PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 r— Uprava 93-807 Rokopisi se ne vraiajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir. finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugo lir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana »Primorski dr>evnik» — uprava 60-4045-34. Leto III - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST sobota, 22. novembra 1947 Poštmtia plačana v gotov.m Sp~d:zione in abbon. postale ^tev. 753 Blumova kandidatura zavrnlena Dudos izjavlja, da Blumova politika pomaga imperialističnim zasnovam De Gaulle-a - Francoska in italijanska vlada hočeta ljudstvo vpreči v jarem Wall Sireeta - Stavke se širijo po vsej Franciji, vlada pa s policijskim terorjem izsiljuje glasovanje proti stavkam Pariz, 21. — Narodna skupščina je danes zavrnila Blumo-vo kandidaturo za vladnega predsednika z 287 glasovi proti 300. Da bi dobil zaupnico, bi moralo zanj glasovati najmanj 309 poslancev, namesto 300 glasov, kolikor jih je v resnici dobil. Ves francoski tisk se v glavnem t>avi 3 sedanjo politično in social-krizo, ki preveva Francijo, članki so polni ugibanj, če bo Eluin dobil v zbornici večino, oziroma kakšna bo ta večina. Radi-*sli itj, demokristjani ne prikrivajo “°jazni, da se morda Blumu na bo fosrečilo dobiti niti večine, ki jo imel Ramadier, ali pa za mehkost večjo, ki ne bo spesobna ^držati prvega večjega parlamentarnega napada. Levičarski politični krogi so mnenja, da so bile pri 'Oločanju o tej krizi na delu tudi tuJe sile. Tako piše «Huma(iite», da je ameriška stranka poverila Blumu se-Btavo nove vlade in zaupala misijo 'ja »ukretitev* delavcev. List na-aljuje, da ni potrebno biti poseb-a° bistroumen, da lahko spozna, Usmerja reakcija svoje napade troti delavstvu hkrati v Franciji 1,1 Italiji, pri čemer nameravate obe "adi ravno v trenutku, ko razpravlja ameriški kotvgres o Maroltovem načrtu, vpreči francosko 'n italijansko ljudstvo v jarem ban-ri5v z Wall Streeta. t»lede osebnosti Bluma ugotavlja 'ttumanite», da so njegov povra-^ sprejeli ugodno celo najskraj-®lši desničarji, to tembolj, ker se I® Bluirm odločil povečati pritisk ^°ti delavstvu in na ta način* izbijati obveznosti, ki sta jih pr! ^‘eriški vladi prevzela Ramadier ; Bidault. V nasprotnem, primeru ! si Francija poslabšala naklonjenost ameriške vlade, ki odloča baš načrtu nujne pomoči Franciji in ualiji. Blum danes popoldne predal s svojim, programom zbor-*ci. v običajnem slogu je pouda-t da je položaj Francije težak, a je republika v nevarnosti in da j* ogrožen notranji mir. V malomeščanski obliki je apelirali r.a slo-™ vseh republikancev in zagovarja‘ Stališče »tretje sile*. V notranji motiki je napadel levico.in desni-(. ‘.tkgolisti so protestirali, ko je j,. da je njihov namen spraviti ; !ancijo ob njene pravice narodne prenesti. . j zunanjepolitičnem, pogledu je plal. da je naloga Francije, izgla-j‘ : vsa nesoglasja med velesilami ne sme Francija sodelovati . . Pri tej njti prj oni skupini ittav. ^Končno se je Blum izjavil za no-anJo pomiritev in odpravo vseh 1 ’a*nih konfliktov. Pri tem je ob-I Wl sodelovanje z delavskimi sin-kalninii organizacijami. Tudi ni Zl;2f'3’l obljube, da bo deloval za la° i®anje življenjskih pogojev de-ftva, zlasti proti draginji in pro-‘ ‘b-tlaeiji, imenu komunistične stranke je v°ril Duclos. Poudaril je, da so se pač vse stranke zedinile proti komunistom, ki je edini branitelj delavskega razreda. Ironično je poudaril, da 310 poslancev, ki jih namerava Blum zbrati, ,ni zadovoljnih z marsikaterim problemom, toda edino program protikomunizma jih spravlja in združuje. Tak program seveda ni konstruktiven, zaradi česar bi bilo bolje, da je Blum pozval komuniste na skupno akcijo s socialisti, ker sedanja Blumova politika pcmaga imperialističnim zasnovam Ete Gaulla. Duclos je nato zanikal obstoj tretje sile, tako v notranji kakor v zunanji politiki, kjer so samo imperialisti in neimperialisti. Ko je omčnil Marshallov načrt, katerega sprejem bi .pomenil, da se mora Francija odpovedati porurskemu premogu >n železu, je Duclos poudaril, da izsiljevanje z atomsko bombo nikomur več ne koristi. V zaključnih besedah Je Duclos dejal, da nima zaupanja v Blumove izr jave glede glasovanja o stavki, kakor so ga te dni izvedli po raznih tovarnah pod nadzorstvene policije, Duclos je obeležil program, ko munistične stranke z besedami: »Demokracija v notranjosti, neod visnost nasproti inozemstvu* — takšne politike Blum seveda ni sposoben. Končno je Blum podal še nekatera pojasnila. Glede m»zd, je opomnil, da se ne more obvezati za povišanje mezd, nakar je prosil za zaupnico rekoč, da bodo v nasprotnem primeru nastopile posledice, kar so poslanci smatrali kot grožnjo za razpust zbortilce. V času enourne prekinitve zbornične eeje, se je sestala parlamentarna skupina MRP. Njen član Terrenoire je predlagal resolucijo, v