 sv. maši. Cena vez. izvodu 6 Din, po pošti 1 Din vet. Dobi se pri «Ničinanu«, v «Novi Založbi«, «Slogk na Poljanskem nasipu 10 v Ljubljani in v drugih knjigarnah.	3513

Potrti globoke žaloeli naznanjamo, da uam je naša iskreno ljubljena žena, mama, sestra, teta, botra, gospa
Terezija Nose ro|. rranceli
v petek, 15. t. m. ob pol 12. uri zvečer po Štirinajstdnevni, zelo mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče v 32. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nam nepozabne rajnice je bil v nedeljo, 17. t. m. ob 8. uri popoldan iz hiše žalosti na pokopališče Sv. Avguština v Strugah.
Pokojnico priporočamo v molitev m blag
spomin.	. ..
Kolončavas-Struge, dne 15. junija 192.3.
Franu Nose, soprog. — Micka, Pepca, Mihelea, Francka, Franc, otroci. — Janez, Anton, Jožef, Francelj, bratje. — Marija Zalar, roj. Nose, sestra.
-	Anton Francelj, oče. - Frančiška Fraucclj, mati.
—	Franca Valcntinčič, Marija Germ, Pepca Božič roj. Francelj, sestre. — Marija Hegler, stara mati.
—H
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodu kom, prijateljem in znancem tužno vest, da je ni predobri oče, stari oče, soprog, brat, stric in sva gospod
Ivan IIandia.re
posestnik in gostilničar v Danah št. 27
po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 75. letu dne 20. t. m. Bogu vdan preminul Pogreb so je vršil v petek, dne 22. t. m, po-poldne na pokopališče v Danah.
Žalujoča rodbina.
izjava.
Podpisana izjavljam, da so neresnične govorice, ki jih raznašata Pavla Kavč-, nik in Marija Vidmar. Ako pa dokažeta svoie trditve, dobi vsaka 100 Din nagrade. >—, MARIJA' ŠTEFANCIC, Plešivica.__3769
od poljske železnice, v zelo dobrem stanju, in r STROJEV ZA OBDELAVO LESA proda Ivan RHAR, Stauežiče 21, št. Vid n. Ljubljano. 3828
Bencin-motor
K ceneje kot drupcf!
nudim iz moj?ga skladišča v vsaki izbiri špecerijsko blago, kot n. pr.: BELA BANAŠKA MOKA', KRUŠNA, KORUZNA, KORUZA ZA MLETI IN ZA KRMO, CISTI DOMAČI PšENIČNI OTROBI, DEBELI IN DROBNI, SLADKOR, OLJE, ŠPIRIT, MILO, R1Ž, CIKORIJA ITD. Pridite in se boste prepričali, da so cene res nižje kot drugod. <—< Velespoštovanjeni se priporočam za obilni obisk ADOLF KERN, zraven «Bekselna<, Kranj.
J
dobro izvežban, dobi takoj' dobro mesta >—■ Nfc!
slov pove uprava »Domoljuba« pod Stev. 3831. ^
Več petrolejskih cestnih svetile
skoro novih, PRODA radi uvedbe električne raz-: svctljave občina DOL. LOGATEC.	3754!
I pnn r»fKPQtyn naprodaj za nizko ceno, z L.wgJU |JU3GolVU vsem inventarjem, vinogradi, gozdovi in vse premičnine. Več pove Anion Krašovec, mizar, Brezova reber 12, p. Semič, Dol,
PRODAM: pohištvo, obleko, ši-
cirni NEKAJ BLA0A ,m - Na-
v CmM JtSlSJj siov pove upravmštvo »Domoljuba* pod številko 3708.
Več vagonov prvovrstnega, kamniškega
* ŽIVEGA APNA **
je naprodaj po zmerni ceni. — Več pove Štefan GRUDEN, trgov, z apnom, Stranje pri Kamniku.
za kovaško obrt, zdravega, pridnega in IlULKcI krepkega, IŠČEM. Starost od 14. let« naprej. Delo: konjsko, volovsko in vozovi. - Ponudbe na: Iv. Lavrič, kovaški mojster, Hrib št. 77, pošta Loški potok. #	3745
KDOR HOČE svojo družino DOBRO OBUTI, naj
kupi usnje na sejmu
na Rakeku, v Zagorju, v Rajhenburgu, Krškem, Žužemberku in Črnomlju
na stojnici FRANC PERKO. V vsako hišo »Domoljuba«!