kateri se zavzema za vlado narodne blaginje to za sodelovanje z De Gaullctm Resolucija je bila odklonjena, nakar je pcslanec Tere-noire ix»topil‘iz parlamentarne skupine MRP. Takoj ob nadaljevanju seje je zbornica ugotovila, da znaša število glasujočih poslancev 616, zaradi česar je treba za absolutno večino doseči 309 glasov. Za tem se je pričelo glasovanje, pri čemer je glasovalo — kakor že rečeno — za Biumovo kandidaturo 300, proti pa 287 poslancev. Po vsčj Franciji , se z malimi spremembami nadaljuje stavkovno gibanje. V Parizu so delavci v tovarni za izdelavo motorjev sklenili ukinitev dela, kakor tudi železničarji na periferiji mesta. V Marseillu so na novo prekinili delo v številnih panogah industrije. Stavka železničarjev, ki je trajala spočetka samo na glavni postaji, se je razširila na vsa področja. V ru- Višinski brani načelo Soglasnosti v ZN Lake snccess, 21. — v glavni Usčln; OZN je govoril Višinski. V 8°voru je zahteval, naj . uPščin-i zavrne predlog politične “tilalje, ki hoče vprašanje spre. veta odstopiti o pravici ---------- - - . skupščini*. Pri tem je Višin- °stro kritiziral postopanje ZDA da so se države znašle pred jjMTom, ki naj opredeli zunanjo ko k° vsega sveta. Sklep politične It-^ije je navaden manever, za tit 66 skriva namen, odstra-t,1 hačelo soglasnosti, brez katere-ta* Postala OZN «pokopal.šče na-0,. Pa katerih sloni svetovni mir. Ja|Marshallovem načrtu Je Višinski ,ohrieval. da o tem, kaj bodo ZDA ,jjav'-le, ne bodo odločale evropske 5V®> marveč ameriški izvozniki. ^ ,°8a razloga se bo Sovjetska zvejo 6 nadalje protlvila kampanji, ki vfJ°dlj0 ZDA za odPravo Pravice j-J!- Višinski je končal svoja izva-boJa 2 opozorilom, da bo pokazala j. 'fnost, na kateri strani bodo a3ovaiCj, stališču Sovjetske zveze }e skupščina sprejela predlog it; s ne komisije o vprašanju veta 38 pr0ti 6 glasovom ln 11 Dtei,,lpS51na je zavrnila indijski ^žni glede 'ndUske manjšine v Afriki, dasi je bila tozadevna ii.JUc‘ja v politični komisiji pred W dnevi te sprejeta. Tedaj je PTinn--!- < v . - m— f *•* šip i ntmul —»'»vi /A, “—J Priporočila Južnoafriški zvezi, jtii*6 sP°razume z Indijo o posto-\ a1 2 njeno manjšino. Toda Juž. smatra zadevo kot notra-l;, č(no • vprašanje. Indija je novo resolucijo in paziva Cov0r ^u*ne Afrike na direktne raz-HtS(j.e ter ureditev vprašanja. O ti. h‘°8u bo razpravljala skupščina p°dnji SPji' *** je misija za razdelitev Palesti-ženila, da ne bo kljub izjavi ** tUn?na spremenila v celoti svoje. Nth ° razdelitvi. Danes je Ca-Vm fonovT10 izjavil, da bo Angli-upravo, dokler bo trajal t W N°vinarjem pa je dejal, da Nb 8 svojim stališčem izogniti JJonijL dk bi hkrati obstojala oblast v °ZN ln Anglije kot man-države. Zato želi sama brez ania komisije OZN, oz. Var- nostnega sveta določiti konec svojemu mandatu. Končno je trdila, da se boji Anglija neredov, ki bi izbruhnili kakor hitro bo'nehal njen mandat, in č;m bosta ustanovljeni obe samostojni državi. Glavna skupščina je s 37 proti 10 ln 17 vzdržanimi glasovi odobrila začasen preračun za leto 1948, ki znaša 34.825.185 dolarjev. Sovjetska m angleška delegacija sta se vzdržale glasovanja iz razloga, da so krediti za informacije previsoki. Skup. ščina je izglasovala tudi najem posojila 55 milijonov dolarjev za zgraditev trajnega sedeža OZN. Sofijska gimnazija imenovana po maršalu Titu Sofija, 21. — Profesorski zbor moške gimnazije v Sofiji je sklenil, n^ij se ta zavod imenuje po maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu, Omfnjena moška gimnazija je najstarejša in je bila ustanovljena leta 1879. darskem bazenu Rodana je delo v nekaterih rovih ustavljeno. Tudi tovarne testenin t-.e obratujejo, če-piav so jih oblasti rekvirirale. V Toulonu so pričeli stavkati u-službenci cestne železnice in verjetno bodo pričeli stavkati tudi la-djedelniški delavci. Tudi v rudarskem bazenu Valenciennes-a in St. EHenna se j; stavka rudarjev razširila. V Denainu je ustavilo delp 5.500 delavcev in uradnikov železarn ter jeklarn. V Allesu prav tako stavka 6000 rudarjev. V Oranu stavka znova 2000 pristaniških delavcev. Železničarji v Nici so prav tako sklenili, da bodo pričeli stavkati. Isto tako so stavbinski delavci pozvali sindikat, naj odredi stavko. V Parizu in okolici vlada splošna stavka ljudsko-šolskih učiteljev. Vlada je sicer v Marseillu uporabila tudi danes vojake za iztovar-janje blaga z ladij. Zaposlila je tudi vse vojake, k; _so kvalificirani delavci, v elektriških centralah in vodovodnih napravah. Iz še neznanih vzrokov je prišlo v Renaultovih tovarnah do eksplozije, zaradi katere sta bila težko ranjena dva stavkajoča delavca, V Parizu je ustavilo delo 3600 kovinarjev, v okrožjih Senne in Oise pa stavka nadaljnih 400 delavcev. Sindikat pomorščakov sporoča, da stavkajo tudi pomorščaki v Nantesu, Port de Boucu in Roue-nu. V LeHavru bodo pomorščaki odločili v ponedeljek, če bodo stavkali. Glede na ta položaj ni čudno, da je pričelo že Ramadiera in njegove sodelavce skrbeti, kam- bo dovedla Francijo finančna politika, ki noče priznati potreb in težkoč gospodarskega položaja delavskega razreda. Po teči seveda, zagot&vlja Blum, da bo bodoča vlada rešila v prvi vrsti mezdno vprašanje. Po končani seji v zbornici je odšel Blum k predsedniku republike Auriolu in mu poročal o izidu glasovanja. Za njim so se zglasili pri Auriolu še Herriot kot predsednik zbcrnice, Lusay, Houbert in Mollet kot- zastopniki socialistov, Schuman jn Bosson za MRP, Que!l-le za radikale in Cudenet za republikansko zvezo levice. Schuman je izjavil, da ima predsednik republike namen nadaljevati nepretrgoma posvetovanja In izbrati še to noč primerno osebnost za mandatarja nove vlade. Udeleženci varšavske konference JACQUES DUCLOS je podpredsednik Jrancoske skupščine, glavni tajnik francoske komunistične stranke . Predstavljal' je stranko na varšavski konferenci. Rojen je v Louey-u v Pirenejih *. oktobra 1896; je Sin revne družine. Kot lZ-letni deček si je služil kruh kot vajenec pri nekem slaščičarju. Boril se je v prvi svetovni vojni in je bil ranjen v Verdunu. V aprilu 1917 so ga Nemci zajeli. Ko se je vrnil iz ujetništva, je postal član republikanske zveze bivših bo.evnikov ob strani velikega ljudskega pisatelja Henrija Barbussea. Nato pa je postal član komunistične partije in je bil med njenimi glavnimi ustanovitelji. Izvoljen je bil za pariškega poslanca leta 1926 proti Paulu Reynaudu. leta 1928 pa proti Leonu Blumu. leta 1932 ga je. potolkel Marcel Dčat, leta 1936 pa je bil zopet izvoljen v okrožju Mont-reutt. Pod nacistično zasedbo je že leta 19jo vodil odporniško gibanje in izdal proglas na bdrbo; sodeloval je pri ustanovitvi prvih skupin prostih strelcev in pri organizaciji pariške vstaie v avgustu 1944. Po osvoboditvi je bil imenovan za člana posvetovalne skupščine, nato pa je bil izvoljen za poslanca v obe ustavodajni skupščini; v drugi je bil predsednik parlamentarne skupine in njen podpredsednik. med FLRJ in Italijo Rim, 21. — Zunanji minister Sforza je danes sporočil nekaj podatkov o trgovinskem dogovoru med Italijo in Jugoslavijo. Gre za zamenjavo blaga p skupni vrednosti 32 milijard lir in 300 milijonov dolarjev. Italija bb dobavljala proizvode, ki bodo služili pri izvajanju jogoslovanske petletke Iv prvi vrsti elektrotehnične in kemijske izdelke) in bo uvažala živino, perutnino, jajca, prašiče, baker, svinec, cink, železo, mangan in boksit. Dogovor ba v kratkem podpisan v Beogradu. V pričakovanju konference zunanjib ministrov London, 21. — Na 5. konferenci štirih zunanjih -ministrov, ki se bo pričela prihodnji torek, bo predsedoval Bevin. Medtem je prispel v London del sovjetske delegacije, z'3-sti izvedenci in upravno osebje. Prihod Molotova prikačujejo za nedeljo ali ponedeljek. Tudi Višinski bo po svojem povratku iz New Yor-ka verjetno sodeloval kot član sovjetske delegacije. Danes je prispel na zasedanje te konference voditelj ameriške delegacije Marshall, med tem ko Bidaulta še ni v Londonu. Free ol..Mherty BUKAREŠTA. — Sklenili bodo nove trgovinske pogodbe z ZSSR, Poljsko in Bolgarijo. Pogajajo se za take pogodbe tudi z Albanijo, Madžarsko in Veliko Britanijo. Protest koroških Slovencev Spomenica Varnostnemu svetu zaradi vedno večjega preganjanja - Avstrijske oblasti grozijo vsem, ki se potegujejo za priključitev k Jugoslaviji Ljubljana, 21. — Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovsn-sko Koroško, Zveza bivših partizanov za Slovensko Koroško, slovenska sekcija političnih preganjancev in internirancev, Zveza slovenskih emigrantov, Slovenska prosvetna zv;za, AF2, Mladinska zveza Slov. Koroške, Zveza kmetov in Zveza slovenskih zadrug na Koroškem so naslovile na Varnostni svet OZN spomenico, v kateri protestirajo proti vedno večjemu preganjanju Slovencev na Koroškem, Spomenica med drugim poudarja: «Kcroška je v smislu- izjave predstavnikov zavezniških vojaških sil iz -maja 1945 slovensko ozemlje, o čigar državni pripadnosti bo morala odločiti mirovna konferenca. Slovensko ljudstvo na Koroškem je s svojo oboroženo borbo v teku treh let v okviru jugoslovanske vojske, pri kateri je sodelovalo nad 3000 partizanov in žrtvovalo nad tisoč življenj, kakor tudi s tem, da ie v maju 1945 z lastnimi silami doseglo osvoboditev Sloveiiske Koroške in ne odobrava izida svoječas-nega plebiscita v leth 1920, ki je bil dosežen z raznimi potvorbami. Na podlagi tega «pleblscita» je bil z odločitvijo sanžermčnske mirovne pogodbe priključen veiik del Koroške avstrijski republiki. Kljub dosledni protifašistični borbi koroških Slovencev, borbi, ki se ne more primerjati z ničemer podobnim na vsem ozemlju bivšega nemškega rajha, je postal položaj slovenskega ljudstva na Koroškem vsak dan- bolj nemogoč. Na dnevnem redu so preganjanja protifašističnih organizacij, v prvi vrsti organizacij bivših partizanov, političnih preganjancev in deportirancev, kakor tudi funkcionarjev slovenskega osvobodilnega gibanja. Demokratično borbo slovenskega ljudstva na Koroškem za uresničenje njegove narodne in socialne svobode in združitve z njeno skupno domovino, smatrajo avstrijske in angleške zasedbene oblasti kot zločinstvo. V zadnjih mesecih je funkcionar angleškega vojaškega sodišča podpolk. Cohen obsodil nad 30 slovenskih Korošcev.