T
Ha oeillta In malo!
ro?i°; najooijse sr
ea rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine ca šivilje, krojaCe ln čevljarje. — Edino pri:
tjana, Sv. Petra nasip šl l
Kunstek & Pleterski
LJUBLJANA
VODNIKOV TRG 5,
priporoča svojo veliko zalogo
usnja in čevljarskih potrebščin
na drobno in debelo.
Ženitna ponudba.
Pošten ia prideu kmetski sin s 400.000 kron gotovine se želi priženiti na boljšo kmetijo ali mlin; zelo ugodna prilika. Samo resne ponudbe naj se pošljejo na Upravo >Domoljubat pod »Mlade-u i 8 št. 86781.	8678
ZOBOZDRAVNIK - SPECIALIST
M. U. DR. IVAN OBLAK
Ljubljana, Stari trg štev. 34
(nasproti šentjakobske dekliške lola) ORD1NIRA od 8,—12. dopoldne ia od 2.-5. popoldne, 3298
H
i najnovejša jij iznajdba f ■ namesto i klepan!a in \ brušenja kos.
Kot najboljša svetovna kosa je »Gorenjska kosa" zato zahtevajte in rabite samo to.
Dobi se pri:
IVAN SAVNIK, Kranj,
Ct.r&rertislso.
m u
m
a
H
m m
49 «
bbbbbbbhbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbim«M«BBI
Hamburg Amerika Linija
in
United American Lines Inc.
Filijalka
Simon Kmetec, Ljubljana
Kolodvorska ulica št. 26.
Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila
in prodaja vozne listke
Odhod Iz Ljubljane vsak teden
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
J. & tfraštoijiž, Zagr&li
Eesia pr! drlatmem kalsdsaraa
Podružnice:
Beograd: Balkanska ulica 25. Sušak: Jovo Gj. Ivoševič Karolinška cesta 100. Split: Ante Buič, Dioklecijanova obala 13. Graž: Ivo Lovričevič.
Bitolj: Gjorgje J.Dimitrijevič&Komp.BulevardKralja Aleksandra 137. Vel. Bsčkerek: Dušan Lj, Mihajlovič, Trg Kralja Petra 4. Potnike do Hamburga spremlja družbeni uradnik. ■■■■■■■B^BsaaaDHBRBaBiHMiaaaHiiiBiaBaaaiaiBi
a
a a a a a
B
a
n
H
BI
af
B IS
ia m
B e;
H
B
n
a
(B
lil 19
a
Ljudska posojilnica v Ljubljani
(v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo)
obrestuje vloge brez odbitka po
«5 /O
Stanje hranilnih vlog nad 120,000.000— kron. Stanje rezervnih zakladov nad 1,100.000 — kron.
NAZNANILO. P- občinstvu si usojam vljudno naznaniti) da otvorim 1. julija 1923
trgovino z mešanim blagom
ua Vrhpoljnh štev. 43 pri Kamniku. — Priporočam se za obilen obisk. Zmerne cene! Solidna postrežba! Z odličnim spoštov. Jožef PETEK, trgovec.
ISmauamI«! pridnega, poštenega ln zane-IViaVBlJa sljivega, SPREJMEJO TAKOJ v bližini Ljubljane. — Pismene ponudbe na upravo »Domoljuba« pod: ^PRIDEN 3756*.
KUPIMO vsako množino
starega svinca.
PUŠKARNA v KRANJU.
Prodam posestvo
ki meri 35 oralov gozd, njive, travniki in vinograd za 45 hI vina, z vsemi gospodar, poslopji, zraven ceste, l'A ure od žel., % ure od farne cerkve, vse skupaj, krasna lega, lep sadni vrt. Vse obdelano. Cena 420.000 Din. Ostalo po dogovoru. Na željo tudi pozneje plačljivo. Vprašanja na u,.ravo •■Domoljub;'.' pod :»POSESTVO št. 3545«.