* Spomenica zahteva v svojem zaključku posredovanje Varnostnega sveta, da napravi konec temu na-vzdržne-miu položaju koroSkih Slovencev. Upravičenost pritožbe koroških Sloveticev Je razvidna iz poročila lista »Volkswille», ki objavlja izjavo predsednika korošk: vlade Ve-deniga, ki jo je podal na zasedanju-keroškega deželnega zbora. Vedenig grozi še sedaj, da bo vlada po sklenitvi mirovne pogodbe podvze- la ostre mere proti vsem onim, ki se zavzemajo za priključitev Koroške k Jugoslaviji,. List pripominja, da nameravajo nacisti pričeti s tem gonjo in teror proti borcem za svobodo, ki so toliko doprinesli v boju za osvoboditev Koroške od nemškega fašizma. »Slovenski vestnik* pile, da. ne bo mogel nihče zlomiti volje in odločnosti zatiran Sga slovenskega ljudstva v borbi za svojo lastno svobodo. Zaradi tega ne bo slovensko ljudstvo in napredne sile sveta nikoli pozabili teh groženj ter hujskanj k novim zločinstvom. Egipt zahteva za Libijo neodvisnost London, 21. — Na zadnji seji namestnikov zunanjih ministrov je egiptski poslanik obrazložil stališče svoje vlade glede bodočnosti bivših italijanskih kolonij. Egiptski poslanik je zahteval, naj se v smislu želje vseh njenih prebivalcev prizna Libiji popolna državna neodvisnost. Libija tvori gospodarsko enoto, zaradi česar je nemogoče razdeliti to deželo v tri ločene pokrajine. O vprašanju Eritreje je predlagal, na^ se ta dežela priključi Su- danu, Somalija pa naj se sama odloči glede svoje bodočnosti. Namestniki so prekinili seje do tedaj, dokler se ne bo končala konferenca štirih zunanjih ministrov. Glede na to bodo namestniki nadaljevali proučevanje vprašanja o italijanskih kolonijah šele v začetku januarja. Trumanove izjave o nadzorstvu cen Wa«hingt Sv. Ano ter Sl-c eri njem Ce pregledamo lestvico, vidimo, da J« Skedenj dospel na prvo mesta in sicer na škodo Tovarne strojev. Tovarni strojev manjka samo verifikacija tekme z Umagom, ki je igrala neodločeno. Izgubljena točka jo je privedla do enakega števila točk s Skednjem ln Sv. Ano, vendar bo kljub temu zasedla prvo mesto zaradi boljše razlike danih in prejetih gblov. Pričakovati je troba samo verifikacijo tekme ter šestega fneva nogometnega prvenstva, da bo položaj postal čistejši, lestvica po petem dnevu (ni vštet i**ultat totame Tovarna strojev-Umag 1:1, ker tekma zaradi naknadnega sodniškega poročila ni bila šj verificirana) je sledeča: 0 32 0 12 0 9 0 16 1 10 2 12 8 2 11 6 3 8 12 8 11 7 3 10 10 6 11 3 11 0 10 6 10 6 8 3 13 6 9 2 10 6 24 3 17 3 17 Skedenj 6 5 1 Sv. Ana 6 5 1 Tov. strojev 5 5 0 Magdalena 6 4 2 Piran 6 3 2 Ponziana 6 3 1 Dreher 6 2 2 Rojan 6 3 0 Izola 6 2 1 Mt-ntebello 6 2 1 Anrora 6 2 0 Koštalunga 6 11 Umag 5 0 2 Nabrežina 6 10 Milje 6 10 Pristaniščnlkt 6 10 Kratke vesti Trst: V nedeljo ob 14.30 bo na otadionu nogometna tekma med Trlestino ter enajsterico Lazia za prvenstvo italijanske A-lige. Trst: Edina nedeljska tekma za okrožno nogometno prvenstvo med Acjuilo ter Sv. Vidom se ja končala s sijajno zmago prvega, s 7:1. Trst: V četrtek so nadoknadili tekmo za pokal »Delavske enotno-»ci» med Tomasljem ter DSZ, v kateri je bila ekipa Delavske šport-ne zveze premagana s 49:25. Beograd: Kakor poročajo iz Beograda, bodo v nedeljo nadaljevali tekmovanje za Jugoslovanski pokal, in sicer v Sarajevu: Sarajevo-JuklČ; v Beogradu: Partizan-Rdeča zvezda; v Zemunu: Naša Krila Spartak; v Splitu: Mornar-Sloga. Reka: V boksarskem srečanju med Reko in Subotico je bila Reka premagana z razliko 10:6. Ženeva: V prvem dnevu mednarodnega teniškega turnirja sta Jugoslovanska igralca Palada in Mitič ostala nepremagana. Palada je premagal Švicarja Brehbehla s 6:1, 6:4; Mitič je premagal Grobeta (Švica) s 6:1, 6:1 ter Muellerja (Švica) 6:0, 6:0. Parris: Trener francoske nogometne reprezentance je sestavil ekipo, ki bo igrala prihodnje nedelje proti Portugalski v Lizboni. Obvestila Košarrka ZDTV. Ekipam košark, ki žel« sodelovati % prvenstvu STO-ja, sporočamo, da se vpis zaključi 30. t. m. medtem ko se vpis ekip za okrožno prvenstvo zaključi 5. decembra 1947. S. K. Greta - odbojka ta košarka. Vsi igralci zgoraj imenovanih sekcij so naprošeni, da »e zglase danes 22. t. ra. ob 20.30 na sedežu — Šalita di Gretta št. 4 zaradi važnih obvestil. Starši šoloobveznih otrok hočejo, da postane šola drogi dom otrok Med številnimi protesti proti šolski politiki ZVU, ki ovira delovanje slovenskih šol, smo zopet dobili protestna pisma staršev šoloobveznih otrok z Opčin, Doline ln Boršta, v katerih nam med drugim pšejo: «2ene, matere šolobveznih otrok zbrane na svojem sestanku ugotavljajo, da ZVU podcenjuje vprašanje slovenskih šol. Noče ugoditi zahtevam našega ljudstva, da bi postala šola ljudska last. Nasprotno hočejo nam vsiliti takšne šole, kakršne smo imeli pod fašistično Italijo. Na službenih mestih imamo nekdanje učitelje, tujce fašiste iz Italije in one begunce Slovence, ki so bežali pred svojim narodom, boječ se ljudske oblasti. Za učitelje domačine pa ni službenih mest. Čeprav nam je Slovencem po statutu zajamčena enakopravnost tudi o šolskh vprašanjih, se v praksi to ne izvaja. Medtem lco gospodje višjega šolskega nadzorni-štva preskrbijo šolske potrebščine za italijanske šole, se za slovenske šole ne zmenijo. V naših šolah naj se poučuje v naprednem demokratičnem duhu ter naj se šole očistijo vseh protiljudskih fašističnih elementov. Da bo šola res koristila otrokom in staršem, naj se ustanovijo roditeljski sveti za zvezo med šolo in domom*. Svoja pssma starši zaključujejo z odločnim sklepom, da se bodo še naprej borili kot v času fašizma za uresničitev svojih zahtev. k> naj bi res spremenili šolo o’rokom v drugi dom. • Pisma je podpisalo večje šteVJo staršev šoloobveznih otrok. Šolstvo in tečaji na Tolminskem v popolnem razvoja Na Tolminskem, na Kobariškem in Bovškem je šolstvo v času vojne in v povojni dobi precej zaostalo. V povojni dobi Je bil vsftr.k v pomanjkanju šolskih poelop.j ali primernih prostorov, ker so bile šole po yečini požgane ln porušene, v krajih cone A pa je razvoj šolstva v glavnem zavirala angloam»rl?ka uprava z nameščanjem prothjud-sk;h učiteljev in z vsiljevanjem pro-tlnarodnega učnega programa. Ze pred priključitvijo teh krajev k Jugoslaviji so v nekaj vaseh bvše cone B začeli obnavljat; in graditi šolska poslopja. Na Tolminskem so za pričetek letošnjega šolskega leta uredili več primernih* prostorov, da se Je lalhko pravočasno pričel pouk. S priključitvijo se je število šol v tolminskem okraju kar podvojilo. Osnovne šole obiskuje 2797. otrok, katere poučuje skupno 84 učiteljev. V Kobaridu, na Zagi in v Logu pod Mangartom so se ustanovili tudi otroški vrtci, V Podbrdu pa Dom igre ln d?!a. V teh ustanovah Je vpisanih okrog 120 šolskih otrok. Dom igre ln dela bodo v najkrajšem ustanovili tudi v Tolminu, kjer so že vse priprave V teku. Krajevne mladinske organizacije s pomočjo sindikalnih podružnic In učiteljstva'organizirajo večerne tečaje za kmečko in delavsko mirdi-no, k; je hodila v italijanske šole. V večjih središčih so n* podobnih tečajih dosegli prav lepe uspehe in prehajajo že v redno nadaljevalno šolo. Tako šoio sl je kmečke mladina postavila v Tolminu in pri Sv. Luciji. RAZPRAVA PROTI ULERIJU Izključena je možnost samomora je izjavil zdravnik, ki je izvšil obdukcijo Dasi Je obramba sama predlagala, da bi si sod.šče ogledalo kraj, kjer se je izvršil zločin ln naj bi se tudi tam izvršila rekonstruclja umora, se včeraj zjutraj zagovornik odvetnik Giannini ni pokazala preveč navdušenega za to. Odvetnik je namreč zahteval, naj bi se poleg Izvedenca za orožje udeležil te rekonstrukcije še tehnični svetovalec, ki bi nadziral vse to. Ozračje v dvorani se je medtem malce segrelo, kajti državni tožilec dr. Paolucci in zastopnik zasebnih udeležencev 6ta odločno nasprotovala temu. Besedni dvoboj, ki je zaradi tega nastal, je presekal predsednik sodišča, ki je po kratkem posvetovanju odbil predlog odvetnika Gianninija in odločil, da se izvrši rekonstrukcija umora v Ljudskem vrtu popoldne. Po tej odločitvi so se prikazali v dvorani kaznjenci, s katerimi je bil Uleri po zasliševanju zaprt. Medtem ko so kaznjenci, ki so bili tedaj z njim zaprti samo nekaj dni, zanikali, da bi Uleri sploh kaj govoril o zločinu in o razlogih, zakaj je b:l aretiran, so kaznjenci, ki so še sedaj z njim skupaj zaprti v celici vsi od prvega do zadnjega dali enake izjave, da je Uleri govoril o zločinu in zanikal, da bi bil on morilec. Priznal pa je na zasliševanju samo zaradi tega, ker je dobil dve klofuti in se je bal, da bi ga policisti pretepali. Policijski inšpektor Rzzo je po zaslišanju na kriminalnem oddelku civilne policije govoril z Ulenjem in ga vprašal,, zakaj je izvršil zločin. Uleri po mu je odgovoril mirno, da jih je zaradi tega ubil, da bi se polastil 2000 Ur. Po teg besedah je dr. Minesso pozval obtoženca, ali Je res to izjavil inšpektorju. Obtoženec je mimo vstal in priznal, da je to izjavil, vendar pa zaradi tega, ker ni hotel, da bi bil še ekrat podvržen izpraševanju na kriminalnem oddelku. Zadnja priča je b'.l dr. Plzzetto, ki je Izvršil sodno obdukcijo trupel. Na široko in globoko z vsemi mogočimi vprašanji so ga spraševali Lep uspeh večernega tečaja v Gažonu V prvem tednu novembra smo otvorill v Gažonu