Prave turške KOSE
neprekosljive ojstrine, različne BRUSE, dobre SRPE dobite najceneje pri ŠOŠTERIč, PETAN & ERKER, Ljubljana, Resljeva cesta štev. 20.
NAJBOLJŠA NUDI
;C0i m
mr dojiljo,-«
zdravo, kmetsko išče boljša družina na deželo. Na-stop s 1. julijem. Ponudbe ■/. zahtevo plačo pod >Dojilja nn Gorenjsko« na upravo lista.
U*- KUPUJEM raznovrstna -*C
SUHA ZELIŠČA
kakor norično perje in korenine, jeternik, arniko, Ješminovo lubje, koreninsko in palčno, lipovo cvetje itd. — A. MAČEK, Vrhnika.____3363
Pošteno kmetsko dekle
dobi SLUŽBO z dobro plačo. Razumeti mora samostojno gospodinjstvo. Nastopi lahko takoj. Na-_. slov pri upravništvu lista pod številko 3487.
Hiša v Vrbljenih
81. 56 naprodaj z vso kmetijsko potrebščino in s krasnim vrtom. Več povedo pri PONIKVABJU na Ižanski cesti št. 50 (na Barju). 3078
Različno SADJE in vse
(maline, robidnice, borovnice, brusnice in rudeče jagode) kupi vsako množino KONZERVNA TOVARNA NA VRHNIKI. - NAKUPOVALCI se 'ščejo, oziroma naj stavijo ponudbe. 3685
Lesene modele za surovo maslo
lesene vile, kosiša, grablje za seno, vsakovrstno leseno posodo in vsakovrstne košare in spominke za božja pota dobite v vsaki množini po najnižjih cenah pri tvrdki M. ČESEN J, KRANJ. 3611
mM BRICELJ
STAVBENI in GALANTERIJSKI KLEPAR -ŠTEPANJAVAS 38, p. Hrušica pri Ljubljani. — se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela v mestu in na deželi.	3601
Kumno, janež, rdečo deteljo,
semensko AJDO, lipovo CVETJE, suhe GOBE itd. plačuje najbolje SEVER & KOMP., LJUBLJANA, Wolfova ulica 12.	3633
1 Cepiče asa gasilska društva 1
Krznar in izdulovatelj čepic
EMGIJ EBE$
LJUBLJANA, Kongresni trg 7.
Sprejemam lisičje kožo v barvanje. — Izdelujem vsakovrstne čepice.
Oblačilno blago prodaja
t.

mainutakiurna trgovina
9
vsaka množina po znižanih cenah na razpok go4 H. Petrič, Ljubljana, Dunajska c. 33., skladišče „Balkan". Telofon inter. 366.
Nosil
llllllll!
kaučuk pete!
; Boljše In cenejie so kot usnje.
|lllllllil kaučuk potpktell
Elastična hoja, varstvo groti »W.
Dunajska cesta št. 21.
Dovoljujem si vljudno naznaniti, da sem otvoril o Celiu, Cankarjeua cesta Sten. Z.
dno 20 junija 1923
Priporočam se z odličnim spoštovanjem
Ph. Mr. Fedor Gradišnik.
novo lekarno
Kxmmmmmxmmxmxmx
x x
K X X X
X X X X X X X X X X
Preselitev obrti!
Znana Produktivna zadruga kleparjev, kofclarjev itd. v Ljubljani, se Je preselila iz sedanjih prostorov v svoje večje prostore v isti ulici,
X x
m sicer
t? Kolodvorsko ulico 18.
V bodoče nam bo lahko vsaki želji cenj. odjemalcev popolnoma ustreči.
x x x x x x x x x x x
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:
02895353905353485323532353235323
Poroč. prstani Double verižice Stenske ure Budilke Že rine ure Uhani
Najstarejla trjovina ur. zlatnine in I srebrni™ CUDEIM |
LJUBLJANA 22, Pre.arnova 1
HiiSi-podgane
stenice-iCurkl in vsa golazen mora poginiti ako porabljate noja najbolja pr izkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsk in hišnim mišim 28 K, za podgane 28 K, za ščurke 30 K, za stenice 28 K, uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti tišem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesu na sadju in na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za elisp: M. JONKER, Petrinjska uL 3, ZAGREB 1.