večerni analfa-Letskl in nadaljevalni tečaj. V anal-fobetskl tečaj se je vpisalo 40 žen, v nadaljevalni pa 45 odraslih in mladine. Tečaji »o dobro obiskovani. Celo ŽŠne, ki n'.80 nikdar obiskovale šole in nlao še Imele peresa v rokah, kažejo veliko vesM^; do učenja in nestrpno pričakujejo dneva, ko se bodo lahko same podpisale. Med Ženami, ki obiskujejo tečaj, Je tudi 73-letna žanlca, ki s tresočo roko zapisuje prve črke. Ko je prvič v svojem življenju zapisala besedo »mama*, se ji je ves obraz razžaril od radosti za ta pivi uspeh. Vsa ganjena je razkazovala zvčzek vsem ostalim. Prvi uspehi tečaja »o že vidni. Upamo, da bodo v kratkem času še večji, tako da bo že enkrat odstranjena nepismenost Iz naše vasi. predsednik sodišča, državni tožilec, zastopnik zasebnih udeležencev ha branilec odvetnik Giannini. Predvsem se je pri tem odlikovala obramba, katero je še sicer bolj pasivni državni tožilec opozoril, da se ne vrši sodna razprava proti’ zdravniku, ki je samo priča ;n ne obtoženec. Na vsak način je zdravnik, ki je preiskal rane, izključil možnost samomora. Značilnost ran upravičuje sklep, da sta bild strela oddana 1z razdalje od 10-20 centimetrov pa do nekaj metrov. Prav tako to potrjuje sled, ki sta jo napravili Izstrelka od vhoda do izhoda v glavi. Tudi položaj obeh pokojnikov po izvršenem zločinu to potrjuje. Nemogoče je, da je Favento, ki je sedel na levi stran; njegovega čela. Ce bi Favento hotel ubiti Superina, bi se moral skloniti z roko na desno sti an Superine, kar pa ne bi bilo potre- ba, če bi ga hotel ubiti. Prtcejšen spor med odvetniki pa je nastal, ko je prišel tudi strokovnjak za balistiko in pokazal revolver, s katerim Je bil Izvršen zločin. Medtem ko Je revolver kalibra 11. so rane kalibra 9. Ta nesporazum, ki bi lahko povzročil vprašanje, ali so bili pokojniki ubiti s tem revolverjem, pa je strokovna debata razrešila. Zdravnik je namreč povedal, da se zaradi elastičnosti kosti rana ob vstopu krogle nekako nategne in potem stisne. Vendar pa j? razlika malce prevelika, po izjavi zdravnika. S tem se je jutranja razprava končala. Popoldne ob 15. url pa je bil V Ljudskem vrtu ogled kraja, kjer se je izvršil zločin in pa poskusno streljanje, da bi ugotovili, ali se po legi izstrelkov, ki so jih našli po umoru, lahko sklepa, da Je zločinec streljal iz razdalje, ki jo je opisal zjutraj zdravnik. Ogledu so prisostvovali sodni zbor in odvetniki. Ker pa prostor v Ljudskem vrtu ni pripraven za streljanje, Je strokovnjak za balistiko v spremstvu sodnega zapisnikarja hi drugih šel v policijsko vojašnico Bel-leno streljat. Izidi tega poskusa bodo znani tekom ponedeljka popoldne, tako da se bo razprava lahko nadaljevala v torek zjutraj. 320 kg frifola v prislanlscu Pred nekaj dnevi smo poročali, | tovili »nesrečo*. Kamion »Prerada* de. so delavci pri izravnavanju te- j,! ponoči pripeljal za koprsko pre-rena v novem pristanišču izkopali bivalstvo več glav živine. Ko so skrit bunker. Pobiralci min so vče- živino prešteli, je manjkal en vol. raj in predvčerajšnjim opdrli vhod vanj in našli tam 320 kg tritola in 1042 vžigalnikov. Pobiralci min so ves ta vojni material spravili v vojaška skladišča. Obisk na stanovanju: 90.000 lir Pravijo, da so najdražji obiski, ki jih napravijo na domu zdravniki ali recimo odvetniki. Verjetno pa bo Vita Granato iz ul-S. Sebastia-no 6, ki so jo prejšnji dan obiskali tatovi, drugačnega mnenja. Neznanci bo odprli stanovanje v njeni odsotnosti s ponarejenimi ključi in tiskali po njem toliko časa, da so našli 90.000 lir. Granato je tatvino prijavila policiji, ki pa tatov doslej Še ni izsledila. Vlom v mehanično delavnico V noči od srede na četrtek so neznani tatovi z železnim drogom vlomili vrata mehanične delavnice v ul. Vasari 29. Od tam so odnesli več nadomestnih delov in preciznih aparatov za avtomobile in poleg tega, šj nekaj orodja. Bastianetto Jožef, ki je tatvino prijavil, je ocenil vrednost ukradenega blaga na 235 tisoč lir. _________ Vol skočil z avtomobila Danes zjutraj so mlekarice in drugi ljudje, ki gredo po svojih vsakdanjih opravkih v Koper, z grozo obstali pred veliko lužo krvi oh strani ceste. Vsi so se izpraševali, kakšna nesreča se Je morala dogoditi tu v nočnih urah. Dolga lisa krvi ee je v krogu vlekla čez vso cesto, ob strani oeate pa je bila zemlja razrita. »Bog ve, koliko ja mrtvih*, se je stara ženica prekrižala in vzdthovaje šla naprej. Z referentom, mestne NZ smo se napotili na kraj dogodka in ugo- Sli so iskat izgubljenega vola in ga našli sredi ceste s polomljenimi nogami. Vol je med vožnjo zrahljal vrv tako, da je vozel popustil in skočil čez pregrajo na cesto ter sl polomil noge. Zaklali so ga na mestu io prepeljali z vozom v mesnico. Ko so ljudje zvedeli za dogodek, so ga komentirali takole: vol je iz strahu, da ga peljejo v Koper, rajši izvršil samomor. „Srečen“ padec V resnici ni noben padec srečen, vendar če pogledamo slučaj Llbe-ra Pettlrossa iz ul. Carsia 21, ga skoraj lahko smatramo srečnim. Prejšnji dan okrog 23. ure se je Pettirosso vračal že malo okrogel pioti svojemu stanovaju v Siccl-povlh barakah. V bližini Katinare ca je izgubil ravnotežje in padel is m globoko pod cestni nasip. Pri tem pa je imel srečo, da je odnesel le nekaj presk po obrazu in lažji piretres možganov. V bolnici, kamor so ga prepeljali, so zdravniki izjavili, da bo v 7 dn$h zopet dober. MIRKO G. K UH EL Molčeče ljudstvo govori V/isi Roberta S/. Johna o Jugoslaviji \ ■ II «No, dokazal si, da imaš dober okus in domiselnosti,, ga je prekinil Adamič'šaljivo. St. John se je na glas zasmejal. tTe dežele ne bom hvalil zato, ker je tudi vajina rojstna domovina Naj vaju vrag vzame! Marveč zato, ker je poleti res najbolj idealen kraj v vsej Jugoslaviji. Nastanil sem se v vasi Bohinjska Bistrica po imenu. Dobil sem mično stanovanje v prijazni hiši, od koder ni bilo daleč do jezera, kamor sem se hodil kopat. Res je voda precej hladna, toda meni Bohinj bolj ugala kot Bled. Bled je preveč mo-derniziran in preračunan na gospoiarski moment, kar se nikakor ne ujema z njegovo prekrasno okolUco in dlvnim planinskim podnebjem. Zame je Bohinj. No, tudi v cerkev sem hodil, kar bi bilo menda nemogoče, če bi bile resnične vesti v ameriškem, posebno v katoliškem tisku o zapiranju cerkva in preganjanju duhovnikov, seveda, država ne dovoli ilegalne politike v cerkvi ali izven nje in se svojih zakonov drži Verski obredi se vršijo redno. Ali sta že kdaj slišala o svetem Janezu, ki je šel k Sv. Janezu v cerkev? eSt. John se je prešerno zasmejal. Izgovoril je Sv. Janez po gorenjsko in zelo dovtipno, da sva se morala 2 Adamičem zasmejati. uTa sveti Janez sem> bil Jaz». St Johna je v tistem trenutku Adamič prekrstil v usvetega Janem zn* in ga tako imenuje v svojem privatnem dopisovanju Se sedaj. Spomnil sem se podobnega primera s pokojnim, Fiorellom La Guardio. ki se je Adamiču vedno podpisoval s «Cvetko». «V Bohinjski Bistrici sem pisal svojo novo knjigo, ki bo izšla v februarju. Naslov sem ji dal sThe Silent People Speakt (Molčeče ljudstvo govori). Obsegala bo približno 500 tiskanih strani, pisana v pripovednem slogu in bo obravnavala vse panoge — politično, gospodarsko, socialno — ki so osnova za vso bodočnost jugoslovanskega ljudstva. Osebno nisem nikak politik, zatorej tudi nisem pri politikih iskal informacij. Nisem šel k Titu, ali Kardelju, ali k drugim glavnim predstavnikom Titove vlade. Pač pa sem raje govoril s človekom s ceste, iz tovarne, s kmetom, s preprostimi ženami, intelektualci, z meščani, z mladino doma in na progi — ah. Mladinska VTOga' NckaJ neverjetnega, nekaj čudežnega/ Nekateri se tukaj posmehuj jo a tiste pripovedke o mladinski prog, so sama propaganda. Amertuanci si sploh zamišljati ne morejo, da nad deset in deset tisočev viUutine ig vseh koncev in krajev Jugoslavije,,iz drugih držav ter kontinentov gradi brez vsakega plačila železnice, moderne ceste in mostove, predore in tovarne, sploh vse, kar je treba popraviti ali zgraditi In tega je veliko. Pa reci tej mladini, da je to prisilno delo.dosonsuženjskih brigadah kot to trdijo njihovi nasprotniki. Smejali se ti bodo n brk in te imeli za bebca. Pojo in delajo, učijo se in obenem zabavajo, krepijo si telo z delom, telovadbo In športnimi - Makedoniji, v Srbiji, na Hrvaškem in v vajini Sloveniji, Nezaželjeni kupci V četrtek so prišli v uramo Italije Gradenigo v ul. Mazzini 40 dva neznanca, ki sta nameravala, vsaj teko sta dejala, kuputi nekaj briljantov. "Prodajalka jima je pokazala več predmetov, vendar se neznanca nista odločila za nobenega in sta odšla, ne da bi kaj kupila. Kmalu po njunem odhodu pa so opazili, da je zmanjkala iz izložbe zlata 18 karatna zapestnika v vrednosti, 62.000 l;r. To zapestnico sta pozneje tatova ponudila zlatarju R’troso v ul. S. Spiridione, ki pa je ni hotel kupiti. Razprava o premogu odgodena Znana razprava o premogu, ki je bila že enkrat odgodena in ki bi se morala začeti včtraj zjutraj je bila zopet odgodena na 10. decembra t. 1. Preskrba Dvig nakazil za mleko. Danes morajo vsi lastniki mlekarn dvigniti pri občinskem prehranjevalnem u-radu nakazila za mleko za umetno hranjene otroke in za bolnike. Krompir za menze in tovarniško kuhinje. Na razpolago je določena količina krompirja po 39.50 kg. Na. kazila izdaja Seprall, oddelek za menze, ul Genova št. 9. Znižanje cen telečjemu mesu Danes bodo v občinskih mesnicah na pokritem trgu in v ulici Sv. Ivana prodajali telečje meso po znižanih cenah, ki so naslednje: teletina prve vrste 600 lir za kg, druge vrste 580 lir za kg, zadnji del brez kosti 880 lir za kg. Izlet v Ljubljano Rojanski kulturni krožek organizira za soboto 29. t. zn. izlet v Ljubljano. Vpisovanje se vrši na s"dežu v Rojanski ul. 9 in sicer do nedelje. Rdeči