PRIZNANO NAJBOLJŠE
»PEKLENSKE KOSE«
(HOLLENSENSEN) priporoča založnik in samo-prodaja te znamke za Jugoslavijo, tvrdka: F. S. ŠKRABAR, ViŠNJA GORA. - Preprodajalcem Ugodne cenel	1751
Sulic gobe (ju A)
KUPUJE po najvišjih dnevnih cenah
V. H. ROHRMANN, LJUBLJANA, St. Petra nasip štev. 27 (za vodo). 22,8
|| A AVI U primešaj v krmo, angleški Lrmilni pra-fflUMSrt šek za živino, po pošti 5 zametkov po linUlllB '4 kg za 36 Din. Glasom ukaza dež. vlade v Ljubljani smejo prodajati Mastin lekarnarji, trgovci, krapiar|i, kmetijske m konsumue zadruge. — Dalje od teh zahtevajte: '
hrana za, dojenčke, za otroke. Krepek zaiutrek za odrasle, daje bolnikom kri, moč, zdravje. Z njegovo uporabo 3e prihrani, mleka in sladkorja. To dokazuje na tisoče zahveinih pisem. Po pošti 5 zamotkov po \kg 00 Din.
kraste, lišaje odstranjuje pri človeku' in živalih Naitol-mazilo, ki je brez duha in ne ma;:e perila. — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din. pri
ila B.
GARDE


fulcne opekarne i. LfoMlona
nudijo w poljubnih množinah
zarezane sfltiMke
,D" (utonili circp), ntUprlproslejk, ren sedanjosti, dalje
♦
model „A" in model najtrpežnejše in naicenejSe Kritje stri
seidno opeko.
Na željo pošljemo popis ln ponudbe. Spretni zostopnihi se sprejmejo.
♦
O ♦
O «►
O ►O
A
A A
ta
TTT
T ?
V
Al
A A A AA T T T TT
7

Največje transportno podjetje sveta
Evropa * Canada * Amerika
Samo 4 dni na odprtem morju. Najbrza in najbolja zveza preko Haitt-burga, Antverpena in Cherbourga z glasovitimi EMP« RE1SS parobrodi na dvostroke vijake. Odhod vsako nedeljo. Daljna pojasnilo glede voznih cen, odhoda, potniškega vizuma, prtljage, predpisov naseljevanja v Kanadi in Zedinjenih državah daje AGENCIJA
CANADSAN PACIFIC, Zagreb, Jurlšlčeva 30
............................................................. .,l,u uuntl III: K ItMII IM IIIHnrimi tMII IIIHUIMIMIM HIIIIHIIIIIIIIIHI lllllin 111111 IIIMIIIIimHilllMUlItlUlfll. I,: I jI MIMmi M
JOSIP ZIDAR, Wi!sonova (Dunajska) c. 31.
mr
F.
Modna in manufakturna trgovina
in L Goričar „Pri Ivanki
IJUBIJ AN A, SV. PETRA CESTA 29
prodaja razno m anu faktur no blago po za
20 odstotkov ZNIZANIH CENAH
dokler traja ta zaloga
ift
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
Telefon št, 57.
Telefon št. 57.
v lastni palači (vis & vis hotela „Union").
Kaplftat SjaTL rezerve s3kwpii€» nad K Go^ooo.ooo'
—------ —---„—u- —	—— — — »— ««»»
Podražnice: Bjakovo, Maribor, Sarajevo, Sarabor, Split, Slbenik. Ekspozitura : Bled. Interesna skupnost s Sveopčo Zanatlijsho banko ti. ti. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančno in borzne transakcije pod
najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
mma
Izdaja konzorcij >Domoljuba-
I'
Odgovorni urednik Anton Sušnik v Ljubljani,
Tiska Jugoslovanska tiskarna-