križ — Barkovlje Vse člane Rdečega križa v Bar-kcvljah vabimo, da se v nedeljo 23. t. m. udeleže sestanka, ki bo ob 15.30 v prostorih Prosvetnega društva. Zaradi važnih zadev vse člane vabimo, da se sestanka gotovo in polnoštevilno udeleže. Rojstva, smrti in poroke Dne 20. in 21. t. m. se je rodilo 10 otrok, umrlo je 11 ljudi, porok pa Je bilo 10. CIVILNE POROKE: železničar Duiiio Giarri in dnefničarka Marija M-ani, trgovec Tiberio Fapp in zasebnica Ana Bralič. CERKVENE POROKE: ,uradn;k Andrej Tarantino in zasebnica Sal vatrice Giuffrlda, pek Pleri Angel in zasebnica Jolanda-Kozlovič, uradnik Duilto Ferula in uradnica Gra-ziella Tomac, mornariški častnik Oton Martini in zasebnica F.orella Schiavuzzi, uradnik Jurij Mizzan in zasebnica Klaud;ja Marti, geometer Federlco de Dottori degk Alberonl in dijakinja Liliana Cere-ni, elektrovarilec Angel Vatovani ln dnevničarka Pierina Urš-ič, fotograf Peter Scarpa in uradnica Ne-rl Svoboda. UMRLI so: 76-ietna Ivana Parma vd. Checoni, 66-letna Ivana Lazzari, 65-letna Giorgia Buchber ger, 68-letna Helena Rabuzini, 56-letnl Karel Simeoni, 161etni Jurij Juriča, 54-letha Lucija Sakinjak por. Stokovac, 81-letna Osvalda Bi doli-Beloz Heidl, 67-letna Ivana Skopal vd. Ressler, 65-ietnj Franc ' Della Pagifa, 2 meseca star; Mauro Prodan. Potuloea vrsta Da potujejo ljudje iz kraja v kraj smo že navajeni. Tudi živali imajo po 2 ali 4 noge, ki jim služijo v ta namen. Da bi potovala iz enega kraja v drugega tudi take reči, kot so vrata, to Be seveda ne zgodi vsak dan. In vendar je 53-letni Ivan Ravalico iz ul. Fortunlo 3, ki 82 je šel prejšnji dan malo okrepčat v bar «Aurora» v ul. Bel-poggio št. 28, ugledal tam v notranjih prostorih kar dvoje vrat, ki so več dni poprej zmanjkala pri hiši v ul. Locchi št. 2, pri kateri je On vodil gradbena dela. Po vsej verjetnosti eo neznani tatovi prodali lastniku bara obe vrati, ki ju cenijo prt ko 18.000 lir. Sedaj bodo vrata seveda zopet odpotovala na staro mesto in neprevidni barist bo moral drugič bolje paziti od koga kupuje rabljene predmete. Roparski napad na trgovca Na cesti Vrh Brenčana-Krmin je bil v četrtek zvečer napaden od dveh neznancev, cd katerih je bil eden oborožen s samokresom, trgovec Livio Mocchiutto, star 27 let, z Brenčana. Oropali so ga listnice s 3300 lirami in usnjene torbe, v kateri je imel 18.000 lir ter razne trgovske dokumente. (lene a» droba* Ur 21 vila oa debeo> Kapus • , • . Vrzote .... Paradižniki Čebula . . > Cessni .... Radič........ Solata .... Krompir . . » amerlk. Kostanj .... Grozdje .... Jabolka .... Hruške .... Pomaranče . . Limone .... Smokve euhe ^Jvetača . . . 28-35 28-32 60-80 60 260 30-ISO ; 120-190 j 40-56 i 36 I 80 ' 160 68-140 60-100 50-60 180-200 60 Kultura — pionirji V nedeljo 23. t m. to ob 15. jj” . dvorani Slavka Skamperla F Sv. Ivanu pionirska kulturna. P‘_ reditev. Na sporedu bo dvodej-' , ka «Vrabci», recitacije, peQ8 Slare in mlade vabimo, da pn vujejo zanimivi prireditvi roja0* .pionirjev, i ZAM — n. rajon Na sedežu Corso 19 se vpisovanje novih članov za ltaii)8^ siu pevski zbor. Darovi za popravilo' ^ prosvetnega doma na Opch**" Za popravilo prosvetnega dori na Opčinah so darovali: BeseanL Josip 1000 lir, Ozbič Antonija dr. Daneu Anton 1000, Sos;č a1 -‘f, 200, Grmek Helena 300, Konč 300, Daneu Marija 300, Bole b ko 250, Antonac Elza 100, f Franc 100, Dancu Justina Medved Viktor 100 lir. Skupno *•' lir. _______ Kadilski s&orejf TRST n (m 238.6/Kc 126*» v soboto 22. novembra 11.30. Dopoldanski koncert-Ljudje in nazori. 12.15. Sšova. ~ melodije. 12.45. Napoved časa ročila. 13.00. Partizanske P® ,. 13.15. Lahka glasba. 13.50. i#. ško predavanja. 14.00. Vaški "g), tet. 14.15. Pregled tiska, l^-*, ,»-i. tanje sporeda. 14.30. Žaklju ^ 17.30. Popoldanski koncert, i-Prireditve v tednu. 18.15. Gl* fantazija. 18.45. Kulturne 2»“‘ .5, vostl. 19.00. Vesele melodije- ■1'k9 Slavni solisti. 19.45. Napoved . in poročila. 20.00. Slovenske urn pesmi. 20.15. Lahka glasba. * -Jjj, Tehnica in gospodarstvo. * jy. Puccini: «La Boheme*, opera v rih dejanjih. Mn O: KINO OB MORJU. 15.30: napadalec*. Sovjetski športni > ROSSETTI. 15.30: »Ona, ki nc » ljubiti*, Claudette Colbert. . F1LODRAMMATICO. 15.30: p v Waterloou», V. Leigh -n Taylor. Ar- GARJBALDI. 15.30: »Srebrn« salke*. Belita. »1 * CENTRALE. 15.30: »Rokovni Rio Grande*. ji. MASSIMO. .15.30: »Teheran*. Labarr in Derk Farr. . - IDEALE. 15.30: »Notre Varat Charles Laughton. „p- RADIO. 15.30: »Sanjal s?m» «' t. gelu*, Irene Dunne in G. g, ARMONIA. 15.30: «NedokonC*v Ilona Massev, A. Curtisi ..p. MARCONI. 15.30: »Zvezdnata K Hepburn, P. Muni. f«. FENIOE. 15.30: »Pastirska rija», Mihael Morgani ,# BELVEDF-RE. 15.30: »RoSri" zločin*. Sledi Miška. KINO V NABREŽINI. V nedeljo ln ponedeljek: ** deldets*. ^ Odg. urednik DUŠAN KRL - in£ Tisk Stabillmento Tip. Tr-e* mladina silno navdušena za novi red in pe